St. 28. V Trstu, v sredo 8. aprila 1885. Tečaj X r r- EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •W H—U Ja »ol .« »EDINOST« iihaift 2krat na teden vaako sred« in »abete o poludne. »"ona za vs* ) Vai dnvtst aa pošiljajo Uredništva • vli Torre.ite« »Nuovh Tipografi« ;t vaakmorablU leto je <» gld., la polu leta SB gld., za četrt lata 1. gld. KO kr. — Poaamezn»- številke »e / frankiran. Rokopial crez poaanne vroduoatl a» na vračajo. — Inserati (razne vrate nazna-dobivajo pri onravniitvu in v trafikah v Trat« po Ifc kr., v Sorlol iti v Ajdovščini no ( niia m poslani««) se zaraSunijo no pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaaih z drobnimi O kr. — .Varočtmu, reklamacije in inaerate prej«ma Opravalitvo, vla Terreote, »Neva tiskarna*. \ črkami ae piačuja za vaško heaedo 2 k- Prebivalstvo na Primorskem. Te dni je izSla v Trsta zanimiva brošura Karo!a barona Czoernig-a, c. kr. višega fin. svetovalca, zdaj načelnik finančnega vodstva v Celovcu, sina imenitnega statistikarja in pisatelja barona Czoernig-a, ki jo izdal mej drugimi važnimi knjigami tudi obširno delo : »Das Land Gdrz unl Gradišča*; omenjena brošura slove: »Die ethnologischen Verhaltnisse »les flsterreichischen Kiistenlandes naeh dem richtiggestellten Ergebnisse der Volksziihlung vom 31. December 1880«. Tej brošuri je priložena velika etno-grafična zemljepisna karta, ki je posebno lepo izvržena in na katerej sj razvidne vse najrnaujše občine vseh treh Primorskih dežel, razen tega pa so na tej karti lepo razvidne tudi narodne meje in sploh jezične razmere. Vse ozeml je, k der stanujejo Slovenci, pobarvano je se Šokoladno barvo, prav tako je ozemlje, kder stanujejo Hrvatje, preprežono z rumeno barvo, Furlanija se svitlo rudečo in ozemlje, k der so Italijani, prevlečeno jo z bolj živo rudečo barvo. Kler prebivajo Slovenci in Italijani pomešani, tam so napravljene lise v barvi one narodnosti, ki jo v manjšini, ena lisa pomenja 10 po sto, 2 lisi 20 po sto itd. druge narodnosti. Pregled na tej karti je torej dokaj jasen in do nekaterih manjših pomot se tudi sme imenovati ta karta razmeram primerna in še precej natančna. Na vsak način jo to delo barona Czoerniga vso hvalo vrodno in v tej stroki dosedaj najboljše in najbolj nepristransko. Pisatelj se naslanja na ljudsko štetev o l lata 1880; ali sam PODLISTEK. Iz ust naroda. V trž. okolici slišal in zapisal Levin, (Dalje.) Konjikjo vprafia, kako je prišla v roke tem malovrednežem, na kar mu ona pjve, da je cesarjeva hči. Ko je namreč cesar z majhnim spremstvom šel na lov, prišli so v to goščo, kder so jih razbojniki m-paii ter njo zaplenili. Posadi jo potem k sebi na konja in jezdita dalje. Prenočila sta v nekej podrtiji, ona je na Ustji spala, on p:; pri gorečem ognju pušil zadnjo pipo vojaškega tobaka. Ko se z ia-ii, odlomi cesarjevej hčeri nekoliko vojaške »paojoke«, katere mu je 6e ostalo v bisagi, drugi kosec poje s»m. Jedače ni imel več razveu 5e jednega hlebca komisa in dve klobasici, koji mu je kmetov* hč1, njegova ljubica, v bisago vgnjetlPo dokončanem tem zajtrku napotita se dalju. Proti poludne se nekoliko ustavita ter pojesta zadnje ostanke je tila in Se le ko s« ja uže noč delala, srečata neko osebo, ki je po stranskej Btezici proti njim došla. To vprašata, je lik le blizu kako RtanovaliSC-* in dobita za odgovor, naj se zmirnm steze držita in dospeta v neko vas Ko sta jahala nekoliko dalj-, slišita peketanje konjskih kopit. Peketanje je izhajalo od trope konj, ki so za njimi tekli. Ki je cesar ua bližnjo poštno postajo pnfiel brez svoje hčere, kateri bo mu tatovi odnesli, poslal je v mesto vojakov in prišlo je res drugI dan Iconjikov, s kojimi se je koj napotil priznava, da način štetve omenjenega leta ni bil posebno prikladen v to, da se natančno konstatuje, koliko prebivalstva ene ali drugo, narodnosti živi na Primorskem, kajti on priznava, da občevalni jezik (Umgangsspraclie) ni identičen z narodnostjo, ali celo z materinim jezikom prebivalcev. Prebivalci Lošina na priliko so razen par rodbin sami Hrvatje, pri vsem tem pa se je leta 1880 skoraj polovica Lošinja zapisala inej It>ilijane, ker se z uradi in sploh v pomorskih poslih poslužujejo več italijanskega n^go hrvatskega jezika. To isto velja tudi glede mnogih srenj v okraju Buje in Matavun, kder so šole italijanske, prebivalstvo pa hrvatsko. To je zapazil sam baron Czoernig, ki gotovo ne piše iz slovanskega stališča. Ali nam je znano, da se jo enako in morda v še večjej meri godilo pri štetji prebivalstva po jeziku, katerega se poslužuje v javnosti prebivalstvo v Trstu, Gorici, l*ulji, posebno pa v Porcškem okraju Istre. Sicer pa po Fickerju, ki je izdal leta 1869. knjigo o ljudstvih Avstrijske monarhije ni tako lehko določiti narodnosti vsake osobo, in je to v nekaterih slučajih le po težavnih raz-izkovanjih mogoče, katera pa prinašajo na dan le poprečne rezultate. Uprav zato, pravi pisatelj, se je leta 1880. oziralo le na občevalni jezik in se ni zahtevalo natančno konstatiranje narodnosti vsake osobe. Statistično iziskavanje po občevalnem jeziku je bilo gledć na oportuniteto na-svetovano tudi na mejnarodnem statističnem kongresu v Petrogradu leta 1872. Sicer pa je pisateljevo menenje, da 30 more vendar tudi po občevalnem jeziku soditi na narodnost dotičnika. Mi se o tem ne moremo ujemati popolnoma s pisateljem, kajti znano nam je, da so posebno v mestih brez Velenja dotični kov, mnogo slovenskih poslov, kmetov itd. vpisali gospodarji ali pa udje dotične komisijo mej one, ki govore italijansko, akoprom italijanščine malo ali nič no umejo, in samo gledč Trsta bi se dalo navesti v Kratkem 1000 takih slučajev, saj je znano, da so celo okoličanom nat-vezuli italijanski kot občevalni jezik. Pisatelj sam pripoznava, da je bilo pri zadnjej štetvi veliko pomot in napak, a mi dostavljamo, da so se vse te napake zgodile le na škodo Slovanom, a na korist Italijanom. — Sicer pa tudi mi s pisateljem priznavamo, da skoraj ni mogoča nobena ljudska štetev brez napak. Dopada so nam torej od pisatelja, da nepristransko priznava, da uradniki takih oblast-nii, kakoršne so mestne gosposke mnogih Primorskih mest, navadno pri štetvi na to pazijo, da manjšino potisnejo, kolikor le mogoče v še naznatnej3o manjšino, posebno pa se to godi gledć poslov ; tudi se posamezni Slovani, ki vedno z Italijani občujejo, preradi izdajajo za Italijane in jako malo pazijo na svojo narodnost. Mnogo očetov družin, v katerih se tukaj na Primorskem govorita oba deželna jezika, briga se, akoprsm so Slovani, vendar le premalo, ako so vpišani mej Italijane, ali Slovane in se torej rajše v tem obziru podvraČajo večini. Pisatelj tudi pripoznana, da uradniki, kateri imajo nalogo, konstatirati narodnost, na dotično lehko vplivajo, iskat izgubljeno hčerko. Ves dan so zaman iskali in uže so se žalostni nazaj vračali, ko so z uJeli na ubežnega vojak i in ugrabljeno hčer, ki sta počasi jezdila na trudnem konju proti bližnj-j vasi, da tamo prenočita. Misliti se ne moremo prevelicega vesel j i cesarja in njegovih konjikov, ko so našli hčer. Objame jo cesir in na srce pritisne glasno jokajoč ter potem roko stisne in se srčno zahvali našemu ub) Žencu, ki je trepetal po vseh udil>. Ko dospe v bližnje selo, ustave se in ko so vesela povečerjali, tudi v njem prenoče. R • no v jutro se nekateri cesarjevi spremljevalci z nesujevnim rešiteljem spuste na pot proti mestu, cesar je pred ta dan koi ukaz poslal v mesto na cesarjev dtfor, naj se dan pot ieje mesto vse okrasi in vojaki naj bodo vsi v puradi ter z poki iz tepov in dvor-ko godbo sprejmo človeka, ki z njegovimi spremljevalci v mesto pride, sam se je napotil iz omejene vasi še le P'Ziio popoiudne. Po cesarjevem ukazu je bila dru^i dan njegova prestolnica vsa olepšana se z mtavanii, dolga Krdela lepo un formiranih vojakov so stala pred mestnimi vrati in dvorska godba je tolkla resarsko himno, ko naš vojak v s»ojo konjiško obleko zavit prijaše mej cesarjevimi dvorniki v m-sto. Vse se je pogledovalo ter skoraj zaničljivo se oziralo in čist izkazalo temu ub->|cu, on pa moško se na konju držeč ni ve iel -i razlagati te^a sprejema, menil je «ia se ta čast ne Izkazuje njemn, ampak k-kemu njegovih Bpreinl|evalr«-v, rito je tu li vprašal gospoda, ki je njemu vštric jahaj, je li oti cesar ali k io drugi mej njegovimi sprem Ijevalci. Ko prijez le na carski dvor, peljejo ga v veliko sobano, k der ga obleko v , akoprem je to prepovedano, komisarja pri Štetvi si pisatelj skoraj no more misliti popolnoma nepristranskega, ampak znano je, da je pri nekaterih takih gospodih dobro vkoreninjen srd ali predsodek proti drugej narodnosti, to je narodnosti manjšine. Mnogi ne-vedneži so odgovarjali na prašanje komisarja: »Znate italijansko?« z »da« in na to jih je komisar kar vpisal mej Italijane. Vitli se iz tega, da b. Czoernig dobro pozna Tržaške razmere in magistrate še nekaterih drugih Primorskih n.est. — Kakor dokaz, kako so Italijani ravnali v tem obziru z drugimi narodi, navaja pisatelj to, da so Rumunci, ki prebivajo kompaktno na se ver j u cepiškega jezera, namreč v srenjah Brdo, Grobnik, Jesenovica, Sušnjevica in Letaj-u, in katerih je 1590, vsi vpisani mej Italijane. Omenjeni Rumunci še vedno mej seboj govore rumunski, ali v cerkvi in šoli volja le hrvatski jezik, kateri je postal Rumuncem drug materin jezik. Dosledno bi se bilo moralo vpisati te ljuii vsaj mej Hrvate, nikoli pa ne mej Italijane. RumunšČina, katero govore ti ljudje, jo sicer močno mešana z hrvaščino, ali vzdržuje so le vendar k ljubu temu, da se samo v hiši in skoro nikder zunaj hiše no govori. Slavni Miklošič je reČnik sestavil, iz katerega je razvidno, kako se ta jezik v Istri še zdaj govori. Še drug dokaz, kako se jo krivo postopalo pri vpisovanju prebivalcev po občevalnem jeziku, tudi jo srenja Ne-resine na otoku Lošin, v katerej srenji jo dotični komisar našel 706 Italijanov in le 340 Hrvatov. Ker pa se kepo uniformo. Potem ni bilo gost je ni konca ni kraja. Prebu li<'$i se drugi dan, vidi okolo sebe polno dvorskih bliščeče odetih slu?, koji mu razne kose njegovega oblačila pripravljajo; eden ga pelje k pre-lepej omari, katerej krov prizdigne in jame ga umivati in mu lase česati, drugi Čedi mu krasne lakirane čevlje, tretji ca odene s zlatom natkanim jopičem in pripaše mu sabljo z dolgim pozlačenim «c.>flom» i. t. d. Tako napravljenega peljejo v drugo sobo. Tu najde na svojo veliko iznena-djenje dvajset krasnih žensk kojim se on kaj nerodno prikloni. Mož, ki je na strani Lil, praŠa ga dobrovoljno, je li pozna mej njimi ono ž"nsko, katero je pred dvema dnema v gozdu mej razbojniki našel. On jih te laj jame od glave do nog pregledovati, ali no bana se mu prava ni zdela, radi česa odgovori; iPoznal bi jo morila, ali tako na-Hšpane mi res ne bi bilo mogoče: nob-ne p i tu ne vidim, k >ja bi imela takega oblačila, kot ga je imeli ona, katero sem iz rok tatov refiil«. Zatem mil prenesti več oblači, zamazanih kakor je bilo ono s katerim je bila cesarjeva hči odeta, in koj je pravo privzdignol rekoč; «To-je, ker poznam ga po krvi, s katero je oškropljno: ranil «em se v prst n t roki, s katero sem jo drž d in zato betn jo okivavjl«. — Hoteli so ga s tem le skušali, je-li res on rešil cesarjevno in niso bili se j prvo posku^njo -zadovoljni, temveč še v-drngič so jo ponavljali. Ker je, ko se je prohudil, najprvo prašal slug, ki so mu streuli, je-li so nakrmili njegovega vrunca. v skrbeh za kojega ni mogel, kakor je sam izpovedal, vso noč niti očesa zatisnoti, vedo ga v konjak. Tu je videl dolgo vr.slo konj. druzoga pri drugem: moglo jih je hiti nad dvesto. Vprašan, če svojega pozna, zakliče ; Vrbancl in v za-mjeni kotu zasliši glasni: hihihil konj je namreč po glasu poznal svojega gospodarji in jel z glavo otresati ter postajali nemiren. Ali še ni bilo poskušnje zadosti; da bi ga tem bolj spoznali, Če ni kak s!e|>ar in sodrug tatov, ki ro cesarjevo hčer ukradli, prašajo ga še, ne bi li hotel cesarjevno /.a Ž-Mio imeti in mu to predstavili ter njega ž njo samega nekoliko časa pustili. Ali • prrbrihtan« je bil ta konjik; sprevidel je snu. zakiij ga tako skušajo, zato je naravnost zanikal, Če tu li bi mu bilo vendar vseč cesarjev zet postati. Tedaj so nehali ga mamiti ter ponudili mu, naj vedno na dvoru ostane, kder mu ne hode gotovo nikdar nič manjkilo. Poroči se lahko i. najlepšo dvorsko go-spico in imel bode lepo plačilo, delal pa nič; le veselil se bode. Ako bi poželel svojih starišev, pripeljani bodo k njemu in na dvoru ostanejo. Sam cesar je večurati z njim občeval ter velel mu pripovedovati o njegovih zgodbah in vzlasti o rešen ju lastne hčere. Veseljak po naravi, razveseljeval j.? naš vojak mnogo dvorsko druščino s prem-nozitni svojimi pravljicam', kako je tega ali t"ga opeharil, vzel svojemu vojaškemu tovarišu skrivšim »paojoko«, ker je svojo prodal, da mu je bilo mogoče nasrkati s« za izkupljeni denar vinske kapljice in mnogo enakih dogodkov. Tožilo se r. u pa vendar je po domačiji, po svojih starih roditeljih, katere j« imel namen iti obisk i, zašel je pa na ta-le dvor. Cesarju se je njetrovo vedenje dopadalo, popraš.tl je po njem tudi onega poveljnika, pod kalerim je clužil in dobMŠi od zadnjega dobra poročila, odpustil mu blagovoljno beg iz vojaških krdel ter povz- EDINOST je kcsneje pokazalo, da le malo otrok, za katere se je osnovala italijanska ljudska šola, umeje le kaj malo italijanski, bila je kcsneje Šolska gosposka primorana italijansko Šolo spremeniti v čisto slovansko. Prav enak dogodek je znan tudi o srenji DraguiS v bu-zetskoin okraju. Iz tega je razvidno, pravi pisatelj, da mnogi očetje omenjenih srenj sicer umejo in govore morda italijansko, da pa v družini in mej seboj vendar le vedno hrvaško govore, pri vsem tem pa jih je komisar vpisal mej Italijane in to le zarad tega, ker jih je čul, da govorć nekoliko italijansko. Pomota se je zgodila tu«li pri popisovanji občin Monsalese, Sban-dati, Mompaderno, Mondellebotte, S. Giovanni tli Sternn, S. Vitale, Vizi-njanu in Villanova v poreSkoin okraju, katerih prebivalce so prišteli Slovencem, pa so, kakor obče znano, pravi Hrvatje, saj je tudi iz zgodovine znano, da so oni prebivalei potomci dalmatinskih Morlakov, kateri so se tam naselili pod beneško republiko v 16. stoletju. Ako so torej kritike vredni in potrebni oni operati, katere se izdelali državni uradniki, koliko bolj so kritike potrebna dotična dela srenjskih organov, posebno tam, kdor je prebivalstvo mešano; tako vskhkne po vsej pravici pisatelj. Vendar pa dostavlja, da pri vsem tem se glede glavnih številk ni preveč na debelo grešilo, ker je bila vender na čelu Štetve vestna vrhovna kontrola. V tem obziru se pa no moremo vjemati z sicer nepristranskim pisateljem, kajti le v Trstu bi se dalo dokazati, da je mestna Štetna komisija iz najmanj 15000 do 20000 Slovencev napravila Italijane, in ta razloček je uže nad 15°/0 od vsega prebivalstva. In enako in še slabšo so italijanske veČine povsod postopale se Slovani, kar nam dajo utemeljen uzrok, da ono štetev označimo kakor jako nezanesljivo in število Italijanov za 10 do 20°/0 previsoko vzeto, ako tudi ne jemljemo ozira na one Slovence in Hrvate, kateri so se uže manj ali več poitalijančili. Krivico priznava pisatelj, ali veča je, nego si jo on predstavlja, ker morda razmer vendar še tako ne pozna, kakor človek, ki občuje z vsakovrstnim prebivalstvom in pogostoma pogleda v ljudske kroge. — V ostalem pa človeku dobro d6, ko vidi da so nekateri nemški pisatelji in pravi veljaki ostali še objetivni, ko imajo kaj pisati o Slovanih in g. baronu Cziir-nigu moremo v tem obziru res čestitati. (Dal e prih.) di^nol k* v stotnika. Tudi toliko želeni njegovi roditelji so prišli mi dvor; ker se jim je pa to enolično in brezdelavno ži-venje preteč pusto vi «lo. odpravili se kmalu nazaj na dom. Ubeženec, ki je zdaj stotnik poBtal. za dvorske gospice prav ni nič mara). Cesarjeve hčeri, to je sam vedel, da ne vdobi za ženo, zato se spomni hčeri onega odurnega kmeta, pri katerem je prvo noč prebil ter dva tatova zaklal: tzdaj mi gotovo ne oareče njene roke — mislil si je — ko pridem ponjo s krdelom vojakov in dvorsko godbo; boljše bi njegove hčere vendar ne mogel oddati.« Kar je sklenol, to je tudi storil. Ne dolgo potem pride pred kmetovo h i So tropa vojakov z godbo. Starega kmeta tedaj ni bilo doma, ker bilje na polji; prišla mu je naproti kmetova mati, stara grbava ženica, katero komaj zagleda, stopi s konja ter teče iej naproti. Malo potem pride tudi njena hči, katero on objame in na srce pritisne Šepetajoč jej, da je po njo prišel. Stari kmet se res in upiral mu |o dati in drugi dan vg| vkupe odrino v mesto v novo stanovanje ubežnega junaka, sedaj stotnika. Ko je dva tedna pozneje ženito-vanje vršilo, podarila je novici cesarjev., hči prekršen venec in zlato, z briljanti obloženo kolajno. Mej občnim veseljem in vriakom si stara roditelja nov ce in novica -nista mogla kaj, ne da bi zapela: Kol* kor kapljic, tol' ko let, Bog nam daj na svet' živet. (Dalje prih.) rolitieni pregled. Notranje dežele. Cesar je vćliki četrtek po starej navadi v cesarskej palači umival iio»6 12 starcem-Ker cesarice ni bilo na Dunaji, zato tudi ni bilo umivanja pri starkah. Pri slovesnem obredu so bili pričujoči tajni svetovalci, komorniki, generali in Častniki. Poprej je bila v dvornej cerkvi velika sv maSi in pridiga, pri katerej so bili cesar, prestolnik Rudolf i na Dunaji bivajoči nadvojvodi. O polu enajstih so privedli 12 starcev v veliko dvorano ter jih posadili za dolgo mizo. Za n|imi so prišli tajni svetovalci in komorniki pričujoči so bili: skupni ministri, mlnistersk' načelnik grof Tanffe z vsemi ministri, i načelniki najvišjih oblasti. Prišla je v dvorano lu li dukovšćina, ki se je udeležila obreda. Tri četrt na enajst je dal znamenje višji obrednik grofKalman Hunyady,da se bliža cesar. Pred cesarjem so stopali: nad vojvodje Viljem, Evgen, Friderik, Ljudevit Salvator, Karol Salvator, Ferdinand veliki vojvoda toskanski, Ljudevit Viktor in prestolnik Rudolf. Potem so prinesli miznikl in plemiči v dvorano jedila, katera je cesar pred starce na mizo postavil. Prestolnik Rudolf i nadvojvode pa ?o potem z mize pospravili. Nato je začel dvorni kaplan brati evangelje in cesar starcem noge umivati* pomagala sta mu pri tem obredu prelat >l.r Ernest Hausvvirth in dvorni župnik d.r Mayer. Potem je cesar podaril vsacemu starcu trideset srebrnikov, in tako se je obred končal. Starci so se v dvornih ko« čijah odpeljali na dom. To je gotovo lep obred, vreden blagega vladarja. Vnanje dežele. V Italiji je postalo poljedelsko prašanj tako ozbiljno i nujno, da je uže državi nevarno. Mej tem ko Italija v Afriki muhe lovi, razsajajo v gorenjej Italiji kmetje, ali prav za prav koloni,uničujejo posestva tako imenovanih •proprietariU ter pobijajo njihovo živino. V državnem zboru je sicer prišla v posvetovanje ta nujna in velevažmt zadeva, a kaj, ker imajo državni poslanci z vlado vred za uboge ljudi le usmiljeno besedo, malo pa usmiljenega srca, in kako bi tudi kmetu pomagali, ker imajo vse druge skrbi. Stari Rim jim ne daje ni miru ni pokoja, hlepć za svetovno oblastjo, zato ne vidijo, da plamen šviga v streho lastne njihove hiše. Kmetovski stan je v vsej zapadnej Evropi v zadnjih časih grozno propal in bati se je Še hujših Časov, ker kmet v zapadnej Evropi n-more tekmovati z mnogo bogatejšimi i cenejšimi pridelki ogromnega zunanjeg.« kmetskega sveta, toliko manj paše v Italiji, kder ni posestnik, ampak le kolon. Skrajno uboŠtvo je kmete prisililo, da so se uprli in upor se je razširil po vsej deželi od mesta Revere do Verone. Pr» d Šestemi meseci re je v Mantovi ustanovilo društvo «A-sociazione dei Contadini« katerega namen je bil zboljšati stanje propadajočega kmeta. Ko bi trenol bil, tako naglo Be je to društvo razširilo po vsej gorenjej Italiji do globoke srednje Italije, in pristopilo j<* v društvo več od deset tisoč Iju U. Z11. april* t. 1. je odbor tega društva napovedal ul timatum, naj veliki posestniki Kmetom itto dražje plačujejo, ker le tako bo mogoče obvarovati, da na tisoče marljivih očeto* rodovin za gladom ne pogine. Vlada pa, ki se je bala nasilstva, ako se pravičm tirjatve kmetom ne spolnljo, ukazala je zapreti načelnike posameznih podružnic te^a društva ter jih v Mantovo odvesti. Ta pORllna naredba je še bolj razdražila kmete, ki so uže brez tega v tolikih zadregah in 28. marcija po noči se je zbralo v Re vere, blizu Mantove okoli tisoč kmetov it so se oboroženi napotili proti Ostij, da se stamošnjimi kmetskimi prebivalci združijo in potem z silo dosežejo od veleposestnikov to, kar jim ni bilo mogoče do. seči a prošnjami. Na svojem potu so uporniki pokončali vse, kar jim je v roke prišlo, porezali so trsje, požgali pristave in pobih iivmo. A še hujše se je godilo v Oatilji. Kmetje so se zbrali na trgu in posvetovali kaj jim je početi zoper zatiranje pravic kmetskega stanu, m^j tem je p;i Župan poslal v Mantovo po voj ike. Ko so kmetje to zvedeli, napali so in požgali županovo poslopje in le posebnej sreči se ima župan zahvaliti, da je mogel v Mantovo ubežati. Ko je napoč.l dan, prišli so vojaki iz Mantove in brez upora se je dalo več slo kmetov v ječo v Mantovo tirati. Pa tudi v drugih krajih so se godile enake rabuke- V Vartani sose kmetje oborožili, pokončali nograde in pobili več sto vol veleposestnikov. Ko so pa tudi tu sem prišli vojaki iz Mantove, hoteli so se razdraženi kmetje z silo ustaviti zaporu svojih tovarišev in prišlo bi bilo do krvavega boja, da ujetniki niso kmetom govorili; V ječi imamo vsaj živež, če nas rešite, potem bomo morali umreti za gladom, kakor umrete vi. V Man-tovi je zdaj uže več sto ujetih kmetov in vsak dan se še zapirajo. — To je pač žalostno stanje ubozega ljudstva in novope-čenej velevlasti maločastno, pa tudi jako nevaruodržavi samej. Tako se godi ljudstvu v tistej deželi i nje izvržik — tržaška Ci-korja, za katero dela in gori iredenta. Garibaldijeva vdova je prišla v Rim v ta namen, da vladi proda otok Caprero ; skupilo je namenila za doto mlajšim Ga-ribaldijevim otrokom. Na Francoskem še vedno nemajo novega ministerstva, izpodletelo je uže več poskušenj pri njegovem sestavljanji, kar ni čudno, ker teško je hiti minister na Francoskem. Pariški časniki od 6 t. m. poročajo, da skoraj gotovo prevzame Herisson načelniŠtvo v ministerstvu in tudi naučno ministerstvo, Freyoinet pa zunanje zadeve. V senatu pa je 6 t. m. objavil načelnik, da je zvedel iz najboljšega vira, da je ministerstvo sestavljeno, in da se imena ministrov jutri razglasć. — V poslanskej zbornici pa je poslanec Gaillard predlagal naj se sestavi odsek iz dvajset udov, ki bo čuval nad zunanjo politiko. Predlog j" bil v parlamentaričnih krogih dobro vspre-jet in utegne priti v malo dneh na dnevni red. Če bode pa to po volji ministru zunanjih zadev, to je drugo prašanje. V Parizu se govori, da je dobil kitajski poslanec ukaz,naj podpiše primimo nagodbo francosko-kitajsko. It Madrida se poroča, da so prišli na sled zaroti zoper kralja. Napad na kralja se je irnel izvršiti pri obiskovanji božjega i!roba, a kralja i njegove ob telji nI bilo v cerkev. Osein osob so zaprli in preiskave se nadaljujejo. V avfgantUm praianji je še vedno veliko govorice. Iz Kalkute se poroča, da je avfganskiemir indiškega namestnega kralja v Raul-Pindi prav stčno sprejel in da mu je ta dal besedo, da Angleška zastavi vso svojo moč za celokupnost avf^anskih dežel. — Poroča se dalje, da je ruski odgovor angleškej vladi jako pomirljiv, da je pa vendar treba še diplomatičnih dogovorov, predno skupna komisija more začeti dela za določitev m^j. — Avfgansko prašanje je v toku i ne reši se prej, dokler ne trčite Rusija in Angleška skupaj na indiŠkih mejah in to se skoraj gotovo zgodi, še predno mine devetnajsto stoletje. I\ Sudana so došla zadnje dni Angle-> ž- m ih koliko ugodnejša {»oročila; sovražnik ingleške vojske ne napada več tako srdito, ker mu vode pomanjknje; Grahatu je vsleu tega zasedel vso tamajsko okolico. Mej Afejiho in O na temah je nastala to* lika napetost, da se sko-aj gotovo uname vojna. DOPISI. Pri sv. Iranu, 6. aprila 1885. — Kakor po vsej okolici, tako seje tudi pri nas društvo cikorja seme nesloge, in, oh groza 1 Še celo v naše pevsko društvo • Zora« skuša vtikati svoj* rogove. — Društveniki Zore fo bili s početkom jako uneti za naše društvo, in veČina njih tudi ie danes zvesta stoji, le dva ali trije, katere sumimo, da so podkupljeni, skušajo Iruštvo Zore uničit*. Čujte, kako modro o izmislili, namreč da bi društvo vzelo t. blagajnice na velikonočni ponedeljek 40 gld., da se enkrat najedo, Češ, ko nebo »enarja več v blagajnici, mora društvo razpasti. Iz tega se jasno vidi. koliko naš-pevsko društvo narodu koiisti in cikorji preseda, in prav zato moramo se krepko iržati in z milimi našimi melodijam" narod vzbujati, kajti kakor poštenemu človeku narodna pesmica srce razveseljuje, prav tako našega nasprotnika Žili. ki skuša nam uničiti, kar nam je najsvetejšega. Gotovi sicer Še nismo, kateri črv nam skuša izpodjesti naše društvo, ali ko jih lolnmo v šake, očitno jih osramotimo p ed cvetom. Dragi Svetoivanci, lahko sprevidite, koliko poštenega je v društvu Concordia, ker njega nekdanji udje, spoznavši svojo /.moto, danes se vpisujeio kot podporni udje v pevsko društvo Zora, mej tem, ko nekateri Zoraši skušajo v enem popoldnevu požreti, kar smo mi v zimskem časn žrtvovali in kar so pevkinje v gle-d Šču Fenice od blagodarnib narodnjakov nabrale za društveno zastavo. Mi Zoraši, ko bomo peli litanije vseh svetnikov, hočemo dostaviti: od društva ciknrje reši nas o Gospod, od črnega ali loizega Mavronerja rtfii naš o Gospod od divje Vrzote reši uas o Gospod itd. Več Zorašev* Domače in razne vesti lllag dar. Nadvojvodica Klotilda je podan hi 50 gld. sirotišnici v Skednji. Vaje c. k« mornarice se bodo zopet letos vršile in sicer v mesecih maji do konca julija. Cerkvene novice. Č-st. g. Karol Huth, kurat v vojaškej bolnišnici, imenovan je bil za častnega konsistorjalnega svetovalca. — Sv. birma bode 2. maja v Sabinjaku, 3. v Buzetu, 5. v Vrhu, 6 v. Račicah In 7. v Draguču. — Za malo semenišče v Trstu se je nabralo o>i 16. fe-b'uvarja do 15. marcija t. 1. 1213 gld. In 8'/, kr. Odbor političnega društva Kdlnoftl bode imel v nedeljo, 12. t. m. svojo sejo na Opčinah v zgornjej sobi gostilne g. Malalana. Na dnevnem redu bode volitev lokalnega volilnega oiibora za V. okraj In volitev II. podpredsednika. Za ne-deljo se pa pripravlja tudi dosti drugih rodol|ubov na Opčine in utegne biti po odhorovej seji zopet prav živahna veselica, kakoršna je bila v pondelek v Bazovici. — Tisti, ki so prijatelji naroda, naj pridejo in se pomenijo tam javno z narodom, ker ie sleparji delajo v temi inseskrivap) pred javnostjo. Prav zato bi tudi radi videli nekega gospoda nazovi prijatelja okoličanov v nedeljo na Opčmab. Velikanska narodna demonstracija V Haaeovlci. Odbor Edinosti je naznanil v našem listu, da bode imel na velikonočni ponedelek svojo sejo v Bazovici. — To je bilo zadosti, da se je po vsej okolici sklenolo, da je treba za praznike obiskati Bazovce, ker bo tam tudi pril ka, da se pozdravi odbor Edinosti, posebno pa njega predsednik državni posla* nec g. Ivan Nabergoj, s katerim je skle-berni ž^-Iel govoriti uže zarad tega, ker je fostal tak predmet za napade od strani redentarjev. — Slabo vreme smo imeli sicer te praznike; na Veliko nedeljo burjo,, veliki ponedelek pa dež, in nihče ne bi bil sodil, da se bode pri vsem slabem vremenu zbralo toliko občinstva v Bazovici. Kmalo po 3 uri pop. je začelo ljudstvo vi eti od vseh strani v Bazovico; dofila so mej drugim štiri pevska društva pe-vajoč v prijazno vas, namreč društvo Zora, (nad 60 pevcev, 28 pevkinj), društvo Zvon iz Lonjera (36 pevcev), oddelek društva PreŠiren iz Trsta (14 pevcev) društvo-»Skala«, ki sestoji iz domačih Bazovskih, PadriŠkih in Gropajskih pevcev (vseh skupaj blizo 70), došel pa je tudi pevski zbor iz Ricmanj (22 pevcev); vseh skup je bilo torej nad 180 pevcev in 28 pevkinj). Dru-zega občinstva pa se je bilo nabralo nad 1000; tako sicer, da ju občinstvo napolnilo veliki, lepo okrašeni salon, katerega je g. Urbančič napravil v svojem dvorišču in da je bilo pri vsem tem napolnjeno tudi dvorišče in vse sobe velike gostilne g. U. in da so imele tudi druge gostilne vse polno ljudi. Odbor Edinosti je imel v posebnej sobi svojo sejo in je izvolil 26 mož volil-cev v lokalen volilni odbor za V. okraj fDotična imena se objavijo kesneje). Po končanej seji je šel odbor v salon, kder se je vršila kar inprovizirana veselica; ko ho zbrani zagledali Nahergoja, vkliknoti so v navdušene »Živioklice«, ki so trajali par minut. — Na to je tajnik pol. društva obč nstvu v kratkem govoru naglaSal, zakaj je prišel odbor v Bazovico, da namreč izvoli zaupne može, ki bodo delali v V. okraju na to, da se izvršijo bližnje volitve v dež *lni in državni zbor tako, kakor bode našemu narodu Častno in koristno in je spodbujal narod k lepej slogi, da ne dosežejo naši neprijatelji, ki tuhtajo, kako bi okoličana uničili, svojih nečloveških namenov. Uže mej govorom so se Čuli glasi: Mi nočemo druzega nego, našega Nabergoja. — Ko je tajnik izgovoril, zapelo je društvo »Zora« pod vodstvom g. Stele-ta dva prekrasna mešana zbora, Katera sta se mo-• ala ponavljati. Ali po končanem petji je zopet začelo cbČinstvo na vso moč klicati: »Zivio Nabergoj« i n to toliko časa, da je It I g. N. primoran, oglasiti s>\ — Predi vsem se je zahvalil za dokaze simpatije ud strani svi jih sorojakov, potem pa j® naglašil, da je bil vedno zve^t sin svojega naroda in da tik hoča ost.i'i do groba edinost (burno odobravanje); on da ni svojim vo-lilcem nikoli obeč.il zlatih gradov, ampak le vedno se trudil, da bo delal po svojej slabej moči, kolikor bo mogel v prospeh duševnega in gmotnega blagostanja svojih volilcev; dosti ni sicer mogel doseči, ali vest tnu ne očita, da ne hi bil porabil vsake prilike, da koristi svojemu narodu, posebno pa svojim ožjim domorodcem okoličanom. Kontčno je spodbujal k slogi, naj okoličani volijo kogar hočejo, ' ali volijo naj svoje ljudi, ki z njimi enako trpć in čutijo. Da je zbrani narod po tem govoru kar frenetično klical Nabergoju, to si je lebko misliti. Vršilo se je potem petje in mej petjem govori. — Govoril je še g. Ant. Trobec in razložil pošteno javno d-lovanje g. Nabergoja; govorili so še gg. Dolenec, Janko Diašček, Stelć. Jurij Gerdol (ta je vzbudil piavi entuzijazem,ko je zapel improvizirano pesem: Napivj na volišče, za našega Janeza, pošten'ga »Nabergoja« itd. — Mfj pevci pa je nastalo pravo tekmovanje; ali tu pa tam so se združ li vsi pevci in cesarska himna se je pela iz morda nad 500 grl, prav tako »Hej Slovani« — kar je bil v resnici veličasten prizor. Vsa improvizirana veselica je imela značaj slovesnega protesta proti namenom onih zapeljivcev in prodanih ljudi, ki delajo v propad okolice s tem, da bi Nabergoja odstranili; zato pa velikanska, čisto Spontanna ovacija Nabergoju. Odlok na reknrz političnega društva Edinost zarad sklepa mestnega zbora, da mestni uradi ne sprejemajo slovensko pisanih ulog, priŽei je še le včeraj v roke predsedništva omenjenega društva. Ta namestnifiki odlok se glasi tako, da je namestništro naznanilo županu Tržaškemu, da je oni sklep nezakonit, kar je vladin komisar izjavil tudi v javni seji mestnoga zbora, ko je namreč zbor odbil prošnjo zarad slovenskih ljudskih šol aamo zarad tega, ker je bila pisana v slovenskem jeziku, in da ima on po obstoječih postavah sprejeti prošnjo zarad slovenskega urudovanja z okolico pisano v slovenskem j»ziku. Namestništvo je torej rek ur z Eiinosti rešilo v zmislu pravice in obstoječih postav. Bomo \ideli, ako bode zdaj mestni zbor ono prošnjo, ki je ostal i zdaj v mestnej hiši in ni bila vrnjena, kakor prvikrat, predsedništvu društva Edinosti, tudi rešil, ali pa jo pokoplje mej mnoge druge enake akte v grob pozabljenosti. Društvo Edinost ima zdaj nalogo, da čuva nadalje pravice Tržaških Slovencev in učini nadaljne korake, ako bodo potrebni. Sicer pa bomo o tej stvari Še pisali. Pogini uradniki ne bi smeli biti agenlje za poitalijančevanje, in vendar ni taka. Nedavno je šla mlada gospodičina V-va na pošto, da vloži tam svotico; terjala je slovensko knjigo, ali uradnik je ni hotel dati, češ, iia je boljša italijanska; gospodičina pa ni hotela italijanske, to je trajalo toliko časa, da je hotela gospodična uže oditi, in Še le na to jej je uradnik da slovensko knjžieo. — Potem pa nam pravijo : zakaj ne tirjate? Čudno, da se po sebno na pošti nekateri gospodje kažejo tako Ftrastno nasprotni Slovencem ni njih pravičuim zahtevoin. — Ako ne bode v kratkem boljše, bomo dotične kar po ime nin na javnost citirali. U*kr*nl dar po naše »piruhe« je prinesla »Naša Sloga« Istrskim Lahonom v svoji zaunjl številki. Ne vemo kako, aH uredništvo je dobilo v roke neko originalno pismo go*p. Ivana Suše, načelnika računarstva istrskega deželnega odbora, gla-sovitemu Kudru. Gos p. Suša je sicer rojen Slovenec, ali postal je tudi on orodje Istrskih Lihonov in pomaga Slovanom Kopati g on. Pismo je bilo pisano 25. novembra 1879. v Poreču. Kuder bil je tisti-krat komisar v kastavskej občini In je imel nalogo po intrigi razdreti Kastavsko občino, ker je ta občina od nekdaj bila Slovanska trdnjava v Istri. G. Suša je v tem pismu pisal Kudru, da ga bode dež. odbor Porečki poklical iz Kastve in drugam namestil, ter da se bode občinski odbor Kastavski razpustil, kar se je kes-neje tudi zgodilo. V istem pismu pa obeča g. Suša, ki je pisal v imenu dež. glavarja, da sm bode skušal proti Kastvu še jeden diugi mnogo groznejŠi smrtni udarec. (D'l rento per Castua si tentera un ben piu terribile colpo di grazia, che per ora non posso palesare itd.) 8 tem p smom s> torej odkrite spletke istrskih Lahonov, kajti picletiko se vidi, da so zadnje rabuke bile od davno pripravljene po prvih istrskih Lahonib, In da so one »il colpo di grazia«, katerega Suša obeča Kastavcem. V kratkem se najbrže odkrijo Še drug* enake stvari. Tržajške novosti: Prazniki so bili neprijetni; pivi praznik burja, drugi d. ž. Pri vsem tem pa je bila okolica oba iineva vsa polna meščanov in pijancev je bilo Še vedno veliko preveč po mestu, akoprem nekoliko manj, nego pred nekaterimi leti. Cerkve so bile vse inočno obiskane; |epo petje pri Sv. Juštu tudi pri Sv. Antonu; le želeti bi bilo, d.i bi tuk. duhovske kroge prešinol cicilijanski duh. — Ker so imeli letos pravoslavni z nami vse praznike, zato ho naši Slovenci, mestni in okol čani kaj pridno obiskovali tudi krasno pravoslavno cerkev na kanalu. — Na veliko nedeljo je bila v tej cerkvi posebno slovesna iujiS.i, ker preo cerkvij« je stal bataljon vojakov z godbo in daj.-tl salve pri vseh važnejih momentih, (polk Aleksander III. sestoji namreč večinoma iz pravoslavnih) cerkev pa je bili natlačeno polna; ali ne le pravoslavnih, katerih je bilo komaj par stotin, temuč katolikov, posebno pa okoličanov in videli smo tu.ti notri skoraj vse bolj poznane mestne Slovane. — Slovanski obred in prekrasno petje je vse to ljudstvo zvabilo v to cerkev in vse to slovensko ljudstvo je molilo in vstrajalo do zadnjega. To k »že, kakodobio bi bilo, da bi se tudi khtohška cerkev posluževala slovanskega jezika pri cerkvenih obredih, kakor je to želja biskupa Stros majerja.— Znano pa je, da naši okoličani posebno radi obiskujejo pravoslavno cerkev sveteaa Spiridijona. Neka neusmiljena višti odložila je svoje nekoliko dni staro dete v Škorkoli. Dete je bilo zavito v staro krilo in imelo v ustih cuncelj za sesat. Grozne matere še nijso dobili ali pride se ji gotovo na sled. Pretepov je bilo zadnje praznike j:iko mnogo. Tam sta se tepla dva težaka, da je eden težko ranjen, zopet drugi je za-dobii rano z nozčem v trebuh, tretji j^ dobil pa veliko rano na glavi, ker mu je nek neznanec zalučil vrč v glavo, tako da se mora sedaj v bolnici zdraviti. Poskuleni samomor. Nek 42 letni kam-nopisec iz Trsta, hotel si je svoje Življenje prikrajšati in skočil v morje. Ali prihitela je straža, ter ga še živega izlekla iz moija, ter ga potem v bolnico odvedla. Policijsko. Neka 48 letna dekla, rodoma Dalmatinka iz Kuma je vkazala v nekej krčmi v ulici Crosada na Velikonočni pondelek kosilo za 5 osob« — Prišla je na kosilo se še Šterimi drugimi. A ko je prišel čas plačila, se je pokazalo, da nema vinarja. — Gostilničar je dal sle-parico zapreti. — 12 ponoćnih pevcev, ki so v pijanosti preveč razgrajali po mestu drugi praznik, je policija zaprla, prav tako je zaprla par vročekrvnih, ki to se v pretepu z noži ranili. — Policijski inšpektor Ti t k je v \čer;ijšnjej noči viovil 6 tatov naenkrat. Najberie je doznal, da pridejo krast v hišo št 284 v ulici delta Tesu. Skril se je v dvorišče one hiše s« svojimi pol. agenti; okolo polnoči pa je prišlo 6 tatov, začeli so uže svoje uelo, ali Titz je se svojimi pomagači viovil m vklenol vsih 6 tičkov. — 5 potepinov, najbrže cikorjašev, je pondelek v noči napadlo v Greti ribča Franca M. iz Barkovfj in ga tako ranili, da se je moral pustiti odpeljati v bolnico, kder se zdravi. — Lepi ljudje. — Izpred sodišč«. Kastavski do godki se razvijajo ualje prei sodnijo. Včeraj sta bila v Trstu pred sodnijo obsojena brata Anton in Natal Cikovič iz okolice Kastavske prvi na 4, drugi na 2 mesca j^-če, ker sta kamnjala in ranila neko gospodo, inej katero sta bila tudi okrajni komisar, naš rojak, gosp. Šorli in davkarski adjunkt Favetti, na poti mej Kast^om in Spinčiči. Izgovarjala &ta s* najprej, da nista poznala ono gospodo ter do sta mislila, da so ti gospodje pristaši hrvatske stranke, kesneje pa sta dostavila, da sta bila popolnoma pijana; ali sodmja jima nI hotela verovati in obsodila oba.— V kratkem se bodo vršile še druge, važ nejše obravnave proti rabukovcem po Ire denti naščuvanim. — Vsakega Slovana mora boleti srce, ko čila enake obravnave proti bratom k izdaji svojega roda zapeljanim. Hej Cikorjafii, kaj pa Vil Gregorčičeva slavnostiv Pr vačtnl je bila velikonočni pondelek, ka kor s* n»m poroča, lepa in velikanska; banketa se je udeležilo okolo 120 osob iz raznih krajev, tudi iz T) o rezervnem fondu, 7) o uradnih troškib, 8) o troških pii posameznih slučajih, 9) o prodaji tiskovin. Omenjam te točke, ker se vse delovanje zadruge okolo tega vrti, ter hcČem po njih to delovanje ob kratkem opisati. Glede deležev izrekle se je misel da bi bilo najbolje, da so po 5 for., s čem se ve da ni nikomur zabranjeno, da vzame tudi više deleže predvidjene v al. i. §. 5. Odločilo se je, da se ima dajati posode na 6 po sto. To se je nekojim čudno /delo, ker da se je reklo pri snovanju zadruge, da se bode dajalo na 5 po sto. Ali ko se je to reklo, mislilo se je, da bode zadruga eeneje denar dobivala. Ker se pa toni dogodilo, ker seje vsa posojila dobilo na 5 i več po sto, moralo se dajati posode na rečeni postotek. Postotek, koji se ima dajati na hranilne vloge, ustanovil se je v prvej odbe-rovej sednici na 4 i pol. O tej točki razpravljalo se je tudi v sednici odbora i nadzorstva dne 6. novembra. Nekoji gospodi so predlagali, da se daje 4 po sto, drugi zopet da se daje 5 po sto, dokler se ceneje denarja dobi. Ostalo se je vendar pri starem postotku, 4 pol po sto z opazko, da morejo oni člani zadruge, koji bi ne bili voljni pohranjevati denarja po 4 i pol po sto, posojevati zadrugi denar po pet po sto. dokler se ne bi morda od drugod denarja ceneje dobilo. Jako imenitna točka razprave v sednici odbotovej dne 20. julija je bila ona, kje naj se posoda dobi. Odločilo se je prositi ravnateljstvo banke »Slavia« v Pragi, ali bi isto i uz koje pogoje posodilo denarja, i gledati da se ga tudi drugod dobi — kolikor ceneje toliko bolje. Posredovanjem glavnega zastopstva banke Sliviie v Ljubljani, kojemu bodi s tem izrečena srčna hvala, imenitno njegovemu načelniku Ivanu Hribarju, koji se je i sam do Kopra potrudil, da razvidi naše poslovanje i da nam marsikaj razjasni i koji nam je večkrat tudi pismeno razjasnil jedno ali drugo stvar, dobila je zadruga od banke Slavij* 10.000 for. kredita po 5 po sto, k čemu se ima prišteti računske pristojbine 1 for. Ta kredit nas je postavil na noge, da smo mogli začeti delovati. Ravnateljstvo iz Prage, ko nam je dovolilo ta kredit, nam je še čestitalo zaželevši zadrugi najboljši uspeh, a odbor mu tudi v ovej priliki izreka svojo globoko zahval- Ij^SšS1 no«t in p iporoča vsem čl mom zadruge, da se osigurajo pri velikem, bogatem in domoljubnem društvu, k.tkovo je banka Slavja. NaiUlje je dobil o.ibor IOOO for. posode od .posojilnice v Celju na Stirskem 10 5 po sto. Za to seje naiveČ zahvaliti ravnatelju te posojilnice, g. Mihaelu Voš-njaku, kuji je svojo naklonjenost napram riašej zadrugi pokazal tudi s tem, da je prišel v Koper, razgledal odborovo poslovanje, bil pnsuten celei jednej sjednici ter mu dal različitih napotkov vsled skušnje, kojo ima on pri posojilnicah i koje je odbor hvaležno uvažal. Tudi »Bratov"ina hrvatskih ijudi v Istri« v Kastv j.o-sodila zadrugi ;"»00 for. po 5 po ' Drugih poso i zunaj zadruge ni Še do sedaj dobilo. V zadrugi samej n;.Šio se je mož, koji so dali ali obetali razun hranilnih vlog tudi posode po več sto forintom na čem se odbor tudi tukaj iskreno zahvaljuje. Pri tej priložnosti naj omenim, da se denarja skoro ne more boljše vložiti ali posoditi, nego v našo zadrugo i da so lahko brez skrbi i Člani, koji vsi skupaj jamčijo, i oni koji denar posujejo. Odbor postopa pri vsakem slučaju natanko i vestno. Ko jeden ali drugi posodo prosi, mora imenovati poroka i prinesti posestne liste svoje I svojega poroka. Iste se dobro razvidi, pogleda se v tabularne knjige, ali imajo dolgov prosilec i porok, prosi se zaupnega moži da sporoča o jednem i drugem, ali so dobri gospodarji, i še le ko se vse to zna, ko je vse povoljno, odloči se, da se da posoda. A ta se daje samo na pol leta, tedaj dosta na kratek Čas, v kojem se nemorejo veliko spremeniti okolščme pri posojevalcu in pri poroku, a kobi se Imele Rpremeniti, ni težko, da se denar nazaj dobi. Daje se namreč posoda na menjice i tisti dan, ko menjica iztečp, ima se pravo postopati proti izpo-sojevalcu, odnosno proti poroku. Ako se pa vidi, da izposojevalec in porok nista nazadovala, ako se vidi, da so v istih okol-ščinah, morda še boljših, nego pred pol leta, z druge strani da v n suici niso mogli vratiti posode, potem se ista lahko podaljša. Zaupni možije, koje seje Imenovalo pri sednici odbora i nadzorstva v Žavlab, skoro vsi so sprejeli to častno nalogo, jako koristno i potrebno za zadrugo, ter so jo vestno Izpolnjevali, a odbor se smatra lolžnim, izreči njim tukaj svojo zahvalo. Gleie porokov hočem tudi nekaj omeniti. Mnogi prosile , posebno od začetka, govorili so, da je njih posestvo najboljši porok, zakaj bi drugi Imel za njega jamčiti i trpeti; drugi so se zopet bojali sprejeti poroštvo; tretji dali so si plačati »žornado«, oa so šil za poroka. Posestvo je dober porok, ali ko bi se samo na posestvo dajalo, moralo bi se v vsakem slučiju vknji* žiti ali intabulirati, i s tem bi se imelo veliko več stroškov i opravil, a k temu, ko bi se imelo dobiti denar nazaj, veliko več sitnosti i mnogo kesneje. V posameznih slučajih bi se pa vendar mogla dati posoda tudi na vknjiž^nje ali na dolžna pisma, Ni se treba bojati, da bi porok za izposojevalca trpel. Saj porok je navadno iz one vasi, iz koje i i /.posojevalec ali saj blizu jeden drugemu stanuje, vsekako pozna izposojevalca i njega okolščine. On gre za poroka samo poštenemu možu i dobremu gospodarju, i ako bi mu imelo na slaheje iti, potem ravno porok kakor izposojevalčev dober znanec najleže to opazi i reče ali sporoči odboru, naj se od njega, ko steče menjica, iztirja denar, da on dalje ne bode za poroka, i da je najbolje, da se ni uz druzega poroka ne podal |Ša. (Dalje prih.) Tržno |>or«i£tlo. Zarad praznikov še vedno kupč ja miruje; cene skoro vsega blaga so jako mla-hove; sploh pa kupčija jako peša; morda se zdaj na spomlad kuj oživi. za živ 110, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. ho ie na Sv. Jurja dan 23. aprllja in na Sv. Matevž « dan 21. septe nbra vsako leto. V Tolminu, 6. aprila 1885. Županstvo. najmžjej ceni!! ZALO G- A. Mmljanskega iveplja | zet žveplja n j e trt pri firmi FRATELL1 ZERNITZ ULICA DEL T0RRENTE Št. 2 (poleg tiskarne Dolem-)- iil^llSllililllillSi^iliHS^^SS^ m ri m 'Ti? m ED r NOS T Borano porodilo. Na borsi malo posla, pri vsem tem so kurzi državnih papirjev jako trdni z nagibom, . Pod hruško. 5. Kriišnik: Žaloba. Pesem. G. J. Gimperman: Ose-blo cvetje. Sonetje. 7. Rut ir: Reka — Timava. f*. Fr. W esthale'-Slavni Sloveni. I. Dr. Jakob Zupan. 9. J. Strtar. Pogovori II. 10. Dr. K. Štrekelj: Jožef Pagliaruzzi — Krilan. f lt. JanKo Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje). 12. Književna poročila: U. Dr. K. Štrekelj: Slovenska slovnica za srednj i šole. (Dalje)- — slovenski silnik: Nove knjiue slovenske. — Jurčičevi zbrani spisi. — Viktor Smole. — Literarna zannščina Krilanova. — Josip PetkovŠek. — Društvo slovenskih pisateljev. — Za »Narodno Šolo«. — Razne novice. — Pogle i na cr kveno književnost slovensko leta 1884. (Dalje). — Glasbena Matica. — Vaciav Brcžik. — Srbska knj ž -vnost. — 14. Janko Kalan: Sah. — »Ljubljanski Zvon« izhaja v mesečnih po 4 tiskovne pole velike osinerke obsežnih zvezkih, ter stoli za pol leta 2 gld. 30 kr. za četrt leta 1 g. 15 kr. MSSSSSSSM Der ICOKOLADA CACAO »RSUESZS152SZnSZSaSZ5ZSZSZSZ52S2n • Agencija za posredovanje u slnlbah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbuj« službe svake vrste u Ai. n) stri i t i inozemstvu. Kupuje i prodava n) kuče, po najiiL'odnijimi pogodbami. Cj Piaiža Ponterosso br. 2. I. kat. gj ®aSESE5aS2SH5aSHSHSI25?5H5E5aS?JaS£SMa Javna trgovska agencija (Pubblioa Agi-nzta Commerziala) T » < v COTBO v Trstu št. 22. ZANIMIVO ZA VSE Posebna postrežba za male " s s naročbe Pošilja su na vse kraje g-3 5 ^ ^ na drobno družinam in gostil- £.3 »• Razno sočivje, kavo, o s*mirodije, pomaranče, limone,«* g' • sadj", cvetliee, rokodelsko oro- S p®" iS S S dje, Pohištvo, dišavine,. modno "o m < 2.5 blago itd., vse po originalnih © ® • g — 0 c-nah proti mali proviziji, ca- ' •*|gt S rine prosto. cn g- ro robo. Opečnica je tik ceste, ki drži ol Keke proti Tistn. — Z« obilno naročilo priporoča lltlllju Amhrožtč. n I nar pošta Košana S.Peter. Medjunarodna linija Iz Trsta t Novi-Jork naravnost Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in ponotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. 1—6 V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik •Teutonia« v 15. dan aprila. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasaŽnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d* Ant. Poglayen, generalnega agenta. 1 ženske hlače vezene z plišom — — f. 1 50 3 lini svilnate žepne rute — — — — f. 1.50 1 volnena srajca, način .lilger — — — f. 1.50 1 volnen« hlače, način Jiger — — — f. 1.50 13 parov svilnatih nogovic---— f. 1 50 1 ženski moder« iz ntijboljšega anglež- kega jekla s zak'epom — — — — — f. 1.50 C parov aviln.itih nogovic vsake drug« barve —----- - - -- - - f. 1.50 6 vezenih žepnih rut 7. raznimi imeni f. I 50 1 post-ljnl tepih v najkrasnejšiti barvah f 1.50 Prodajalo bod« I« do 20. \ rihodnjeea meseca. Poznejša naročila se ne bode mogla izvršiti. Ni je drug« trptovine. ki bi uiogla tako ceno in toli dobro blago oddajati, radi tega s« iz vseh krajev Avstro-Ogerske vsak dan veliko blaga naroči. Tudi se letiko d°bi za Ženitvanjsko balo vaa oprava, kakor: namizno, posteljno In drugo perilo 100—150 - 2« 0 for. po najnižjej coni. Kar se komu n* dopad« pa vzamemo nazaj. Naročila izvršujejo se i o proti poštnem povzetji. Nis>lo\' naj s* naredi: Wasche Export »zur Austria«, Wien, Oberdobling. Marien gasse 31. E. Tovarna v Požunu C. k. pri?. toTiru L Teflesko k G. DUNAJ. V Trite Corso 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oltlek za gospode in upalnih tiukenj, obleke za dečke in majhne otroke. plašče in obleke za deklice in otroke ▼ najelegantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velike elegance, oolidnega dela in posebno nizka •m« svojih izdelkov. Vsa oblaka je po najnovejši modi uprav m to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno line vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizktj 1-34 stalnej Uvarlikl oesl Filiala P1*1 Tovarna v Prosnieab v TRSTU Corso it. 709 2. m r t. i'..-»o f. 1.50 t. 1 50 f 1 50 f. 1.50 f. 1.50 6 platnenih žepnih rut velikih in finih f. 1.501 .. r. . . .r . . . i.ro 12* batiat-Žepnih rut z robom — — — f. 1.50 J 6 modrih ali pa rumenih žepnih rut za ; nosljače----—--— — f. 150 l fina srajca za gospode iz šifona-cre- tona-oksforda v vseh Doljubnlh merah f. 150 1 fino vezena švicarska ženska srajca v vseh velikostih in poljubnih šlrjavah f. 1 50 1 nočni korzet s krasnim vezatijeoi v po- ljubuej veličini in širokostl — — — i. 1.50 1 platneno žensko spodnje krilo krasno izpeljano---—----— 1 platnene gače •J* . ik .. Prosim! Čitajte! Pri nekej javnej dražbi sem ta polovico navadne cene kupil od ene najbolj imenitne fabrike cel zalog kocev in konjskih odej in lahko dam d»kler imam kaj v zalogu t>umo for. "I'fiO komad V zalogu je do sedaj Še nad 1550 komadov jako velikih, ztdo debelih, širokih in trdnih KONJSKIH ODEJ. Ti kosi so po 185 cmt. dolgi in 130 cmt, široki 7. barvanimi zobci. Delieli so skornj. kakor detku radi tega so tako močni. Več ko sto zahvalnih pisem imam od bogatih oseb, ki ao si še naročile pri meni tacih odtj, v svojej pisarni na razgled. Pošljem 7a gotov deiier uli po povzetji. VNaki dan odpošljem na vse Štiri dele sveta Več tacih odej, in povsod so 2 njimi zadovoljni, ker jih tudi za posteljne odej« rabijo ln ker so pr^j« še »-nk-at toliko stale. Naslov: J?xpnrtieoarenhrtUt *:nr Austria Wien, Oberdobling, Marlengasae Št. 31-K. 'T,»«t-H himt. Visoko častiti cospod I Zapustiti s«m monil mojo družino za8dnij Pd odhodu pustil sem svojo ro lo-vino popolnoma zdravo Cez osem dnij sem se vrnil in glej Žena in otroci so bili bolni Najbolj nevarno bolna je bila pa najmlajša hčerka, katera kar je lavžila je zopet izbljuvala vrhu tega pa imela še veliko drisko. Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vse zastonj. Oba *ta obupala, da otrok kdaj Š* oidravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr Roza zivljenskega baliama, in sem jej vsaki dan Si tri žlic« dal. Č tdo BoŽ«e l Otrok ml je v treh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva zdravnika nista mopla storiti, dosegel J* Va» dr. Ro/.a življenski balzam in rešil sem svojega otroka gotov« smrti Vašemu blagorodju se jaz ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo da vas pa spremlja še zahvala do Bog.t. V korist drnzlh ljtidi V;n prosim,. d i priobčite to mojo spričevalo Z odličnim spoštovaujem Alojzij Zadak, trgovec, z mesom. Budapešta v mesecu avgustu 13U. leta. Visoko spoštovani gospod! Iz srca Vam izrekam svojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, s kojega pomočjo sem rešen d »Igo trajajoče bolezni v želodcu. Uže sem obupal, da kedaj Se ozdravim. So enkrat mojo m-jsrdnejo zahvalo. Z spoštovanjem Maribor na Spodnjem Štajerskem. Ftrdinand Leilner, dimnikar. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoll od ohranitve ln poipoiivanja dobroga prebavljanja, ker ta U alavnt pogoj zdravja in telesnega In duinega Jobrega Čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prenavljanje vrediti, doseči primerno neianje krvi, odpraviti pokvarjene neidrave krvne dele, to j« uze več let sploh znani m priljubljeni dr. BOSA življenski balm Nanravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejiih zdravllskih zelišč, potrjen je posebno kakor potova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu In želodcu, ielodčnem krču. prenabasanju želodca z jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroldah, ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrijl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri ln bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in idravje. Vsled te izvrstno moči je postal gotovo ln potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoč« pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani. M" Svarjenje ! l»a hu liogno niljubim nupukutii, *iito prosim vse p. n. gK. iiHrti«iuldi izrrfno dr. Hoiov Uvljmtki-ltaltum i t. lekarn« H. Krapiicr-ja v Pragi zali te vaj o, kajti opazil tteiu, da ho narofitiiki na ve& krajih dobili tie.ispeBuo /men , ako zuhtflvali *am« tivljnnnki baUain, in np icrtiAmi dr. llosovtga llvljnnak«(fa liulinma Pravi flr. Roso? M\M\ balzam ilobi Mimn v plavnoj julnni izjulaloa lt. Fr*0n*r-jm ■ l«kariiii W (!rn"inu orluc v i'rnni, Keko dur Spuruor-^lui-e Nr. -'06—3. V TRSTU: /'. PrtniHui. n Fnrahntchi, Ji k. S- r. roval o, K>l. vun /.eiltnburg, Aut, Sultina ili A*. Han Iti, lokarnittarji. V GORICI: G. OHtlo/oMti. A. nI. (tiroma'i, O. It. Pantnui, U. KUmtr, UkurnUarji. V OCiELJI : /Jama io <1' Kliu V LJUBLJANI: O. Pi eoli i'> /. Svoh da, lokar- nifa Ja. V /AGRUBU: C. .ira^im, 1ekarnl6ar. I'*" Iriarnf ,'n vtUjt trgovint i muterijaluim blaqam v Avttro-Ugtrtkrj imajo saloge lepa tivlj'nikrga bal samu. Tam se tudi debi: Pražko domače mazilo zoppr bule, "une in vnetje v«»k" viFt". Akn 8e f «n»tn prmi vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsaktii vr+ie, pri turih, nnnjriili tokih, pri Crvu v prstu in pri nuhtanji, pri /l.zah, oteklinah, pri iBlnaBevnji, pri morilki (mrtvi) leoiti »o^ur revmatiene oteklim- i « pmiko, y.oj>er k onifino vnetje v kolenih, rokah, v ledji, Ce .si kdo u gf" »palme, z -jmr Wurja oSesa in potne not;o, pri raxpnkanib rokah, zoper USaje, upor oteklino i>o ]iiku mreoiov, zojwr tekoče rane, odprle noče, /oper raka in vneto ko«.i ni bolj Kega »dravila, ko ti> nia/ilo. /.aprte bulu in otekline hitro ozdravijo; k^r pa ven tef«, pottgnt motilo v kratkem vio gnoji en lta-se, in rano o/.dru»i. — To mazil > je zato tako dobro, ker bitr > jKiniaga in ker ee po njum rana p *j ne zaceli dokler ni i'«u tojna gnojiti ven p^tegnena. Tudi zabrani ras divje a ninsa in obvaruje prod snetoni IBrniin prisadom] : tudi bnleliine to hladilno mazilo poMimfii, — Odprte in tukofifl ratie morajo z mlaCno vodo umiti potem le U ve ina/.llo na nje prilepi. -1— Skatljica s« dobode po 25 in 35 k. llnlzum za uho. SkiiHeuo iti po mnoz b poekunih kot najzauoaljivei*" nr Ustvo znano, o.Utram uaglohcMt in po njem a« dobi Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivl zarad natanjčnosti in hitrosti, f, katero se more tiskati ž njimi in Larad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Ptčati i;a roko so bolj tkonomični, ali iretajo previ č postranskih priprav. Elegantni automatični pečat *Merkur» kakor j« tnknj naslikan na ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stane le fr S.&O. Novi pt-čet MERKDH z automatlčnem barvilom dobi se le v 64—20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydo»a palača ulica „Mercato vecch o'' 4 V TRSTU. tudi popolno ute izubijani sluh. I aklnnlca 1 ijld. a. Lastnik, drufttvo »KD1NOST«. — i*dati*ii m odgovorni u r<*iiri u VIK TOM DOLENU Nova tiRKarna V. DOLENC T I rsn