Naši dopisi. Iz radovljiškeg^a okraja. (Okrajna učiteljska konfereneija. Konec.) Glede dopisov šolskim oblastvom poslanih, rekel je, da samo 4 šolska vodstva v dostojni obliki dopisujejo; k temu potem da potrebna navodila. Priporočal je tudi, da se za naprej stavljenje koz v zapisniku zaznamenuje. Sploh se sme uspeh nadzorovanih šol zadostnim smatrati, čeravno so nekatere (3) šole z nezadostnim uspehom zaznamovati. Na to poročajo gg. poročevalci o podtobnih uenih načrtih za realije. Za vsako kategorijo tukajšnjih ljudskih šol bila sta dva poročevalca, a rešili so vsi svojo nalogo v občo zadovoljnost. G. nadučitelj Ž i r o v n i k je poročal v daljšem, jako spretno sestavljenem poročilu o pomenu in vrednosti pokončne pisave. Ko je tudi z nekaterimi učenci dejansko kazal, kako se ima gojiti ta pisava. je bilo njegovo prezanimivo poročilo z občno pohvalo sprejeto. Glede učnih knjig skupščina sklene, da se tudi v bodočem šolskem letu rabijo vse dosedanje, le namesto I. in II. dosedanje nemške slovnice se vpelje, kjer se nemški poučuje, Praprotnik-Razinger-Zumrova knjiga. Predsednik knjižničnega odbora poroča na to o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. On nanaznanja tudi, da je blagorodni g. cesarski svetnik I. Murnik zopet letos več krasnih knjig knjižnici podaril in s tem darom taisto bogato pomnožil. Volitev raznih odsekov se je vršila tako-le: V slalni odbor so bili voljeni gg. M. Kovšca, H. Podkrajšek, J. Turek in F. Rus; v knjižnični pa: H. Podkrajšek, I. Pianecki . K. Sinion. I. Turek in -los. Ažman. Posameznih predlogov stavilo se je več, a ome- njam samo jednega, ki se mi zdi najvažnejši, nanireč da se voli odsek tieh članov, ki bode irnel nalogo pregledovati na novo izdane, za šolarske knjižnice nainenjene knjige in spise ter za mladino primerne, v posebnem zaznamu objavljati c. kr. okrajnemu šol- skemu svetu, da bode potem taiste krajnim šolskim svetom v nakup priporočal. V ta odsek so bili vo- ljeni: H. Podkrajšek, I. Bregar in M. Kovšca. G. ptedsednik zaključi potem zborovanje s (rikratnim «Slava»-klicein na presvetlega cesarja, četnur učiteljstvo navdušeno odzove in zapoje cesarsko pesem. Pri vkupnem obedu v gostilni gospe M. Janše smo se ob izvrstni postrežbi med petjem in pogovori do večera prav dobro zabavali in radovali. X \l Iitijskeg-a okraja. (Okrajna učiteljska konferencija. Dalje.) V risanji je beležiti precej napredka; zato se priporočajo nekatere predpisne vaje, za kar roka bolj gibčna postane. (Na šolski deski g. nadzornik naredi več primernih vaj za elementarno risanje.) Pri zemljepisnem pouku naj se posebno temeljito obravnava kranjska dežela in Avstrija. Zgodovina naj se poučuje v pripravnih zgodovinskih slikah ; s tem se v mladini vzbuja ljubezen do domovine in vladarske hiše. Prirodopis naj se vedno nazorno poučuje. — Zakon o varstvu ptic je velikega pomena. Po vrteh naj se pticam pevkam nastavljajo tako zvane «ptičnice» (Nistkasteben), kainor se zlasli ob hudi zimi gladnim kiilatcem potroša raznega živeža. G. nadučitelj Adlešič obljubi v s\oji delarni po vzoru dveh tičnic, ki jih je g. nadzornik prinesel s Krškega, narediti za vse šole v okraji. Prirodoslovje je treba vedno s poskusi na podstavi beril obravna- vati. Teluvadba aaj se uči povsodi; če manjka orodja, aaj se goje proste in redne vaje. Pri ženskih ročnib delib naj se posebno gleda na pletenje aogavic in krpanje perila. Toliko o poročilu nadzornikovem. Pri točki «šolarske knjižnico se izbeie poročevaleem g. aadačitelj J. Adlešič iz Šmartnega. G. predsednik poprej še omenja, da je stvar važna in prečita obe raiaisterski naredbi, tikajoč se šolarskib knjižaic. Pretresovanje se je vršilo tako, da se je pri sleharni knjigi določilo, ali je knjiga prirnerna ali aeprimerna; pri nesposohnib zapiše se aa kratko vzrok. Na ta način se pretresujejo vse znaae sloveaske knjižice; navede se jih mnogo — tako, da bo iaienik precej obsešen. Razprave so se udeleževali gg.: Bartl, Č.erin, Gross, Jeglič, Škrbiaec, Zajee, gdč. Malec ia drugi. Stalni odbor bode aa podlagi te razprave in nabranega gradiva izdal obširea itneaik za vse šole v okraji. Nadučitelj g. J. R a v n i k a r je zato stavil primeren predlog, glaseč se: «Odbor okrajne učiteljske knjižnice se pooblasti, da v pribodnje naroei vsako novo slovenski raladiai namenjeao knjižico ter sleharno leto pri okrajai učiteljski koafereaciji poroča o priinernosti ali nepriiaernosli novib knjižio ter aa ta način dopolnjuje letos izdani iiaenik slovenskih kajig ozirorna knjižic za šolarske kajižnice. Knjižice se razdele jednakomerno odboraikom v presojevaaje. Dvomljivosti razsoja odbor pri sejah». Ta predlog se vsprejme jednogiasno. O pokončni pisavi je poročal g. učitelj B. Campa iz Vač. V ta naraen g. poročevalec pripelje aekaj otrok iz vaške šole, ki so pred konlerencijo po predpisu pisali v lepopisaice s pokončno pisavo. Pri tem smo si ogledali zvezke in tudi to, kako se otroci pri tej pisavi drže. — Pozaeje je g. poročevalec razvil bistvo ia zgodoviao preobrata v pisanji jako zanimivo ter tudi navedel prednosti te pisave z oziroia na zdravje otruk in razvitek aežaega otroškega telesa. G. nadučitelj .1. Ravnikar na, to opisuje Lavtarjev računski stroj, z nekateriiai jirakLičninii poskusi pokaže, da ima to novo ueilo veliko prednost pred aavadnim ruskiai strojeia. Z daljšo opazko g. nadzoraika bilo je to vprašanje popolnoma rešeno." (Konec prih.) S Fnžia na Uorenjskein. «. . . . Al' dneva ne pove nobena pratka!» — Segla je zopet bleda žena s svojo koščeno britko koso po jedneai aaših starejših tovarišev. Umrl je aamreč v noči od 24. do 25. vel. srpana po dolgi mučni bolezni bivši tukajšni učitelj Jožef Gollaiayr. Pokojaik je bil od stare garde našega tovarištva, blaga duša ia narodnjak do svoje siarti. Početkom je bil cerkovniški, pozneje šolski poaiočnik ia slednjič je postal učitelj, kakor je to bilo poprej že tako. Služboval je kot ut-itelj od leta 1853. do 1871. na Koroškera. Jeseni 1874. 1. je prišel na Kran.jsko, kamor je od začetka svojega službovanja želel prili. Prišel je v sicer neiaške Fužine, a tešila raa je njegovo blago srce zavest, da je na domači zemlji, mili svoji ožji domovini. Tukaj je opravljal svoj težavni posel skozi 16 let, tukaj je ostal tudi upokojen do svoje zgodaje smrti. Rodil se je pokojai Gollraayr 1. 1834. v fari brezniški na Goreajskem ter dovršil jedva 58 let svojega življenja. Ni rnu bilo dano pokoja dolgo uživati. Koinaj poldrugo leto je tega, kar je moral vsled vedae bolehnosti pa.stiti učiteljevaaje. Zapustil je dolino solz! Podal se je k Večaeiau, kateii mu bo podelil za zeraeljski trud ia britkosti nebeške sreče. V soboto dne 27. vel. srpaaa siuo spreniili rajnega truplo k večneinu počitku. Zbralo se nas je kljub slabeaiu viemeau in zelo slabi železniški zvezi 8 tovarišev ia tovarišic, da sino ga spremili aa zadajem potu. V miru počivaj! Iz Horoiiieškega okraja. (Anceljev sjiomenik. — Okrajaa učiteljska skupščina.) Izpolnila se nam je iskrena želja, da smo postavili rajneiau kolegu g. J. Ancelju, umrlemu Podgradom, aagrobni spomeaik. Dolgo časa je bil brez njega, keion počiva že skoraj pojdrugo leto v hladni zemlji. Naša aiisel je biia, da ga dobi v obletnici; pa ker ni bilo takrat možno, dobil ga je sedaj skoraj za gnd. Spoaienik, katerega je izklesal domači kamnosek Lakšič iz Drske, nosi napis: Blageam tovarišu Jak. Ancelju, r. v Suhorji 1865, uairl 16. inal. travna 1891 postavilo novomeško učiteljsko društvo. R. i. ]).! — Postavljen mu je bil 10. vel. srpaaa t. 1. in v četrtek 11. vel. srpaaa je bila za rajnim sv. maša in «libera» na grobu. Zbralo se je ta daa aekaj gg. tovarišev iz obližja, da proslave rajnega spomin; obljubilo jih je sicer več priti, pa «Jupiter pluvius« n; bil usrniljen ia tako se aaai ai posrečilu, da bi aa grobu še jedno zapcli. Spomenik bo pa pripovedoval šo pozniia rudovom, koga truplo pokriva ista goaiila, na koju jo doslej skrbaa roka že rnnogo cvetek aasadila. Kdaj ia kje imamo letošnjo konferenoijo, je «Uč. Tov.» že poročal. C. kr. okrajni učiteljski nadzuraik g. A. Senekovič otvori skupščino točno ob 9. uri, vse došle gg. učitelje in gdč. učiteljice iskreno pozdravljajoč s srčno željo, naj bi tudi današnje zborovaaje ranogo pripomoglo k zboljšanju aašega šolstva K zborovaaju so došli vse razven štirih bolnib učnih aiočij. Da se reši prva točka dnevnega reda izvoli si g. predsednik svojim namestnikom g. J. Franketa, nadučitelja v Št. Petru. — Po aasvetu g. Zavrla sta bila z vsklikom vsprejeta za zapisnikarja gg. Fr. Grajland in P. Pogačaik. Pii drugi točki otnenja najprvo g. nadzornik, da je o. kr. okrajni šolski svet letos po predlogu stalnega odbora, naši želji ustregel, da imamo zborovanje v Trebnjem. Razlika je tudi v številu učnega osobja, ker so nerušku šole našega okraja pripadle pod nadzornika nemških šol kočevskega okraja, katerili prvili je pet. Letos srno bili zbrani sami slovenski učitelji in učiteljice, ker smo jednoterni, stno zborovali le v slovenščini. Kar se tiče okrajne učiteljske knjižnice, pravi g. nadzornik, ni še znano, bode li ostala ali se razdelila.' (Pač bi bila velika nezmisel knjižnico deliti le radi ločitve petih šol, — niar bi ne bilo bolje, da bi smeli učitelji iz istih šol knjige, v bukvarni do lanskega leta nakupljene tudi za naprej si izposojevati in bi bil tako rekoč stai-i del knjižnice skupen, a novi del le za slovenske šole? — Op. pis.) (Dalje prih.) Iz (Jribelj. Tradna učiteljska konferencija črnomaljskega oki'aja se je vršila 14. malsrpana v prostorih štirirazredne Fianc-Jožefove Ijudske šole v Grnomlji. Točno ob 9. uri otvori zborovanje c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Anton Jeršinovic s prijaznim pozdravom navzočnih ter konštatira, da je razven dveh nav;;očno vse uiiiteljsko osobje. Za tem predstavi med letora v okraj došle učitelje in ueiteljiee. — Za zapisnikaija voli zbor gg. Kopitarja in Malnariča. Potem objavi g. predsednik v jednoiirnein predavanji opazke o inšpekcijah, označi uone uspehe-v branji, v realijah, v lačunstvu, v lepopisji, v risanji, v petji in ženskih ročnih delih ter omenja pomanjkljivosti, ki jih je našel tu in tam pri obravnavanji posarnnih predmetov. Posebno je še pohvalil učiteljstvo za vesten pouk v avstrijski zgodovini, za vestno delovanje glede pisiTienih nalog in še posebej gdč. učiteljice za povzdigo pouka v ženskih ročnib delib. — Za tem je še govoril o pravilnem uradovanji šolskih vodstev ter opozarjal učitelje na zakonito dopuščene kazni v vzdržavanje šolske discipline in rednega šolskega obiskovanja. Šolski voditelji naj delajo na to, da se dene vsako leto v proračun primeren znesek za šolske knjižnice in potrebna učila. V šolsko kroniko naj se dogodki sproti vpisujejo. Vpisujejo naj se pa tudi dogodki, ki se ne tičejo strogo šolskib stvarij. — Dalje konštatira, da so šolski vrti — razven na Štrekljevci in Grešnjevci — že pii vseh šolali. Učitelji naj si ogledajo pri priložnosti dobro urejene šolske vrte, katerih se v tem okraji ne manjka. Slednjič je pulagal učiteljem posebno na srce, da žive v lepi slogi med seboj, s krajnimi šolskimi sveti in prefastito duhovščino. (!e se pa prikaže kaka diferencija, naj učitelj taktno in previdno postopa, da se zabraniju neljube tožbe in slabi nasledki. Učiteljstvo naj podpira in razširja med Ijudstvoni prekoristrio patrijotično druatvo «RdecM križ» To poročilo je bilo vseskozi zaniraivo in objektivnn Iimse je poslušalo z največjo pozornostjo. Med predavanjem počastila sta zbor gg. Lilok, župnik in učitelj v Primorji ter mestni katebet Novak. i. Ločka dnevnega reda je bila: «0 pukončni iiisave». V jako stvarnem in zanimivem govoru je dokazal g. poročevalec F. Š e t i n a prednosti pokununc pisave od poševne ter je stavil resolucijo: «Okrajna učiteljska konferencija izreče se iz zdravstvenih in pedagogičnih ozirov za vpeljavo pokončne pisave». Sprejme se soglasno. Ternu predlogu dostavi g. predsednik željo, da se prihodnje šolsko leto pričenši v 1. razredu uvede pokončna pisava. Potem poroča g. nadzornik o 6. tučki: «Zemljepisni pouk v zvezi z zgodovino» v pol ure trajajočem nastopu z učenei. Predmet praktični obravnavi je bila avstrijsko-ogerska monarhija. Pokazal nam. je g. poročevalec, kako bi se dal zemljepis v zvezi z zgodovino poučevati. 7. točka dnevnega reda je bila: »Sklep o knjigah za prihodnje šolsko leto». Učne knjige za prihodnje šolsko leto ostanejo sedanje, samo za nemški pouk na štirirazrednicab se vpelje knjiga: «Prva nemška slovnica in prvo berilo«, sestavili Praprotnik, Razinger in Žumer. — Potem poroča g. učitelj Šetina o stanji in rafunu okrajne učiteljske knjižnice. Revizorjema računa se izvolita gg. Juvanec in Engelraann, ki račun z vserni prilogaini pregledata in potrdita. V nakup se priporoči leposloven Hst «Dom in svet». Naroči se pa tudi ono, kar je niogoče lansko leto zaostalo. Knjižnični odbor ostane stari, na novo vstopi g. nadučitelj Rajko Justin. — V stalni odbor se izvolijo po listkih gg. Šetina, Lovšin, Barle in Bartelj. Slednjič jirebere g. nadzornik pismo g. župnika iz Adlešič, tikajoč se denarja, nabranega pri pogrebu tovariša Grma v Adlešičah ter namenjenega kuharici. Ker kuharica ne("e denarja sprejeti, vpraša g. župnik, ali naj pošlje denar za spomenik, če še ni plačan, ali pa Grmovi udovi, ki živi sedaj v Novem Mestu v jako slabih gniotnib razmerah. Ker so spotneniki ranjkiin tovarišem Grinu, Anžičku in Hočevarju že pustavljeni in plačani, sklene konferencija soglasno, da se odpošlje denar učiteljevi vdovi v Rudolfovo. Ker posebnib nasvetov ni bilo, je bil s tem dnevni red konean. G. pivdsednik sklene zliorovanje ob l1/-' uri s trikratnim «slava» presvetlemu cesarju, čemur se konferencija navdušeuo odzove. G. Lovšin se v imeni zbomvalcev zabvali g. nadzoraiku za. spretno in nepristransko vodstvo konfeiencije. Verina gg. učitcljev in gdč. učileljic se je udeležila skupnega obeda v dobroznani gostilni gospe S.. ki je postregla z dobritni jedili in izvrstno kapljico. Po obedu so počastili učiteljstvo s svojo navzočnostjo tudi g. predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta, dr. H i n t e r 1 e c h n e r, g. župnik L i 1 e k ter. g. rnestni katehet Novak. Samo ob sebi se umeje, da se lepili napitnie in dobro ubranega petja ni manjkalo. — Pri tej priliki nabrala se je tudi precejšnja vsota za prekoristno šolsko društvo sv. Girila in Metoda. — Tako je fas lned vsestranskim zabavanjeiu le preliitro potekol. Iz kamniškeg-a okraja. (K o n f e r e n c i j a.) Uradna ueiteljska konferencija za kamniški okraj se je vršila dne 27. tnal. srpana v Mengeši, V obilnem številu zbrano učiteljstvo v prostorih mengeške šole pozdravi c. kr. okrajni šolski nadzornik g. L. Letnar s prav prijaznim nagovorom. Voli si nainestnikom g. Mesnerja. Zapisnikarja sta bila gg. Ivan Zupan in Lena Dolinšek. G. predsednik naznani spreinembe pri učiteljstvu; potem govori o delovanji šolskili oblastev; omenja posebno, da je visoki deželni šolski svet načrte za realije z odlokom z dne 25. svečana t. 1. št. 367 potrdil, izjavljajoč, da z zadovoljstvom jeinlje delovanje lanslie naše okrajne konferencije na znanje. Šolsko stanje se znatno boljša. Pri uradnili spisih omenja nekaterih nedostatkov. Pridnost v obiskovanji je znatna; istotako znaten je napredek. Nobeno leto ni še bilo take razlike^rned dobro in slabejšo šolo iste kategorije. Po nadzornikovem poročilu nastopi g. Malenšek ter prečita obravnavo «DomaiM šolski okraj«. G. predsednik otvori debato o te.j obravnavi, katere se je udeležilo še nekaj drugih gg. učiteljev. Predsodnik zaiivali končno g. poročevalca za skrbno izdelano obravnavo, čemur tudi zbor soglasnu pritrdi. Drugi poročevalec je bil g. Kecel. Naloga niu je bila: «Kako naj se druži oblikoslovje s številjenjem». Ker je g. referent svojo nalogo vrlo rešil, sprejine jo zbrano učiteljstvo s priznanjem brez debate. Dalje je prečital g. Burnik poročilo o oktajni učiteljski knjižnici. Za lem je sledila določitev knjjg za leto 1892/93. Prva nemška slovnica Razinger - Žumrova rabila se bode v Kamniku in Domžalah. G. predsednik odbora za ocenn knjig pi/edlaga, da predloži odbor to stvar visokemu deželnenm šolskeinu svetu, da skliče odbor presojevalcev otroškili spisov in sprejem knjig javi po časopisih. Predlog se sprejme. V stalni odbor sci voljeni gg.: Čeneič, Burnik. Mesijer, Janežič Janko, Stiasny. Za oceno otroškib spisov voljeni so gg.: Tramte, Burnik, Sirc, Stiasny, Janežič Janko in gdč. Klančar in Šerc. Po samostojnih nasvetih završi g. predsednik zborovanje s trikratnim «Slava» Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju. Zbor zapoje cesarsko himno. Po končanem zborovanji je bil skupni obed v gostilni pri g. Levci, pri katerein se je posebno pevski zbor pod vodstvora g. Tomana odlikoval. Esmeralda Starograjska.