Leto LXXn, it. 18 Preis - cena L 1 Uredništvo• uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir, Cck. rač. Ljubljana 10 650 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo SLOVENEC JANUAK • 1944 23 NEDELJA Verstarkte Angriffe der Sowjets abgewehrt Durchbruchsversuche siidwestlich Leningrad vereitelt Ausdehnung der schweren Abwehrkampfe an der siiditalienischen Front - London von starken Verbanden« der deutschen Luftwaffe angegriffen DNB Aus dem Fiihrerhauptquartier, 22. Januar. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Zwischen P r i p j e t und H e r e s i n a verstiirkto der Feind seine Angriffe. Rr vvurde in sclivveren Kiimplen abgewehrt. Nordlich N e w c I wurden auch gestern vviederholto starke Angriffe der Bolschewisten abgeschlagen und ortlicho Rinhriirho abgcriegelt. Ani Siidufcr (les llmensees zer-srhlugen unsere Truppen einen von den Sowjets gehibleteii Landekopf in srhuiingvollcni (iegenangriff. Nordlich des llmensees hliehen wiederholtc feindliche Angriffe erfolglos. Siidwestlieli I, e n i n g r a d wunlen erneute mit starken lufanterie- und Panzerkriiften gefiihrte Durchbruehsvcr-suche der Sowjcls vereitelt. Im h o h e n N o r d e n vvchrten hessisch-lhliringische flrenadiero im schwierigen AVablgelande Noreli i nn-I a n d s einen Ktiirkeren Angrilf unter bluligen Verlusten fiir den Feind ah und brarhten zahlrciche Gefangeno und Belile ein. Im \Vosttoil des siiditalienischen Front liaben die schwcren Ab- wehrkiinipfc an Ausdehnuiig zugenom-men. Mehrero nach starker Artillerie-vorbereitung vorgetrageno teindliche Angriffe wurilen hlutig ahgewiesen, ein ortlicher Kinbriich ahgeriegelt. 1'nser (iegenangriff nordostlleh M i u t u r n o machto trotz ziihcn leiudlichen Wioilcr-standes gute Fortschritte. Brltische Roniherverbanilo Ilogen in der vergangenen Narht in das n o r d -w c s t d e u I s c h o und m i 11 c I -deutsche R e i r h s g e h i e t ein. Dio sofort und stark einsetiende deutsche Luft\ertcidiguiig Horhinderte sie an zu-sainmengelassten Aiigrilfen. Iu cinigen Orten, besonders in M a g <1 e h u r g ent-standen gcringe Personenverluste und Srhiiden in Wohnvierteln. Nach bislier vorliegenden Mcldiingeu wurden 61 bri-tische Romher vernlchlet. Ausserilem verlor der Feind bei Tage iiher <1 on b c s e t z t e n Weslgcbietcu sie-ben Flugzeuge. Starke Verbando der deutschen Luft-waffe griffen in der Nachl zum 22. Januar in mehroren Wellen London an. Zahlrciche Grossbriindo wurdcn bc-obachtet. Ojaceni sovjetski napadi odbiti Probojni poskusi jugozahodno od Leningrada izjalovljeni Razširitev težkih obrambnih bojev na južnoitalijanskem bojišču - London napadle močne skupine nemškega letalstva Fiihrerjev glavni stan, 22. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Med P r i p j e t o m in Berezino je sovražnik ojačil svoje napade. Bil je v težkih bojih odbit. Severno od Ne vi j a so bili tudi včeraj ponovni močni boljševiški napadi odbiti in krajevni vdori zajezeni. Na južnem bregu llmcnskega jezera so razbile naše čete od Sovjetov napravljeno mostišče v zanosnem protinapadu. Severno od llmcnskega jezera so ostali ponovni sovražnikovi napadi brez uspeha. Jugozahodno od Leningrada so se izjalovili ponovni sovjetski probojni Na zahodnem delu južnoitalijan-s k e g a bojišča so se težki obrambni boji razširili. Več po težki topniški pri pravi izvedenih sovražnih napadov jc bilo krvavo odbitih, nek kraievni vdor zajezen. Naš protinapad severnovzhodno od M i n t r n a je navzlic žilavemu sovražnikovemu odporu dobro napredoval. Angleške bombniške skupine so priletele v minuli noči nad severozahodno insrednjenetnško državno ozemlje. Nemška protiletalska obramba, ki je takoj in močno nastopila, jim je I preprečila strnjene napade. V nekaterih 1 krajih, predvsem v Magdeburgu so I nastale neznatne osebne izgube in škode | v stanovanjskih okrajih. Po doslej prispe- K bojem na vzhodnem bojišču Berlin, 21. jan. DNB: Tudi v sedmem dnevu na severni odsek preložene bolj-ševiške zimske ofenzive, v katero meče sovražnik že od 16. tega meseca vse razpoložljive sile in rezerve, ki jih uporablja na treh napadalnih težiščih, boljše-vikom nameravani prodor ni nikjer uspel. Vkljub dovozu svežih sil in celo za rusko fronto neverjetno visokemu številu tehničnih sredstev od najtežjih ladijskih topov pa vse do metalcev ognja so se s potoki krvi plačani poskusi, omajati nemško obrambno črto, izjalovili ob odporni moči nemških čet. Zaenkrat šc ni mogoče ugotoviti zmanjšanja silovitosti bojev, ki besne še podnevi in ponoči z nezmanjšano močjo naprej in pri katerih se Nemci številčno nadmočnemu napadalcu upirajo za vsak meter. Kot pri vseh svojih dosedanjih ofenzivah je sku- poskusi, podprti z močnimi pehotnimi in j iih poročilih je bilo 61 angleških bombni-oklepniškimi silami. Na visokem severu so odbili hessen-sko-turinški grenadirji n« težkem gozdnatem ozemlju severne Fi n s k e močnejši napad s krvavimi izgubami za sovražnika ter pripeljali številne ujetnike in plen. „ kov uničenih. Razen tega jc sovražnik izgubil podnevi nad zahodnim zasedenim ozemljem 7 letal. Močne skupine nemškega letalstva so napadle v noči na 22. januar v več valovih London. Opazili je bilo številne velike požare. Angloamerikanci in sovjetsko-poljski spor šala boljševiška propaganda tudi tokrat pretiravati z začetnimi uspehi ofenzive na severnem krilu. Najlepšo ilustracijo o ; neresničnosti vseh teh boljševiških na- : vedb nam nudi današnje poročilo vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil, ki ugotavlja o obrambnem uspehu pri Vitebsku, da so boljševiki v nekaj nad enem mesecu zgubili preko 40.000 mrtvih, 1200 tankov in 350 topov, ne da bi dosegli zaželeni in često objavljeni operativni proboj nemške črte. Na srednjem odseku so boljševiki nadaljevali s svojimi napadi samo zahodno od Rečice, dočim je na odseku pri Nikopolju in v velikem Dnjeprovem loku prišlo še nadalje le do krajevnih spopadov. Nekoliko bolj živahni so bili boji na Krimu. Tu je uspelo razbiti nek boljševiški sunek. Berlin, 22. jan. T »Narlilausgabe« ligo- . skosovjetski zadevi nikakor ni primerno, tavlja v zvezi z zadržanjem Angležev in | llull je igral komedijo posredovalne ak-Amerikancev napram sovjetskim zalile- | cije, ne da bi Sovjeti, ki so še nedavno vam po nekdanjem poljskem ozemlju, da Churchillu in Hooseveltu v resnici ne gre »Bonauzeitung« o angleški politiki na Balkanu za Poljsko i ti da tudi ne mislita zastaviti svoj vpliv v prid Poljakom. Samo taktika, s katero zahteva Stalin uresničenje obljub, danih v Teheranu, povzroča vojnim zločincem v Angliji in Washingtonu preglavice. V resnici je tako imenovana posredovalna ponudba ameriške vlade v poljsko-sovjeiskem sporu samo agilacijski manever, da bi se ameriški javnosti nasuto peska v oči. Dejansko sla se W'a-shington in London že davno sprijaznila z imperialističnimi načrti boljševikov. V \vnshiivrtonsl;ih krogih neuradno že zdaj izjavljajo, da Moskva s sedanjo emigrantsko organizacijo v Londonu sploh ne bo vodila pogajanj, ker jo vsak čas zmožna ustvariti si »temu smotru bolje odgovarjajočo poljsko protivlado«. »Berliner BiSrsen Zeitung« piše, da stopajo v Londonu in \Vashingtonu z ozi-rom na poplavo sovjetskih zahtev in odkritij v zadregi z ene noge na drugo. Eden je izvedel v Spodnji zbornici pravi jajčni ples ter govoril o »izredno težavni in pereči zadevi* ter ee skušal rešiti ostro zavrnili Willkija zaradi njegovega vmešavanja v »njihove« vzhodnoevropske zadeve, pristali na ponujeno igro. Celo nevtralni časopisi, ki so znani zaradi neprijaznega stališča do Nemčije, prihajajo do prepričanja, da je Evropo mogoče rešiti pred katastrofo samo z nemško zmago. Poljaki pa, ki jim obljubljajo v Londonu sedaj tako velikodušno kompenzacije« na račun Nemčije, lahko — lako ugotavlja Berliner BOrsen Zeitung — iz sledečih besed angleškega časopisa »Cavalcade« sklepajo, kaj je treba smatrati o takih tolažilnih obljubah: »V kratki dobi od leta 1!)18 so razvili 1'oliaki nekak kompleks velesile, lo je tretji Stadij nacionalnega sifilisa. Zato j" angleška vojaška misija že I. 1939 izjavila v Moskvi Vorošilovu, da mora sovjetska armada Izvesti proli Nemčiji skozi Poljsko prodiranje v obliki klešč proti ftlezljl in Uspeh nemške protiletalske obrambe Rerlin, 22. jan. DNB Namen angleških lcbilsKih sil, znižati število izgub pri terorističnih napadih na Nemčijo z izkoriščanjem vremenskih razmer, so je ponesrečil tudi pri napadu na Berlin v večernih urah dne 20. januarja. Nemško obrambne sile so po še nepopolnih poročilih zbile najmanj 38 štirimolornih Itomlmikov, od katerih je velik del padel v prostoru Velikega Berlina. Nočne lovce in protiletalsko topništvo je debela oblačna plast zelo ovirala. Če je protiletalska obramba navzlic težkim vremenskim razmeram dosegla tako visoko Številko sestrelitev, poleni to dokazuje, da obrambni uspeh dne 15. januarja. ko so angleške hcnibniške t-kuid-ne napadle pod enakimi vremenskimi |H)goji Srednjo Nemčijo in izgubile pri tem K) letal, ni bil slučajen. Uspeli udarne sile nemške protiletalske obrainoo je, ki jo sovražnika prisilil napadati ponoči samo še pri sklenjeni oblačni plasti, du lii se tako zmanjšal učinek nemške obrambe. Težke bitke pri Nettunu Berlin. 22 jan. DNB. Mednarodni informacijski urad poroča: Ker ni bilo mogoče zlomiti nemškega odpora na južnoitalijanskem bojišču, so sc odločili Angloamerikanci zateči se v minuli noči zopet k sistemu izkrcanja v ozadju. Pod zaščito teme sc jim je posrečilo ustvarili med Neltunom in izlivom Tibcre južno od Rima mostišča ter zasesti nettlunsko luko. O poteku težkih bojev, ki se razvijajo tu od ranih jutranjih ur današnjega dne, šc ric poročajo podrobnosti. Žalostna usoda odvedenih Poljakov in Baltov Ženeva, 21. januarja. T. »Manchesler Guardian prinaša nove prispevke o usodi Poljakov in Ballov, ki so bili prisilno odpeljani v Sovjetsko zvezo. Sedaj piše članica ameriškega Rdečega križa Elennor Itithis Nnlle, ki se je osebno razgovarjala z ljudmi, pobeglimi iz daljnih. osamljenih okrajev v Sovjetski Rusiji«. Američanka pravi, da trpljenje okrog (100.000 Poljakov in 150.000 od-vlečenih Ballov nikakor ni kaka propaganda, temveč »gola resnica>. V Teheranu sicer obstajajo tehnične organizacije, s pomočjo katerih je mogoče tem pregnancem poslati pakete in oblačila. Toda v Sovjetski zvezi danes ni več ni- Vzhodni Pruski. Žalibog jo angleška v o-; kake mednarodne organizacije, ki bi le jaška misija govorila gluhim ušesom', stvari v resnici lahko razdelila potreb-Anglija je sprožila torej sedanjo vojno, kakor zaključuje »Berliner Bbrsen Zei- tung«, zaradi svojih »garancij« za Beograd, 21. jan. T. Ankarski dopisnik beograjske »Donauzeitung« poroča o priznanju, ki ga je te dni podal nek angleški diplomat v Ankari: Predno bo morala bili tvegana pustolovščina drugo fronte na zahodu, sta Anglija in Amerika odločeni poskusiti vse, da bi nemara le še našli druge, ki bi prevzeli nase potrebne žrtve. Tukaj pride v" po-štev lo Balkan. Diplomat je pripomnil, da bi Angleži in Amerikanci v tem pogledu utegnili zelo širokogrudno postopati, ker v primeru zmage zaveznikov ilak ne bodo imeli nikakega vpliva na balkansko področje. Angliji torej ni potrebno imeti nikakega obzira na človeške in gmotne žrtve balkanskih držav. Njih mobilizacija lahko velja kot poslednja služba za Anglosaksonce. Bolj trezno se pač ne bi dalo. tako nadaljuje >Donauzeitung«, formulirati angloameri-ško balkansko politiko. Že nekoliko časa so angleške in ameriške propagand- ne centrale v Turčiji pričele uporabljati njim zavezane ali prijateljske liste in publiciste, da so nemškim zaveznikom na jugovzhodu in na Balkanu pričeli pridigati koristnost odpada od osi. Pač j ni potrebno posebej omenjati, da se na-(rodni tisk zapira pred takšnimi manevri. Priobčitve anglofilskih listov pa vedno dopuščajo zaključke, kakšne namere zasleduje trenutno propaganda zaveznikov. Krogi okoli ameriškega poslaništva pa mislijo, da posebej spretno delajo, če takšno glasove tiska še ojačijo s i>o-udarkom, da je turško zunanje ministrstvo nasvetovalo svojim diplomatom v-prestolnicah Balkana in jugovzhodnih držav, da tudi tam delujejo v smislu odpada teh nemških zaveznikov od Nemčije. Toda ravno na jugovzhodu vedo, da vodi Ankara svojo politiko po zakonih politične poštenosti in fair, brez česar končno ni nobeni politiki zagotovljen uspeh. I s končno z izjavo, da razpravljanje o polj-1 izročili boljševiškim krempljem. Izgube ameriške vojske sko, katero je bila pripravljena že Polj tcJaj Mučni opomini iz Moskve Polževo angloameriško napredovanje v Italiji Stockholm, 22. jan. T. Novi ostri opomini iz Moskve zahodnim silam, naj pospešijo vdor in istočasna slaba ocena vojaških uspehov Angležev in Amerikancev v južni Italiji so ponovno dali povod angleškemu tisku in oddajnikom za dolge razprave, ki naj pojasnijo javnosti, pred vsem pa Sovjetski Rusiji, v čem obstojajo težave v Italiji. Glavni vojaški kritik angleškega radija major Lcwis Hastings je priznal, da so v začetku upali, da bodo angleško-ameriške čete pod generalom Clarkom dosegle ob tem času »Rim« in »Padsko dolino«. Toda pogoji, ki vladajo v goratih krajih, ter vreme bi omogočili tako hitro napredovanje samo v primeru, če bi bil sovražni odpor slab. V nasprotju s pričakovanjem pa je bil sovražni odpor kar najmočnejši. To ne vpliva preveč prepričevalno na angleško javnost, še manj pa na sovjetsko, kajti gorati značaj Apeninskega polotoka je bil zavezniškim generalnim štabom znan, kakor jim je bilo tudi znano dejstvo, da pozimi v Italiji večinoma cele tedne dežuje. Tudi se ni mogoče stalno opravičevati Sovjetom s slabim vremenom na italijanskem bojišču. Zaradi tega, izjavlja major Hastings, se ne sme italijanskega pohoda ocenjevati samo po obsegu zavezniškega napredovanja, temveč da je treba gledati z vidika njegovega vpliva na splošni strateški položaj. Hastings skuša pojasniti Sovjetom, da nuti-jo angloameriške čete v Italiji sovjetski armadi dragoceno pomoč, ker vežejo nemške čete, ki bi sicer nastopale na vzhodu. Temu nasproti v Moskvi vedno hladno ugotavljajo, da so nemške čete v Italiji številčno tako slabe, da na vzhodnem bojišču tega sploh ne bi bilo opaziti. Berlin, 22. jan. T. Mednarodni informacijski urad [K>roča: Ameriški vojni , minister Stimson je nedavno navedel ameriške izgube do 23. decembra minulega leta, ki naj bi uradno znašale 105.220 mož. Od teh naj bi jih bilo 16.831 padlih, 38.91(1 ranjenih, 24.007 pogrešanih ler 25.415 lakih, o katerih se . ve, da so v ujetništvu. Z ozirom na težke izgube, ki so jih ! zadalo nemško in japonske sile Aineri-kancem na bojiščih v Tunisu, na Siciliji . in južni Italiji ler v srditih borbah na Pacifiku, se vsiijuje vtis, da so Stim-sonove navedbe če ne drugo, vsaj močno pristriženo. Glede števila ranjenih je lo itak mogoče brez posebne težave dokazati. Stara izkušnja nas uči, da je skupno število ranjenih vedno večkrat višje kot ostale skupne izgube. Te izgube ranjenih in bolnih so splošno vsaj dva do trikrat tolilišne kot ostale Izgube. Če vzamemo, da je to število samo dvakrat tako veliko kot ostale izgube, potem dobimo število 132.620 mož, ki so zaradi ran ali bolezni bili izločeni. Stiinsonove navedbo se torej lahko nanašajo samo na težke ranjence, ki so postali popolnoma nesposobni za vsako vojaško opravilo. Ameriški vojni minister je toi*j zatajil dejstvo, da najmanj 80 do 90 tisoč mož ameriške vojske leži v bolnišnicah ter s lom odpade njihova uporaba na bojišču za daljši ali krajši čas. Upravičen je torej sklep, da so tudi ostale Stiinsonove navedbe na enak način ponarejene. To velja za številke pogrešanih in mrtvih, ki so s 24.067 in 16.831 sumljivo nizke z ozirom na velike izgube, ki nastajajo za Anierikance že pri prevozu čez Pacifik, Atlantik in Sredozemsko morje. Tehnika zmanjševanja številk je tudi v leni primeru enostavna, kajti ameriško vojno ministrstvo večjih potopitev do nadaljnjega kratkoinalo ne jemlje na znanje. Če vemo, da je samo na Sredozemskem morju |>o previdnih nemških cenitvah izgubilo najmanj 10 tisoč ameriških vojakov zaradi potopitev življenje, potem lahko sklepamo na samo po sebi umevno metodo Stimsonovih ponaredb. K volitvam ameriškega predsednika Novi sunki v San Juanu Buenos Aircs, 22. jan. T. Podrtijo argentinskega kordiljerskega mesta San Juana povprečno vsake 3 ure tresejo novi manjši potresni sunki. Kratki, posebno močni sunki včeraj zjutraj in popoldne so povzročili novo paniko med težko prizadetim prebivalstvom. Tudi iz sosednjih pokrajin poročajo o številnih sunkih. Med tem se nadaljuje pomožna akcija pod vodstvom oblastev. Ze 37.000 oseb je bilo cepljenih proti legarju. Dospele so uadalnjc ogromne količine živilskih pošiljk. Večkrat dnevno odhajajo vlaki z begunci v Merutozo in oklicano učitelj-stvo, da pri njej odločilno sodeluje. Zato je- treba, da spoznava narodne sovražnike in škodljivce, ne le mimogrede in površno, ampak temeljito, do podrobno-sli. Tej potrebi l>o le|>o ustreženo, ko se bodo tudi med učitelji vršila predavanja o komunizmu. Predavanja so se že začela. Vrše se v Beli dvorani v Unionu. Ker je učiteljev v Ljubljani preveč, da bi mogli vsi obenem poslušati, so razdeljeni v tri skupine. Prvo predavanje za prvo skupino je bilo že v ponedeljek o dialektičnem ma-terializmu. Predaval je g. Mam. Predavanje se je ponovilo še za ostali dve skupini in je želo zlasti pri učiteljih odobravanje iu pritrjevanje. kcgtssicev v Ljubljani belokranjsko begunce so je ustanovil poseben Gospodarsko-socialen odbor, ki skuša v vsakem oziru skrbeti zanje. Predvsem skrbi za podporo najpotrebnejšim v obleki in obutvi ter denarne podpore. Odbor je organiziral tudi poseben gospodarski tečaj za begunce. Tečaj se vrši v Križankah, kjer je g. prior dal blagohotno na razpolago prostor. Obiskuje ga okoli 30 ljudi. Na tečaju predavajo strokovnjaki o vprašanjih, ki so za Belo Krajino posebno aktualna: o komaraciji zemljišč, o zadružništvu, živinoreji, vinogradništvu, kletarstvu itd. Duša vsega dela sta metliški prošt g. Alfonz Klemenčič in g. dekan Pavlin. Sodeluje pa tudi druga inteligenca iz Belo Krajine in seveda begunci sami. Ti so veseli, ko vidijo, da se v težkih dneh kdo briga zanje. Kajpada pa si vsi želo, da bi se razmere čimprej uredile, da bi bili uničeni zadnji ostanki komunističnih tolp in bi se spet mogli vrniti na svoje domove, v Belo Krajino Bloškemu župniku Hrenu Zdaj bomo zopet mnogo molili, bloški možje in žene, k sv. Antonu, dobremu svetniku, ki tako čudovito potolaži nemirna srca. Pa se spomnimo v molitvi Antona, ki je bil le slovenski duhovnik in dal na dan Povišanja sv. Križa, 14. IX. 1943, svojo kri za Gospoda, da bi mu bil v vsem podoben, tudi v smrti. Štirje meseci so minuli, kar so ga »rdeči bratje« ustrelili kot žival za neko hišo, marsikaj se je že zgodilo med tem časom. Jesen je prišla in zima je pobelila tu pa tam tiha, zapuščena polja, zlovešče gozdove in požgano koče. Nismo pozabili g. Antona Hrena, silnega in blagega bloškega župnika, še zdaj ga gledamo v spominu, velikana po telesu, smehljajočega mladeniča po licu, kako stoji na prižnici in uči iu svari in opominja zbegane ovčice, da jih ne hi komunistični volk v podobi jagnjeta O K zapeljal. V ušesih nam zveni njegov krepki, z von k i glas, ki je donel mehko ob večerih, ko je vodil vaški pevski zbor; otroci pa še vedno pripovedujejo o gospodu župniku, ki jim je v šoli sam kazal moč svetopisemskih junakov. In kdo bi naštel ljudi, ki jim je pokojni rešil življenje in imetje? Dobrota je sirota, pravijo stari. Prav imajo. Ne samo, da mu niso vsi verjeli, ko jc razkrinkaval strahotno propalost komunizma, še celo izdali so ga ob uri odločitve, izglasovali so mu smrt. njemu, ki je skrbel po očetovsko za farane in je hotel le dobro. Njegova krivda? Kakor vseh tistih, ki so padali in še padajo... Ljubil je Gospoda. svojega Boga, in našo ljubo žemljico, naš rod. Padel jo. Ko ga je pa pokrila zemlja, so govorili dogodki. Kri mučen-cev je seme kristjanov, je zapisal pred 1800 leti v podobnih razinernh krščanski pisatelj Tertulijan, danes ni drugače. Počivaj, blagi gospod Anton; že poganjajo sadovi tvojih besed in tvojega zgleda, naši fantje so se prebudili in zdaj delajo tako, kot si jih učil ti. Počivaj v miru! — Farani. Oddnjniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 23. Januar: 8 Vosol nedeljski pozdrav; tkim: P.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 9 Or. gelska glasita — 9.30 Nedeljsko razmifl.ta-njo — 9.45 Praznična glasba — 10 Poročila v nemščini — 11.30 Slovenska ljudska oddn-ja — 13 Opoldanski konccrt — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert glnsbe za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave iz domovino Izvaja s sodelovanjem komornega zbora radijski orkester pod vodstvom D. M. Sij.inca — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Kmotljsko prodavanjo — 19 Koncert kmetskuga trin — 19.30 Poročila v Blovonšrtinl, nnpoved sporoda zn naslednji dnn — 19.45 Mala gln«-hena modigra. — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Zeli si nekaj tudi Ljubljnna. — 21 Malo mestcce h»čo iti spat — 21.40 Ploščo — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Olasba zn lnliko noč. Dnevni spored za 24. Januar: trnnjl pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slo-7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutrnnji pozdrnv; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert malega orkestra vodi Stenovič — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Vesela muza — 19 Fantje na vnsi pojo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.40 Glasbeni pregled tedna — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Konccrt izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta prof. Alberta Dermelja — 21 Spominjam so — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lnliko noč. RADIO TRST Opozarjamo radijsko poslušalce na slovensko radijsko oddajo, ki jo oddaja radio Jadransko primorje postaja Trst vsak dnn od 18—18.30 na srednjem valu 2t3 m. Vse spremembo radijskih oddaj bodo vedno Jav-1 jene v radiu ln v dnevnem čnsoplsju. i in živeti mirno življenje, ki so ga živeli I včasih, ko še ni bilo banditskih ropar- I jev, da bi kalili njihov mir. Pojasnilo »Zimske pomoči« Neodgovorni elementi širijo vesti, da je bil prispevek, ki so ga morali Ljubljančani plačevati za Zimsko pomoč 31. decembra 1943 in I. januarja 1944 na cestni železnici in ob obisku gostiln, dan Domobrancem za njihove obleko. Domobranci sami so daroval! za Zimsko pomoč dvakrat toliko kolikor so dobili za svojce begunce. Da njihovih oblek ni mogoče kupiti z denarjem, ki je bil tedaj nabran, kaže celoten seznam zneskov. ki so bili pri tej priliki oddani Zimski pomoči: I. dodatki 0.50 lir na vozovnice cestne železnice v dneh 31. dec. 1043 in 1. jan. 1914 29.027.50 lir; prispevki po 1 liro od posetnikov gostinskih obratov v dneli 31. dec. 1943 in 1. jan 1944 05.854 lir. Objava Pošta Grosuplje zopet posluje- Za j sedaj opravlja samo pisemsko službo, j Ljubljana, 22. januarja 1944. j Pokrajinska direkcija pošte, telegrafa in telefona. Zaplemba imovine komunistov Z odlokom šefa Pokrajinske uprave je po izvršenem predpisanem postopku I bila izrečena zaplemba imovine sledečim komunistom: Jerusn Josipu, profesorju, stanuio-čeniu v Ljubljani, Črtomirova ul. 19; Petričii Ivanu, trg. zastopniku, sta-nujočemu v Ljubljani, Celovška c. 7H, Petrič Mariji, /ascbnici, stanujoči v Ljubljani, Celovška c. 78. Gospodarstvo Angloameriška pomorska konkurenca Predstojnik »Član I inc«, ene največjih angleških parniških linij, lord Itotliervvick. je izjavil pred nedavnim glasom angleških časopisnih vesti, da bodo Združene države dolžne po vojni izgube ladij, ki so nastale zaradi skupnih vojnih akcij, izravnati z oddajo ladij Angliji. Lord Hothervvick je izjavil. da je posebno angleška mornarica imela hude izgube ladij, medtem ko je Združenim državam mogoče, si zgraditi ogromno trgovsko mornarico. Angleške družbe bodo morale nn vsak način dobiti po vojni nadomestek za izgube. M('rodnjni krogi angleške mornarice zastopajo stališče, da bo |m> končani vojni golov presežek trgovske mornarice na razpolago. Te trgovske ladje sc bodo nahajale večinoma v rokah Združenih držav. In ta presežek bodo morale Združene državo oddati svojim zaveznikom. Vedno iu vedno znova poskušajo Angleži Aine-rikancoin objasniti, da ne bo možno po končani vojni delati konkurence in da bo treba tudi po vojni solidarno in sistematično skupno delovati. V Ztlr. državah pa merodajne osebnosti stoje na prav nasprotnem stališču in pripravljajo vedno jasneje in javno mogočno konkurenco. Angleški trgovski krogi pa so spoznali, da so si USA priborile gotovo prednost, ki jc nikakor ne bodo mogli dohiteti. * Izravnalna blagajna za pospeševanj« belgijske zunanje trgovine je bila ustanovljena v Bruslju. Sredstva bo blagajna dobita s prispevki belgijskega izvoza v one države, kjer notranje cene dovoljujejo višje cene za belgijsko blago. Ljubljana : Moste Tudi Ljubljana se je predramila in spravila svoje fante na igrišče. Tudi naš najboljši domači klub hoče vedeti, pri čem je. s katerimi fanti lahko razpolaga in kakšna je forma njegovih igralcev. Če ne bodo Ljubljančani v stanju pokazali. kar dvomimo tudi za nasprotnika — Moste, zadostnih pogojev, pa bodo izkazali vsaj vse ostalo, kar se zahteva od dobrega nogometaša? tehniko, prisebnost, pametno oddajanje in kar je še takega. In če povemo športnim prijateljem, da bodo nastopili od njih Ilacler, Pilej, Perharič, Kriše, Šanti. je že dovolj vabe, da bodo prijatelji okroglega usnja prihiteli na igrišče in podžigali svoje. — Tudi Moste, ki so svoje vrsto močno okrepile in prenovile, liodo postavile na igrišče vse svoje najboljše. Naj bo kakor koli: jutrišnje srečanje med Ljubljano in Mostami bo dobrodošlo tako za igralce, da so malo razgibajo, kol za prijatelje žoge, da bodo videli spet fante tekati okrog usnja. Tekma bo na igrišču Ljubljane. Pričetek ob 14.30, KULTURNI OBZORNIK P. Krizostom Sekovanič: »Božji smehljaji« ' Za božič je gvardijan frančiškanskega Samostana v Ljubljani, mestni župnik p. Krizostom Sekovanič izdal religiozno mladinsko pesniško zbirko z naslovom »Bojji smehljaji«. V njej je zbral 72 pesmi, ki so nam deloma že znane iz raznih religioznih listov, predvsem otroške »Lučke«, ki ji je pesnik urednik, ter drugih (Cvetje z vrtov sv. Frančiška itd.). Zdaj jih je zbral v lič%o, precej obširno knjigo (str, 120) ter jih z okraski Sonje Von-činove poklonil mladini za božične praznike. Po Silvin Sardenku in M. Elizabeti Kam tu nudi religiozno pesem redovnik p. Krizostom, znani verski organizator in vzgojevatelj najmlajše mladine. S sv0'0 »Lučko«, v katero je spremenil stari mladinski verski listič »Angelček« in jo postavil za glasilo Marijinih vrtcev, vpliva že mnogo let na verska čustva najmlajših naših otrok ter jim z verzi nežnega religioznega čustvovanja prikazuje lepote verskega doživetja in življenja s Cerkvijo, s cerkvenimi prazniki in običaji, oživlja jim globokost božjih skrivnosti in ve- ličino obredov ter tesno povezanost s svetniki božjimi. Tako je to zbirko razdelil na šest oddelkov. V prvem »Božični zvonovi«, je zbral nekaj lepih božičnih pesmi, sestavljenih naravnost po zgledu in v slogu slovenskih starih kolednic. V drugem pa se spominja »Aleluje«, praznikov Kristusovega vstajenja. Po teh prazničnih ciklih opeva skrivnosti naše svete vere; v tretjem oddelku »Ob večni luči«, globokosti Božje prisotnosti med nami, predvsem kot evharifti^ne žrtve, ki re daje v svet: maši, pa tudi kot Kralja sveta. Ta del zaključuje z znano himno »Kristus kraljuj I«, ki jo je zložil p. Sekovanič. Nato sledi ciklus Marijinih pesmi »Brezmadežni cvet«, v katerem nadaljuje p. Krizostom slovensko Mariiansko pesem. V oddelku »Prijateljem našim in božjim« poje pesmi asikemu ubožčku sv. Frančišku, patronu svojega reda in malih križarjev, potem sv. Tjrciziju, kot svetniku sv. Hostije, sv. Jožefu, sv. Ceciliji ild. Zadnji del, »Bog — naša luč«, pa ima za vseb!no parafraze raznih svetopisemskih zgodb (Simeon, Jeruzalemske hčere. Modra devica itd.) ter religiozno liriko o naši luči, ki je začotak in konac našega življenja, o Bogu, ki nas čaka lam, kjer je naš pravi dom. »Premišljevanje na Silvestrov večer opolnoči« zaključuja zad.iji ciklus. Na koncu vse zbirki pa sloji vzdih: »Gospod, pri nas ostani!«: O Jezus, ne hodi v to divjo noč iz naših razsvetljenih koč, da ne umrjemo, v lemo izgnani. Gospod, Gospod, pri nas ostani! Taka je razdelitev in vsebina Sekova-ničeve mladinsko religiozne pesniške zbirke. Verz p. Krizostoma in stereotipna štirivrstičnica, kakor ;o je gojil Sardenko, ali realistično shematičen, kakor ie m. Elizabetin, temveč je pognal iz ekspresio-nističmih osnov prostega ,itma in tudi iz čustva nerealistične mehkobnosti, ki ga je gojila tedanja naša poezija. P Sekovanič je tako epigon prvotne lirike, ki je dala svoj čas pesniško zbirko Vitalh Vc-duška. Najboljši pa je tam, kjer se naslanja na narodno kolednico in narodno pesem. Zato je najboljši prvi cikel božičnih kolednic, takoj prva: Kako je v moji duši nocoj lepol Božje Dete je k meni prišlo s svojo nebeško milostjo... | Kako krepki so »Koledniki«, I v kožuhe debele zaviti« v kučme kosmate skriti, le nosek še v zimo štrli. ki pojo kolednico, kakor je ponalisku-jemo: Koledniki smo mi: Gašper, Miha, Boltežar. V Betlehem hitimo. Pred nami zvezda se bleeti: da nam ne uide — jo za zlati rep držimo. Kamele smo doma pustili, darove v snegu izgubili. Joj — kako bo božje Dete žalostno če prazni predenj stopimo! Tri,dolge noči in štiri dni smo težki sneg gazili. Zvezda je pred nami šla in pravo pot kazala: pred vašo hišo je obstala, • Dajte nam Jezuščka, kos medenega kolača. In okusna krača bi nam tudi prav prišla ... To je zgled pesništva p. Krizostoma. V teh pesmih je najpristnejši kakor tudi tam, kjer opeva svoj občutek pri darova- nju sv. maše (Moje roke, Pow.digova-> nje ...). Pri drugih pa čutimo več vzgoj-i nega nauka, kakor pristne pesniške lepote. Pri nekaterih vidimo, da terjajo ob sebi sliko, oziroma, da so ob znanih slikah zapete (Naš kodrolasek! ...). druge so parafraze znanih tekstov, največ svetopisemskih, ali legend (o sv. Frančišku itd.), vedr.o pa čutimo živo religiozno čustvo ter milino, s katero vodi pesnik v religiozno življenje mlade duše. In v tem je ceni te mladinske religiozne pesniške zbirke: v njej je polno lepih dcklamiro-vank za cerkvene praznike, za družbe in prilike, ki v širokobesedni pesniški obliki čarajo pred mladino lepote religioznega sveta in globine božjih skrivnosti. Mladina tako ob pesnikovi besedi doživlja resničnosti naše vere ter si jih prisvaja nc samo razumsko, temveč tudi čustveno. !n ta čustveni svet. ki ga zna p. Sekovanič pričarati s svojo mehko nežno besedo, ostane otrokom še v poznih letih v spominu kot »božji smehljaj«, kot najlepše doživetje mladostne verske vzgoje. S svojo pesmijo je p. Krizostom njen velik glasnik, ne samo kot duhovnik in vzgojitelj, temveč tudi kot pesnik. In zato bodo starši, ki jim je za versko vzgojo otrok, radi segali po tem pesniškem svetu, kjer se skozi čustva pesniških prispodob smehlja sani Bug l ubčesivum svetnikov in vernikov, UL j Pot knjig, darovanih domobrancem Ljubljančani so pridno prinašali pred časom na določena zbirališča knjige za naše domobrance. Prav gotovo jih sedaj zanima, kako knjige služijo namenu, s katerim so jih poklonili. Zbranih je bilo 2475 knjig, ki so bile razdeljene v 56 zabojev, vsebujočih malo manj kot po 50 knjig. Te premične knjižnice krožijo sedaj okrog edinic in fantje ob prostem času prav radi segajo po raznem čtivu. Nekaj knjig, ki še niso bile odposlane, smo si ogledali. So to prav dragocena dela slovenskih pisateljev, kot Erjavca, Dctcle, Jalna in Preglja. Posebno bodo razveselili naše borce posvctilni Ijenj v priznanje odpora proti komunizmu daruje Dora M. V drugi: Naj živijo domobranci, up slovenskega naroda; v tretji: Branilcem naših domov v dokaz hvaležnosti. Še posvetilo; Vrlim vojakom domobrancem v razvedrilo in pouk, in pa: Mi smo z vami! Skozi te prostore so šle tudi razne igre, kot šah in tarok, s katerimi so se Ljubljančani tako lepo spomnili svojih branilcev. Kot so nam ljubeznivi gospodje na propagandnem odseku pravili, naši fantje segajo radi tudi po verskih, vzgojnih in ideoloških knjigah. Med temi so najbolj zaželene: Ahčinov Komunizem, Plusova napisi darovalcev. Tako bereš v neki I knjiga Izžarevajmo Kristusa in dr. Puševa knjigi: Branilcem naših domov in živ- razprava Kmetski stan. — II — Novi grobovi -f- Josipina Kalin. V Ljubljani je umrla mati gospa Josipina Kalin, rojena Malcc, učiteljica v pokoju. Blago mater bodo pokopali v nedeljo ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah. -f- Ljudmila Bukovic. Umrla je v Ljubljani gospodična Ljudmila Bukovic, učiteljica v pokoju. Blago rajnico bodo pokopali v ponedeljek ob treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj rajnima sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljc. Osebne novice Promocija. Dne 0. t. m. je bil na filozofski fakulteti v Ljubljani promovi-ran za doktorja kemije salezijanec gosp. prof. inž. chem. Ludvik Žagar. Mlademu doktorju iskreno čestitamol f Niho Stritol BBM Ljubljančane je v soboto pretresla novica, d", jo za vedno odložil taktirko znani operni dirigent g. Niko Štritof. Dolgo vrsto let je rajni Niko Stritof bil eden najbolj pomembnih stebrov ljubljansko opere, kjer je kot odličen dirigent, komponist in odličen libre-tist s svojim de- ljev glasbe, ki ga bodo vsi ohranili v najlepšem spominu. Zaslužnega rajnika bodo pokopali v ponedeljek ob dveh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Naj počiva v miru, njegovim dragim naše iskreno sožalje! Zjodovinski paberki 23. prosinca: 1878. leta se je rodil na Vinici v Beli Krajini Oton Župančič. Obiskoval je sprva novomeško, nato ljubljansko gimnazijo, študiral na Dunaju zgodovino in zemljepis, bil en semester suplent v Ljubljani, nato pa potoval po Nemčiji in Franciji. Postal je mestni arhivar v Ljubljani in urejeval Slovana in Ljubljanski Zvon, dokler ni prevzel vodstva Narodnega gledališča. Prve pesmi je objavil v Angelj-čku in Vrtcu, se oglasil tudi v Dom in svetu, pa prešel nato v svobodomiselno strujo, dokler ni ra Dunaju v družbi s Cankarjem, Govckarjem in drugimi pretrgal vezi s prejšnjimi tovariši in se izročil novemu slovstvenemu življenju. Izdal je naslednje pesniške zbirke: Čaša opojnosti, Čez plan, Samogovori, V zarje Vidove, Mlada pota, Naša beseda, Pisanice, Sto ugank, Ciciban in še kaj ter dramo Veronika Deseniška. V primeri z ostalo slovensko liriko kaže Župančičeva pesem nekam objektiven značaj, ki jo dviga nad običajno pesem naših lirikov, pa jo peha prav zaradi tega tudi pod njihovo melodijo. V njej sc kaže sleherno valovanje narodnega življenja, vsak njegov up in strah, čeprav morda preveč kot izraz meščana. Zato pa nam je prinesel Župančič v oblikovno enoličnost naše lirike toliko oblikovnega in jezikovnega bogastva, da jo je spremenil od vrha do tal. lom pomagal slovenski operi do prav ti stih vrhunskih uspehov, ki jih je žela in ki so ji dali tako častno mesto v naši glasbeni kulturi. Z Niltom štrilofom se jo poslovil nestor opernih dirigentov, delavec, ki je kot umetnik in človek zasledoval razvoj slovenske opere od njenega početka, saj jo že 1. 1041 obhajal 25-letnico dela pri slovenskem gledališču. I Ne samo zgodovina življenja slovenske opere, ampak tudi splošni razvoj glasbenega udejstvovanja in koncertnega življenja v Ljubljani je dolgo vrsto let bil pod vplivom tako delavne in umetniške osebnosti kakor je bil Niko Stritof. Zato se ga danes s spoštovanjem ne spominjamo samo strokovni in poklicni krogi, ampak j Največje veselje bo mladim in storim napravil lepi roman z 200 slikami » I V A N H 0 E « Dobite ga ▼ vseh knjigarnah, pa tudi v uredništvu »Slovenca«. Zaklonišče mora biti zavnrovano proti zračnemu pritisku, drobcem bomb in izstrelkom ter dovolj trdno, tudf ogromno Ste*vilo""ljubilanskih' ljubile- I da vzdrži ruševine lastne stavbe. Po treh dneh razprav obsodba dr. Hafnerja Ljubljana, 22. januarja. Velikanski je bil naval občinstva k petkovi kazenski razpravi proti zdravniku dr. Janku Hafnerju. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Mnogi poslušalci so ure in ure vztrajali stoječ, drugi pa, ki so bili hitri, so udobno sedeli v klopeh. V dvorani je nastalo kmalu soparno ozračje. Mnogi so se prav pošteno znojili. Ker je bilo vroče, so odprli oboje vrat, tako da so ljudje poslušali govore relo na hodniku. Poslušalci so zavzeli tudi prostor pred časnikarsko klopjo vse do obtoženčeve klopi. Bil je pravi drenj in človek se je s težavo prerinil skozi, ko je hotel poprej zapustiti dvorano. Ljudje so z največjo pazljivostjo poslušali vse govore, zlasti govor državnega tožilca. Po končanih formalnostih in zaključku dokaznega postopanja so se ob 11. dopoldne pričeli govori. Državni tožilec g. Branko Goslar je v dve uri trajajočem, mirnem in klenem govoru utemeljeval obtožbo, analizirajoč posamezne rezultate tri dni trajajoče razprave in krepko poudarjajoč važno momente, ki obremenjujejo obtoženca. Naglasil je zlasti moment, da je obtožencev zločin zastrupitve hujšega značaja, ker jc bil naperjen proti lastnemu bratu, Naposled je državni tožilec predlagal najmanj (i let robije za poskus zastrupitve in 1500 lir denarne "kazni zaradi žalitve preiskovalnega sodnika. Zastopnik zasebnoga udeleženca, odvetnik dr. Ivan Tavčar, se je v glavnih točkah pridružil državnemu tožilcu, očr-1 in bolečine, tal je le obtoženčevo življenje kot zakon-' «inri:tn kaj minut pred poldnem je vstopil v raz-pravno dvorano predsednik senata g. Ivan Kralj z zapisnikarjem. Obtoženec je že čakal na sodbo v spremstvu dveh paznikov. Navzoči so bili dalje državni tožilec, zastopnik zasebnega udeleženca in branilec, kakor tudi mnogoštevilni poslušalci. Predsednik je uvedel objavo sodbe z besedami: »Poslušajte sodbo! V imenu zakona... in predsednik je nalo nadaljeval ob grobni tišin i poslušalstva: Obtoženec jc kriv, da je pred 2. majem 1043 sprejel in pritrdil ponudbi pokojne Nuše Tavzesove, nakar je ta 2 maja izročila zastrupljeni bonbon Milanu Hafnerju, tedaj le pomagal pri dejanju ki ga je začel, a ne dovršil, toda sred. stvo, s katerim naj bi bila izvršena za slrupitev, ni bilo sposobno povzročiti smrt, zakrivil je s tem zločin zoper življenje in telo po § 167-2, 32-2 in 34 kaz. zak. Dalje je kriv, da je trikrat žalil preiskovalnega sodnika g. Fr. Poljanca v 6inislu § 302 k. z. ler se obsodi v smislu gorenjih paragrafov na enotno kazen 3 leta in 15 dni robije ter na plačilo denarno kazni 600 lir odnosno 27 dni nadaljnjega zapora v primeru neizterljivost«, dalje v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 lela, v plačilo takle 190 lir, kakor tudi v plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve 'kazni, oprosti se povprečnine. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 5. oktobra 1943 naprej. Dalje ima plačati zasebnemu udeležencu 1300 lir za bolniške stroške Za današnji dan Koledar Nedelja, 23. prosinca: Marijina zaroka; Kajmund P., spoznavalec in ustanovitelj reda. Ponedeljek, 24. prosinca: Timotej, škof in mučenec; Felicijan, škof in mučenec; Surun, opat; Metel, mučenec. Torek, 25. prosinca: Pavel, apostol spreobrnjen, Ananiju, mučeni-ca; Popon, mučenec. Lunina spremembo: 23. prosinca: mlaj: ob 16-24. llerschel napoveduje lepo vreme. Dramsko gledališče »Robinzon ne sme umreti«. — Izveu. Ob 16. Operno gledališče »Traviata«. — Izven. Ob 16. Kino »Matica« »Lažnivi kljuker«. — Predstave ob 10, 12.45, 15. in 17.15. Kino »Union« »Melodije velemesta«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30- Kino »Sloga« »Kogar bogovi ljubijo«. — Predstave ob 10, 14.30 in 17. Kino »Kodeljevo« »Ob zvokih glasbe.« — Predstave ob 14.30 iu 16.45. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva 1, mr. Buhovec, Kongresni trg 12 in inr. Komotur, Vič, Tržaška c. 38. v ponedeljek: dr- Piecoli, Blehvei-sova c. 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gurtus, Moste, Zaloška cesta 47. Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Cesta 29. oktobra 7, telefon 41-52. Bekanntmachung der Platzkommandatur Ani Sonntng, den 23. januar 1944 findet von 11.30 bis 12.30 Ulir auf dem Platz vor der National-Galerie ein Plutzkonzcrt des SS-Musikzuges statt. Obvestilo Mestnega poveljstva V nedeljo, dne 23. januarja bo od 11.30 do 12.30 pred Narodnim domom koncert SS-godlie. P. Ciprijan Napast -60 letnik Kdo izmed Novo-meščanov mi bo verjel, da nosi mladeni-ško sveži gvardijan p. Ciprijan Napast na svojih ramenih ie šest križev. In vendar krstni list ne laže. Pred šestdesetimi leti, to je 25. januarja 1884. je p. Ciprijan zagledal pri sv. Lovrencu lepo Dravsko polje. Leta 1901 je prestopil prag frančiškanskega samostana in postal duhovni sin svojega krstnega patrona svetega Frančiška, Pred oltar je stopi! kot mašnik Gospodov11908. Naslednje leto je nastopil svojo prvo duhovniško službo kot kaplan frančiškanske župnije Svete Marjete v Mari boru. Od tu je leta 1910. odšel v Rim, kjer je študiral tri leta na Antoni-janski univerzi in postal generalni lektor, to je doktor bogoslovja in apostolski arhivar. Po končanih študijah je bil nastavljen kot profesor na frančiškanski gimnaziji v Kamniku. Njegovo delo pa ni bilo omejeno samo na šolo; silno uspešno je delal za siromake, bolnike in vse trpeče. Sredi neprestanega dela ga je zalotila prva svetovna vojna. Moral je na fronto kot vojni kurat. Bil je v Gradcu in Čedadu v bolnišnici, pa tudi oskrbnik vseh vojaških formacij ob sinjem Jadranu. Pri San Vito Iščemo PISARNIŠKE PROSTORE 3—4 sobe s prltiKlinami v centru mesta Ponudbe na oglasni oddelek pod »TOVARNA« 309 Red ob letalskem alarmu Uprava policije ponovno opozarja prebivalstvo mesta Ljubljane, da se ob priliki letalskih alarmov takoj poda v najbližja javna zaklonišča ali najbližje i-eže. Deset minut po danem znaku alarma, ali v slučaju pojave letal, je prepovedano postopanje po cestah onim. ki nimajo posebnega dovoljenja iu ki niso službi protiletalske zaščite. Vsi oni, ki so so dne 18. t. m. pregrešili zoper la navodila in so jim bile odvzete osebne nukazuice, se pozivajo, da se lakoj oglasijo na upravi policije, oddelek za protiletalsko zaščito v pokrajinski palači, kjer sc jim bodo vrnile osebne izkaznice. V bodoče se bo pa proti vsakemu nediscipliniranemu prebivalcu ob letalskem alarmu strogo kazensko postopalo. Oddajalcem sob in stanovanj ki so imeli do vključenega 30. nov. 1. 1. na stanovanju pripadnike nemške vojske ali SS-trup, poziva ljubljansko mestno poglavarstvo, naj mestnemu vojaškemu namestitvenemu uradu čimprej predlože stanovanjske nakaznico (Quarlierschein ili Quartieranweisung), ki morajo biti potrjene od stanovalca ali Platzkomman-de, da je imenovani zares tam stanoval ob času, ki je naveden na nakaznici. Prepoved hojo po gozdnem ozemlju Dan na dan se dogaja, da mestni prebivalci hodijo v prepovedane dele gozdnega ozemlja in delajo tam škodo na drevju. Ne glede na to, du je poškodovanje gozdnih nasadov strogo prepovedano ter jc oseba, ki jo pri tem zalotijo, najstrožje kaznovana, je treba poleg tega upoštevati tudi še prepoved vojaške oblasti z dne 16. IX. 1943, ki se liče dostopa v gozdno dele na ozemlju mestne občino v notranjosti zapornega področja. V to področje spadajo gozdni deli severovzhodno Rožnika razen parka Tivoli in parka hotela Bellevue, prav tako pa ta prepoved velja tudi za gozdni svet jugovzhodnega dela Golovca. — Prepoved vojaške oblasti določa smrtno kazen za osebo, ki jo zalotijo na imenovanih področjih. Zato opominjamo vso mestno prebivalstvo, naj se v izogib strogim in najstrožjim kaznim, ki so določene za prestopnike navedenih odredb, vdrži pohajanja po gozdnih nasadih na navedenem gozdnem svetu. Slovenski Rdeči križ poroča Poziv povratnikom! V poizvedovalnem oddelku Slovenskega Rdečega križa, Marijin trg 5, naj so javijo mod uradnimi urami od 8—12 vsi oni, ki so sc vrhlll Iz konflnaclje, Internacije, vojnega ujetništva ln lz zaporov v Italiji tor oventuelno od drugod, v kolikor tega še niso storili. Informacije po-trebujo poizvodovalni oddelek tudi zaradi olajšanja postopka poizvedovanja za ostalimi internirane! Itd. Tudi svojce omenjenih povratnikov prosimo, da jih napotijo po povratku takoj k Slovenskemu Rdečemu križu, Marijin trg. Končno prosi Slovenski ltdoči križ vso osebe, ki so pri njem polž vedovale po svojcih, da nemudoma sporoče poizvedovalnemu oddelku morebitno vesli ki 60 jih farno o svojcih na kakršen koli način prejele. Akcija za vojne ujetnike. V teku jo akcija za izpust odnosno povratek onih biv ših pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so nahajajo kot ujetniki v Nemčiji in Italiji Svojce teh ujetnikov Iz Ljubljane prosimo, da so zglasijo v pisarni poizvedovalnega oddelka, Marijin trg 5, zaradi Izpolnitve predpisanih tiskovin, v kolikor so to do sedaj šo ni zgodilo. Svojci Izven Ljubljane naj pa javijo Slovenskemu Rdečemu križu ime vojnega ujetnika, rojstne podntke, rojstni kraj, poklic, pristojnost, zakonsko stanje, število otrok, kdaj jo prišel v ujotni-štvo, v katerem ujetniškem taborišču so nahaja ter katero številko ima kot ujetnik. Priporočamo tudi, da si svojci predhodno preskrbe od županstva iz najbližjih nemSkih oblasti potrdilo, da ni proti povratku vojnega ujetnika nikakih zadržkov. Posebni pozivi. V poizvedovalnem oddel skega moža in njega značaj. V imenu svojega klienta je prijavil odškodninske zahteve g. Milana Hafnerja, ki zahteva F>300 lir za bolniške stroške in Ix>lečiine. Razprava je bila nato ob 13.30 prekinjena ter se je nadaljevala popoldne ob 15.30. Branilec dr. Aleš Poršin je na popoldanski razpravi ob velikem številu poslušalcev govoril dve uri, skušajoč iz-podbiti bistvene osnove obtožbo in navajajoč razne okolnosti, Ici govore za obtoženca in ga razbremenjujejo. Predlagal je oprostitev. Razprava je bila ob 17.30 končana, ko je nato predsednik senata g. Ivan Kralj naznanil, da bo sodba objavljena v soboto opoldne. Za ta proces jo vladalo v ljubljanski javnosti veliko zanimanje. Živahne so bile debate o vseh momentih, ki jih je obtoženčeva zadeva spravila na dan. — Sodni zbor treh sodnikov se je danes, v soboto, ob 9 dopoldne sestal nn. posvetovanje, ki je trajalo tja do opoldne. Ne- Sledilo je nato daljše utemeljevanje sodbe. SodiiSče je osvojilo stališče zdrav-nika-izvedenca prof. dr. Lušickega, da je bil Milanu Hafnerju pri Trnkoczyjevih od Nuše Tavzesove ponudeni bonbon prepariran z akonitinom, vendar ni bila količina tega strupa tolikšna, da bi mogla povzročiti smrt. Ni osvojilo mnenja drugega izvedenca docenta dr. Matka, da bi šlo v primeru Milana Hafnerja na kritično nedeljo 2. maja pri bruhanju lo za avtosugestijo. Za prvo dejanje je sodišče odmerilo 3 leta robije, za prestopek klevete uradne osehe, preiskovalnega sodnika v treh primerih pa po 10 dni zapora in po 200 lir denarne kazni, enotno pa 15 dni iti (100 lir. — Obtoženec je sodbo na videz mirno poslušal. Hranilec je nato izjavil, da njegov hranjenec sprejema kazen v pogledu žalitve uradne osehe, v pogledu zločina ponnganja pri zastrupitvi pa prijavlja revizijo in priziv. Državni tožilec ie prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Proces jo bil ob 12.45 končan. di Tagliamento je padel v ujetništvo, od fc,, Slovenskega Rdečega križa, Marijin trg ko-der se je vrnil po končani vojni v Kamnik, kjer se jc zopet z vso ljubeznijo oprijel dela v šoli, pri bolnikih in siromakih. Leta 1927 je prišel k nam v Novo mesto, kjer jc prevzel službo kateheta na ljudski šoli. V Novem mestu je postal pravi oče siromakov. Kot samostanski predstojnik je gledal zlasti na to, da je bila siromakom miza vedno zadosti pregrnje-na. In kdo izmed bolnikov ga ne pozna? Kolikim nosi tolažbo in uteho — to ve samo dobri Bog. Kot samostanski predstojnik je pravi oče svojim sinovom in bratom nailjubeznivejši brat. — Naj ga Gospod ob šestdesetletnici blagoslovi z bogatim blagoslovom v plačilo za njegovo nesebično delo. Novomeščani mu pa hvaležni kličemo: Na mnoga leta! t Alojz Turk 20. januarja je umrl 52 letni Alojz Turk. prvi ekonom ljubljanske ženske bolnišnice. Dolgoletna srčna bolezen je izčrpala življenjsko silo moža, ki je dobršen del svojega življenja posvetil kot upravitelj bolnišnica našim bolnim ženam in mladim materam. Že 1. 1910 je vstopil prvič v službo pri upravi deželne bolnišnice v Ljubljani. Leta 1922. je bil imenovan za upravitelja novoustanovljene ženske bolnišnice, kjer je neumorno deloval vse do leta 1938., ko je težko zbolel. Ni pa bilo lahko delo, ki ga je opravil v 16 letih kot ekonom bolnišnice. 2e preureditev bivše sirotišnice v žensko bolnišnico je terjala od Alojza Turka spričo skromno odmerjenih denarnih sredstev mnogo truda- Poznejša leta ie skrbel z izredno smotrnostjo, da je kljub pomanjkljivim kreditom obrnto- št. 5, naj ro zglase Peklaj Pavel, ki so je vrnil iz Parme, Ceh Mirko, Šumenjak Slo-bodan in llartmann Oton Herman, v glavni pisarni pa naj so javijo svojci naslednjih bivših intcrnirancev iz Reniccija: Prešel Alojz, Cankar Franc, Japelj Zvonko, Maier Bogomir — daljo žel. uradnika Pavlina Danila in Novaka Ivana. Dramsko gledališče Torek, 25. januarja ob 16.30: »Robinzon ne smo umreti.« Red Torek. Sreda, 2fi. januarja ob 16.30: »Vera ln nevera.« Red A. Onerno gledališče Ponedeljek, 24. Januarja: Zaprto. Torek, 25. januarja ob 16. »Mrtve oči«. Red B. Sreda, 2C. januarja ob 1(. »Melodije srca«. Red Sroda. Poizvedovanja Kdo ve kaj o Celareu Janezu, poizveduje njegov oče. Pogrešani jo doma iz Bovk pri Vrhniki. Zadnjič je pisal iz Italije v novembru lani, ko je bil v bolnišnici v Lueca pri Firenci. Rojake, ki so bili z njim ln ga po7.na.io, prosi oče, naj mu sporočo kar koli vedo o njem proti nagradi na naslov: Celarc Franc, Bevke 3i. val zavod brez trenja. Dolgo se je boril s tlečo boleznijo, vztrajal pri svojem delti, dokler ga nismo nekega opoldneva našli nezavestnega za pisalno mizo. Zato bomo Alojzu Turku vedno hvaležni za njeeovo delo. Dr. V. L. Dnevne novice Romanje beguncev z Dolenjske, Notranjske in Bele Krajine k Mariji Pomagaj v stolni cerkvi sv. Nikolaja, ki je bilo nameravano preteklo nedeljo in se ni moglo izvršiti, se bo priredilo prihodnjo nedeljo 23. januarja po sporedu, ki jc bil že zadnjič zamišljen in sicer: Vsi begunci moški in ženske ter otroci se zbero točno ob pol 2. v nunski cerkvi, kjer bodo litanije. Nato se razvije procesija po Kongresnem trgu, Stritarjevi ulici v stolno cerkev, kjer bo takoj cerkveni govor, nato pa pete litanije z blagoslovom. Vabljeni so vsj zgoraj označeni begunci, dn v prisrčni molitvi izprosimo pri Mariji pomoči. Sv. maša zadušnlca za pok. Srečka Huta, kateheta, bo v ponedeljek, 24. L in., ob T. zjutraj pri oltarju Marije Pomagaj v stolnici. Sv. maša zadušnlca za blagopokojno go. «Po Franjo Erker roj. Mencinger, soprogo orožniškega podporočnika v pokoju, so bo darovala v ponedeljek. 24. t. m., v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju. Sv. maša za pokojnim Ivanom In Benora Rožanccm bo v četrtek, 27. januarja oh pol 8. url zjutraj v cerkvi sv. Nikolaja pri olturju Marijo Pomagaj. Prijatelji in znanci vabljeni. Obredni priročnik ▼ 2. Izdaji, sestavil Anton Luskar, Izide prihodnji teden v Mla-. dinski založbi, Slari trg 30. Dušnim pastirjem! Molitveni url »Za mir med narodi« ln »Za blagoslov narodu in domovini sta Izšli. Knjižica priporoča Ramo Rebo zaradi uvojo aktualnosti in krasno vsebine kot najprimernejšo za skupno to-ščenjtt Najsvetejšega Zakramenta. Dobite jo v Gorici v Katoliški knjigarni, v Trstu pa v knjigarni Fortunato, Via Paganlnl, zraven rv. Antona Novega, v Ljubljani (na veliko) pa Sv. Petra nasip 17 (krojač Pir-man), na drobno pa v Ljudski knjigarni. Mladinski založbi (Stari trg) in pri Sfllli goju v Frančiškanski ulici. 4. simfonični koncert letoSnje sezone bo v ponedeljek dne 31. januarja ob 18. v veliki unlonskl dvorani. Priredi ga Oddajniškn sku. pina Jadransko Primorje — Radio Ljubljana. Koncert bo vodil dirigent dr. Dnnilo Svara. igral pa bo povečani radij-ki orko-ster. Na sporedu bodo Beethoven: Simfonija št. 4. v B-duru, Novak: Slovaška sulta in Dvofnk: Karneval. Na koneort posebej opozarjamo, predprodaja vstopnio ro bo načela v sredo, 26. t. m. v knjigarni Glasbene Matice. Učite so strojepisjal Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji prično v torok, 18. jan. Naj. večja moderna strojepisnlca. — Pouk dopoldne, popoldne aH zvečer po ieljl obiskovalcev. Vpišo so lahko vsakdo. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo Itd. — Izbira prodmotov po želji. — Posebej prli poročljlvo tudi vlsokošolcem-kam ln dija-kom-lnjam. — Informacije: Trgovsko učt-llšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Za srednješolee-ke prične nov tečaj strojepisja v torek 25. januarja. Priporočljivo posebno onim, ki nimajo rodnega pouka. Informacije, prospekte daje: »Chrlstofov trgovski učni zavod«, Domobranska 15. Akadcm4čarkc-kl Izkoristite prosti čas za študij praktičnih predmetov: strojepisja, stenografije, knjigovodstva. — Nov tečaj prično v torek 25. januarja. Informacijo, prospekte daje: Trgovsko ličlllščo »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Pisalne stroje ln radio aparate kupujo in plača po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prošernova 44. Založba »PLUG«, Ljubljana, Miklošičeva epsta 30, je izdala: »Sreča na črepinjah«, »Beli kit«, »Sadovi jeze« (dva dela), »Gozdovi in vodo vabijo«. Naročniki popusti Zahtevajte prospekti Fosfatna moka za otroke, dodatna brana visoko hranilne vrednosti za malo deco. Vsebuje organsko vezana fosfor ln kalcij. Izdeluje Zlkln laboratorij. LJubljana. »Dolorez« tableto proti gripi, revmatis-mn, migreni, glavobolu ln zobobolu priporoča lekarna mr. Bahovec. INSTRUKCIJE za ŠOLO! NOVI TRG S. Opozarjamo dljakc-lnjo vseh Sol, ki nimajo rednega pouka na našo Instrukcije vseh predmetov ln jezikovno tečaje, ki vara nudijo jamstvo za uspešno dovršitev razreda. Ločene skupine po razredih — posebne učilnice. Vpisovanje dnevno. Specialne strokovne Instrukcije, Kongresni trg 2-11. III. mešana meščanska šola v I.jubljanl-Moste. Ker ni pričakovati, da bi mogla šola nadaljevati z rednim poukom v doslednem času, bo Tičiteljstvo dajalo dijai štvu navodila za domače delo po naklonjenosti g. R. Lasana v njegovem lokalu v Pokopališki ulici 14. začenši s ponedeljkom 24. t. m. po naslednjem razporedu: ponedeljek dopoldne IVa, pop. Ia, torek dop. IVb pop. Ib; sreda dop. lila, pop. Ie, četrtek dop. Illb, pop. lin: petek dop. IVa, pop. Ilb, sobota dop. IVb, pop. lic. Dopoldanski čas od 8—12, popoldanski 13—17. — Upravitelj, stvo. Knjiga »Bell kit« je dosegla najvišjo stopnjo tako v vsebinski vrednosti knkor tudi v kakovosti zunanje opreme. Založba »PLUG«, Miklošičeva Zahtevajte prospekt. Popravila čevljev. Begunci ln zamud, niki, ki so do danes šo niso prijavili za popravilo čevljev, naj se čimprej, nepreklicno pa do 15. febr. t. 1. prijavijo pri svojih čevljarjih z oblačilnimi nakaznicami. Pozneje bo prijavo no bodo več sprejomalo. Damskl frizerji prosijo svojo stranko, da izvrše električno trajno ondulacijo v Rmislu odredbe o štednji električnega toka žo dopoldne odnosno najkasneje do 15, ker po tej uri se trajna ondulaclja no smo izvrševati. — Odsek za obrtništvo. Otvoritev mestnega dnevnega otroškega zavetišča v Knezovi ulici 28 v Sp. Slškl bo v ponodoljok, 24. januarja. TURKU in TA M P E R E zgodovinska ln moderna Finska Dandanašnji Turku, ki se je prej v švedski dobi imenoval Aubo, je zgodovinsko najstarejše mesto Finske. To jnosto, ki leži na južnozahodnem vogalu nasproti otokom Aaland, je bilo nekoč moAišče in vdorni prostor v stari švedski državi v finsko pokrajino- na drugi obali Botniškega zaliva. Ob času lirika Svetega, švedskega kralja, ki je 6redi 12. stoletja pristal na finski obali in je lince [Kikristja-nil, je zgodovinska doba Finske zavzela oblike, kakršne vidimo danes. ])a bi bila dežela zavarovana, so visoki odlieniki začeli zidali gradove, in mesto Viborg v Kareliji je bilo zgrajeno v varstvo proti Rusom. Tudi v Turkuju je nastal kot simbol švedske oblasti stari grad, ki je še dandanes značilen za to mesto. spominjalo na stare čase, jc ' urku čez nekaj let nato do tal pogorel. V 19. stoletju se Turku pod rusko vlado kar ni mogel opolnoči, žele z ustanovitvijo svobodne in samostojne Finske, je znova oživelo njegovo gospodarsko iu duhovno življenje. Pomen prometa v pristanišču sc jc jako dvignil. Leta 1917 je bila ustanovljena švedska Akademija in leta 1921) finska univerza. Moderna (hiba sc hoče izražati zlasti v stavbarstvu, ki pa večidel ni posrečeno. Hiše so na vso moč moderno sezidane, a vmes stojijo prejšnje nizke in lesene finske hiše. Vprav v tem se zrcali prenagel razvoj modernega mesta na zgodovinskih tleh. V tej deželi je vse mlado, samo zem-I Ija in bistvo ljudi ne. Videz most je I večidel označen s črtalotu sedanjosti. hiša v mestu in bi jo človek prav lahko spregledal, saj ni prav nič opazna zaradi starosti, Bolj te zbode v oči najnovejša hiša v mestu, ki bi utegnila prav tako stati v Čikagu ali Stock-lioltnu. Nekaj drugega je, kar vzbuja pozornost v Tainperu — in to je industrija. Ves razvoj industrije v tem mestu in industrija sama pa živi samo zaradi vodnega rokava, ki veže dvoje jezer, ki sta ločeni le po ozkem zemskem pasu. Na tem pasu je nastalo mesto in sicer v drugi polovici 18. stoletja. Že prvi začetki industrije so bili značilni za nadaljnji razvoj mesta. Najprej je nastala papirnica, nato tekstilna tovarna nekega Škota. Te dve industrijski panogi sta tudi dandanes značilni za 'I ampere. Pridružila sc jim je še železna in strojna industrija. Vsega skupaj jc v tem mostu, kjer biva 80.000 ljudi, krog 130 tvornic in 60 odstotkov prebivalcev pripada industrijskemu delavstvu. Mesto uživa gospodarsko udobje in zato je tudi zunanje lice Totnpcra prijazno, svetlo in zračno. Na bregovih obeli je/er se širijo parki. Izmed spomenikov je eden posvečen spominu Das alte Schloss von Turku vor seiner Boschiidigung durcli die sovvjetl-schen Flieger. -— Stari grad v Turkuju, preden so ga poškodovali Sovjeti. Nekoč je bil grad brez dvoma na otoku ob izlivu jezera Aura. Tu je bil sedež švedskih vojvod, ki jim je bila Finska podložna. Zdaj sc jo kopna zemlja ob izlivu Aura sklenila do skalnutih izrastkov. Pred staro trdnjavo je nastalo pristaniče Turkuja. Sredi žive sedanjosti, zadaj za žerjavi, tovornimi vozovi in tračnicami stoji neomajno jiomnik stoletne preteklosti. Ta zgodovinski pomnik so 26. ja-nija 1941 napadli boljševiki in ga precej razdejali. Ko so v tisti noči padale zažigalne bombe na grad, se je oblast ognja brž razširila po vsej strehi, tako da je v nekaj urah utrpel ta zgodovinski spomenik prav hudo škodo. Tudi muzejske zbirke, ki so bile spravljene v grajski ccrkvi, so bile pri tem uničene. Odtlej se Turkuja vojna skoraj ni več dotaknila. Mesto niti ni zatemnjeno. V vojnem času gradu ne 1k) mogoče popraviti, samo zasilna streha varuje notranjost gradu spričo vplivov vremena in šele v mirnem času bo mogoče misliti na popravo in prezidavo gradu. Drugi pomnik iz preteklosti je mestna stolnica. Grad in stolnica sta tokorekoč dva skrajna tečaja, ki leži med njima Turku. V mestu samem ni niti slutiti kakih sledov iz zgodovinskih časov. Nobenega starega mesta ni v Turkuju. Mesto se je začelo razvijati v 14- stoletju, ko se je razširila švedska oblast in je bila tu ustanovljena škofija. Značilno pa je za to mesto, da je v začetku, kot ob koncu njegovega razcvita, Rusija ogražala to mesto. Leta 1328 so ga Rusi prvikrat zavzeli, in čez 500 let nato. leta 1819, ni bilo zarndi nove ruske oblasti Turku nič več glavno mesto dežele, ampak Ilelisingfors, kamor je bila premeščena tudi univerza. In kakor bi pri-roda sama hotela uničiti vse, kar je soj *a razvoj kakega mesta ne pomeni 100 let nič. Ko smo šli zadnjič (piše poročevalec lista »Viilkischer Beobuch-ter«) po cestah mesta- Tampere po švedsko sc jc imenovalo Tommer fors — nam ie spremljevalec )w>kazal neko hišo, ki ni bila na pogled kdo ve kako stara, češ da je to najstarejša Die Haupt- und Geschaftsstrasse der rakter. — Glavna in trgovska cesta osvobojenja izpod oblasti rdečih v letu 1918. Tu se nikomur niti ne sanja, da bi mogli v tem mestu še kdaj vladati boljševiki, Navzlic vojni in marsikaterim težkočam so meščani zadovoljni in v mestu ni opaziti nobene i prenagljenosti. Nalaliko in prožno dr- Stadt Tampere zeigt modernen Cha-niesta Tampere inia moderno lice. I čijo enovprežne kočije proti kolodvoru. Ozek lesen jarem se boči nad ojnico in vratom konja, vozniki imajo okroglo kučmo na glavi in peketanje konjskih kopit po živahnih cestah te nekam odvrača od vojne in ti vedri misli. (Viilkischer Beobachter«). Slučaj - v pomoč Izaafditelju? Ko sloviti iznnjditelj Siemens pri- j poveduje v svojih spominih iz življenja, govori o srečnem slučaju, ki mu je veliko hvale dolžan, in pravi, da so vplivala srečna naključja mnogih primerov, da je premostil ovire in nevarnosti in je dosegel tak položaj, ki v njem uživa mnogo priznanja, notranjega zadoščenja in materialne dobrine. Pravi dalje, da je bilo že to srečno naključje, da je živel na svetu vprav v taki dobi, ko so se naravoslovne vede naglo razvijale, in da se je posvetil elektrotehniki, ko je bila šc povsem v povojih in je tako tvorila ako rodovitno polje za razne iznajd-ie in izboljšanja. Seveda govori dalje tudi o smoli, ki se gii je večkrat dr/.aln in o mnogih nesrečnih slučajih, ki jih je moral obvladati. Mnogo mladih i/najdi-, teljev se je obrnilo nanj, ko je bil že slaven, in vsem jc povedal eno in isto: sKaj pametnega se oprimite! Iznajdi-teljstvo ni noben poklic in jako redko se primeri, da človek slučajno iznajde kaj takega, da postane potem bogat in ugleden.« Kako pa je sam dosegel uspehe, nam pove v naslednji šegavi anekdoti: »Zaradi nekega dvoliojn sem bil obsojen na trdnjavsko ječo. Svojo kn- ,b cev največjo pozornost. Kmalu nato sem sklenil z nekim magdeburškim draguljarjem, ki je bil slišal o tem čudežu in me je prišel obiskat v trdnjavo, trgovsko pogodbo, po kateri sem mu za 40 zlatnikov (Louisdorjevl prodal svojo i/najdbo in sem tako dobil denarja za nadaljnje poskuse. Mcdtcin je (»oteklo mesec dni moje ječe in mislil sem, da bom mogel še nekaj mesecev mirno nadaljevati -.roje delo. Izboljšal sem svojo iznajdbo in sem napisal prošnjo za patent, ki so mi ga za čudo hitro podelili za dobo pet let. Tedaj pa se je nepričakovano pojavil stražni častnik in mi — v mojo gro/o — prinesel pisanje o poniilo-sčenju! Presneto mi je bilo Inido, da bi moral kar pri priči opustiti svoje plodonosno delovanje. Kakor je bilo določeno, bi bil moral še istega dne oditi iz ječe, jaz pa nisem imel stanovanja, kamor bi bil mogel spraviti svoj lalioratorij, in tudi nisem vedel, kam me bodo zdaj premestili. Zjutraj sem napisal prošnjo trd-njavskemu poveljniku, češ naj mi dovoli, da bi smel še nekaj dni uporabljati su>jo celico, da bi uredil svoje stvari in dokončal svoje poskuse. Pa sem slabo naletel! Okrog polnoči me je zbudil stražni častnik ki mi je sporočil, da mu je nuročeno, naj me takoj vrže iz trdnjave. Poveljniku se je silno zn malo zdelo, da sein kraljevo pomiloščenje tako nehvaležno odklonil. In tako so me opolnoči z vsemi mojimi stvarmi segnali iz ječe...« Jako zanimiva anekdota — pa še nekaj več! Iz nje spoznamo, kako živi iznnjditelj, učenjak, v svojem svetu, kako skuša uteči vsakdanjosti in je ves srečen, če mu to uspe. Mnogo zavrže, kar je vredno življenja, a pri tem doživlja notranje zadovoljstvo zaradi svojega smotrnega življenja. Pomanjkanje ljudi v Argentini l.cpa zimska obleka, ki le nare Jena Iz dveh vrst blaga, kakor vidiš na sltkl. Prikrojena Je po najnovejših predpisih, lična Jc In uporabna za pod plašč, a tudi brez nJega F. CIIIESA 45 Toda po nekaj tednih je trpljenje prenehalo. Ne da bi se bila zbudila: še vedno je sanjala, a brez prejšnje teže, dihala je prosto in lahko je hodila po stezah, ki so zdaj bile trdne in osvetljene od sonca. Šla je skozi gozd z lepim otro-čičkom v naročju, ki ga ji je podarila umirajoča Ariana .. . Okrenila se je, da bi med drevjem še enkrat videla malo siv-kasto pokopališče sredi temnih gora. Nato je povesila vlažne oči in se zazrla v drobni obrazek spečega malčka. Njena žalost se je, ne da bi izginila, spremenila v srečo. Ponavljala si je: »Moj je .., moj. .. moj ...« Prav tako kot nekoč v otroških letih, ko je našla vrabčka, ki je padel iz gnezda. Stara kmetica s polnim košem na hrbtu ji je prišla naproti in ji dejala: »Greste?« kar kmetom iz okolice pomeni toliko kot pozdrav. »Grem,« je odvrnila, čeprav n! vedela kam naj gre. Morda k teti. A nima pomena, da bi o tem razmišljala. Če ne pojde v Prello, bo šla kam drugam, saj je svet poln hiš in le malo strehe je treba za mamico in njenega otročička. Nenadoma je med razredčenim drevjem zagledala svetlikajočo se površino jezera, ki ji je kar jemala vid. Ko je mogla zopet gledati, je opazila Ronchetto, posamezne hiše, stričevo hišo in hišo gospe Geme. Draga hišica, vem da me kličeš in čakaš. A ti morda ne veš, kaj se je zgodilo. Bog ve, če me še maraš ... Amarilis ni več sama. Kdor hoče Amarilis, mora sprejeti tudi dragoceni dar, ki ga ji je Bog poslal.,. Na koncu steze, ki vodi preko vrla, je rekla nekomu: »Nikar si ne predstavljajte, da sem popolna. Imam toliko napak, toliko muh, toliko posebnosti...» On pa se zaradi tega ni umaknil. Danes bi morala pristaviti: »Bog mi je položil v naročje ta dragoceni dar, Mar hočeš, da ga odklonim? Naj ga dam komur koli?...« Še mu je rekla tedaj: »Zdaj še nisem zaljubljena v vas . . .« Danes bi mu lahko dejala: »Če zares želiš, da bi te ljubila, približaj se zdaj, če moreš Tako polna sem ljubezni, da je bom imela dovolj tudi zate, če se mi približaš,« Dete je zajokalo. Amarilis ie obstala, da bi ga zibala in mu zapela. Nato pa je zopet šla naprej, a počasi in previdno, da otrok ne bi čutil pretresa. Njene oči pa so zopet pohitele proti Ronchettu, preko temnordečih streh in preko stričeve, ki se je razločevala od ostalih, zaradi novejše strešne opeke. Kaj vse je preživela v tej hiši! A vse to je bilo tako daleč, kakor da bi čitala v knjigi. Človek trpi le dokler čita. Ona pa je že končala brati. Ta knjiga je bila mučna tudi zalo, ker sc je nekdo vznemirjal ne da bi prav vedel zakaj, kakšen smisel ima to uboge prizadevanje. Ubogo zbegano bitje pa je nekega dne začelo hoditi z veselim korakom, držeč v naročju smisel svojega življenja, velik dar gotovosti, ki ga je prejelo od Boga. Znova jc obstala, sedla na kamen in opazovala drobni obrazek. Ni se zganila niti takrat, ko je zaslišala, da nekdo prihaja. Dvignila je pogled, ki se je iskril v veselju, k tistemu, ki je stal pred njo in položila prst ne usta. »Konec* zen bi moral presedeti v magdeburški trdnjavi. Seveda mi je bila več ko neprijetna zavest, da^oom moral vsaj pol leta prebiti brez dela v ječi, vendar sem se tolažil s tem, da ikiiu imel mnogo prostega časa za svoje študije. Da bi ta čas čim bolje izrabil zase, sem se spotoma v trdnjavo oglasil v neki trgovini s kemikalijami in sem si nakupil potrebnih stvari, da bi mogel nadaljevati svoje elektrolitične jioskiise. V trgovini mi je pomočnik obljubil, da ne bo vtihotapil v trdnja- ...... ..... vo le teh stvari, ampak da mi bo tudi j jjUj| v Argontinl kasneje izpolnil moje želje — in res je točno držal svojo obljubo. In tako sem si v svoji prostorni, a zamreženi celici uredil majhen laboratorij in sem bil kar zadovoljen s svojim stanovanjem, /lasti še, ker mi je bila sreča >jako mila«. Iz poskusov za narejnnje fotografij po Daguerrc-jevem načinu mi je ostalo v spominu, da je podžveplenokisli natron razkra-i jal /.late in srebrne soli, ki se dotlej \ niso dale razkrajati. Sklenil sem, da bom to sled preučeval in preizkušal, kako bi se dala ta stvar uporabiti pri elektrolizi. Neskončno sem bil vesel,1 ko so se mi tozadevni poskusi posre-j čili. Mislim, da nisem bil v življenju nikoli več tako vesel, ko takrat, ko sem novosrebrno žličko, ki sem jo zvezal s cinkovim polom Daniel'oyega | elementa, vtaknil v čašo, na.polnio.no s podžveplenokislo zlato razkrojino,' medtem ko je bil bakreni pol kot anoda zvezan z zlatnikom in se je žlička že čez nekaj minut spremenila v najlepšo, najčistejšo zlato žličko. Argentinsko časopisje so spet In spet | Iz te statistike zvemo: v tem bavi z vprašanji o prebivalstvu. Slednjič j priselilo 3 milijone Italijanov vsi soglasno Izjavljajo, da ni bilo prav, ko ' "------- "" ™"> v15ftnn so otežkočtli in deloma prepovedali dohod priseljencev v deželo. Ta širnn država ima premalo ljudi, premalo delovnih moči. da bi mogla izkoriščati naravno /.»klado zemlje. Lahko bi prohranill 100 milijonov ljudi, a jih jo v deželi le 13 milijonov, ki pa no morejo obvladati zemlje tako, da hi bila rodovitnost izrnbljenn. 7.tilio!«, 29. piti (pretekli čas), 31. vranji glas, 33. darilo, 41. osebni zaimek, 42. cilj, 4". poklic, 44. nikalnica, 46. dodekaneški otok, 47. latinski jaz, 50. predlog, 5|. vodna žival. 53. dve tretjini srpa, 54. ploskov- I na mera, okrajšava za moško ime, 57. veznik, 58. pomožni glagol, 59. | predlo/ Rešitev križanke št. 120 Vodoravno: 1. Hilda, 6. Blok, 10. ovira, 15. osel, 16. tlačan. 17. omet, (8. Mav, 19. Kros, 20. Enoj, 2t. Eva, 22. Erotika, 23. bogataš, 27. Rado, 29. ja-rina, 30. koze, 32. Eger, 34. oda, 33. kip, 37. Ines, 39. korobač, 41. skodela, 42. in, 43. da, 44. ia, 43. rc, 46. et. 47. pivovar, 50. spojina, 33. Ajas, 34. Ano, 36. Bog, 57. amen, 58. Laze, hO. Verena, 62. raca, 64. Alabama, 66. Salomon, 6S. som, 70. ozon, 72. steg. 73. Ida, 74. edil, 73. anilin, 76. okop, 77. Cirila, 78. las. 79. A za n a. Navpično: 1. Homer, 2. Isar, 3. lev, 4. dleto, 5. atrij, 6. blokada, 7. las, 8. oče, 9. kanonik, tO. Onega, It. vojak, 12. ime, 13. reva, 14 otoše, 23. oder, 24. ara, 25. bik, 26. Tone, 28. agonija, 31. zelenec, 32 ekipa, 33. Rodos, 34. obnva, 36. porog, 37. ideja, 38, satan, '40. čir, 41. Sns, 48. vaza, 49. anemona, ] 51. ponatis. 52. imam, 35. uro, 56. bes, ; 5S. Insee. 59. Eboli, 60. vozal, 61. Mena, 62. Rogoz, 63. Anupa, 6". Lodi. 67. Odon. 69. mir, 71. Nil. 72. sla, 73. Ika. \ 3. Lahko si videl, da je bilo deklo na vozu vajeno voziti, saj, ko je spodaj ob hribu srečala tovorni avto in so je konj sptašil in so postavil na zadnji dvo nogi, ni izgubila ravnotežja, ampak je pomirila žival s tihim žvižgom, ne da bi nategnila vajeti. Peljala so je navzdol v mcstece, ki je bilo kakor sračje gnezdo in so bile vse hiše majhne in lesene, izvzemSi novega šolskega poslopja, ki jo sličilo strašilu iz rdeče opeko in je z griča sredi mesta štrlelo kvišku in potiskalo vse kroj; sebe k tlom. Ko je priropotala dol po glavni cesti, so se odpirala okna na obeh straneh in skozi sleherno okno je šjnila glava ven. Voz z Bruseta je bil zmeraj vreden pogleda, zlasti pa še danes. Ljudi, ki jih je Loviza srečala, je seveda vso poznala, brez dvoma pa so jo oni vsi poznali, iu klobuki so kar tako frčali z glav. Vedela je, da si to in ono prišepe-Invajo o njej. Prijnteljice ni imela v tem mestecu zares nobene, in mlajši moški svet je soglasno izjavil, da je ošabna. A ko je bila nedavno izbruhnila davica in so širila okoli in se je Loviza prosto- ROMAN NAPISAL JOIIAN BOJER voljno javila kot liolniška strežnica in je obiskovala hišo za hišo, je le postala stavljena. Saj slednjič le ni bilo dosti ljudi v tem kraju, ki bi bili znali igrati violino in klavir, in zgodilo so je, da je na koncertih prevzela spremljevanje, če je prišel kak umetnik gostovat. Danes je bilo — kot navadno — že kar cel zbor ljudi na kolodvoru, a ne zato, ker bi bili koga pričakovali, marveč zato, ker so imeli vsi toliko časa in vlak iz prestolnice je bil vselej največja sprememba vsega dolgega dno. Tam zadaj za hribom je zdajci zapi-skal vlak, bobneče je grmel po jezu on-; kraj jezera, nato pa je počasi prisopihal ' na kolodvor. Vrata vagonov so se sunkovito odprla in maloštevilni potniki so ! poskakali ven. Loviza se ni odstranila od svojega voza, zakaj konj je bil nemiren. Zdaj pa ji je že šel nasproti mlad moški, ki jo bil nekaj višje rasti kot ostali, bil je v modri obleki, a na glavi je imel svetlosiv klobuk. Lasje so niu bili plavi, gladko jo bil obrit, obrvi so bile jako goste, tako da so oči izpod njih kar močno lesketale. Čez roko mu je visel popotni plašč, a v drpgi roki jo nesel kovčeg. Sunkovito je obstal, ko je za- gledal sestro in jo glavo vrgel vznak. Mnogi so ga pozdravili, a on jili ni videl, pes je skakal vanj in bi mu bil rad povedal veliko reči, pa je moral kar proč. lirez besede jo mladenič stisnil svoji sestri roko, vzel je bič in vajeti, se vsedel poleg dekleta in odpeljala sta se. Deklo jo sklonila glavo, da bi skrila ganjenost. Njemu je bilo videti, ko da ima lo s konjem opravka in jo zelo hitro vozil. Šele ko sta imela mesto za sphoj in jo šel navkreber voz bolj jiočasi, se je obrnil k njej in je mrtvo dejal: »To je pa hitro prišlo.« V odgovor je le zavzdihnila in je vzela robec v roko. Čez čas je nadaljeval z živahnejšim glasom, ko da bi so moral z govorniškega odra zagovarjati: »Meni je še poso- j hej hudo, ker je še toliko različnih stvari, ki bi se moral porazgovoriti z njo.« Ona je nekaj časa zrla predse. »Tvoje zadnje pismo — zakaj si ga pa'prav za prav pisal?« »V odgovor na njeno pismo.« »Hudo ji je delo, veš.« »Jaz pa tudi nisem mogel bili zmeraj tak, da bi ravnala v menoj kot z otrokom.« »Kdor je odrn..el, si lahko privošči, da je obziren.« Ošinil jo je s pogledom: »Rad bi vedel, kdaj bom spričo tebe odrasel.« »O tem bova pa kdaj drugič govorila.« Zavzdihnila je. I Službe i ižčeio g /\S!,BM IKADMK iste služIm. kores|>ou-dent in knjigovodja -7. znanjem svetovnih jezikov. Ponudbe pod »Vsestranski« štev. 545 upravi »Slov.« a i Službe 1 dobe j MODISTKO tnlado moč sprejmem. Salon Stegnar, Stritarjeva ulica. (b DOBRO ŠIVILJO katera prevzame delo domov, iščem za popravila in predelavo oblek. Naslov v upr. »Slov.c pod št. 436. MODISTKO spretno, pošteno, takoj sprejme salon »Stana« - Siiiartinska ccsta 8. b I SAMOSTOJNO KUHARICO iščem k 2 osebama. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »'"ista in poštena« št. 400. (b i GOSPODINJSKO POMOČNICO k petčlanski družini iščem. Dobra plača in hrana. Nastop takoj ali kasneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 472. (b PRIDNO DEKLE za h gospodinjstvu — iščem takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upravi >Slovcnca« pod »Dobro« št. 402. (b SAMOSTOJNO gospodinjsko poinočni-co, ki zna dobro kuhati, sprejmem k 4-članski družini. Bali-gač, Beethovnova 14. (b POŠTENO DEKLE vajeno kuhe, iščem, list meni dogovor. Dolenjska cesta štev. 13 od 1 do 3. (b POSTREŽNICO pridno /,i Via hišna dela, sprejmem. Slom-Skova l5-f.» desno, (b ČEVLJ. POMOČNIKE dva do tri, in štepa-rieo, sprejmem. Medvedova 23. b KMEČKO DEKLE vajeno vseh kmečkih del, sprejmem takoj. Vič, Tržaška 103. b Gospod. POMOČNICO pridno in pošteno, takoj sprejmem. Plača 404) do 450 lir, hr.ina zadostna. Oglasiti sc je v Cvetličarni Šimenc, Sv. Petra c. 20. SPREJMEM V SLUJ.BO pošteno, pridno dekle, staro 23 — 10 let, kot sobarico t n k«»j ali s t. februarjem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sobarica« 502. b Gospod. POMOČNICA mlada, poštena. lahko takoj dobi dobro in stalno službo. /diiii«-resi rane naj se predstavijo na Tyrševi c. št. 7. b HLAPCA mladega takoj sprejme M;irn Ivan, Sne-berje št. 24, p. D. M. v Polju. b | Vajenci 1 VAJF.NKO zn modistovsko sprejmem. Salon gnar, Stritarjeva ca. obrt Ste-uli-(v VAJENKO pridno in pošteno takoj sprejme salon »Stana« - Smartioska ccsta 8. v Sobe Iščešo ZAŠČITNA SESTRA išče opremljeno sobo pri dobri krščanski družini. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 522. (a DIJAK scdmošolec, išče sobo. Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na: Knaus Katrca, Rakovnik. (s IŠČEMO VEČ son za pisarno (3—4 sobno stanovanje) v ccn-tru mesta. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pisarniški prostori« št. 400. (č | Prodamo j OTROŠKI VOZIČEK (igračni), dobro ohranjen, prodam. Ogleda sc v trgovini M. Bajda, Pred škofijo. SENO. SLAMO, DETELJO prodani. — IJobrunje št. 14. PRIMA JUTA VREČE naprodaj. »Petronafta« Ciril - Metodova 33 a (prej Tyrševa). (1 7. A AVTOMEHANIKA sc želi izučiti pošten in nadarjen kmečki fant. Naslov v upravi »Slov.« poti št. 407. ZAPRAVLJIVčEK nov, prodam. Ogleda sc: Kogovšek Jo/e, kovač, Dravlje. (1 SMREKOV/JELOV reznn in tesan les, kakor tudi bukove, hrastove, javor jeve, jcsenovc in lipove plohe dobite v skladišču zadruge »Marad« v 2ivinozdrnvniški ulici (za Cukrarno). (I SREBRNA LISICA malo rabljena, naprodaj. Vprašati v trgovini 1' ilip Bizjak v Ljubljani, Kongresni trg 8. (I DRVA PR2MOG GOMBfiČ GLEDALIŠKA 14 SLIKE domačih in (njih slikarjev ter nekaj drugih umetniških izdelkov razprodam po ugodni ceni. Iz prijaznosti si lahko vse iiredmctc ogledate v /.hašniknvj ulici št. 10 podpritličje, g. Berčič (Kolczija - Trnovo). __(1 Mtftf. PODGANE in ščurke zanesljivo Iiokončate s strupom, ti ga dobite v dro-geriji KANC, židovska ulica t. (I SUKNJO dobro ohranjeno, za fanta do 17 let, prodam ali zamenjam /a gojzariee Št. 42. Naslov v upravi »Slov.« I od št. 404. (1 ^Prioii I. POGAČNIK L.TTJBLJANA Bohoričeva ulica 8t.( Telefon 6t.2u.S9 ŽENSKI PI.ASi" črn popolnoma nov. iz dob'cja predvojnega hlapa, " sodno prodam. Naslov sc izve v upravi »Slovenca. pod št, 40«. ti BLAGO temnorjavo, predvojno ugodno prodam. Ogled v jMinedeljek popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod 470. (I IS9BBI »SVET« ie edina slovenska poljudno znanstvena knjižna zbirka, ki izdaja mesečno no eno knjigo poučne vsebine. — Dozdaj je »SVET« izdal te-le knjige: »Denar«, »Ladje«, »Kako si pridobiš prijateljev«, »Slovenske starosvetnosti«, »S premogom in kovinami po svetu in zgodovini« ter »Nil in dežela Egipčanov«. Do konca književnega lota pa bodo izšle predvidoma še te-le knjige: »Sprehodi po nebu«, »Mejaši« v dveh delili, »Mehanika vsakdanjega življenja«, »Stavbni slogi« in »Nil ter dežela Egipčanov« II. del. Iz navedenega je razvidno, da prinaša »SVET« svojim bralcem bogato besedo s poučno in zelo zanimivo vsebino iz vseh področij človekovega udej-stvovanja. »Svetove« knjige pa imajo se posebno vrednost zaradi lepih in pestrih slik, ki pojasnjujejo pisano besedo. V »SVETU najde slehernik nekaj novega, čnsor dozdaj še ni vedel. Posebno pa ga priporočamo dornščajoči mladini, saj dobi v »Svetovih« knjigah marsikaj koristnega, kar mora vedeti vsak izobraženec. Preberite vsaj eno dozdaj izišlih »Svetovih« knjig pa se boste tudi vi navdušili za to domačo knjižnico. Naročite se na »SVET« in ostanite njegov naročnik. »Svetove« knjige na mizo vsakega izobraženca, predvsem pa na mizo učeče se mladine! laaai Umrla nam je naša dobra sestra, teta in svakinja, gospodična BUKOV1C LJUDMILA učiteljica v p. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek dne 24. januarja 1944 ob 3 popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. januarja 1044. ŽALUJOČI OSTALI. Uprava državnega gledališča v Ljubljani in Združenje gledal, igralcev v Ljubljani javljata, da je v soboto dne 22. januarja i944 umrl gospod NIKOŠTRITOF knpelnik državne Opere v Ljubljani Zaslužnega in neumornega člana državnega gledališča in dragega tovariša, ki je vse svoje dragocene umetniške sile /, globoko ljubeznijo posvetil slovenski operni umetnosti, bomo ohranili v trajnem in najlepšem spominu. Pogreb bo v ponedeljek dne 24. januarja 1944- ob 2 pop. z Žal, kapelica sv. Andreja. Ljubljana, 22. januarja 1944. ŽENSKE ČEVLJE St. 39, krom, usnjena podloga, dvojni podplati, predvojna rolui ugodno prodam. - Na ogled iz usluge v trafiki: Vilharjeva št. 35 nasproti carinarnice. ČRNO SUKNJO moško, za srednjo postavo, prodam. Po-izve «e: V idovdanska cesta št. 4. (1 ŠTEDILNIK prodam. Zaloška cesta It. Ul. (I BIEDERMAJER vi«oko omaro prodani. Stiska ulica l-II, desno (sv. jnkob). (I JEDILNICO z veliko knjižno omaro, oreh, bogata izdelava, prodam. Tvr-ševa ccsta 00-1, levo. MIZO veliko, za delavnico, prodani. Stiška ulica št. 1-11. desno — Sv. Jakob. (I EVERFST-SERVIS potrebuje pomočnika, vajenega vseh popravil nalivnih peres. — P I a č a zelo dobra. EVLREST, Prešernova ulica št. 44. (I MLINSKA SITA evileiia, dobite na halogi v železnini Fcr-mm Leon Stnpiea v Ljubljani, Gradišče 2. MLIN ZA BARVE na ročni pogon, prodam. Trgovina z že-leznino FKRRl M I.eon Stupiea, Ljubljana — Gradišče 2. (1 PARCELO nn levi strani Tvrševc ceste, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slepa proga« Št. 529. (1 OTOMANO dobro ohranjeno — prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 542. 1 KLAVIR znamke »Stingl« ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenea« pod »Klavir« št. 544. 1 LIPOV LES prodam. - Na Zaloški cesti 113, Moste. 1 VODNO SESALKO (brizgalno) na motorni pogon, za stavbenike in gasilce, ugodno prodamo. Merkur, Puharjcva 0. • 1 Dva bencinska STABILNA MOTORJA 3 + 5 KS, še v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva 0. 1 DARILA: razne scrvi«c, vaze, nastavke, slike, ogledala, umetnine, starine, porcelan, stekleni no itd. prodaja in sprejema v komisijsko prodajo pisarna Tribuč, nad cerkvijo sv. Flori jana. I MOŠKA SUKNJA dobro ohranjena - naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« št. 552. S NEKAJ PISK prodam ali zamenjam. Pavlin, Trnovo, Jera-nova 2. 1 GOJZERICE štev. 40, podkovane, za Silit, dobro ohranjene, prodani za 200 lir. Slomškova uliea 14-1, levo, samo dopoldne. ) Kupimo | SREBRNINO kovanec, žlice, verižice prstane, zapestnice, namizno orodje, vaze ter druge dragocenosti kupimo po najvišjih cenah. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12. STEKLENICB razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vato fceljo tih prevzamemo na domn. • 'B Guštin. Vodnikov trs i* g_ RADIO ŽARNICE jeklenke, kupimo: AZ-11, ECH-11, FBF-11, ECI.-tt. »EVFREST«, Prešernova ulica št. 44. SPALNICO in kuhinjsko opravo brez mrčesa kupim takoj od privatnika. — Lahko fc mehki les. Potrihno je navesti ceno. Cenj. ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Brez mrčesa« Št. 477. k KUHINJSKO TEHTNICO do 5 kg, z utežifti, do-bro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenea« pod »Tehtnica« št. 498. (k KNJIGE Vcrbič-Vales: Prirodo-pis živalstva in Vis-sintin: Zemljepisni atlas, kupim. — Novak Zdrav ko, Vevče, Dt v. Mar. v Polju. (k MOŠKO KOLO športno, malo rabljeno kupim. Naslov v upravi >Slovcncu« pod št. 409. (k MOŠKO OBLEKO dobro ohranjeno, sive, modre ali rjave barve, za močno nost'ivo, kupim. Ponudbe upr. »Slov.c pod »Močna postava« št. 497. (k STARINSKI DENAR srebrn in bakren — Gruden-Malovo Zgodovino. tudi posamezne zvezke; starejše slovenske knjige, kupim. Ponudbe upravi »Slovenea« pod »Obirc Št. 520. (k PISALNE STROJE in radio aparate kupuje in plača po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova ulica 44. (k KUPIMO biciklje, bicikclj gume, motorna kolesa in gume ta motoma kolesa. Merkur, Puharjcva ul. 0. k Stare zel. NOSILKE tračnicc 4 — 0 m dolge in betonsko železo -kupitn. - Ponudbe na V. L, Močnikova 13. Različno POHIŠTVO kauč, omaro, mize in fotelje ter preproge kupim proti dobremu plačilu. - Naslov pove u pr._»Slov.t št. 550. | Pohištvo j KRASNE SPALNICE jedilnice in kuhinje stalno na zalogi pri tvrdki »Pohištvo« Ma-lenšek, Gosposvc-tska c. 258. Lokal: Medvedova 28. Odprlo v torek, četrtek in soboto od 3 do 5 pop. š IEL KI IVO »UNION« n n Mlado dekle sredi velemesta — v boju za svojo življenjsko srečo » Melodija velemesta« Hilde Kralil, Werner llinz, Kari John, Viola Žareli itd. PREDSTAVE ob nedeljah ob 10.50, 13.50, 1S.S0 In 17.101 TEL KINO »MATICA« "" Pohitite! Le Še kratek čas predvajamo barvno in telin. doslej najpopolnejši film o neverjetnih pustolovščinah bar. Miinchhauscna » Lažnivi kljukec« Izredno napeto dejanje, prekrasne naravne barve in otllič. igralci: Ilans Albcrs, Brigita llorney, lise >Vcrner, Ilans Braiisevvetter itd. Zaradi izredne dolžine filma predstave v nedeljo ob: 10.00, 12.45, 15.00 in 17.15! TEL 27-50 KINO »STjOGA« Danes nepreklicno poslednjič izredno delo nemške filmske umetnosti »Kogar bogovi ljubijo« Življenje in delo W. A. MOZARTA. V glavni vlogi Mnus llolt, \Vinnio Markus, Irene v. Mevcndorff, Dunajska filharmonija. Predstave ob t«, I4.10 in 17! Jutri: odlična kmečka komedija »BOLHA V USESU« KINO »UOOELJEVO« Telefon 41-M II.SE WERNER pleše, poje in ivlžga v zabavni veseloigri »Ob zvokih glasbe« V ostalih vlogah popularni Viktor de Kovva in Grete Weiscr. PREDSTAVE: delavnik ob 17; nedelja ob 14.$0 in 16.45! Poisk^^j IIARMONIKARSKI TEČAJ ZA MLADINO Starše vabimo, tla vpišejo svoje otroke od h. leta dalje v ta tečni. Naslov v opravi »Slov.« pod št. 418. GOSPA poučuje nemščino in italijanščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska t t ita 10, >!< -no. (u |_Razsio_| NOVI NASLOVi Frcniiikanska 3 Telefon 45-13 NOVA KNJIGA Frana Kafoln: »Praktično novodobno sadjarstvo« je izšla. Sud-jarji! Naročile jo pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu. Cena je 35 lir. patentne posteljne mrežo, otomane, m o derne kauče in fote lje nudi solidno iu pc nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 13 SNAŽNO sobno in kuhinjsko opravo, otomane, ino-drocc, staro žitno, šivalne stroje, preproge ter druge uporabne predmete stalno kupuje in sprejema v komisijsko prodajo Trgovina »Ogled«, Mastni trg 3 (vhod skozi vežo). (š SPALNICA lepo izdelana, špera-na, orehova korenina (12 kosov), naprodaj. - Ogleda sc pri pleskarju, Poljanska cesta 12 (dvorišče), š I Kurivo [ »Rva REMO JVJCHUM soichjjka ccita tn Fra.nčISkMnKka 11 Telefon 29-61 KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, novejšega časa, in tudi cele knjižnice k u p u j e stalno knjigarna Kloinmavr Sc Bamberg, Miklošičeva ccsta 16. k 1 Kolesa j »PUCII« KOLO moško, dobro (še predvojno) naprodaj. Rožna dolina, Cesta XIX š!. 14. (OO NOV TRICIKELJ tovarniško nov, specialne konstrukcije -nosilnost 200 kg, gume tovarniško nove, prodam. Gerovac, Kolodvorska ulica 8. (oo VEč TRICIKLJEV različne velikosti zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva ul. 6. | Poizvedba | OSEBNO IZKAZNICO na ime Koder Ana, sem izgubila. Predo-v ičeva ulica 12. Moste. Pošten najditelj naj jo vrne ua gornji naslov. ( (c LISTNICO z denarjem in legitimacijami sem zgubil po Bleivveisovi cesti otl kavarne »Evropa« do cerkve sv. Cirila in Metodu. - Pošten najditelj naj revežu-beguneu listnico vrne proti nagradi v upravo »Slov.« št. 507. c KOKOS. GRAH A STA sc je zgubila. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne v Rožni dolini, Cesta 111-14. GOSPOD, ki je našel ▼ soboto dopoldne črno pleteno rokavico od mesarja Breccljnika po Gasilski cesti, se naproša, da jo odda v jernejevi uiici št. 41. Umrl nam je naš dragi oee, stari oče, brat, stric in tast, gospod NIKO ŠTRITOF operni dirigent Pogreb bo v ponedeljek dne 24. januarja ob 2 popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb dne 22. januarja 1944. Žalujoče družine: Štritof, Cankar, Botteri, P r n p r o t n i k. Nakup surovih kož divjačine lisic, kun, dihurjev, jazbecev, veveric, vider, polhov in domačih mačk. Plačam najvišjo ceno Sprejemam krzno v strojenje in barvanje. Zaloga vsakovrstnega krzna Kožuhovina — V. ŠINKOVEC, Mestni trg 11 | V najem I M odda g KROJAŠKA OISRT v centru mestu, dobro vpeljana, sc odda zaradi bolezni. Naslov v upravi »Slovenca, pod št. 547. NJIVO V NAJEM vzamem blizu I rno-vcgtt. tostrun blok«. -Ponudbe na: M. O.. Lepi pot 19._ n i Posestva | STAVBNO PARCELO 70» do 1000 m1, v bližini mesta, čo le mogoče ob glavni ccsti, takoj k upi m — brez posredovalca. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »lOOO« št. 430. (p VILO ali IlIsO novejšo, znotraj bloka. kupi m proti takojšnji gotovini. Ponudbe z opisom pod »I Jo 700.000 I i r« upravi »Slov.« št. 530. p PARCELO o$ Cesti «I v«* 11 ct^.tr-jev. 000 do 2200 m1 — prodam. Ponudbe nn upravo »Slov.« pod: »Zmožen plačnik 503«. KOMPANJONA (ko) z 250 do 300.000 išče večje staro podjetje s 35 nnstavljenci. Čisti zaslužek 25.000 mesečno. Ponudbe nn ogl. oddelek j Slov.« pod: 100*/» sigurnost« št. 533. p | Glasba | DVE KLAVIRSKI HARMONIKI harmonij ter viola ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 417. (3 LASTNIKI GLASOVIKJEV! Poslužujte »e mojo telefonske Itev. 39-23, ki ie t novem ravnokar izišleui imeniku, uglatovalec (jlasovirjev IURASEK, Zrinjskeca cesta T/H L|ubljana. KUPIMO KLAVIR radio, gramofon in mali foto-uparat. Naslov v upravi »Slo-vcnea«__poti št. 5^4. g j Živali | LEPEGA OSLA prodam. Dravlje, Kovaška uliea 5. (j ZAJKLJO orjak injo za pleme, 5 mesecev staro, prodam. - Goltcz Ivan. Stožice 61. j Denar j O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani. Beethovnova ulica 15-11. levo pri JI GO-KRED1T. (d OSEBA katera mi posodi nekaj «1 e n a r j .i, doni opremljeno stanovanje. Naslov v upravi Slovenca poti št. 543. d DNE 19. 1. m. ZVEČER ob tričetrt na 5 som na glavni pošti, na mizi.