0«i$TVE2i Sm<
UK
«774
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
POROČILO O DELU V LETU 1983
Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1 Zanjo odgovarja Tomo Martelanc Besedilo priredila Martina Šircelj Naklada * izvodov
NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
1. Dotok knjižnega gradiva(vod.ja Slavka Lokar)
V	letu 1983 je oddelek sprejel 481„517 kosov gradiva (leta’1982: 541.5o4).
Za zbirke NUK smo obdržali 77-o74 kosov (1982: 87.74-0) različnega gradiva, knjižnicam, ki so po zakonu določene\ da prejemajo obvezne izvode tiskov in zamenje-valcem je oddelek poslal 352»135 kosov gradiva (1982: 392o17o) ter izločil 52.3o8 obrazcev.
Po izboru in skupinah pomeni to gradivo vključno s posebnimi in drobnimi tiski, ki količinsko znašajo 23.843 kosov, naslednji prirastek za NUK:
knjige	per.tisk plošče,kas. razno	skupaj
1983 1982	1983 1982 1SS5 1922 ~ 1983 1982	1983 1982
0 16o61(21873) 21ol6(22798) 646(563) 22596(25491) 6o319(7o4o4) N	1146( 273o)	3741(	4oo4)	82	92	5o61(673
Z	2362( 1633)	5672(	5178)	288	8322(6991)
J)	lo73X( 827)	1432(	2643)	867	3372(3611)
XX
2o642(27063) 31861(34632) 728(563) 23843(25491) 77o74(8774o)
x	Za redno obdelavo v AIK in SK smo akcesijsko pri-
pravili 56 knjig iz francoske zbirke (prikazane kot dar).
xx	Oddelek za obdelavo periodičnega tiska je v letu
1983 prejel 189.462 kosov jugoslovanskih periodičnih tiskov.
Dotok knjig je manjši, kot smo predvidevali, (načrtovali 22.ooo knjig), inventarizirali pa smo 2o.7o5. Ta dotok je manjši tudi glede na leto 1982, ko smo inventari • zirali kar 27.063. Prav tako je glede na lansko leto manjši
dotok periodičnega tiska, kar smo v načrtu predvideli; ta načrt smo presegli za 1.86. kosev.
Nakupov sec načrtovali I.300 knjig, inventarizi-rali pa 1.2o9 knjig in evidentirali 174 nakupov tujih plošč in kaset ozirema muzikalij. Tako je načrt nakupa skoraj uresničen; isto velja za zamene in darove. Ta podoba bo v letu 1984 manj ugodna; to dokazuje podatek, da smo letos naročili lahko v okviru nakupov z dinarskimi sredstvi le 742 naslovov inozemskih monografskih publikacij in da smo lahko za devizna sredstva v okviru kcordinacije naročili le 6o naslovov.
Za koordinacijo smo Cankarjevi založbi pripravili 264 naslovov periodičnega tiska, ki ga založba še ni mogla plačati; tako je vprašljivo, če bemo te publikacije v letu 1984 še dobivali. Za 5 oziroma^lo naslovov periodičnih publikacij smo v decembru določili prednost pri nakupih, verdar ne vemo, če bo plačilo za te publikacije tudi uresničeno. Za dinarska sredstva smo lahke naročili 72 periodičnih publikacij (47 + 25)> preko zamen in darov pa jih dobivamo okoli 65o.
Oddelek vzdržuje zamene z velikim številom (okoli 2oo) tujih univerzitetnih, nacionalnih in inštitutskih knjižnic pa tudi s posamezniki. Tem smo v letošnjem letu poslali l.o56 knjig (1982: 1.263, načrt 2.ooo knjig) in 1.858 kosov periodičnih publikacij (1982: 1„997), ali 856 letnikov periodičnega tiska (načrt 521). Od tega pošiljajo 2oo letnikov izdajatelji sami. Tu je všteta tudi Slovenska bibliografija, ki smo jo poslali na 142 našlo- ’ vov. V inventarno knjigo zamen smo vpisali 1.643 enot (1982: 1.963)-
Med pomembnejše pridobitve NUKa v letu 1^83 lahko štejemo delo Sebastiana Krelja Christlich Bedencken.-Eisleben 1562, ki smo ga dobili kot zameno od gospoda
I.	Domeja iz Celovca; kupili smo Verzeichniss der isas deutschen Sprachbereich erschienenen Pručke des XVI. Jahrhunderts. - Stuttgart: Hiersemenn, 1983. - Bd 1. (bibliografija je izredno pomembna za iskanje podatkov za slovensko retrospektivno bibliografijo)- ter mikrofiš izdajo Nominalkatalog der F/ruckschriften 15ol - 1929-Cesterreichische Nationalbibliothek . - Wien 1982; katalog je za nas pomemben zato, ker nam omogoča preverjanje slovenike iz tega obdobja.
Z ugotavljanjem ekvivalence smo si omogočili še nekatere možnosti za narač-ilo zamen v francoskih knjižnicah, a so to tudi edine knjižnice na zahodu, pri katerih imamo še nekaj odprtih možnosti (kredit).
Javno tožilstvo nam je letos poslalo 1.386 knjig, ki smo jih uporabili deloma za dopolnitve naših fondov oziroma za zamene. V tem letu smo pridobili zapuščino dr. Lojzeta Udeta ter zapuščino skladatelja Matije Bravničarja (77 rokopisov in prepisov in 17 map dokumentov in kritik).
INVENTARIZACIJA: Slovenskih obveznih izvodov (postavitvenih in arhivskih) je bilo inventarizirano 7-o52 (1982: 8.0I3), jugoslovanskih obveznih izvodov 9.oo9 (1982: 13.860), nakupov 1.146 (1982: 2.73o),zamen 2.362 (1982: 1.633) in darov l.o73 (1982: 827) - skupno 2o.642 knjig (1982: 27.063), pripravljenih za obdelavo v AIK in SK: 2o.698 knjig.
POSTAVITEV: V letu 1983 je bilo postavljeno 21.119 knjig (načrt 17.000) po naslednjem načinu oddajanja: redne vrste 11.84o knjig in kompletacije 4.o47 knjig (1982: 5-354), skupaj 15.887, 773 periodik (1982: 23.3oo) in arhivov 4.459 knjig (1982: 3-619)-
EKSPEDIT: je odposlal 352.135 kosov različnega knjižničnega gradiva v 1.723 paketih; za zamene in med' bibliotečno izposojo je pripravil 1.376 paketov.
ADMINISTRACIJA: Oddelek je prejel 1.451 in poslal 1.847 dopisov. Protokolirano jenbilo 3-298 dopisov, napisano in poslano 327 aviz in 414 seznamov obveznih izvodov.
Za evidenco oddelka - naročila, koordinacijo in inventarizacijo - je bilo napisano 44.153 listkov, v interne kataloge smo jih vložili 32.o42.
V	okviru zamen smo naročili 742 tujih monografskih in serijskih publikacij; v koordinacijo smo poslali 388 naslovov monografskih in 264 naslovov serijskih publikacij; naročili pa smo še 823 jugoslovanskih monografskih in serijskih publikacij (arhivski izvodi, priročniki), za zamene pa imamo stalno naročeno 856 letnikov slovenskih periodičnih publikacij - 143 različnih naslovov.
Oddelek se je že v tem letu posvečal nekaterim sistematičnim pregledom in ureditvam internih katalogov, ki omogočajo boljše sprotne reklamacije, kakor tudi natančnejše določanje ekvivalence. Tako je bilo na novo napisanih preko 2.ooo kataložnih listkov, na novo smo začeli s prvim glavnim vrstilcem klasificirati vse knjige, ki jih oddelek prejema v okviru nakupov, zamen in darov*, tako lažje sproti ugotavljamo, katera področja humanističnih ved so zastopana bolje oziroma katera pomanjkljivo ali pa sploh ne ter bolje razporejali finančna sredstva za enakomerno pokrivanje vseh strokovnih in znanstvenih področij, ki smo jih dolžni spremljati.
Oddelek je sodeloval s poročili in gradivom pri koordinaciji nabave tujih knjig in periodik v SRS s Komitejem za raziskovalno dejavnost in tehnologijo; za Raziskovalno skupnost Slovenije je pripravil poročilo o pomembnejši tuji in znanstveni literaturi (s finančno dokumentacijo), ki jih je NUK pridobila v letu 1983.
šolsko proizvodno delo je v tem letu v oddelku opravljala 1 dijakinja.
2.	Obdelava knjižničnega gradiva
Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni) je prejel v obdelavo 15.887 enot. Katalogiziral in oddal je stvarnemu katalogu v nadaljnjo obdelavo 14.635 enot, neposredno tehničnemu oddelku za opremo in nato skladiščenje 2.92o enot, skupno 17.555 enot. Za navedeno gradivo je bilo izdelanih 17.774- listkov.
Pri delu je imela prednost obdelava za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska.
V	javni imenski katalog je bilo vloženih 32.231 listkov, v matični katalog 35-93o listkov, v katalog arhivskih primerkov 4.186 in v katalog centralne katalogizacije slovenskega tiska 2.5o9, v vse štiri kataloge: 7^.856 listkov.
Pri prepisovanju in prekatalogizaciji starega kataloga je bilo obdelano 2.55o enot s 4.o6o novimi listki.
Vodja oddelka je poleg centralne katalogizacije slovenskega tiska, uvajanja novih delavcev NUK, sodelovala v slovenski in zvezni AIK komisiji, spremijala.vso strokovno problematiko s področja abecedno imenske katalogizacije, predavala na strokovnih seminarjih in nudila strokovno pomoč katalogizatorjem izven NUK.
Stvarni katalog (vodja Tatjana Banič) je prevzel v obdelavo za abecedni in za sistematski katalog 13»515 enot (AIK: 14.574). Klasificiral in oddal je v nadaljno obdelavo tehničnemu oddelku lo.864 enot (AIK: 11.892;. Opremil jih je z 9»284 gesli in 15-4o5 vrstilci UDK.
Prednostno je za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska klasificiral slovenske tiske ( 2.149 oziroma 2„24o ~ AIK).
V	abecedni stvarni katalog je bilo vloženih lo„314 listkov, v sistematski katalog 34.782 listkov, v interni katalog 3-397 listkov, skupaj 48.493 listkov.
Cddelek je opravil redakcijo in delno reklasifi-kacijo skupin 2, 33» 37, 51, 6, 7, 8; pri tem je bilo izdelanih in vloženih 363 razporejevalk in popravljenih in vloženih listkov 1.91o.
Delavci oddelka so se udeležili seminarja za uvajanje AOP v knjižnice, novi delavci pripravljalnih seminarjev in delovne prakse ter sodelovali pri uvajanju praktikantov iz drugih oddelkov.
Oddelek za obdelavo periodičnega tiska (vodja Jelka Gazvoda) je prejel v obdelavo' 198.4&2 kosov periodičnega tiska (v letu 1982 215»o96 kosov).
To gradivo obsega 848 naslovov slovenske periodike, 35 naslovov slovenske zamejske periodike in 791 kosov tuje periodike, skupaj 826 naslovov inozemike (1982: 852 naslovov). Iz drugih jugoslovanskih nacionalnih knjižnic smo prejeli 3-933 naslovov.
Skupaj je oddelek prejel v obdelavo 5°6o7 naslovov periodičnih publikacij (1982: 6.222), v obdelavo in hranjenje je bilo sprejetih 4„4o8 naslovov, 1.199 naslovov biltenov iz drugih republik pa je bilo izločenih in se zanje hranijo le naslovne kartoteke.
V evidenčne kartoteke je bilo vpisanih 56 = 621 kosov (v letu 1982: 65-673 kosov), inventariziranih pa 3.173 enot (v letu 1982: 6.789).
Katalogizirano in klasificirano je bilo 5-249 enot (v letu 1982: 7-4-93 enot). Odpravljen je ves zaostanek pri končni obdelavi periodike.
Za arhiv je bilo pripravljeno 313 enot, za postavitev 421 enot, za vezavo pa 393 enot. Pošiljalcem obveznih izvodov smo reklamirali 339 številk posameznih revij in časnikov.
Izdelano je bilo 1.944 novih kataložnih listkov za 915 novo postavljenih revij in 68 prilog k revijam.
Iz tehničnega oddelka smo za obdelano gradivo (tudi še iz prejšnjega obdobja) prejeli 5«lo5 listkov za matične kataloge periodičnega oddelka, 2.295 listkov za AIK in 3.518 listkov za SK in UDK, staipaj torej I0.9I8 listkov.
Posamične enote in kosi periodičnega gradiva so bili opremljeni s 43-88o signaturami in 8„76o signalnimi nalepkami.
V knjižno skladišče je bilo oddanih 3»32o enot,
v	tehnični oddelek 1.337 enot, v depo Mekinje pa 4ol enota; vse letos evidentirano gradivo je bilo vloženo v skladišče časnikov in revij v periodičnem oddelku.
Oddelek je posredoval 2.525 informacij (v letu 1982: 2.595) in izposodil 13-593 kosov gradiva 3.6o2 uporabnikom, od tega je bilo študentov 1.327 ali 36,84 %. (V letu 1982 je bilo izposojeno 11.338 kosov gradiva 3.461 uporabnikom).,
Delavci oddelka so sodelovali pri naslednjih delih, ki so v letu 1983 potekala v oddelku: razstava tuje periodike z nemškega jezikovnega področja, posredovanje signalnih informacij naročenim uporabnikom, izdelava novega AIK/P kataloga za uporabnike - abecediranje S-listkov matičnega kataloga, pretipkavanje starega kataloga na mednarodni format, izdelava seznama tuje periodike v NUK za leto 1982 za JBI, urejanje Novic, urejanje publikacijo Signalne informacije iz bibliotekarske periodike, preverjanje in urejanje starega fonda, ažuriranje podatkov o tujih revijah v NUK za leto 1983 za slovenski katalog tujih revij.
V tem letu so delavci oddelka opravili: obvezno prakso (1 delavec); se udeležili uvajalnega seminarja za knjižničarja (1 delavec), strokovnoge posvetovanja slovenskih knjižničarjev (4- delavci) in seminarja za uva -jan j e AOP v knjižnice (3 delavci) o
Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vocTja Lidija Wagner) je za natis slovenske 'bfbli-ografije opravil zadnje korekture za Slovensko bibliografijo 1976 in redakcijo knjižnih listov za Slovensko bibliografijo 1977»
Oddelek je redno pripravljal mesečno bibliografijo objavljeno v reviji Knjiga in jo dostavljal Zavodu za statistiko«
Bibliografsko je bilo obdelano 2-551 knjig in 17„989 člankov..
V celoti je bilo izdelano 28.354- listkov, dopolnjeno 2.o25 listkov, vloženih v kartoteke pa 17°o32 listkov«
Evidenčno obdelano je bilo 1.4o6 listkov (11.671 kosov) časopisja ter opravljeno: dopisovanje signatur in naklad; popis knjig, ki jih NUK nima; pregledovanje tujih bibliografij; prevzem, pregled, preverjanje in izbor tekočega gradiva; izločanje gradiva, ki se bibliograf sko ne obdeluje; iskanje manjkajočih podatkov in razreševanje šifer; kontrola katalogiziranih knjig in izpisanih člankov.
Delo z obiskovalci je obsegalo: 5o5 zahtevnejših, 413 manjših bibliografskih informacij; strokovno pomoč izdelovalcem raznih bibliografij, vodstvo ekskurzij po knjižnici.
Delavci oddelka so v delo uvajali učence v proizvodnem delu in novince - pripravnike, predavali na letnem knjižničarskem tečaju (14 ur), na tečaju za strokovni izpit (lo ur), bili izpraševalci pri strokovnih izpitih, pripravili za revijo Knjižnica bibliografijo slovenskih bibliografij ter podatke o jubilejnih zbornikih.
Delavci oddelka so se udeleževali strokovnega posvetovanja Društva bibliotekarjev Slovenije, strokovnih seminarjev in tečajev za pripravo na strokovne izpite in uvajanje AOP, ter opravili delovno prakso v hiši.
3 o Obdelava posebnega gradiva
Rokopisna zbirka (vodja Miha Glavan) se je v letu 1983 obogatila z 62 enotami (petkrat več kot v letu 1982). Pomembnejše nove pridobitve so naslednje zapuščine: Dr. Vladimira Murka, Miška Kranjca, Danila Lokarja, Etbina Kristana, Petra Gresserova - Golovina in drugih, skupaj 613 kosov.
Vse nove postavitve so vpisane v inventarno knjigo. Inventariziranih enot je 62 s 613 kosi. Na gradivih sta bili opravljeni prva in druga faza redne obdelave: pregled in popis,vložitev v mape, inventarizacija in postavitev.
Nadaljevala se je katalogizacija korespondence Matije Murka. Delo je opravijeno^v približnem obsegu dveh tretjih in ni končano, spričo dejstva,da katalogi-zator opravlja tudi pretežni del dela z uporabniki.
Poleg rokopisnega so delavci sproti urejali in skrbeli za ostale fonde v zbirki: fond redkih tiskov s kartoteko, fond inkunabul, fond NOB s kartoteko, D-fond s kartoteko, fond mikrofilmov s kartoteko in priročno knjižnico; izbrano je bilo gradivo za biografijo J.Broza
-	Tita za Vojnoistorijski institut iz B ograda; v okviru fonda - D je bila izdelana bibliografija emigrantskega tiska in bibliografija člankov; v kratkem bo dokončan in razmnožen seznam vsega novega evidentiranega gradiva s področja emigrantskega tiska.
Zanimanje strokovne javnosti za preslikovanje gradiv iz te zbirke raste; tako je bilo za 15 uporabnikov izdelanih 235 fotografij in 6„984 kseroksnih kopij.
Gradiva iz zbirke so bila predstavljena na naslednjih razstavah: ob loo-letnici Karla Marksa (SAZU); ob slovenskem kulturnem prazniku (NUK), ob smrti akademika dr. Antona Slodnjaka (SAZU), ob obletnici slikarja Saše Šantla (Narodna galerija), ob smrti akademika Miška Kranjca (SAZU), ob obletnici Davorina Trstenjaka (Murska Sobota), Ivana Preglja (Tolmin), Frana Albrehta (Kamnik) ter na razstavi Secesija v Sloveniji (Narodni muzej).
Obiskovalcev v čitalnici je bilo 1=468, skupinskih obiskov 357 (2o skupin), skupaj 1.825. Izposojenih rokopisov je bilo 1.872 enot, tiskov 3o518 enot, skupaj 5.39o enot. V primerjavi	z letom 1982	se	je obisk	povečal
za 213 oseb oziroma 14,5	% in bilo je	izposojenih	1.778
enot več kot v letu 1982	oziroma 21,8	%.
Oddelek je v tem letu razvijal	še	posebej sodelo-
vanje z znanstvenimi delavci - zlasti na Filozofski fakulteti - z namenom, da zbirko odpremo študentom za diplomski in postdiplomski študij gradiv. V precejšnjem številu raziskujejo gradivo zbirke delavci SAZU.
Na novo smo pričeli ob sodelovanju s Kulturno skupnostjo Slovenije iskati sloveniko v čeških grajskih knjižnicah.
Delavci zbirke so se uspešno vključevali tudi v strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje.
Velik problem zbirke so nerešena prostorska vprašanja, da bi lahko čimbolj kvalitetno, strokovno in pregledno shranjevali dragoceno gradivo, ki nam je zaupano; enako je nerešeno tudi vprašanje opreme ter potreba po večjem številu strokovnih delavcev.
Glasbena zbirka (vodja mg„ Ivan Klemenčič) je prejela v obdelavo 475 tiskov, 93 rokopisov, 53o gramofonskih plošč, 264 kaset, skupaj 1.272 kosov. Inventa-riziranih je bilo 454 muzikalij in 497 plošč in kaset, katalogiziranih pa 1.152 enot in izdelanih 2.o2o listkov ter opravljeno 777 vpisov.
Zbirko je obiskalo 1.227 uporabnikov, ki so si izposodili 5.677 (5.623 v čitalnici in 54 na dom); informacij je bilo danih 9o2. Ned obiskovalci je bil pomemben Carlos Kleiber iz Argentine - vodilni svetovni dirigent, ki je v oddelku proučeval prepis Beethovnove 6. sinfo-nije. Med uporabniki našega gradiva je potrebno med delovnimi organizacijami omeniti RTV, ki za izvedbo svojih glasbenih programov izkorišča tudi gradivo naše zbirke.
V	tem letu je zbirka med drugimi pridobila zapuščino skladatelja M.Bravničarja; evidentirana in pregledana je bila zapuščina dr. S. Koporca; fond zbirke smo dopolnjevali tudi z nakupom, še posebej z dopolnitvami iz avstrijske Koroške. Vodja zbirke je pripravil za natis prevod mednarodnih katalogizacijskih opravil za glasbene iisko - ISBE (M) ter sodeloval pri pripravah za razstavo NUK o 16. stoletju z izborom glasbenega gradiva - oskrbel je harmonizacijo 5 Trubarjevih napevov, ki jo je izdelal Marijan Lipovšek in organiziral izvedbo pesmi za otvoritev s komornim zborom RTV Ljubljana z dirigentom dr. M.Cudermanom.
Kartografska jn slike vna zbirka (vodja Metka Avsenak) je prejela iz raznih virov 6.219 - večino dotoka so slovenski obvezni primerki 4.436, nakupov je bilo 14, darov 44 in 7 zamen; iz tehničnega oddelka je dobila lo priročnikov in iz oddelka za posebno gradivo 4 kose; zbirka je sama pridobila še 9o8 kosov posebnega gradiva.
V	tem letu je zbirka prejela tudi volilo sester Novaček iz . Kranja - 5o.ooo kosov exlibrisov.
Inventariziranih je bilo l„5oo enot (2.613 kosov)
-	v stare inventarne knjige 1951 - 1958 pa še 817 enot neinventariziranega, a že obdelanega gradiva; na novo obdelanih in shranjenih je bilo 4.177 kosov gradiva (94 atlasov, 96 zemljevidov, 1.495 razglednic, 411 grafik,
188 portretov, 1.893 lepakov;; izdelanih, preverjenih in vloženih v razne kataloge je bilo 3«236 kartotečnih listkov.
Zbirko je obiskalo 578 uporabnikov, ki so si izposodili 7»352 kosov kartografskega ali slikovnega gradiva (6.996 v oddelku in 356 izven). Posredovanih je bilo 627 informacij.
Zbirka je s svojim gradivom sodelovala na razsta-
vi	NUK 16. stoletje - pripravljen je bil izbor gradiva za razstavne primerke in napisana študija o kartografskem gradivu 16. stoletje s posebnim poudarkom na prikazih slovenskih ••dežel. Pripravljeno je bilo tudi slikovno gradivo za preslikave za razstavo in spremnje dejavnosti.
Z gradivom je zbirka sodelovala tudi pri razstavah drugih ustanov (Narodna galerija - S.Santel, knjižnica v Murski Soboti - B.Kidrič, Narodni muzej - Secesija na Slovenskem) ter dajala gradivo za uporabo za ilustracije raznih publikacij.
Sodelavki zbirke sta nudili strokovno pomoč pri obdelavi gradiva sorodnim ustanovam in seznanjali skupinske obiske z gradivom in posebnostmi zbirke; pridobili iz privatnih zbirk 796 kosov zemljevidov, razglednic in portretov (dar J.Logarja - 45o ekslibrisov in literature o njih ter 15o portretov Slovenskih umetnikov in spremljevalcev; 5o.ooo kosov ekslibrisov ipd. volilo sester Novaček iz Kranja); opravili korekture za natis prevoda ISBD (CM); izdelali seznam vsega gradiva v zbirki, ki je potrebno obnovitve in konzerviiT&.hj(?..
Neustrezni prostori in'oprema zbirke ter premajhno število strokovnih delavcev ovirajo nemoteno delovanje zbirke.
Stanje fonda: 134.606 postavitvenih izvodov,
32.4-o8 arhivskih primerkov, 4.919 dvojnic, skupaj 171.933 kosov kartografskega in slikovnega gradiva.
Opomba: Pregled stanja fondov in prirastka vsega gradiva, navajanega pod B, točke 1-3 daje priloga IV.
Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek) je prejela 28.1^1 kosov. Po pravilih za obdelavo tega gradiva je evidentirala ali popisala 19.598 kosov in uskladiščila v depoju v Mekinjah 15.223 kosov.
opomba: Pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva navedenega pod B, točke 1-3 daje priloga IV.
4. Tehnične službe
Tehnični oddelek (vodja Meta Zadel) je pripravil 298 matric za ofsetni stroj in 14.666 matric za minigraf; z dopolnili dodatnih vpisov vodilk in kazalk ter popravkov jo priredil 59»3o8 katal-.gnih listkov; razmnožil za interne potrebe NUK 77«816 in za centralno katalogizacijo slovenskega tiskanje 738.000 listkov; signiranih in oddanih v skladišče je bilo 35-688 kosov periodike in knjig.
Za centralno katalogizacijo slovenskega tiska je bilo v tem letu obdelanih 2.227 naslovov; število naročnikov je naraslo za 43 - na 366 (257 šolskih in lo9 drugih); število naročenih setov je 74o in sicer: komplet = 53, B splošni = lo5, A priporočilni ='241,
Š šolski = 334, J jugoslovanski = 7. Naročnikom je bilo prodanih 67o.969 listkov.
Knjigoveznica (vodja Peter štaut). Na novo je bio vezanih v različne vezave 4.389 kosov knjig in časnikov; popravljeno, prevezano in obnovljeno jo bilo 376, skupno 4.765- Poleg tega je bila opravljena vrsta drugih knji-goveških del (izdelava raznih map ščitnikov: 2.269, kartotečnih škatel: lo4, ulepljanje ovitkov za knjige: 1.146, narezanih 1.000.000 kartotečnih listkov in izdelanih 9o dvobarvnih lepakov itd.).
fotografska delavnica ,'je izdelala 3-952 mikrofilmskih posnetkov in 2 »681. povečav za naročnike iz domovine in tujine«
Preslikovalnica je za potrebe knjižnice in njenih Uporabnikov ter za naročnike doma in po svetu izdelala 329.o22 kopij«
ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
1.	Reforalna de,javnost
Knjižnica sicer nima referalnega centra kot samostojne enote, čeprav funkcije in naloge takega centra že opravlja. Žaradi svoje specifične organiziranosti kot nacionalna knjižnica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje.zbirk podatkov o publiciranih virih informacij (monografske•in serijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk)o Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno sodelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju podatkovne zbirke o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog 24- knjižnic SRS (glej tam).
Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi^predvsem oddelek za delo z obiskovalci (vodja Romana Tomše) z informacijsko in izposojevalno službo ter ob heposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska.
Informacijska in izposojevalna služba je vpisala 5.624- rednih uporabnikov (1o6,57 %) , od tega 4.327 študentov in 1.24-5 zaposlenih, pri čemer niso zajeti posamezniki in delovne organizacije iz domovine in tujine, ki so prejemali referalne uslue v tej službi ali v posebnih zbirkah. Obseg obiska in izposojenih enot knjižničnega gradiva ter posredovanih informacij je bil naslednji:
obisk	enot	infor-.
-	velika čitalnica	63-411	(113,o5%)	35-721	(119,61%)
-	izposoja na dom	62.232	(lo8,89%)	31«439	(lo8,23%)
- informacijska služba in medbiblio-tečna izposoja (tudi interna
raba)	4.o4o	(138,59%)	2.255	(lo3,67%)
- udeleženci uvajanj
in ekskurzij	2.832	(lo5,24-%)
- informacije (osebne,
telefonske,pismene)	-	*	-	15-543(133,62%5
SKUPAJ	132„596(llo,64%7 76.645(lo6,64%) 15-543(133,62%)
V	izposoji ni bilo mogoče ustreči 18»331 krat. Število negativnih odgovorov je visoko zaradi vedno večjega povpraševanja po univerzitetnih učbenikih, ki jih imamo v zelo omejenem številu izvodov in jih praviloma ne pridobivamo z nakupom; izposojo le-teh pa so dolžne prvenstveno opravljati univerzne knjižnice na fakultetah.
Medknjižnična izposoja je potekala z 239 knjižnicami, od tega s 116 tujimi (glej seznam); za potrebe Slovenije je bilo za izposojo iz drugih knjižnic posredovano 44-0 naročilnic - pozitivno je bilo rešenih 326; iz drugih knjižnic je bilo prejetih 1.8o9 naročil in pozitivno rešenih l„9ol. Tem knjižnicam smo poslali 1.24-3 originalnih tiskov v 1.385 zvezkih, 511 reprodukcij in 5°686 kopijah in 147 informacij o nahajališčih publikacijo
Poleg individualnih informacij neposrednim uporabnikom so bila posredovana navodila o delovanju in uporabi knjižnice in njenega gradiva s 96 vodstvi 2.832 udeležencem (96 skupin). Informacijo o knjižničnem gradivu je nudilo 18 razstav.
Delavci informacijske službe so sodelovali pri koordinaciji nabave tuje literature, pri določanju podatkov za . zbirko raziskovalnih nalog in zbrali podatke za projekt "Titovo vojno delo" oziroma organizirali zbiranje podatkov zanj v drugih slovenskih centrih.
Tekoče je vodena evidenca domačih institucionalnih virov informacij, ki vključuje visokošolske in splošnoizobraževalne ter specialne knjižnice, ki sodelujejo v centralnem katalogu; za specialne knjižnice oziroma INDOK centre in za splošnoizobraževalne knjižnice v Jugoslaviji so na voljo analitične preglednice, izdelane na osnovi podatkovne zbirke na magnetnih trakovih. Tekoče je dopolnjevana zbirka publiciranih gradiv o domačih in tujih institucionalnih virih informacij. Lastni individualni viri informacij so zbrani in provizorično obdelani v obliki evidenc za posamezna strokovna področja, nastajajoča na obsežnem tekočem individualnem in medbibliotečnem posredovanju znanstvenih informacij. Dopolnjevana je bila zbirka sekundarnih in terciarnih publikacij (ob sodelovanju nabavne komisije), ki je na voljo pretežno v informacijski službi, v čitalnici, v posebnih zbirkah, starejši del gradiva pa v skladišču. Pregled nad domačimi in tujimi bibliografskimi in reforalnimi časopisi vodita oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska in za periodični tisk, podatke o tujih virih te vrste, ki prihajajo v znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji pa centralni katalog.
Centralni katalog knjižnic SRS (vodja mg„ Jože Kokole)o Za bazo raziskovalnih nalog je bilo analitično obdelanih 2.4oo raziskav, v samo podatkovno zbirko pa vnesenih 1.7oo enot in je sedaj v njej skupno 11.2oo enot. S tem so dokumentirane vse raziskave do konca leta 198o, raziskovalne naloge dokončane leta 1981 in 1982 pa šele začenjamo dokumentirati, ker jih je RSS pričela pošiljati v IIUK komajda jeseni tega leta zaradi težav z indenti-fikacijo nekaterih osnovnih podatkov (naslov, avtorji), ki so nastali z novo metodologijo oblikovanja poročil.
Raziskave so indeksirane z deskriptorji, ki jih je brez ponavljanj 25.000, z upoštevanjem ponavljanj pa 680OOO0 Povprečno pride na 1 raziskavo 6,8 deskriptorja. Za vse področne raziskovalne skupnosti smo izpisali sezname raziskav, ki tematsko pokrivajo njihove specialnosti z vabilom, da o tem informirajo raziskovalce za oblikovanje SDI profilov. Iz podatkovne zbirke smo dali 53o informacij.
Za skupno bazo tujih monografskih publikacij (knjige), ki jih tekoče prejemajo znanstvene in strokovne knjižnice v Sloveniji, smo dopolnili format zapisa podatkov za obdelavo na sistemu IBIS na RCU in pri tem upoštevali zahteve skupnega komunikacijskega formata (CCF) ter ^minimalne pogoje formata UNIMARC. -Ustrezno temu je bil oblikovan nov vhodni dokument. Podatkov v samo bazo še nismo uspeli vnašati, ker nismo mogli nastaviti novih delavcev (redaktorja, vnašalca), kot smo to predvideli s programom za leto 1983«
Glede za radikalno zmanjšane možnosti uvoza tuje literature je bil kljub temu, da so v letu 1983 prihajale mnoge knjige še po naročilih iz prejšnjih let, dotok listkov bistveno manjši od dotoka v letu 1982 (23.64o listkov brez dvojnikov!), in sicer smo v letu 1983 prejeli 13.194 listkov v originalu, za področne centralne kataloge pa 6.823 dvojnic, tj. skupaj z dvojnicami 2o.ol7 listkov.
Za katalog ononima je bilo grobo abecodirano 13»14o listkov, v celoti pa je bilo fino abecedirano 18„33o listkov, od tega 5.2oo za avtorski katalog in 13.14o za katalog anonima; fino abecedirani listki so bili povsem usposobljeni za dajanje informacij. V veliko kartoteko centralnega kataloga je bilo dokončno vstavljenih 2.4oo listkov, skupno je bilo torej za dajanje informacij povsem usposobljeno 2o.?4o listkov.
Stanje delno urejenega in neurejenega fonda listkov pa je bilo dne 31ol2P19o3 takole: samo grobo abece--dirano (in s tem samo pogojno usposobljeno za dajanje informacij) je bilo 19„28o listkov avtorskega kataloga, povsem neurejenih pa še 12.4oo listkov (3°28o za katalog anonima, 5»68o za katalog kongresnih publikacij in 3.44o za retrospektivni katalog serijskih publikacij)«
V	celoti 'smo se morali odpovedati čiščenju kartotek z izločanjem dvojnic, ki poteka vzporedno z dokončnim vlaganjem listkov v veliko kartoteko„
Povzetek stanja enot CKK/SRS in v CKK/SFRJ konec leta 1983:
CKK./3rJ3 ............... 997 „241 listkov
CFT/SZftJ ............... 783°o41 listkov
SKUPAJ	1.782.282	listkov
Za bazo tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij smo opravili ažuriranje podatkov za dokončno stanje pridobivanj v letu 1982 in pri tem vnesli vse dodatke in popravke, ki so nam jih poslale knjižnice.
Vsem revijam, ki še niso imele označene strokovne skupine smo le to dodali (za cca 3°5oo naslovov).
Za izdelavo seznama smo pripravili ponovno redakcijo in vnesli osnovne šumnike in sičnike. "Seznam tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije 1982" je bil objavljen v dvojni (lo/ll) številki "Raziskovalca". V njem jc popisano ll.ol2 naslovov, ki jih je pridobilo 18o sodelujočih knjižnic v skupno 16.785 izvodih, od tega z nakupom 11.887, z zamenjavo ali darom 4.898.
Za stanje tuje periodike v letu 1983 smo od knjižnic zbrali ažurirane podatke ter opravili njihovo redakcijo in pripravo za vnos ažuriranj v podatkovno zbirko. Skupno smo za stanje 1982 redigirali in vnesli 57.3oo podatkov, za ažuriranje 1983 pa pripravili 43.5oo podatkov.
Za bodoče oblikovanje retrospektivnih pregle ■ dov serijskih publikacij in združevanja podatkov in retrospektivnih podatkov zbirk, ki so že oblikovane (n.pr. pri CTK), sno izdelali predlog razširjenega fomatc.. zapisa podatkov in ustrezen vhodni dokument.
Tudi ta jo v skladu z minimalnimi zahtevami splošnega komunikacijskega formata UNIMA.RC. Programi za procesiranje po razširjenem formatu bodo predvidoma pripravljeni in testirani v začetku leta 1984.
NUK se vbletu 1983 še ni uspelo dogovoriti z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani, da bi finansirala oblikovanje zbirk podatkov c doktorskih disertacijah in magistrskih delih. To nalogo prenašamo zato v leto 1984 s tem, da se bomo skušali dogovoriti za popis teh gradiv tudi z Univerzo v Mariboru.
Za zainteresirane institucije in skupnosti ter možne sofinanserje uvajanja obdelave z računalnikom v knjižničnoinformacijski sistem v Sloveniji nasploh in posebej še na ravni mesta Ljubljane smo proučili trenutne možnosti in pripravili ustrezne informacije. Ce želimo postaviti avtomatiziran knjižnični sistem, v katerem je možna avtomatska obdelava vseh funkcij knjižničnega poslovanja od pridobivanja knjižničnih gradiv, bibliografskega zajetja in iskanja podatkov, do kontrole izposoje in uporabnikov, sta realni dve možnosti:
nekajletno postopno izgrajevanje in razvijanje sistema IBIS na računalniku 7EC pri 3CU ali pridobitev že gotovega paketa programov integrirane obdelave podatkov za vse funkcije knjižničnega poslovanja SOEIS/LIBIS na računalniku firme IBM.
r
'Za uporabo sistema DCBIS/LIBIS smo dobili od Intertrade, zastopstvo firme ISM, specifikacije (cene, tehnični podatki) za paket programov in ustrezno konfiguracijo računalnika, ki bi zadostoval za potrebe knjižničnoinf ormaci jskega sistema v Sloveniji. Za prezentacijo sistema na demonstraticijski bazi, ki je v Sloveniji instalirana na izobraževalnem centru Intertrade-a v Radovljici, se je usposobil vodja oddelka in jeseni 1983 vodil 5 prezentacij (2 za delavce NUK, 1 za večje knjižnice v Sloveniji, 1 za zastopnike raznih republiških institucij in 1 ob jesenskem posvetovanju DBS). Podrobnejše informacije o najnovejših zmogljivostih sistema pa je vodja oddelka zvedel na tridnevnem seminarju v evropskem izobraževalnem centru IBM v Bruslju.
Ker so se možnosti za nabavo tuje literature v letu 1983 še poslabšale je NUK skladno s smernicami republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo izvedla koordinacijo za naročilo l„5oo knjig (od katerih je bilo dejansko naročenih samo 5oo!) za celo Slovenijo. V okviru koordinacijskega kroga NUK smo uskladili 125 naročil prve prioritete (te so bile naročene pri uvoznikih) in 345 druge prioritete (te niso bile naročene).
Za tuje periodične publikacije pa so knjižnice za prednaročilo za leto ••1984 same izbrale 8o % naslovov od naročila za leto 1983, kot ga je konec leta
1982	verificiral republiški komite.
V	letu.1983 je oddelek delal v kadrovski zasedbi ^(6 delavcev), ki .^e bila predvidena z letnim delovnim načrtom s tem, da 'so po odpovedi' 2 delavcev ostala nekatera dela .iš naloge nezasedena od avgusta do konca leta.
Vsi delavci, že vključeni v delo z računalnikom ali predvideni za tako delo (5), so se udeležili štirinajstdnevnega tečaja prof. J. Eyrea; ena delavka je v jesenskem roku opravila strokovni izpit za višjega knjižničarja.
Vodja oddelka je predaval informatiko na pripravljalnem tečaju za strokovne izpite in na jesenskem osnovnem knjižničarskem tečaju* Bil je tudi član izpitne komisije za priznavanje bibliotekarskih kvalifikacij in izpraševatelj predmeta informatika na pomladanskih in jesenskih izpitih. Strokovno je sodeloval tudi z referati na bibliotekarskih srečanjih (Jugoslovanskem posvetovanju univerzitetnih knjižnic v Banji Luki in posvetovanju DBS v Ljubljani).
Spomladi je oddelek končno dobil že leta 198o naročeni matrični tiskalnik, vendar ne naročene ISKRADATA, temveč model OKUATA.
Informacije, dane v samem CK (tj. brez informacij, ki jih iz kartotek CK daje informacijska služba) iz tradicionalnih kartotečnih evidenc:
Informacije iz podatkovnih zbirk: 7^5, in sicer 53o iz podatkovne zbirke raziskovalnih nalog in 215 iz podatkovne zbirke tekočih periodičnih publikacij.
Skupno število informacij iz kartotečnih in strojno čitljivih evidenc: 1.982.
Za pošiljanje podatkov v kartotečni centralni katalog smo dali knjižnicam 4.3oo praznih listkov formata A6, za pripravo podatkov za strojno postavljeni centralni katalog monografij pa 2.3oo vhodnih dokumentov (še za modificirani format SAITC za CK za obdelave na RRC).
Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beograd smo poslali 1„168 listkov za tuje monografije, ki jih je v letu 1983 katalogiziral NUK.
Ue^ne informacije .. Telefonske .........
Pismene .........
578
5o5
189
Skupaj
1.2
Glavno skladišče (vod.ia Rudi Čepon) .je pre.jelo v postavitev 19.583 knjig, arhivskih primerkov 5-lo5, društvenih spisov 4.125, šolskih in visokošolskih spisov 132, raziskovalnih nalog 193, skupaj 29» 138 *
Za izposojo je skladišče prejelo 33-933 zadolžnic, izdalo 33°4o5 kosov gradiva, vrnjenih je "bilo 32<>5o4 kosov; neizpolnjenih želja (že izposojenih knjig) pa je "bilo 6.I09.
Pepo Mekinje - glej poročilo oddelka za periodični tisk ter zbirke posebnega gradiva.
2.	Pospeševanje knjižničarstva
Matična organizacijska in inštruktorska^služba (vodja Misa Sepe") je nudila TnstruktorsTčo pomo'c~pri organizacijskih in strokovnih vprašanjih SIK, obiski knjižničnih delavcev iz SIK v NUK in obiski na terenu v SIK. Pri obiskih so bila obravnavana vprašanja v zvezi s programiranjem in organizacijo knjižnic, kadrovsko problematiko, delovnimi odnosi, odnosi v občini, gradnjo in adaptacijo knjižnic in drugim.
V letu 1983 smo opravili 12 obiskov v SIK in 4 obiske v knjižnicah v zamejstvu, v NUK smo prejeli 93 knjižničarjev iz SIK, opravljenih pa je bilo še 15 razgovorov o idejnih skicah in programih knjižnic, ki pripravljajo novogradnje ali adaptacije in o drobni knjižnični opremi (z arhitektom).
Inštruktorska pomoč pri organizacijskih in strokovnih vprašanjih visokošolskih knjižnic, obiski knjižničnih delavcev v NT7K in obiski v knjižnicah. Pri obiskih so bila obravnavana vprašanja v zvezi z programiranjem in organizacijo knjižnic, kadrovsko problematiko, delovnimi odnosi, odnosi v TO in drugo.
V letu 1983 smo opravili 6 obiskov v univerznih knjižnicah, v NUK pa smo prejeli 37 obiskov iz univerznih knjižnic.
V zvezi z problematiko knjižnic in knjižničarjev smo v NUK prejeli še 68 drugih obiskov, med njimi je bilo precej šolskih knjižničarjev, bili. pa so tudi knjižničarji iz drugih republik in držav, novinarji, statistiki, strokovni, sodelavci KSo in drugi. Obiskali smo tudi sodišče, KrS, Komite za raziskovanje in ZAMP, na vseh teh forumih smo razpravljali o vprašanjih knjižnic.
Katična služba opravlja svoje organizacijske naloge tudi z organizacijo posvetov in sestankov, kjer s knjižničarji obravnavamo aktualno problematiko in strokovna vprašanja in se dogovarjamo o nadaljnem delu«
V	letu '1983 smo organizirali 2 sestanka kolegija republiške matične službe (pregled opravljenega dela in načrtovanje), 3 seje komisije za univerzne knjižnice, (statut, uvajanje uporabnikov, koordinacija nabave idr.),
7 posvetov z vodji SIK, 5 po regijah in 2 posebej za samostojne in nesamostojne knjižnice (uveljavljanje Zakona o knjižničarstvu, statuti, inventarni popis gradiva), pripravljena sta bila 2 posveta z univerznimi knjižničarji in še lo raznim manjših sestankov.
Organizirali smo tečaj za pripravo na strokovne izbite od 28.3. do 8.4., ki se ga je udeležilo 36 udeležencev, na tečaju je bilo realiziranih 7o ur predavanj.
Organizirali smo tudi letni knjižničarski tečaj 1983, od 5-9. do 3o.9° na katerem je bilo realiziranih 135 ur predavanj in 3 ogledi knjižnic in ki se ga je udeležilo 27 knjižničnih delavcev.
Skupaj z Društvom primorskih knjižničarjev smo organizirali tudi seminar AIK in UDK v Novi Gorici.
Tudi v letu 1983 smo sodelovali pri organizaciji strokovnih izpitov, pomagali pa smo tudi pri uvajanju praktikantov in delovni praksi 9 študentov iz PA.
Za pregled in spremljanje dela knjižnic smo razposlali, zbrali in obdelali podatke o delu za 6o SIK s krajevnimi knjižnicami in izposoje^ališči in za lo9 univerznih in znanstvenih knjižnic.
Sodelovali smo s KSS pri odkupu literature za SIK in s centralnim katalogom NUK pri koordinaciji nabave tuje literature.
Izšle so številke 3. in 4.1982 in št. 1. in 2.1983 Obvestil republiške matične službe, št. 3.1983 pa je v pripravi.
Pripravljene- po bile analize dela SIK in univerznih knjižnic in obdelani zbrani statistični podatki. Oddnli ntrvo rokopis za cbjavo v Knjižnici 1983.
pudi v letu 1983 smo izdelali celo vrsto strokovnih mnenj, gradiv in priporočil od katerih omenjamo predvsem: Analiza statutov 'fakultet z ozirom na tiste člene , ki omenjajo knjižnice, ocenitev dela somatičnih knjižnic, strokovno ■ mnenjeno primernosti predvidenih prostorov za SIK v Litiji, predlog za razdelitev dodatnih sredstev KSS za odkup knjig, pripombe na Elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve Občinskega kulturnega centra Tolmin, priprava gradiva za natis publikacije "Oblikovanje prostora v splošnoizobraževalnih knjižnicah," priprava predloga načrta za izdelavo drobne opreme za knjižnice (Sodelovanje v raziskovalni nalogi z I.Škuljem), za akcijski odbor za knjigo pri SZiDL priprava programa dela za leto 1933 za področje knjižničarstva.
delavci matične službe so predavali na naslednjih tečajih: tečaji za pripravo na strokovne izpite: delo z uporabniki in informacija - Sepe - 6 ur; letni knjižničarski tečaj 19S3: Organizacija knjižnic visokih šol in raziskovalnih 70, Nabavna politika v knjižnici, Nabavna politika v visokošolski knjižnici, Pelo z uporabniki in informacija - Sepe - 14 ur, Organizacija SIK - Korže -12 ur.
V	okviru službe so bili pripravljeni naslednji referati, koreferati ali predavanja: pregled novosti novega Zakona o knjižničarstvu z ozirom na pripravo novih statutov; uvod v razpravo na 5» sestankih SIK; knjižnični sistem pri nas. Predavanja za knjižničarje vojnih bibliotek. 2 uri; informacija o povezovanju univerznih knjižnic v Sloveniji. Referat na II. jugoslovanskem posvetovanju univerznih knjižnic v Panji Luki; izpraševanje na strokovnih izpitih: Splošna organizacija knjižnic (nadomeščanje M. Šircelj) - 9 kandidatov; 2 predavanji o Zakonu o knjižničarstvu (Koper, na posvetovanjih v SIK); sodelovali v 1 urnem pogovoru na Padio, študio II, o položaju Splošnoizobraževalnega knjižničarstva v Ljubljani.
Za dokumentacijo člankov o knjižnicah in knjižničarstvu v Sloveniji je bilo izbranih, izrezanih in ure-ieni.h 76o člankov iz 1.917 pregledanih časnikov.
Pelavci oddelka so se aktivno vključevali v delo samoupravnih in strokovnih organizacij NUK, z drugimi oddelki NUK stalno sodelujemo, prav tako pa tudi 2 knjižnicami., ki opravljajo za nas del matične službe in z drugimi«. Stalno sodelujemo tudi Z KSS, Komitejem za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, z Zavodom SRS za statistiko, z Zavodom za šolstvo, s katedro za knjižničarstvo na PA in z drugimi. V letu 1933 smo se delavke udeležile 232 soj in sestankov. Na sejah smo sodelovali pri. sledečih organi!/. in organizacijah: DBL —nadzorni
odbor; DBS - izvršni odbor (tt.jništvo) predsedstvo, komisija za šolanje kadrov; Z?'BJ - komisija za univerzne knjižnice, komisija za šolanje kadrov; komisija za učbenike pri Zavodu za šolstvo; delovna skupina ::a založništvo in knjižničarstvo pri KSS; svet za kulturo SZJ>L, akcijski odbor za knjigo; predsedstvu in 10 sindikata delavcev v kulturi ZSS; Republiškemu komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo; KSS, odbor za knjižne zaloge, zbor izvajalcev; ZKO; IFIA, generalna konferenca v Munchenu.
Bibliotekarski strokovni in znanstveno-razisko-valni center. V preteklem obdobju je bil poudarek na naslednjih delovnih področjih: raziskovalna dejavnost bibliotekarskega centra, strokovno izobraževanje pripravnika ter ureditev priročne knjižnice.
Delo na ureditvi priročne knjižnice v bibliotekarskem centru, ki naj bi bila v prihodnosti temelj bibliotekarskega strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela, je potekalo v naslednjih vazah:
- temeljit pregled celotnega fonda "b" v veliki čitalnici,
- izdelava koncepta za ureditev priročne knjižnice z aktualno in temeljno bibliotekarsko literaturo,
- oblikovanje kriterijev in izbor bibliotekarskega gradiva,
- selitev strokovne bibliotekarske literature v biblio -tekarski center oziroma v skladišče; v bibliotekarskem centru je sedaj preko 1.2oo knjižnih enot, ki obravnavajo bibliotekarstvo in mejne vede (npr. informacij-sko-dokumentacijska dejavnost, založništvo itd..)-v tem fondu je zajeta le aktualna literatura od leta 197o dalje,
- izdelava abecedno imenskega in prirojenega sistemskega kataloga, v katerem je bibliotekarska literatura razdeljena na posamezna strokovna področja,
- oblikovanje seznama bibliotekarskih serijskih publikacij, ki služi kot pripomoček tudi pri delu v akcesiji,
- ureditev obsežnega fonda bibliotekarske periodike (preko 9o naslovov) in "sivega" gradiva (kot so npr. obdelani že tudi referati z konference IFLA 1983 v Munchnu)„
Tako je bibliotekarski center v preteklem obdobju popolnoma uresničil idejo o priročni knjižnici. V mesecu novembru je začel opravljati tudi funkcijo refe-ralnega centra za bibliotekarstvo. V sodelovanju s
r
časopisnim oddelkom smo pričeli pošiljati "signalne" informacije (seznami fotokopiranih kazal vsebine bibliotekarske periodike) posameznim oddelkom v NUK. Pošiljanje signalnih informacij bomo razširili na vse zainteresirane knjižnice in INDCK 'centre v Sloveniji.
0 ureditvi priročne knjižnice v bibliotekarskem centru je dvakrat razpravljal tudi strokovni kolegij NUK, novem-berska številka NOVIC pa je ravno tej tematiki namenila največ svojega prostora.
Bibliotekarski center je nadaljeval tudi raziskovalno delo na področju bibliotekarstva, ki je obsegalo naslednje naloge:
- prevzem funkcije koordinatorja UEP bibliotekarstvo (namesto dr. Branka Berčiča), ki je preko širšega raziskovalnega programa Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) vključeno v Posebno raziskovalno skupnost za družbene dejavnosti (PORS lo),
- udeležba na delovnih sestankih ZIFF ter odbora za plan in svobodno menjavo dela PoRS lo,
- opravljanje vseh organizacijskih del za redno potekanje raziskav bibliotekarskega dela UEP, kjer sta bili v letu
1983	v obdelavi dve raziskovalni nalogi: Zgodovina mariborskega knjižničarstva - nadaljevanje (dr. Bruno Hartman, UKM), in Katalog rokopisov knjižnice Edvarda Kardelja v Celju (Vlado Novak, KEK Celje;,
- izdelava letnega poročila o rezultatih raziskav s področja bibliotekarstva v letu 1983, ki bo objavljeno v skupnem poročilu o izvajanju raziskovalnega programa ZIFF,
- udeležba na zboru raziskovalcev s področja bibliotekarstva (14. december 1983), kjer sta bili sprejeti naslednji raziskovalni nalogi za leto 1984: Analiza evidentiranja podatkov o delovanju splošnoizobraževalnih, šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnic (Ančka Korže -Strajnar, NUK), Obdelava zapuščine Vladimira Levstika
in katalog fotokopiranih rokopisov knjižnice Edvarda Kardelja v Celju (Vlado Novak, KEK Celje),
- spremljanje, proučevanje in analitično primerjanje bibliotekarske raziskovalne dejavnosti v svetu, kar naj bi pomenilo prispevek k izdelavi smernic razvoja znan-stveno-raziskovalnega bibliotekarskega dela v Sloveniji (potreba po izdelavi smernic je bila izražena tudi na zboru raziskovalcev),
- pripombe k gradivu o uvajanju avtomatizacije v KIS v Sloveniji.
V	preteklem obdobju se je pripravnik v bibliotekarskem centru vključeval v intenzivni strokovno-izobraževalni proces, ki je potekal v naslednjih časovnih terminih:	^
- 11. 4.- - 22.4.1983: tečaj o uporabi računalnika	v	knjiž-
nicah pod vodstvom prof. John Ejrrea,
- 16.5* - 3o.9.1983: letni knjižničarski	tečaj,
- 14.11.1983: uspešno opravljen izpit za	strokovno	kvalifi-
kacijo "bibliotekar".
Poleg opravljanja teh delovnih nalog je bibliotekarski center pri reševanju strokovnih vprašanj sodeloval s posameznimi oddelki v NUK, največ pa z republiško matično službo, komisijo univerznih knjižnic itd.
Delavec bibliotekarskega centra se je udeležil tudi strokovnega posvetovanja slovenskih knjižničarskih delavcev v Ljubljani, ki je bilo združeno z letno skupščino Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (november 1983).
3.	Razstave, publikacije, raziskovalne naloge
Knjižnica je priredila naslednje razstave:
- 7o-letnica Ivana Potrča. Odprta lo. 1.1983-
- Angleška strokovna knjiga. Odprta 24.1.1983»
- M.Čop - velikan učenosti'. Ob 15o-letnici Discacciamenta. Odprta 7»2.1983.
- Dan žena (l^o-letnica rojstva Josipine Turnograjske)„ Odprta 8.3»1983.
- loo-letnica Marxove smrti - Mara pri Slovencih. Odprta 15.3.1983.
- Pela Antona Slodnjaka. Odprta 5-4.1983.
- Dela Mateja Bora. Odprta 19.4.1983.
- Pela Miška Kranjca. Odprta 15.4.1983.
- Ekspresionizem pri Slovencih. Odprta 3o„6.1983„
- Faksimil.irane izdaje iz obdobja slovenskega protestantizma. Odprta 11.lo.1983.
- Stalno razstavo pomembnejši rokopisov in slovenskih knjig oskrbujeta Miha Glavan in Marijan Ozvald; vse druge razstave pa je pripravil Jaro Dolar.
V	okviru razstavne dejavnosti smo sodelovali z našim
gradivom še na sedmih razstavah,ki so jih priredile druge
kulturne delovne organizacije.
Kn.jižnica ,je izdala nasledn.je publikacije:
- ISBB (CM): mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva /prevedla Metka Vobovnik -Avsenak, predgovor prevedla Tanja Banič. - Ljubljana: NUK, 1982 (i.e.1983). - TIII, 60 str. - looo izvodov.
- ISBD (NBM): mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva / prevedel Maks Veselko, predgovor prevedla Tanja Banič. - Ljubljana : NUK, 1983, - V,
54- str. - looo izvodov.
- Novice: glasilo delavcev NUK. - V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1983» - 29 cm. št. 1 •- 2 -15o izvodov.
- Obvestila republiške matične službe / uredila Miša Sepe. - Ljubljana: NUK, 1983 št. 1. - 33 strani -Soo izvodov.
- Obvestila republiške matične službe / uredila Miša Sepe. - Ljubljana: NUK, 1983 št. 2. - 48 strani -5oo izvodov.
- Pleničar Boža. Slovenska bibliotekarska bibliografija 19^5 - 198o / Boža Pleničar. Ljubljana: NUK, 1983. -171 strani - lob izvodov.
- Seznam tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije - 1982. - Raziskovalec 13/1983 št. lo/ll, str. 361 - 4-95*
Po pogodbi s Kulturno skupnostjo Slovenije je bila v letu dokončana naloga Ančka - Korže - Strajnar: Standardi v splošnoizobraževalnih knjižnicah v Sloveniji 197o	198o in priprave gradiva za natis "Oblikovanje •
prostora v splošnoizobraževalnih knjižnicah". V teku pa je naloga S. Škulj: "Drobna oprema v knjižnicah".
Pri Izobraževalni skupnosti Slovenije se je tudi v tem letu nadaljevalo delo na programih za uvedbo študija bibliotekarstva na visoki stopnji.
-	26 -*
4.	Mednarodni stiki
Knjižnica stalno vzdržuje stike s tujimi knjižni -cami prek zamenjave publikacij in medknjižnične izposoje, katerih pregled dajeta prilogi II. £n VI.
Knjižnico so med letom obiskali številni domači in tuji gostje.
Knjižnica se kot član mednarodne federacije bibliotekarskih društev in ustanov IFLA praviloma vsako leto udeležuje rednega zasedanja združenja; v letu 1983 se je zasedanja v Miinchnu udeležila Martina Šircelj; Tomo Martelanc in Jože Kokole seminarja DOBIS/LIBIS v Amsterdamu; Martina Šircelj pa posveta ALPE ADRIA - skupni kulturni prostor 17. in 18. stoletja, v Gorici.
5.	Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev
Vrsta delavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov na rednih in izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles in strokovnih žirij. Posebna skrb velja vsem pripravam za izvajanje novega Zakona o knjižničarstvu ter aktivnemu vključevanju v priprave usmerjenega izobraževanja ter v oblikovanje programov posebnih izobraževalnih skupnosti. Posamezni delavci sodelujejo v družbenih organih revije Knjižnica.
Sodelavci knjižnice so v dje in člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo, Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, Predsedstvo
ZKPO, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo prevajalcev, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO." Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije.
številni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij.
PRILOGA I
IZBOR TUJIH PUBLIKACIJ, PRIDOBLJENIH V LETU 1983
ANNUAL review of information Science and technology. -New York, 1982. - Vol. 17»
ANTHROPOPHYTELA: Jahrblicher fiir folkloristisce Erhebungen. Laipzig, 19o4. - Vol. l-lo.
APPROACHES to semiotics. - Berlin; New York; Amsterdam,
1983. - Vol. 63«
ARTS and humanities citation index. - Philadelphia, 1983.
- Ann.1982, vol. 1-6, guide and journal list.
ARTS and humanities citation index„- Philadlphia, 1983.
- Jan. - April 1983= A, B, C; May - Aug. 1983: A, B,C.
BEAUBIEN Anne K., S.A.Hogan, M.,W.George: Learning the " librarj. - New ^ork;’London, 1982.
BIBLIOGRAPHIE bildende Kunst. - Dresden, 1983. - Bericht-s,jahr 1976, 1977, 1978, 1979, 198o, 1981, 1982 /Z/.
BIBLIOGRAPHIE der Buch - und Bibliotheksgeschichte. -Bad Iburg, 1982 - 1983. - Bd.l,Bd. 2 /Z/.
BIBLIOGRAPHY of discographies. - New York; London, 1983.
- Vol. 3.
BLOK Aleksander: Sobranie aočinenij v šesti tomah. -Leningrad, 198o -,-T. 1, 2, 3,4 /Z/.
BOUDON Raymond, F. Bourricaud: Dictionnaire critique de la sociolog.ie. - Pariš, 1982 /Z/.
BRATINA Alojz: Elementi di una ahtrppologia.Christianane&li
scritti di Edvard Kocbek. - Roma, 1974.
BRECELJ Ale.jandro: Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščansko-socialna zveza e skupina neodvisnih Slovencev a Trieste, 1949-1952. - Trieste, 198o-1^81.
BtfRGER Harald, A. Buhofer, A. Sialm: Handbuch der Phraseo-logie. - Berlin; New York, 1982.
-	29 '
CANKAR Ivan: Purana naukar. - Banaras, /1956/.
CANKAR Ivan: Martin Kačur. - Milano, 1981.
CATALOGO nazionale Bolaffi della grafica. - Torinc,
1979. - N. 9.
A COMPARATIVE history of literatures in European languages.
- Budapest, 1973 •	- Vol. 1,2, 3 /Z/.
C0NTEMP02ARY authors. - Detroit, 1982. - Vol. lo6, lo7.
CONTEMPORARY developments in librarianship: an International handbook. - London, 1981 /Z/.
C0NTEMPORARY philosophy. - The Hague; Boston; London,
1983.- Vol. 4
The CUSATION of Yugoslavia 1914 - 1918. - Santa Barbara, Calif.; Oxford, 198o.
CUMULATIVE book index. - Nev York, 1982. - Y. 1981; vol„ 85/8; 85/9.
?AVIES Alistair: An annotated critical bibliography of modernisnu - Sussex; New Jersey, 1982.
BEZIMALKLASSIFIKATICN: internationale mittlere Ausgabe.
- 2. Aufl. - Berlin; Koln, 1978. - Bd. 1.
IIRECTORY of European political scientists. - 3- ed. -Miinchen /itd./, 1979.
rOWNS Robert B„: British and Irish library resources: a bibliographical guide. - London, 1981.
EflTLE Alfred:Das Bild der Karntner Slowenen in der national-sozialistischen Presse und Wissenschaft„ - Wien, 1981.
ENCICLOPEPIA monografica del Friuli Venezia Giulia„ -Udine, 198o„ - Vol. 2/2, 3/1-4, 4.
ENCYCLJPAEEIA iranica. - London /itd./, 1983. - Vol* 1, fasc. 4.
The ENCYCLOPAECIA of Islam. - New ed. - Leiden, 1983. -Vol. 5, Fasc. 89 - 9o. •
ENCYCLCPEDIA of plant physiology. - Berlin; Heidelberg;
New York, 1983. - N.s. Vol. 12 C; Vol. 14 B; Vol. 15/A, B; Vol. 16 A, B, 12 D.
ENCYKLOPEEIA slovenska. - Bratislava, 1977- - Zv. 1-6 /z/.
FEDIN Konstantin: Sobranie sočinenij v dvenadcati tomah.
- Moskva, 1982. ~ T. 1, 2, 3, 4 /Z/.
' &
FOSTER Donald L.: Managing the catalog department. - 2.ed.
- Metuchen, 1982„
FOUNDATIONS in library and information science. - Greenwich; Connecticut; London, 1982. - Vol. 11, 12, 15»
FOUNDATIONS of semiotics. - Amsterdam, 1983- - Vol. 1, 2, 7•
J?OK£ER_.Alastair: Kinds o.f literature. - Cxford, 1982.
C*ONČAROV I. A.: Sobranie sočineni.j. - Moskva, 1952« -T. 1-8 /Z/.
GRAND atl,as Dordas. - Pariš, 1983-
GRAND dictionnaire encyclopedique Larousse. - Pariš,
1982. - T. 1, 2, 3, 4, 5-
Les GRANDS revolutionnaires. - Romorantin, 1977 - 1978 /Z/„
Das GROSSE Lexikon der Musik. - Freiburg; Basel; Wien,
1982. - Bd. 8.
- ,	•1
Die HABSBURGERMONARCHIE 1848 - 1918. - Wien, 1973.-Bd. 1, 2, 3/1, II-
HERBERSTEIN Sigismondo: Comentari della Moscovia.... -Venetia, 155o.
HISTOIRE de l'edition fran^aise. - Pariš, 1982. - T„ 1„
HUNTER N.R.: Library management: Bibliography. - 2. ed.
- Bradf ord, 1978.
INDEX to social sciences and humanities proceedings. -
Philadelphia, 1983- - Categ. index... 1982, no„ 1,2,3/83.
INTERNATIONAL bibliography of historical sciences« -Pariš, 1979- - Vol. 43/44 /Z/.
INTERNATIONALE Bibliographi.e der Reprints. Miinchen /itd./, 198o. - Bd. 2
IRREGULAR serials & annuals. - 8. ed. - New York; London,
1983.
ISTORIJA vtoroj mirovo.j vo,jny 1939 - 1945. - Moskva,
1973 - 1982. - T. 1-12 /Z/.
JAKRBUCH der Auktionspreise. - Hamburg, 1982= - Bd. 31»
JAHRBUCH der Auktionspreise. Stuttgart, 1983» - Reg. Bd„
XXI - XXX, 32.
JELINČIČ Dušan: L'Associazione Alpina Slovena nell'atti-vita sportiva slovena a Trieste. - Trieste, 198o ~ 81.
KOCBEK Edvard: Lippizanerhaster. - Bromma, 1983«
KRELJ Sebastjan: Christlich bedencken, ob und wie fem ein ,jglicher Christ, die Rotten und Secten...
/Eisleben/, 1562 /Z/.
KRITISCHES Lexikon zur deutschsprachigen Gegenvrartslitera-tur. - Munchen, 1978. - Bd. 1, 2, 3, 4- /Z/»
LAGO Luciano, C. Rossit: Descriptio Histriae. - Triste,
1981. - /Collana degli atti del Centro di recerche storiche - Rovigno; 5/.
LAUSEGGER Herta: Die Termi.nologie der Bauernmuhle in den slowenischen Dialekten in Karnten. - Graz, 198o. -Bd. 1,2.
LEXIKON der Kinder - und Jugendliteratur. - Weinheim;
Basel, 1982. - Erg. - u. Registerband.
LIBRARY and information Science abstracts.: cumulative index 1976 - 198o. - London, 1982.
LINGUISTIC and literary studies in Eastern Europe. -Amsterdam, 1982. - Vol. 4,8.
I/DRENZ - ANDREASCH Helga: Ein Bei.spiel deutsch - slowe~ ni.scher Kulturbeziehungen in Karnten. - Klagenfurt,
1982.
MADER Elfriede: Erstellung eines riicklaufigen Worterbuchs
der sloweni.schen Sprache d. Gegenwart. - Salzburg, 198o.
MAURER Helga: Ein Beitrag zur Landeskunde der auton.
Region Friaul-Juli.sch-Venezien. -- Klagenfurt, 1982.
The MODERN encyclopedia of Russian and Soviet literatures.
-	Gul.f Breeze, 1982. - Vol. 6, 28, 29, 3o, 31, 32, 33.
MRATSCHNIGGER Helga M.,: Pie Karntner - slowenische Literatur - und Kulturzeitschrift "Mladje - literatura in kritika". - Salzburg, 1981.
NANUT Saverio: II problema di Trieste /194-5 - 1975/ nella prospettiva jugoslava. - Trieste, 198o - 1981 o
La NUOVA 6'ncicloped.ia geografica Garzantio - Milano, 1983»
OBLAK Marco- Storia economica della minoranca slovena
nella provincia di Trieste dal 194-5 al 1981. - Trieste, 198o - 81 o
OSTERREICHISCIiE NATIONALBIBLIOTHEK, Wien: Nominal Katalog der Druckschriften 15ol - 1929. - Wien, 1982.
PANOVF Irina: Romanian - English, English - Romanian dictionary. - Bucuresti, 1982 /Z/.
PERTOT Legiša S.: La scheda di valutazione nella scuola media slovena della provincia di Trieste. - Trieste, 198o - 81.
A PICASSO c.nthology: documents, criticism, reminiscences.
-	Princeton, 1982 /Z/.
PREŽIHOV Voranc: The self-sovm. - New Orleans, 1983»
REPERTOIRE international de la litterature de l'art.
RILA. - Williamstown, 1982. - Vol. 8/1,2.
SALETORE R.N.: Encyclopaedia of Indian culture. - New Delhi; Bangalore; Jullunder, 1981. - Vol. 1,2 /Z/.
SITTER Jakob: Die Anfange des slowenischen Genossenschafts-wesens in Siidkarnten und deren heutige Struktur. -Linz, 198o.
SJCIAL sciences citation indexo-Philadelphia, 1983 . -Ann. 1982/6, Ann. 1983»
SOVETSKIJ enciklopedičeskij slovar'. - Moskva, 1981 /Z/.
STARC Mira: Prove di compressione della l.ingua italiana e slovena presso la scuola media inferiore di Prosecco. - Trst, 198o - 81.
STOKES Roy: Esdaile's manual of bibliography. - 5. ed. -/Methuen/, 1981.
STRANI Paolo: La scuola elementare slovena a Trieste. -Trieste, 1979 ~ 8o.
STUDIES in the history of Indian philosophy. - Oalcutta, 1978. - Vol. 1, 2, 3 /Z/.
SURYAKAN'TA: Sanskrit - Hindi - English dictionary. -Bombay, 1975»
SVAGELJ Ana I^jria: Le feste invernali nel comune di Zgonik-Sgonico. - Trieste, 198o - 81=
SYNTHESE language library. - Dordrecht; Boston; London, 1983= - Vol« 17, 18, 19, 2o, 21, 22.
THEORIES of bibliographic education: designs for teaching.
- New York; London, 1982=
TRENTS in linguistics: Studies and mongraphs. - Berlin;
New York; Amsterdam, 1983? - Vol. 7, 19, 2o, 21.
TRIPOLT I.H.: Das Bildungswesen in Karnten im Spatmitteli-alter. - Klagenfurt, 1981.
ULRICH'S International periodicals directory. - 22. ed.
- New York; London, 1983. - Vol. 1,2.
VERZEICHNIS der im deutschen Sprachbereich erschienenen Drucke des XVI. Jahrhunderts. - Stuttgart, 1983.
WILLENTG Christaa: Die Volksfrommigkeit im spatmitte--lalterlichen Karnten. - Klagenfurt, 1982.
The WORLD almanac & book of facts 1981. - New York, 198o /Z/.
A WORLD bibliography .of bibliographies 1964 - 1974 / comp. by Toomey. -* Totowa; New Jersey, 1977. - Vol. 1, 2.
WORLD bibliography of International documentation / comp. by Dimitrov. - Berlin, 1982. - Vol. 1,2.
WORLD guide to libraries. --6. ed. - Miinchen /itd./, 1983.
YEARBOOK of the United Kingdom. - New York, 1982. - Vol. 33.
YEARBOOK of the United Nations 198o. - New York, 1983. -Vol. 34-„
SEZNAM TUJIH
ALBANIJA
Tirana:
ARGENTINA
Buenos Aires:
AVSTRALIJA Beecroft:
Canberra:
Sydney:
AVSTRIJA
Celovec:
Dunaj :
Graz:
BELGIJA
Bru3cell.es:
Lie£ej_
BOLGARIJA Sofi ja:
ZAMENJEVALOEV PUBLIKACIJ
ACA?EITY Or PEOPLE' S REPUBLIC OF ALBANIA UNTVE5SITETI SHTETERC R I TIRANES
SLC.VENSKA KUT/TURNA AKCIJA
BRANDYWINE PRESS AND ARCHIVE NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA SLOVENSKO DRUŠTVO
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT
INSTITUT FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE UND AI/TERTUTISKUND E
OSTERREICHjoCHE NATI^NALBIBLIOTHEK
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI DOM KOROTAN
UNIVE^SITATSBIBLIOTHEK
INSTITUT FUP GESCHICHTE SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GRAZ STEIERMARKISCHE LANDFSBIBLIOTHEK AM JOANNEUM UNIVERSITATSBIBLJCTHEK GRAZ
BIBLICTHEQUE DES BOLLANDISTEB BIBLIOTHŽQUE ROYALE ALBERT ler UNIVERSITE DE LIEGE
BIBLI~TIIEQUE DE L'UNIVERSITE B' LGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE NARODNA BIBLIOTEKA KIRIL I MET^DIJ
BRAZILIJA
Rio de Janeiro
ČEŠKOSLOVAŠKA
Bratislava:
Brno:
Martin: Jlomouc:
Praha:
rANSKA
Arhu s:
Kobenhavn:
FINSKA
Helsinki:
FRANCIJA
Lvon:
Nanterre: Pariš:
S t ra sb ourp; •
BIBLIOTECA CENTRAL
UNIVERZ IT ETNA KNJIŽNICA
USTREDNA KNJIŽNICA/ILOZOFICKEJ FAKUHFY UNIVERZITY KOMENSKEHO
USTREDNA KNJIŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIED
ČESKOSL^VENSKO-SOVETSKY INSTITUT UNTVERSITNI KNIHOVNA
MATICA SLOVENSKA
USTREDNI KNIHOVNA PEKARSKE FAKULTY UNIVERSITY PALACKEHO
EEIČNI KOMISE FILOSOFICKE FAKUITY KARLOVY UNIVERSITY
SLOVANSKA KNIHOVNA
STATNI KNIHOVNA
ZAKLADNI KNIHOVNA
STATSBIBLIOTEKET
INSTITUT DANOIS DES ECHANGES INTERNATIONAUX
YLIOPISTON KIRJASTO
BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE
BIBLIOTHEQT'E DE DOCUMENTATION INTERNATIONALE CONTEMPORAINE
:Bir!LiOTHEQUE:j?ATiONALE
CENTRE DE DOCUMENTATION SUR L'U„R„S0S„ ET LES PAYS SLAVES
BIBLIOTHEQUE DE L'UNESCO CONSEIL DE L'EUROPE
GRČIJA
Thes_sal°niki:. INSTITUTE FOR BALKAN STUDIES
INDIJA
Calcutta
ITALIJA
Firence:
G o T^_c_a
RLm:
NATIONAL LIBRARY
Trst
BIBLIOTECA BIBLIOTECA BIBLIOTECA BIBLIOTECA BIBLIOTECA BIBLIOTECA PONTIFICIA BIBLIOTECA NARODNA IN UNIVERSITA
NAZIONALE CENTRALE STATALE ISONTINA A LESSAND RINA UNIVERSITARIA DEL SENATO DELLA REPUBBLICA NAZIONALE RUSSA N.V. GOGOL UNIVERSITA URBANIANA CIVICA TRIESTE ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA DEGLI STUDI
IZRAEL
Jerusalem
KANADA
Montreal
Toronto:
THE JEWISH NATIONAL AND UNTVERSITY LIBRRARY
BIBLIOTHEQUE NATIONALE DU QUEBEC UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY PONTIFICIAL INSTITUTE OF MEDIAEVAL STUDIES SLOVENSKA ŠOLA MARIJE POMAGAJ
KITAJSKA
KUBA
Habana:
NATIONAL LIBRARY OF PEKING
DIRECČION GENERAL DE BIBLIOTECAS
LUXEMBOUR
Luxe_mb_o_urg
BIBLIOTHEQUE NATIONALE
MADŽARSKA
Budimpešta:
_D ebr_ec e n.
NEMČIJA NDR:Berlin:
EGYETEMI KONYVTAR
** ., ✓
MAGYAR TUD0M1NY0S AKAD EMI A KONYVTARA
ORSZAGOS MUSZAKI KONYVTAR ES DOKUMENTACIOS K0ZPONT
ORSZAGOS SZECHENYI KONYVTAR EGYETEMI KONTVTAR
AKADEMIE DER WISSENSCHAFEN DER DDR DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK HUMBOLDT UNIVERSITAT ZU BERLIN DEUTSCHE BUCHEREI KARL MARX UNIVERSITAT
ZRN:Berlin:
STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KUI/TURBESITZ Bonn-Bad Jtodesbe2£i DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT Erlan£en-Njumber£:_ UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Frankfurt am Mal n:. DEUTSCHE BIBLIOTHEK
Halle/S a a 1 e_: _ Kiel:_
Ma_rbjir^/lAhn
Miinchen:
Nu_rnberg:_
NATURMUSEUM SENCKENBERG
SEMINAR PUR SLAVISCHE PHILOLOGIE DER GEORG-AUGUST UNIVERSITAT
NIEDERSACHSISCHE STAATS - UND UNIVERSITA1JBIBLIOTHEK
UNIVERSITATS - UND SACHSEN - ANHALT
LANDESBIBLIOTHEK
Stuttgart:
Trie_r:_
Tubingen:
SLAVISCHES SEMINAR
UNIVERSITATS3IBLI0THEK
BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK
SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT MUNCHgN
SUDOST - INSTITUT
STADTBIBLIOTHEK NURNBERG
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
INSTITUT PUR AUSLANDSBEZIEHUNGEN
KARL - MARX - H/,US
INSTITUT FUR WISSENSCHAFTLICHE ZUSAMMENARBEIT
NIZOZEMSKA
Amsterdam:
Leiden:
Utrecht:
S^Gravenhage:
NORVEŠKA
Oslo:
Trondeheim:
POLJSKA
Krakov/:
žiodz:
Lublin:
Poznen:
Warszawa?
Wroclaw:
POMUNIJA
Bucuresti.:
UNTVERSITEIT VAN AMSTERDAM BIBLIOTHEEK TER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK SER RIJKSUNIVERSITEIT KONINKLIJKE BIBLIOTHEEK
UNIVERSITETSBIBLIOTEKET I OSLO
TET NCRSKE VIDENSKAPS-AKADEMIE
DET KONGELIGE NORSKE VIDENSKABERS SELSKABS BIBLIOTEK
✓
BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTEGKA
BIBLIOTEKA UNTWERSYTECKA KATOMOLIEvJC UNIWERSYTETU LUBELSKIEGO
BIBLIOTEKA UNIWERSYTETU MARII CURIE-SK?DDOWSKIEJ
BIBLIOTEKA GSOWNA UNIWESYTETU IM.A„ MICKIEWICZA
BIBLIOTEKA NARODOVA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
GfOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA
POLSKA AKADEMIA NAUK
BIBLIOTEKA UNIWESYTECKA
BIBLIOTECA ACADEMIEI REPUBLICII POPULARE ROMINE
BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT
BIBLIOTECA FACUI/TATII DE MEDICINA DIN BUCURESTI
BIBLIOTECA CENTRALA UNTVERSITARA
SOVJETSKA ZVEZA Alma-Ata;
CENTRAL'NAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEi-HI NAUK
Kiev:
Kišineu:
Leningrad:
Moskva^
Vi 1'_njus:
ŠVEDSKA
Goteborp;:
Lund:
Stockholm: Uppsala:
ŠVICA
Basel:
Bern:
Gejieve
Zurich:
TURČIJA
A_rikara_
VATIKAN
Vatikan
CENTRAL'NAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AN SSSR
GOSUDARSTVENNAJA RESPBULIKANSKA.JA BIBLIOTEKA MOLDAVSKOJ SSR
BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR
NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM. GORKOGO
GOSULARSTVENNAJA PUBLIČITAJA BIBLIOTEKA IM. M. E. SALTYKOVA - ŠČEDRINA
GOSUDARSTVENNAJA ORTENA LENINA BIBLIOTEKA SSSR
GOSULARSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO -TEHNIČARSKAJA BIBLIOTEKA SSSR
INSTITUT NAUČNOJ INDORMACII PO OBŠČE-STVENNYM NAUKAM
NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM. A. M. GORKOGO
VSESOJUŽNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRAITITOJ LITERATURY
NAUČNAJA BIBLIOTEKA VIL'NJUSSKOGO GOSULARSTV^NNOGO UNIVERSITETA
GOTEBOSBS NIVERSITETSBIBLIOTEK UNIVERSITETS3IBLIOTEKET LUND KUNGLIGA BIBLIOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKET
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BASEL SCHWEIZERISCHE LAN?'ESBIBLIOTHEK BIBLIOTHEQUE DES NATIONS UNIES BIBLIOTHEQUE PUBLIQUE ET UNIVERSITAIRE ETH-BIBLIOTHEK
MILLT KUTUPI£ANS
BIBLIOTEOA APOSTOLICA VATICANA
VELIKA BRITANIJA Bradfgrd:
London:
Nottingham: Oxf ord:
UNIVERSITY OF BRADFORD THE BRITISH LIBRARY LIBRARY ASSOCIATION LIBRARY SCIENCE MUSEUM LIBRARY UNIVERSITY OF IONDON UNIVERSITY OF NOTTINGHAM BODLEIAN LI3RARY
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Arizona:
Carolina:
G&Iifornia;
Kans_asj_ Kentucky: Louisiana Massachusetts:
Michigan: New York:
Ohio:_
PennsyIvanja: Washington:
Wisconsin:
ARIZONA STATE UNIVERSITY, Tempe
DUKE UNIVERSITY LIBRARY, Durham
STANFORD UNIYERSITY LIBRARIES, Stanford
UNIVERSITY OF CALIFORNIA, Berkeley
UNIVERSITY OF CALIFORNIA, Los Angeles
UNIYERSITY OF KANSAS LIBRARIES, Lawrence
lTNIYERSITY OF KENTUCKY LIBRARY, Lexington
EARL KoLONG LIBRARY, New Orleans
HARVARD COLLEGE LIBRARY, Cambridge
WOODS HOLE OCEANOGRAPHIC INSTITTJTION,
Woods Hole
THE UNIVERSITY OF MICHIGAN, Ann Arbor
COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES, New York
THE NEW YORK PUBLIC Lj_BRARY, New York
STUDIA SLOVENICA, New York
THE OHIO STATE UNIVERSITY LIBRARIES, Culumbus
SL/IVICA PUBLISHERS, Culumbus
HILLMAN LIBRARY, Pittsburgh
THE LIBRARY OF CONGRESS, Washington
NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE, Vashington
SLOVENIAN STUDIES CIRCLE, Washington
UNIVERSITY OF WASHINGTON LIBRARIES, Seattl
MEMORIAL LIBRARY, University of Wisconsin Madison
PREGLED PERIODIČNEGA TISKA
Država	Časniki	Revije +	Bilteni	Skupaj
Jugoslavija				
Slovenija	131	717		248
Srbija	29o	56o	262	1112
Vojvodina	116	119	4o	275
Kosovo	22	41	14	77
Iirvatska	255	389	147	771
Bosna in Hercegovina	135	82	55	272
Makedonija	56	86	27	169
Črna gora	24	22	12	58
SKUPAJ	loo9	2ol6	557	3582
Izločeni živi naslovi			1199	1199
SKUPAJ	loo9	2ol6	17C>6	4781
Tuj ina			
Zamejska			
slovenika	lo	25	35
Albanija		5	5
Avstrija	3	28	31
Avstralija		2	2
Belgija		5	5
Bolgarija	1	15	16
ČSSR	1	44	45
Država	Časniki	- 42 - Revi je	Bilteni Skupa
Danska		7	7
Finska		1	1
Francija		49	49
Grčija		1	1
Indija		3	3
Italija	4	43	47
Izrael		3	3
Japonska		4	4
Južna Afrika		2	2
Kanada	1	lo	11
Kitajska		14	14
Koreja (Severna Južna')		6	6
Kuba	1	2	3
Madžarska	1	19	2o
Nemčija (NDR,ZRN)	4	117	. 121
Norveška		4	4
Pakistan	1		1
Poljska		23	23
Romunija	2	26	28
švedska		3	3
Švica		15	15
Turčija		2	2
Velika Britanija	4	85	89
Venezuela		3	3
ZDA		88	88
ZSSR	8	86	94
OZN in druge medn,, org „		45	45
SKUPAJ	31	76o	791
PREGLED OBDELANEGA PRIRASTKA PERIODIČNEGA TISKA
Po izvoru	Štev« enot	Odstotek
Obvezni	izvod	422o	80,4o
Nakup	371	7,o7
Z amen,]' ava	38	o	7,24
Dar	152	2.,89
Stari fond	126	2,4o
SKUPAJ	5249	loo,oo
Po strokah UDK	Štev.enot	Odstotek
0	splošno	848	16,16
1/2 Filoz«,verstvo	239	4V55
3	družbene vede	1431	27,26
5	naravoslovede	257	4,9o
6 • tehnične vede	lo48	19,96
61 h	796	799	352	6,71
7	umetnost	442	8,42
80	.jezikoslo	98	1,87
82	književnost	356	6,78
9	zmel i, , zgodovina	178	339
SKUPAJ
5249
loo,00
PREGLED IZPOSOJENEGA GRADIVA PO STROKAH UDK
Stroka	Stev„nasl„	Odstotek
0 • splošno	lo3	17,55
1/2 • filozofo,verstvo	43	7,33
3 družbene vede	256	43,61
5 naravosi ..vede	39	6,64
6 nledic o ,tehn.vede	62	lo, 56
7 umetnost	26	4 v 43
8 jezikoslo,književ„	44	7,4-9
9 - zeml.j „, zgodov..	14	2,39
SKUPAJ	587	loo,00
A„ STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Knjižnično gradivo	stanj e	1982 dotok 1983 stanje 1983
knjige	775-358	21,119	796,477
periodika	199	»548	5»6o7	2o4.95„o
skupaj	974^Z2§	l§±?i§	l^OlAZl
rokopisi	2.943	62	3»oo5
zemljevidi,atlasi	19o
gra:fii£3	411
lepaki	1.893
razglednice	1.495
portreti	__188
skupaj	I7g.9§2
muzikalije	454
plošče, kasete	44o
skupaj,-	§2ž6§i	§94	§4^575=
drobni tisk	28.191
raz.naloge	4ol
skupaj	l§5£12i	§§^591	212^7§2
§=S=U=l=4=ž========l3:^9=l^l======§2ž5Q§==:=li55Qž§Q9====
Katalogi in informacijske kartoteke 3,oo9.238	233.397	3,242.635
bibliografske enote
v podat.zbirkah	14.3oo	8.ooo(vnos)22.3oo
-	46 -
B. PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNEGA GRADIVA
n Po _izvoru	ŠTEVILO ZVEZKOV	%
Obvezni izvodi	11.144	75,4
Nakupi	1.2o4	8,1
Darovi	616	4,2
Zamene	1.652	11,2
Ostalo		159.		....-.1.7.1-.
SKUPAJ	14.775	loo ,o
Po_ J e zikih	enot	%
angleški	I.080	7,3
nemški	792	5,4
francoski	598	4,1
italijanski	196	1,3
romunski	47	
španski	53	
latinski	29	
ruski	547	3,7
ukrajinski	23	
poljski	133	0,9
češki	58	
slovaški	77	
srbohrvatskl	7oo56	47,8
slovenski	3.o47	2o ,6
makedonski	521	3,5
bolgarski	134	o,9
albanski	224	1,5
turški	4	
madžarski	86	
ostali	89	
SKUPAJ	L %))&	165
Po strokah__(vključno kompl „)
0	1.4o4
1/2	868
3	3-312
5	959
6	1.44-9
61+796/799	551
7	758
8o+82 «o	651
82	3-382
9	1.322
SKUPAJ	14.656
BK	119
PREGLED DELA Z OBISKOVALCI
PRJLDGA V
PREGLED DELA Z OBISKOVALCI
Obisk
Oddelek za delo z obiskovalci	132.596
Oddelek za periodični tisk	3*6o2
Centralni katalog	578
Rokopisna zbirka	1.825
Glasbena zbirka	1.227
Kartografska zbirka	___,57.8
skupaj
Izposoja
Oddelek za delo z obiskovalci	76-645
Oddelek za periodični tisk	13»593
Rokopisna zbirka	5-39o
Glasbena zbirka	5.677
Kartografska in slikovna zbirka	7.352
skupaj
Informacije
Oddelek za delo z obiskovalci	15.543
Oddelek za periodični tisk	2.525
Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov	918
Rokopisna zbirka	5oo
Glasbena zbirka	9o2
Kartografska in slikovna zbirka	627
skupaj	21..rol	5
MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO
ALBANIJA
Tirana:
AVSTRIJA Graz:
Innsbruck: Klagenfurt:
Linz :
Wien:
BELGIJA
Antwerpen Bruxelles: Gent: BOLGARIJA Sofia:
ČEŠKOSLOVAŠKA Bratislava:
Brno: Olomouc: Praha: PANSKA
K^peuhap;en:
L^ng^Zi.
Ortenoe:
BIBLIOTHEQUE NATIONALE
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
STUDIENBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEK PER TECHNISCHEN UNIVERSITAT OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEEK-RIJKSUNIVERSITAIR CENTRUM KONINKLIJE BIBLIOTHEEK ALBERT I CENTRALE BIBLIOTHEK RIJKSUNIVERSITEIT
B 'LGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE CENTRALNA BIBLIOTEKA
UNIVERSITNI KNIHOVNA STATNI VEPECKA KNIHOVNA STATNI VEPECKA KNIHOVNA ✓ '
STATNI KNIHOVNA
BIBLIOTEKERNES OPLYSNINGKONTOR PANMARKS TEHNIŠKE BIBLIOTEK OPENSE UNIVERSITETSBIBLIOTEK
FINSKA
Espoo:
FRANCIJA
Besancon:  1--------
Nice: Pariš:
Versailles: ITALIJA Firence: Padova:
Pescara:
Roma:
Torino: Trieste:
Venezia: Verona: KANADA
Fredericton:
MADŽARSKA Budapest: NEMČIJA - BDR Augsburg: Bamberp;:
KE IB INKI UNIVERSITY OF TECHOLOGY LIBRARY *
BIBLIOTHEQUE DE L>UNIVERSITE
N
BIBLIOTHEQUE MUNICIPALE „
CAISE NATIONALE DE CREDIT AGRICOLE BIBLIOI2HEQOE IMIVERSITAIRE
CENTRE NATIONALE DE PRETS
BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE
BIBLIOTECA UNIVERSITARIS
BIBLIOTECA PROVINCIALE G„D'ANUNZIO
BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE VITTORIO EMANUELE II
BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA
BIBLIOTEKA NAZIONALE UNIVERSITARIA
BIBLIOTECA CIVICA INSTITUTO DE GLOTTOLOGIA NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
BIBLIOTECA NAZIONALE MARCIANA
BIBLICPECA CIVICA
HARRIET IRVING LIBRARY - UNIVERSITY OF NEW BRUNSWICK
0RSZAGOS SZECHENY KONYVTAR
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Berlin:
Bon:
Bremen: Darmstadt:
Detmold:_
Dortmund:,
Dusseldorf: Eichstattj Erlangen:_ Frankfurt •
Freising:
Giessen:
totting;en:
Hamburg':
Hannover:
Heidelberg:
Karlsruhe: Kiel:
Koln:
AMERIKA-GEDENKBIBLIOTHEK STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ
IBERO-AMERIKANISCHES INSTITUT PREUSSISCHER KUHTURBESITZ UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAT
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHN3SCHEN UNIVERSITAT
BERLINER MEDIZINISCHE ZENTRALBIBLIOTHEK
-	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
HESSISCHE LANDES - UND HOSHSCHUL-BIBLIOTHEK
LIPPISCHE LANDESBIBLIOTHEK
STADT UND LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
SENKENBERGISCHE BIBLIOTHEK STADT •- UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
NIEDERSACHSISCHE STAATS ■ UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
STAATS -r,UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HANNOVER UND TECHNISCHE INFORMATIONSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEK DER PEDAGOGISCHEN HOCHSCHULE
BADISCHE LANDESBIBLIOTHEK
INSTITUT £UR WEI/TWIRTSCHAFT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
ZENTRALBIBLIOTHEK DER MEDIZIN
Konstanz: Mainz: Mannheim: Marburg/Lahn: Miinchen:
Miinster:
Nurnberp;:
Passau:
Regensburg:
Saarbriicken:
Stuttgart:
Tiibingen: Wiesba4en: Welfenbuttel: Wuppertal: NEMČIJA - DDR Ferlin:
Dresden:
Leipzig:
NIZOZEMSKA
Amsterdam;)
UNIVERSITATS - UND STADTBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN HOSHSCHULE OSTEUROPA INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
LANDESKIRCHLICHES ARCHIV
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK WURTEMBERGISCHE LANDESBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
HESSISCHE LANDESBIBLIOTHEK
HERZOG AUGUST BIBLIOTHEK
GESAMTHOCHSCHULBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER HUBOLDT UNIVERSITAT ZENTRALES FORSCHUNGSINSTITUT V EKEHRS WES ENH
SACHSISCHE LANDESBIBLIOTHEK
DEUTSCHE BUCIIEREI UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER KARL -MARX - UNIVERSITAT
STICHTING MATEMATISCH CENTRUM UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK
Haag:
KONINKLIJKE BIBLIOTHEEK
Leiden:
Utrecht: Wageninp;en: NORVEŠKA
Trondheim:
POLJSKA
Poznan:
VJ arszawa: SOVJETSKA ZVEZA Leningrad:
Moskva:
ŠVEDSKA Lund:
Uppsala:
ŠVICA Pasel:
Lausanne: Winterthur. VELIKA BRITANIJA Boston Spa: Leeds:
Milton Keynes:
- 53 -
BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK DER LANDBOOTHOGSCHOOL
LIBRARY OF THE NORWEGIAN INSTITUT OF TECHNOLOGY
BIBLIOTEKA GLOWNA UNIWERSYTETU IM.
ADAMA MICKIEWICZA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IM. SALTYKOVA - ŠČEDRINA
GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IM.
V„I.LENIN
UNIVERSITETSBIBLIOTEK UNIVERSITETSB1BLIOTEK
OFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER UNIVERSITAT BIBLIOTHEQUE CANTONALE ET UNIVERSITAIRE STADTBIBLIOTHEK
BRITISH LIBRARY - LENDING DIVISION BROTHERTON LIBRARY
THE OPEN UNIVERSITY LIBRARY WALTON HALL
Southampton:	UNIVERSITY OF SOUTHAMPTON - LIBRAHY
ZDA
Oklahoma City:	LINSCHEID LIBRARY, EAST CENTRALN
UNIVERSITY - ADA
Hattiesburg:	COOK MEMORIAL LIBRARY - UNIVERSITY
OF SOUTHERN MISSISSIPPI
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
II 470 4841983
920081467