343 Naši dopisi. Iz Rusije 15. oktobra, rj. — Na primero Turške „hrabrostiu s Ruskim junaštvom smo čitateljem ,,Novic" že kazali; priobčili bi lahko še moogo, pa dovoijno bo za zdaj omeniti boja na vodi in pa ene čudne prikazni na suhem. V začetku današnje vojske po milosti diplomatov ,,civilizovanih" Evropskih narodov Rusija na vodi ni imela nikakoršne moči proti Turčiji^ Turčija pa je imela proti Rusiji velikansko floto na Črnem morji in na Donavi, železne ladije narejene v Angliji, pod komando Angleških oficirjev in pod glavnim poveljstvom Angleškega admirala Gobarta. Lahko so si vihali brke, češ, Rusija na Ornem morji se ne bo mogla ganiti, čez Donavo ne bo noben Rus celi prišel v Bulgarijo. Kako so se ogoljufali 1 Turške železne ladije že plavajo po Donavi pod Rusko zastavo ter obstreljajo Turške trdnjave; Turška grozna flota na Črnem morji ne more braniti Ruskim ladijam plavati iz pristanišč v pristanišče in cel6 v ustja Donave. S suhe zemlje smo vzeli Turkom floto, naj gledajo, da jim z morja ne vzamemo na suhem ležečih trdnjav! Pod Črkovno vjeti Turek pripoveduje: „Mi z začetka smo bili sami, zdaj imamo vse ,inglizf: Angleške denarje, Angleško obleko, Angleško orožje, Angleške oficirje, kateri so nas navadili v bitvah odspred staviti Cerkese in bašibuzuke, dokler Rusi ne razstreljajo svojih patronov , potem še le gremo mi v boj, ako ne, pa nam Angleški oficirji mahajo z golimi sabljami po hrbtu ter nas gonijo v bitvo kakor stoja ovac." To je Turška ^hrabrost", kateri se Angleži in Magjari tako čudijo! Slovenci čitajo mnogo nemških, posebno Dunajskih časopisov. Ako je mogoče reči, da je kak Dunajski časopis pravičen Rusiji, tedaj tak bi bil stara „Presse" v primeri z drugimi. Cujte, kako piše dopisnik „Presse" iz Bukurešta : „Število vseh vojakov, kar jih je Ruska 344 armada samo na Evropejskem bojišči zgubila, opredeljujejo na 75.000 mož bolnih , ranjenih in ubitih. Določno ne morem reči, ni li ta številka premajhna; meni se zdi, da ni polna; resnično je to , da ni previsoka. Po tem takem je tedaj Ruska armada zgubila 30 procentov svojih moči, tedaj skoraj tretji del armade ni več sposoben za boj , a pomoč prihaja počasi. Da bi se ranjeni ozdravili in da bi jih spet na službo klicali, o tem cel6 misliti ni." Dalje ta dopisnik pripoveduje, kako v slabem stanu je Ruska armada sploh in še posebno ranjeni. Bismark je o nekem diplomatu nekdaj rekel, da „laže, kakor telegraf"; on bi bil po pravici smel reči, da diplomat „laže, kakor Dunajski časopis". V bolnišnico za ranjene v to mesto, v katerem jaz živim , so do zdaj vseh ranjenih in bolnih z bojišča pripeljali 145 mož. Iz njih do 30. septembra jih je popolnoma ozdravilo 51 mož, tedaj 35 procentov, katere so spet j,odpravili na službu". Ker se težko in lahko ranjeni razdeljujejo po vseh bolnišnicah ravnomerno, tedaj moramo tudi za gotovo reči, da iz vseh do zdaj ranjenih in bolnih jih je 35 procentov spet v službi. Iz samega začetka vojske je začel izhajati nov časopis, ki se imenuje : ,,Vestnik Narodnoj Pomošči". Ta časopis donaša sporočila o vseh ubitih, ranjenih in zgubljenih v bitvah, in sicer oficirje po imenu in številu, pro-stake pa po polkih in številu. Po sporočilih ,,Vestnika Narodnoj Pomošči" do 20. oktobra so naše armade v Evropi in Aziji skupaj zgubile 52.840 mož, in sicer ubitih 21 procentov, ranjenih 77 procentov, zgubljenih 2 procenta; tedaj ubitih 10.568, zgubljenih 1040, ranjenih 41.400. Ker jih je iz ranjenih 35 procentov, tedaj 14.510 spet šlo na službo, tedaj imajo naše armade do zdaj delavne zgube 38.330 mož. Zdravih vjetih Turkov je do zdaj pripeljano v Rusijo 9638, ranjenih pa 4914 mož, tedaj vseh vjetih Turkov je v Rusiji 14.542. Ako so Turki vseh naših zgubljenih 1040 mož vjeli, vendar imamo za vsacega našega čez 14 vjetih Turkov. Ker pa dopisniki iz Carigrada pripovedujejo le o 38 vjetih kozakih pri Baja-zidu , o 4 mornarjih ^vjetih v vodi Ornega morja in o 4 vojakih vjetih na Ornem Lomu , tedaj Turki imajo le 46 naših vjetih; drugi zgubljeni so najbrže bili ranjeni, basibuzuki in sploh Turki so jih oropali in ubili in tako so oni obležali v kakih zgodih in ponikvah. Kje so tedaj spričala in vspehi tistih določnih Turških velikanskih zmag, katere proslavljajo Dunajski časnikarski bašibuzuki in katerim na slavo so vrtoglavi Ma-gjari požgali tisoče in tisoče lojenih sveč!?! Iz Trsta 20. okt. — Ker „Novice" niso naznanile svojim bralcem še žalostne vesti, da je domovina naša zopet zgubila vrlega sina, naj blagovoljno sprejmo poročilo, da je 8. dne t. m. umrl gospod Jožef Zorman, župnik v Katinari, leta 1827 rojen v Senčurji pri Kranji, ki je bil pravi oče svojim faranom, matere Slovenije pa iskren sin ne le z besedo, temuč z nevtrudljivim dejan jem. Bodi mu blag spomin! Iz Slapa na Vipavskem. (Naznanilo.) Dne 30. tekočega meseca vršila se bode četrta javna preskušnjja učencev deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu. -PriČetek točno ob 8. uri zjutraj. K obilni vdeležitvi vabi častito občinstvo vodstvo šole. Iz SV. Križa. — Volitev občinskega zastopa 23. dne septembra se je takole izvršila: izvoljeni so bili za župana France Jenčič, posestnik iz sv. Križa, za svetovalca pa posestnika Janez Vrhovni k iz sv. Križa in Anton Strehovec iz Gore. Iz Ljubljane. — Že so zopet Turški prijatelji glav6 pokonci nosili in že so prerokovali, da je vojska v Armeniji za letošnje leto pri kraji na veliko sramoto Rusije, kar nenadoma sijajno solnce iz Male Azije za- šije, ki svetu kaže popolnem potolčenega Muktar-pašo, katerega je nedavno sultan slavil z naslovom „zmago-nosnega" ali po jeziku Turškem ,,ghazi"-a. In pobesili so zopet turkofili glave, kajti sama Dunajska ,,svobodna Mohamedanka" zdaj piše, da Ruska zmaga v Aziji 15« dne t. m. je tako odločna, ,,da se njeni silni nasledki zdaj še ne dad6 po vse preceniti". — Da je tudi pri nas sijajna Ruska zmaga izbudila neizmerno veselje, razume se lahko, vsaj kri ni voda! — V pondeljek so se pričele preskusu je učiteljske, h katerim se je oglasilo 18 poduČiteljev in 9 podučiteljic. — Kedar mislimo na osodo ,,Wolfovega" si oven-sko-nemškega siovnika, ki ne more na dan, spominjamo se zmirom besedi našega ranjcega župnika g. Blaža Potočnika, ki je trdno zidanje ^Ljubljanskega Špitalskega mostu" apostrofiral s šaljivim izrekom, da „je most tako trden, da se bode še le podrl en dan po sodnjem dnevu". Eaaka je z Wolfovim slovnikom, ki menda bo tudi še le dodelan en dan po sodojem dnevu! Ko je prof. Pajk, zapustivši Maribor, posla), kakor smo unidan omenili, slovarjev rokopis nazaj, zvedeli smo, da je navdala gospoda knezoškofa zopet nova nesrečna misel, vredništvo ponuditi gospodu, ki vse svoje žive dni ni nikdar mislil na to, da bode vrednik postal slovensko nemškega slovarja. Pošteni mladi duhovni gospod se je svojemu vladiki zahvalil za čast, katere na svoje rame vzeti se ne čuti zmožnega. Kaj pa zdaj? Kako dolgo bodo po krivici nas nasprotniki naši še sramotili, da vkijub obilni denarni zalogi nismo zmožni spraviti slovarja na dan?! Lahko se prigodi človeku — pravi latinski pregovor — da se zmoti, — al zmote se držati, za to imamo drug pregovor. — (Kako je nekdaj neki Nemec pisal o slovenski Ljubljani.) Leta 1631. se je gosp. Jeronim Welsch, dohodni svetovalec kneza Wirtemberškega, podal na veliko potovanje po svetu. Potoval je 11 let. Na tem potovanji je kmalu od konca prišel tudi na Kranjsko. Leta 1658. je izdal o tem ^resničnem potopisu" (wahr-haftige Reisebescbreibung) knjižico v nemškem jeziku, ki je prišla v Stuttgartu na svitlo. O tej knjižici se je dozdaj le malo govorilo, posebno se je Kranjski zgodovinarji niso spomnili; sam Valvazor je ni poznal, ki v svoji knjigi : ,,Ehre des Herzogthums Krain" neka drugo knjigo Welschevo navaja. Pridržaje si drugi pot popisati dogodbe Jeronima Welscha na poti skozi Hru-šico , ki so jako obširno popisane v navedeni zanimivi knjigi, navajam tukaj le tiste besede te knjige, ki se tičejo naše Ljubljane, kakor jo je leta 1631. videl gori imenovani stari Nemec. Na strani 18. piše (v nemškem jeziku) tako-Ie: ,,Ljubljana je glavno mesto Kranjskega, leži na meji slovenske zemlje, ob reki Ljubljanica imenovani. Tukaj se ne govori več nemški, ampak sploh le slovenski.*) (,.Allda wird nicht mehr Teutsch, sondern insgemein Windisch geredt"). P. pl. R. — (Klan Affaire.) „Novice" so o gosp. K. Klunovi osodi nedavno priobčile nekoliko iz zanesljivega vira zajetega dobrega upanja, a odslej zopet ni duba ne sluha, kamo neki je dospel oni „martyrium"! „Slove-nec" je v enem svojih listov na kratko povedal, da stvar pojde spred upravne sodnije pred nuncija, potem pred papeža in naposled pred — soanijo Božjo, kjer bode povrnjeno vsacemu po njegovih delih. Sedaj le toliko vemo, *) Tako tudi starodavne listine pričajo, da na Kranjskem je le en deželni jezik in to slovenski, ne pa dva, kakor dandanes čenčajo kulturonosci — „ad majorem Germaniae glo-rijam"! Vred. da je pritožba patrooova došla bila papeževemu nunciju v roke in da se gosp. Klunu še to ne privoši, da bi vsaj provizorno opravljal maše po volji patronovi! Kedar pride iz Rima rešitev, upamo, da bomo lahko vso zgodovino po virih njenih priobčili. Jako interes antna bode. — (Pobirki iz časnikov* ) Pretekli teden je bilo več listov „Laibachericeu polno popisov onega velikega špek-takelna, ki je bil 15. dne t. m. v Krškem, ko je g. Hotschevvar izročeval novo šolsko poslopje občini Krški. Po poročilu „Laib." so doneli pri napitnicah tako viharni ,,stur m i^sche Hochrufe", da se je v okolici zemlja tresla , Stajarski šampanjc pa je tekel tako ščurkoma, da se je bilo bati povodnje. Mi se ne čudimo nobeni napitnici, ki smo jih brali v „Laib.", vsaj so vsi gospodje prišli slavit nemško šolo v kmečke m mesticu, pa tudi telegrami so čisto naravni, ki so iz Ljubljane došli od g. Gertschera, od g. Deschmana in Wretschkota iz Dunaja in iz Kranja od dež. poslanca „in spe" g. Dollenza, al zavzeli smo se napitnici narodnega" poslanca g. Vil. Pfeiferja, v kateri je rekel, da se je le kar čuditi razcvetu ljudskih šol, ki so, hvala novim šolskim postavam, že tako visoko stopinjo dosegi e, da bi poprej nihče ne bil kaj tacega si misliti mogel." Mi ne govorimo o tem, kar je enoglasna misel vseh izvedenih konservativnih mož o sedanjem ljudskem šolstvu, in rečemo le to, ko bi bil gosp. Viljem Pfeifer hudo ostro kritiko bral, ki jo je nedavno sama ultrali beralna in ustavoverna „Neue fr. Presse4' izrekla „uber die Volks- und Mitteischulen in Oesterreich", ne bi se bil tako zelo spozabil, da je tudi on slavo pel sedanjemu šolskemu „razcvetu!" Kdor pa še hoče vedeti , kako drugi sodijo Hotschevvarjevo Krško napravo, naj bere 287. list „Vaterlanda" in pa 229. list „Agramer Presse". — (Poziv gosp* predstojnikom podružnic kmetijskih,) Leto se bliža k koncu; mnogi gosp. predstojniki podružnic pa še niso poslali od gosp. družbenikov nabranih doneskev. Naj blagovolijo to kmalu storiti! Odbor družbe kmetijske. 345