vsak četHek ta velja s poštnino vred <*U v Mariboru s pošiljanjem »a dom za celo leio 25 din., ril letn 12-50 din., četrt leta 50 din. Izven Jugoslavije 46 din. Naročnina se pošlje upravništvo .Slovenskega Gospodarja* v Ma-ffoaru, Koroška cesta 5. te dopošIIJe do od-f»vedL Naročnino se pls čuje v naprej, biterurban št 113. ttossimezzast ©tSKC t Clil. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Urc&Stv® j> v r^r*).-!!, Korosia &i. j. pisl se ne vračajo. Uprav Bištvo sprejema noročnint^ tnserate In reklamacija Cene Inseretom po dogo> voru. Za večkratne oglas« primeren popus1. N. znprUt reklamacije so r nlnliM proste. Ccko\ ni r::č«a prrStaega »r»i rla I.julvijsna It i?i.60J, Telefon S.totirb« Ji 113, m* 1(5. številki MARIBOR, dne £>. aprila 1928. 57. letnik, Velikonočni kresovi nam gore že petikrat v osvobojeni domovini ter nas vabijo k duhovnemu vstajenju, prerojenju in novemu življenju. Ob teh velikončnih ognjih vas vabimo na katoliški shod v Ljubljani, ki nam naj bo velikonočni ogenj, oznanjajoč duhovno narodno vstajenje, nravno narodno prero-jenje ter novo in srečno narodno življenje. Dne 31. avgusta 1922 je preteklo 30 let, odkar se je zaključil 1. katoliški shod v Ljubljani in dne 27. avgusta t. 1. bo minulo 10 let od zadnjega ljubljanskega katoliškga shoda. Globoke brazde je začrtal 1. katoliški shod na njivo slovenske kulture ter verskega in socijalnega življenja; bogata semena so posejali naslednji trije ljubljanski shodi. Vzklilo je iz njih lepo, krepko se razvijajoče katoliško gibanje. Krvava burja svetovne vojne je ulomiia to aežno cvetko, je razrahljala in deloma uničila marsikatere verske, nravne in kulturne vrednote. Doba po svetovni vojni nas je postavila z novo državo v celo nov položaj. Da zopet mogočno dvignemo prapor svoje katoliške zavesti ter si ustvarimo smernice za novo kulturno delo v bratski slogi s svojimi novimi sodržavljani, za to vas kličemo na V. katoliški shod v Ljubljani, ki se bo po inicijativi presvetlega gospoda knezoškofa dr. Antona B. Jegliča vrši! od 25. do 28. avgusta i L Potrebo katoliških shodov živo čutijo vsi katoličani po celi Jugoslaviji- Zato se je vršila v zadnjih treh letih že cela vrsta manjših shodov v tej ali oni obliki. Bratje Hrvati so priredili meseca avgusta lanskega leta v Varaždinu pokrajinski evharistični shod, katerega smo se udeležili tudi Slovenci. Ker je ta shod sijajno uspel, je zaželel in povzročil gospod nadškof dr. Anton Bauer, da se obhaja ¡8. in 19. avgusta 1.1. v Zagrebu evharistični kongres za vse katoličane v naši državi. Slovenci z veseljem pozdravljamo ta kongres in se ga bomo udeležili v kar mogoče velikem številu; zasigurana nam je že posebna cerkev, kjer bodo verske po-božnosti vršili slovenski duhovniki. Mi smo Hrvatom hvaležni za priliko, da moremo prihiteti na veličastno manifestacijo verske skrivnosti, ker se dobro zavedamo pomena takega javnega izraza verske misli. Slovenci pa smo že dovršili veliko predpriprav za katoliški shod v Ljubljani. V poletnih mesecih se je obhajalo veliko pokrajinskih katoliških shodov na Kranjskem. Lansko leto so se vršili enaki shodi na različnih krajih po Štajerskem in Ha koroški meji. Ti pokrajinski shodi so se povsod obnesli nad vse pričakovaje dobro. Kot naravni zaključek teh pokrajinskih shodov pa bo letos katoliški kongres v Ljubljani. Ker je slovenski narod na predlanskih in lanskih katoliških shodih pokazal smisel za ka- toliški idealizem, za to bo udeležba slovenskega ljudstva na V. katoliškem shodu v Ljubljani gotovo mogočna- Prepričani smo tudi, da bodo Hrvati in drugi katoličani iz cele Jugoslavije prišli v velikem številu na ta kongres. Posebej upamo na prihod naših bratov iz Koroške, Goriške, Trsta in Istre, če jim bodo le razmere dovoljevale. Na shod pričakujemo istotako številne zastop. iz Čehoslovaške, Poljske in Francije, ki so se nam že dozdaj pridruževali kot ljubi gostje ob enakih prilikah. Nadejamo pa se tudi gostov iz Švice, Belgije in Nizozemske ter zastopnikov našega naroda v Ameriki. Zakaj nam je katoliški shod t sedanjih razmerah prav posebni potreben! Vojna in njene posledice so zadale našemu narodu globoke rane. Gospodarske težave nas pritiskajo k tlom. Razredni boji povzročajo socijalno razkrojenost. Slabi življenski pogoji nam povzročajo resne skrbi za bodočnost. Še bolj opasna, ko gospodarska nevarnost pa je Za naš narod razr-vanost v pojmovanju in udejstvovanju krščansko nravnih načel. Povsod nam reži nasproti goli ma-terijalizem, nebrzdano uživanje po «željenju oči, mesa in napuhu življenja.« Pojema volja za vestno izpolnjevanje dolžnosti, autoriteta ne uživa dolžnega priznanja in spoštovanja. Vse to razjeda narodno telo in izpodkopava narodne moči. K ozdravljenju teh razmer nam more pomagati le vera s svojimi kamenitimi tablami deseterih božjih zapovedi. Socijalno ne moremo dvigniti naroda brez poboljšanja njegovega duševnega, nrav-liega stanja. Oživeti se mora zopet vera v Boga in v odgovornost pred Bogom, okrepiti se mora krščanska ljubezen do bližnjega, udušiti poganska sebičnost ter užgati v srcih plamteča božja ljubezen. Krščanska svetost v zakonu in družinsko življenje mora zopet vzcveteti, se poglobili, ukoreniniti v vseh plasteh našega naroda. V luči sv- vere hočemo o vseh teh nalogah premišljevati ter sklepati o primernih sredstvih za nravni preporod našega ljudstva, za obnovitev krščanskega družinskega življenja, za okrepitev socialnega blagostanja. Z vidika našega katoliškega naziranja hočemo pregledati in urediti naše vzgojne in kulturne organizacije, si želimo pojasniti vprašanja, nazore in potrebe modernega sveta na polju znanosti in umetnosti. Vsa naša prizadevanja pa ostanejo brez pravega uspeha, ako nimamo krščanskih šol. Pripravljajo se šolski zakoni za celo državo. Katoliški starši, ki so odgovorni pred Bogom za časni in večni blagor svojih otrok, imajo kot davkoplačevalci pravico in dolžnost zahtevati od države za svoje otroke le take šole, kakor jih za vzgojo katoliške mladine Cerkev predpisuje po svojem pravu. Bog, Cerkev in starši imajo svoje neoporečne pravice do otrok. Bilo bi brezvestno nasilje, m ogled DR2AVA SHS. Ker so s« prečanski kraji, izvzemši Vojvodina m ogromno večino izrekli za spremembo vidovdanske usta v», j« položaj zelo zaostren in mora se odločiti, ali se vlada s Hrvati in Slovenci sporazume ali pa hoče nadaljevati svojo politiko proti Hrvatom in Slovencem. O svojih namenih se vlada še ni izjavila, za to so pa tam glasnejši vladni listi in pa razni spletkarji Eni grMijo a amputacijo ali odcepitvijo Slovenije in Hrvatske. ih-ngi kečajfl vojaška diktaturo, tretji pa h*i«jo ako bi kaka svetna oblast izruvala to, kar je očetovska hiša posadila v mlada nežna srca. Katoliški shod je poklican, da povzdigne mogočno svoj glas v šolskem vprašanju ter izdela načrt za naše šolstvo, ki ne sme biti brez Boga in brez versko-nravne vzgoje. V državni politiki je na dnevnem redu razmerje med Cerkvijo in državo. V veliki meri je odvisna usoda našega naroda in usoda naše države od tega, kako se reši to vprašanje. Ne zahtevamo za katoliško Cerkev nikakih predpravic. Zahtevamo pa svobodo, da lahko neovirano vrši svoj božji poklic. In kakor ves naš katoliški shod ni naperjen proti kakemu drugemu veroizpove-danju v naši državi, tako tudi pri razmerju med Cerkvijo in državo ne zahtevamo več, pa tudi ne manj, kakor priznavamo drugim veroizpoveda-njem, namreč: svobodo in enakopravnost. Katoličani! Velike so naloge in svet pretre sujoča so vprašanja, ki nam jih nudi novi čas in nova država. Zato vas vabimo na V. katoliški shod v Ljub Ijani, da jih spoznamo in jih skušamo rešiti z zdru ženimi močmi. Vabimo vas, da si skupno naberemo novih moči in novih nagibov za spolnjevanje svojih krščanskih dolžnosti v zasebnem in javnem življenju- Vabimo vas, da pokažemo svoj katoliški verski program, svojo zvestobo do Cerkve, svojo požrtvovalno ljubezen pri delu za koristi naroda in procvit države. V Ljubljani, dne 1. aprila 1923. Za Pripravljalni odbor za V. katoliški shod v Ljubljani: Univ. prof. dr. Matija Slavič kot predsednik. Univ. docent dr. Janez Fabijan kot tajnik. Odvetnik dr. Janko Brejc kot načelnik odseka za cerkvenopolitična, politična in narodna vprašanja. Kaplan Jernej Hafner kot načelnik odseka za zunanje priprave. Kanonik Ignacij Nadrah kot načelnik odseka za šolsko vprašanje. Profesor-knjižničar dr. Josip Puntar kot načelnik odseka za prosvetne organizacije-Profesor Bogumil Remec kot načelnik finančnega odseka. Univ. prof. dr. Josip Srebrnič kot »ačefriik odseka za versko življenje in nravni preporod. Konservator dr. Fran Šteli kot načelnik odseka za slovstvo in umetnost. Univ. prof. dr. Josip A. Ujčič kot načelnik socialnega odseka. poskusiti z novimi volitvami. Odcepljene kraje naj bi držla srbska vojska tako dolgo zasedene, dokler se ne bi odtegnila vsa prometna sredstva, izpraznili uradi in ; celo dinarski bankovci pobrali. Odcepljeni kraji bi se prepustili svoji usodi in Srbi računajo, da bi bilo to Italijanom zelo dobro došlo in da bi v zahvalo podpi- j rali Srbe glede zahtev v Albaniji in Solunu. S takimi nakanami se borijo v Beogradu pod vplivom protislovanske politike iz Bukarešte in Rima, ki se boji velike in močne slovanske zveze na jugovzhodu Evrop«. Ministrski svet j« razpravljal • izvedbi »kosa • obči oblastni upravi in pa • te», kateri posli pokrajin- skih uprav naj se prenesejo na velike župane. Posvetovanje se bo še nadaljevalo. Jugoslovani, ki so bivali na Orgskem in so optiraK za našo državo, so se že doselili na naše ozemlje, tu pa ni bilo prav nie pripravljeno za njih sprejem. OjUanti so se radi tega zbrali v Beogradu k posvetovanju, kako naj bi složno nastopili za svoje pravice ter prisilili vlado, da izpolni dane obljube. Tudi invalidi pripravljajo spomenico, da jo pošljejo mednarodnemu invalidskemu zboru v Belgijo s pritožbo nad zanikmostjo naš« vlade gleda invalidskega vprašanja. Vladni listi se radi lega budajejo in fla M [ morali bedni invalidi hvaliti zanikerno vlado, ki jih že štiri leta pusti brez pomoči. BOLGARIJA. Koncem pretečenega meseca je bila v Sofiji izrečena obsodba nad ministri, ki so Bolgarijo ob strani Nemčije gnali v svetovno vojno. Poprej je bilo ljudsko glasovanje, ki je izreklo z ogromno večino, da so obtoženci krivi. Šest jih je obsojenih na dosmrtno ječo, drugi pa na 15 do 5 let. — V Bolgariji se pripravljajo državno zborske volitve in se pričakuje zopet zmaga zemljorad-nikov. ZASEDENO PORUHRJE je torišče vedno hujših izgredov. Na veliko soboto so francoski vojaki streljali v tisočglavo množico, ki se je zbrala povodom rekvizicije avtomobilov v Kruppovih tovarnah v Essenu. | Slovo t dr. Verstovšeka. | Na veliki petek ob 2. uri popoldne se je vršil pogreb blagopojnega dr. Verslovšeka izpred njegove hiše na pobrežko pokopališče. Verstovšekov pogreb je bil gotovo največji, kar jih je videl Maribor pod Jugoslavijo. Številna udeležba pri pogrebu je dokazala, kako čislan in priljubljen je rajni pri vseh Slovencih. Pogreb je vodil mariborski stolni prošt dr. Matek ob številni asistenci duhovščine. Pred hišo se je poslovil od rajnega mariborski župan Grčar, ki je v lepih besedah naslikal rajnega kot onega moža, ki nam je otel Maribor in Slovenske gorice v onih važnih in težkih časih ob preobratu. Po županovem nagovoru se je začel sprevod. V sprevodu so bili v častnem številu zastopani Orli z zastavami in župani iz vseh delov Slovenije. Krsto rajnega so spremljali Orli, zastopniki rojstne občine pokojnikove in zastopniki občin, katerih častni član je bil rajni. Blagopokojnega je spremljal na zadnji poti tudi škof Karlin, najvišji zastopniki vlade, ljubljanske visoke šole, vsi poslanci naše stranke, vodstvo SLS, predstavniki vojaške oblasti, zastopniki vseh uradov, društev, občin in mnogoštevilni pokojnikovi prijatelji. .Po končanih pogrebnih obredih se je poslovil od rajnega ob odprtem grobu dr. Korošec. Naš voditelj dr. Korošec je v kratko ganljivih besedah povdaril o blagopokoj-nem sledeče: Nobeni zvonovi ne zvonijo danes, ki bi oglašali svetu, da polagamo zaslužnega sina slovenskega naroda v grob. In vendar gre od vasi do vasi, od mesta do mesta, žalostna vest: Ah, naš zvesti prijatelj in dobrotnik prof. dr. Kari Verstovšek, si legel k večnemu počitku. Ob Tvojem grobu, dragi Verstovšek, žalujejo vsi oni, katerim si tako rad pomagal, kadar so prihiteli k Tebi v stiskah in nadlogah. In prihajali so v dolgih vrstah in Ti jih nisi nikdar vprašal, od kod so in kam gredo. Pomagal si jim, ker si bil Ti plemenit in oni potrebni. Ob Tvojem grobu plakajo danes tudi Tvoja žena in Tvoja deca. Videli smo, najtežje si se ločil od njih. Z veliko skrbjo in žalostjo je ravno zadnje dni Tvoje umirajoče oko počivalo na Tvoji obiteiji, ki jo zapuščaš osamljeno, deloma še nepreskrbljeno, od katere se najmlajši še niti ne morejo zavedati, kako neskončno dobrega očeta jim bodo danes pogrebci zagrebli v hladni grob. Ob Tvojem grobu stojimo v nemi žalosti Tvoji prijatelji, ki smo izgubili s Teboj zvestega, poštenega, nadarjenega druga in sodelavca. Ob Tvojem grobu pa žaluje danes tudi ves slovenski narod. Veliko si mu dal. Sicer si bil ubog celo življenje, ubog si umrl, in dolgovi gledajo za Teboj v grob. A vendar si bogato dajal celemu slovenskemu narodu. Zajemal si iz bogastva svoje duše, zajemal iz svojega velikega, izredno dobrega in plemenitega srca. — Mladini si bil učitelj, narodu si bil voditelj v politiki, kulturi in gospodarstvu. Zemlja, v katero Te danes polagamo, je zemlja, ki si jo s preudarno odločnostjo in pogumnostjo ohranil slovenskemu narodu. In prvi organizaciji slovenskega šolstva v naši državi si bil Ti oče, kar bo naša kulturna zgodovina na veke hvaležno zabeleževala, četudi je sedanjost o tem molčala. Dragi Verstovšek, mi se sedaj poslavljamo od Tebe in ko bodo prve grude zemlje padale na Te, bomo zapustili Tvoj grob. Ne iz nehvaležnosti, nego ker moramo naprej za svojimi cilji. A to 'li obetamo, da bomo na svojih potih nosili Tvoj velik vzgled seboj: Ljubili in delali bomo do zdanjega vzdiha za svoj dragi slovenski narodi Slava Verstovšeku! V imenu Orlov je naglašal zasluge rajnega za Or-lovstvo dr. Basaj iz Ljubljane. Ko je izpela Glasbena Matica nagrobnico, smo se vsi ginjeni poslovili od rajnega, ki nam je bil prijatelj, politični, gospodarski in kulturni voditelj. Počivaj v miru blaga slovenska duša in mi vsi, ki smo poznali Tvoje, za Slovenijo tolikanj požrtvovalno delo, Ti bomo ohranili trajen spomin hvaležnosti. akUaMBEHaBannnannaMaHBMaHKt Tedenske novice. Kako si naročim «Slovenskega Gospodarja«? — Kupim si poštno nakaznico in jo takole izpolnim: Napišem naslov: «Upravništvu «Slov. Gospodarja« v Mariboru.« Tam, kjer se zapiše znesek, pa zapišem svoto za celoletno, polletno ali četrtletno naročnino. Na rob zapišem natančno svoje Ime, stan, bivališče in pošto, na katero mi naj upravništvo pošilja «Slov. Gospodarja.« Da ne bo pomot, napiši, ali si nov ali star naročnik. Na nakaznico prilepiš potrebne poštne znamke in tako izpolnjeno nakaznico izroči poštnemu uradu. Potrdilo ali recepis pa dobro spravi. Vabimo še enkrat somišljenike Slovenske ljudske stranke, oziroma Kmetske zveze, na veliki političen shod, ki se vrši prihodnjo (belo) nedeljo, dne 8. aprila, v Mariboru na velikem gostilniškem vrtu pri Gambri-nu. Na shodu govorijo novoizvoljeni poslanci naše stranke. Pred shodom bo za udeležence, ki ne morejo doma v cerkev, v cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu sv. maša. Po sv. maši (ob pol 11. uri) skupen odhod na zborovališče. Prosimo zaupnike in somišljenike iz ma-riborskeg okrožja, da se udeležijo tega shoda v velikem številu. Mnogo naših volilcev je bilo pri volitvah dne 18. marca izpuščenih iz volilnih imenikov. Opozarjamo zaupnike naše stranke in prizadete volilce, da si zabeležijo vse nedostatke. Ko se bo vršila poprava imenikov ali reklamacije, naj zahtevajo svoj vpis v imenik. Prosimo gg. župane, da si tudi oni zabeležijo pomanjkljivosti volilnih imenikov. Lep nauk iz volitev. Na Štajerskem bi dobili še en — trinajsti mandat — ako bi Radič zaostal za okroglih 200 glasov. Slovenci bi bili s tem dosegli ono število mandatov, ki jih po postavi sploh zamoremo. Tukaj imate dokaz, koliko pomeni včasi le par glasov. Crpaj-mo iz njega nauk, da je treba v vsakem slučaju spraviti vse na voliščel Gradnja nove državne ceste od št. Iija ob Muri proti Apački kotlini je razpisana. Licitacija se vrši dne 28. aprila t, 1. pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Marija Snežna, ali kakor se volišče uradno imenuje Nova cerkev, zasluži res priimek «Nova«. Prej najbolj samostojna, je zdaj docela pretvorjena v SLS. Pripomogli so k temu lepo obiskani shodi gg. Roškarja in Žebota, nekaj pa tudi g. Retzerja, ki je prišel s svojo trobo v nedeljo pred volitvami k nam trobit. Postavila sta se poleg cerkve in troba je kričal in mahal. Gospod župnik jima je rekel, da nimata pravice na cerkvenem posestvu zborovati. To mu je dalo povod, da je toliko huje razgrajal nad popi. Kolikor gršo gnojnico je raz-lil na nje, toliko lepše je pobožal Retzer svojo gladko lice. Tako so spoznali tudi tisti, ki naših poslancev niso prišli poslušat, da v Samostojni ni druge modrosti kakor gnojnica; zato so ostali 18. marca ali doma ali pa so volili z nami. Tako sta tudi oba varuha njihove škatlje odpovedala. Pri Kukovčevi škatlji je sedel nekaj časa g. Bregant, ko pa je videl, kako so v tisti luknji vsi stiskali svoje pesti, je čez nekaj časa rekel — «schlechtes Geschäft«, vzel klobuk in šel. Da je prišlo v šesto škatljo toliko krogljic, so krivi volilci iz sosednih krajev in je upnaje, da prihodnjič ne bodo imeli več vzroka za to, Da pa smo tako krasno zmagali, se imamo največ zahvaliti modremu, vztrajnemu in požrtvovalnemu delu našega gospoda župana Karla Šumandl. Nekaj od Št. Janža na Dravskem polju. Kakor smo zvedeli, je v rajni «Kmečki vasi« neki Dobnikov pri-ganjač, ki je gotovo z zloglasnim učiteljem Jarcom v najbližji žlahti, napadel nas šentjanške fante, zlasti Orle, ter očita surovosti in Bog ve, kaj vse, in da nas vseh teh hudodelstev uči g. župnik. Mi sebe in g. župnika ne bomo branili nasproti podlemu obrekovalcu v «Kmečki vasi«, ker bi to bilo pod našo častjo. Mi g. Jarcu, ki je celo učitelj in vzgojitelj naše mladine, povemo samo to: Tako surovega, pobalinskega in neotesanega fanta med nami ni (dasi imamo tudi svoje slabosti), kakor ste vi. Da ne bodete vi in vaša sestra Dob-nikova žena rekli, da «Gospodar« laže, vam pokličemo v spomin samo nekatera vaša pobalinska dela ter vas vprašamo: Ali ni surovo, neotesano in pobalinsko, med nedeljsko službo božjo vpričo fantov s cerkve in druge stene trgati lepake, kar ste vi storili na drugo adventno nedeljo?! Ali niste v gostilni pri Sv. Martinu šli s palico nad drugega gosta in hoteli povzročiti pretep?! To je menda olika sokolskih učiteljev! Ali niste na cesti kamenja metali za tujimi kokšmi? Res, klobuk dol pred tako fajn nastopom. In kako grdo ste preklinjali in klafarsko ostudno govorili v gostilnah in drugodl In če župnik ne bi vsega storil, kakor vam dopade, pa ste rekli, da bi šli v farovž in ga vstrelili. Ako vam to ni dovolj, še lahko postrežemo z večimi dokazi. Zato pometite prej pred svojim pragom! Zakaj hodite na solnce, če imate maslo na glavi? Mi fantje pa se zares čudimo, da se še najdejo možje in fantje, ki se od takega mladega učitelja-petelina, ki se je proslavil že s tolikimi pobalinstvi in surovostmi, dajo ponižno voditi in komandirati. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Na veliki petek je zgorela posestniku Francu Bezjaku v Bišu hiša s hlevom in drvarnico; ogenj je nastal vsled gorečih saj iz dimnika in v trenutku je bila vsa slamnata streha en sam veliki plamen. Hitro prihiteli sosedje so predrli leseno steno in s tem rešili pohištvo, obleko in živino. Dobri sosedje so vzeli tudi pogorelčevo družino pod svojo streho. — Na dan volitev smo pogumno korakali v Črmlenšak in k Sv. Urbanu, kamor so nas razdelili. Zjutraj je še gosposki avtomobil po celi okraj ni cesti trosil vab-la srbske radikalne stranke; pisana so bila v obliki pastirskega pisma. Seveda pri nas vsak otrok ve, da v Mariboru še nimamo škofa, ki bi nam pošiljal za volitve pastirska pisma; zato se je pač vsak smejal tej srbski hinavščini in volil." po svoje pošteno, slovensko in krščansko. Tako je prav! — Prazna vera je v naših krajih še precej razširjena in ta «špas« ni poceni. Prišli so cigani in takoj začeli ljudem po črtah na roki razlagati skrivnosti njihove prihodnjosti in i računali vsakemu za svoje laži po 10 K. Ne vem, če bi jih dobil iz njih kdo drugi, če m še tako lepo prosil; ciganka jih je zaslužila v par minutah in si potem kupila kavo in sladkor, še hu, e se je godilo neki ženi. V hišo je prišla neznana ženska in ji rekla, da ji bo ozdravila bolnega otroka; sam onaj prinese od babice ruto. Kaj bi mati ne storila za svojega otroka? Res gre, ako bi vendar kaj pomagalo; ženska pa je med tem odnesla vso njeno in moževo obleko. Pravo spoznanje pa pride rado prepozno; toda praznoverja gotovo še ne bo konec. — Prihodnjo nedeljo bo za nas velik praznik: dobimo pet novih zvonov. Zato odložim' zdaj pero, ker že čakajo druge skrbi. Novice in zanimivosti od Sv. Benedikta v Slov. gor. Teden pred volitvami je v naši župniji smrt kosila mlade ljudi. Dne 12. marca smo pokopali 21 letnega mladeniča Janeza Šenekar iz Ročice. Pred 17 leti je umrl njegov brat, šestošolec Rudolf, Oba je pokosila jetika. Počivata v skupnem grobu. Janez je bil dober mladenič, ljubil je posebno petje in podpiral je naše organizacije. Za to so mu tovariši-pevci zpeli ganljivo nagrobnico. — Dne 15. marca smo zagrebli k zadnjemu počitku 21 letno družbenko Marijino, Elizabeto Bratuša iz Ihove. Umorilo jo je pljučnica. Bila je veselje svojih staršev. Mnogoštevilne družbenice so jo spremljale na zadnji poti. — Dne 17. marca pa je bil pokopan 29 letni Jožef Ježovnik iz Benediškega vrha. Ob veliki po-vodnji v začetku marca je šel v Maribor po invalidno podporo radikalcev, ob kateri priliki se je končno prehladih Nekaj dni je agitiral za radikalno stranko zlasti po Negovi in plačeval za glas po 120 K. Vsled prehlada mu je vrat silno otekel in ga je otok zadušil. Rajni Jože je bil žalostna žrtev nespametne radikalne agitacije. — Naša župnija se je izkazala na vseh voliščih. Doma smo dali SLS 308 glasov, demokrati so dobili 4 glase, 5 glas je bil komisarjev, eden volilec je pomotoma glasoval za Novačana, sedem škatljic pa ni dobilo nobene krogljice. Od 358 volilcev jih je volilo 314, 1 je prej umrl, trije s» bili pri vojakih, 12 bolnikov ni moglo iti, 6 volilcev pa je odsotnih od doma, le 17 volilcev je ostalo doma, ki bi bili lahko še prišli. Na ta izid smo ponosni. Slava zavednim volilcem! Vedno tako, tudi v bodoče! Volilni izid pri Sv. Lovrencu in pri Sv. Andražu v Slov .gor. Pozno smo izvedeli končni izid glasovanja na teh dveh voliščih, zato ga priobčujemo šele sedaj. S ponosom povdarjamo, da spadata ti dve volišči med naše najboljše. Razmerje glasov je bilo sledeče: Št. Lov renc: 1. 5, 2. 194, 3. 3, 4. 13, 5. 0, 6. 0, 7. 8, 8. 3, 9. 0, 10 2. Št. Andraž: 1. 5, 2. 327, 3. 1, 4. 29, 5. 2, 6. 3, 7. 0, 8. 0, 9. 1 in 10. 3. Kako sodijo o «Slovenskem Gospodarju« v Mace-doniji. Prejeli smo sledeče pismo: «Častno upravništvo «Slov. Gospodarja«! Že veliko let se je čital «Slovenski Gospodar« v moji hiši doma, priljubil se mi je tako, da ga niti v tujem svetu nisem hotel pustiti; kakor že iskren človek pride dostikrat v težkoče, Lako tudi ta list ni vsem po godu. Ker je resnico pisal prvo o vojakih, pa pozneje o drugih državnih interesih, so mi list prepovedali citati, a vkljub temu sem ga hotel imeti posebno, ker so me volitve najbolj zanimale. Radi tega si naročim list na drugo ime tako, da ne pride mojim predstojnikom v roke. A glej, zvedeli so za to, ter me kaznovali z 20 dni pritvora. Vem, da je nam vojakom prepovedana politika, zakaj vendar pustijo potem «Jutro«, «Balkan« in dr. v kasarno. Ker je, kakor vidite, precej nevarno, «tukaj se lahko zgodi vse mogoče in nemogoče«, vas prosim, da mi časopis «Slov. Gospodarja ne pošljete več, temveč poklonite ga do kraja naročnine enemu zavednemu Slovencu. Kadar se vrnem v ljubo mojo Slovenijo, katero sem še le tukaj v Macedo-niji začel prav cenili in ljubiti, bom naročil «Gospodarja« zopet in ostal zvest njegov naročnik. Prihodnji petek zvečer ob pol 8. uri se vrši tedensko predavanje Slov. kršč. soc. zveze. Pridite zopet v obilnem številu. Nesrečni cestar je Majhenič Ivan iz Bohove pri Mariboru. Pred Božičem so mu ukradli neznani tatovi svinjo, pretekli četrtek popoldne med 4.—5. uro pa mu je avto povozil dva prašiča. Avto je vozil s tako brzino, da se ni mogla ugotoviti številka. Brezobzirni avtomobilisti povzročajo zopet veliko nesreč in škode. Opozarjamo vse čilatelje, da je lastnik avtomobila in šofer odgovoren za škodo, ki jo napravi So sicer nekateri pošteni avtomobilisti, ali velika večina je brezobzirna in zato opozarjamo čitatelje, naj v slučaju škode telefonirajo na daljne kraje, recimo: Ptuj, Maribor, Celje, da policija ali žandarmerija ugotovi lastnika in šoferja. Smrtno se je ponesrečil. Iz Strmeča pri Veliki Ne- ■ delji nam poročajo: Na Velikonoč popoldne se je smrt- ■ no ponesrečil pri streljanju sedemnajstletni Jožef Koren. Bil je ključavničarski vajenec v Ormožu in si je smrtno orožje, mali topič sam napravil. Nesreča seveda drugih ne bo spametovala. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah je dne 25. marca umrla mati tamošnjega g. župnika Škofa. Blagi pokoj-niči svetila večna luč, sorodnikom pa naše sožalje. Umrl je v Cirkovcah na veliki četrtek Matija Kor-: že, posestnik, gostilničar in mesar, ter bil pokopan na j velikonočno nedeljo. Bil je dolgoletni naročnik «Slov. Gospodarja«. N. v m. p.! Iz Celja. Celjska «Nova doba« toči solze po krog-Ijicah, ki so šle mimo prve škrinjice ter zdrčale v 6. Ali je to cmerjenje upravično, ali ne, sodimo iz naslednjega. Gospodje okoli «Nove dobe« hočejo nemčurje, samo, da nimajo klerikalci preveč pristašev. — V pod-| jetju, v vašem podjetju okoli «Nove dobe« je bil Slovenec. Spodile ste ga, ker ni hotel piskati v isti rog, kakor vi.. V drugem slovenskem podjetju, republikanskem, so ga kljub njegovi spretnosti tudi odpustili, ker ni hotel biti republikanec. Preostala mu je, ker ni hotel od gladu umreti, edina pot: Udinjati se nemškemu kapitalu. — Tako gospodje! — Pa tudi to: Potegujete se za avstri-ske Nemce na škodo slovenskih delavcev. Redimo naj jih mi Slovenci in pustimo svoje ljudi v bedi?! Živijo nemčurji okrog «Nove dobe«. Delavec. Iz bizeljskih prošlih dni. Ko si šel prejšnje dni skozi Bizeljsko, si opazil in srečaval gruče žalostnih in potrtih obrazov. Človeku mehkega srca se vzhodi čut usmiljenja. Kaj se je vendar zgodilo? A kmalu ti padajo na uho besede pro . . ., klerikalci so zmagali, kaj bo, kaj bo, aha, to so samostojni generali brez armade, stikajo glave kakor piščeta brez koklje. «Ober« samo-stojnež je imel hudi griz, tako, da je celo iskal črnega vina. Da, da, verjamemo, kajti sto in štiri glasi so odgovorili, da niste pravilno gospodarili. Samostojna se je zibala, zibala in razpadla, zatorej naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da so vsi zdravniki obupali nad življenjem Samostojne stranke. Naše so-žalje! Prihodnjič več! Viničarjem in prijateljem ubogega delavstva! Nad-viničarju Ivanu Husjak v Slamnjaku je bil v preteklem tednu ukraden od neznanega zlikovca tisoč dinarski bankovec, ki ga je dobil imenovani od svojega oskrbnika za izplačevanje delavcev. Vse dosedanje poizvedbe po storilcu so bile brezuspešne. Ker ukradeni denar ni bil njegova last, ampak denar za delavce, znači to za ubogo viničarsko rodbino naravnost popolno uničenje. Zato se podpisana organizacija obrača tem potom na vse tovariše viničarje in druge ljudomile prijatelje ubogega delavstva za blagohotno podporo za težko oškodovanega tovariša, da mu vsaj nekaj povrnemo, kar mu je odnesla hudobna roka. Vsak, tudi najmanjši dar bo s hvaležnim srcem sprejet. Spomnimo se besed: Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze in pomo-rimu bratu trpinu iz nesreče v kateri se nahaja brez lastne krivde. Darove sprejema Strokovna zveza vini-čarjev in kinetskih delavcev v Ljutomeru. Krščanska dekleta, ki hrepene po popolnosti in so vneta za razširjanje kraljestva božjega, se v Družbi sv. Petra Klaverija sprejmejo kot pomožne misijonarke za Afriko, in sicer po svojih zmožnostih in znanju bodisi kot sodalke ali pomočnice. Četudi se ne zahteva posebna predizobrazba, je vendar neka gotova spretnost in pripravnost, bodisi v duševnem, pismenem delu ali domačih, gospodinjskih opravilih in ročnem delu, predpogoj sprejema. Prošnje za sprejem naj se blagovolijo poslati na vrhovno voditeljico Klaverjeve družbe, Rim (23), via deli Olmata 16. Gospodarstvo* MEŠANJE VINA. Vinotržci in krčmarji, kakor tudi vinogradniki »ami so imeli že od nekdaj navado, da so z medsebojnim pomešanjem ali združenjem dveh ali več vrst vina popravljali slabejša vina. Tako postopanje bi bilo prav posebno letos na mestu vsled slabe kvalitete lanskega vinskega pridelka, katerega bomo lažje vnovčili, ako ga bomo pomešali s prejšnjimi boljšimi letniki. Z mešanjem ali rezanjem vina gre v glavnem za zboljšanje kislega vina brez dodatka sladkorja. Z mešanjem pa zboljšamo seveda poljubno tudi druge slabe lastnosti vina. Mešanje je le tedaj na mestu, ako pri tem postopamo s premislekom, to je, da slabo vino zares zboljšamo, dobrega pa pri tem ne potratimo. Za uspešno mešanje so torej potrebne pred vsem praktične izkušnje. Kletar mora imeti dobro poskušnjo z jezikom. Kemična preiskava pri tem ni odločilna, akoravno je dober pripomoček. S pravilnim mešanjem je mogoče povsem nasprotujoče si lastnosti posameznih vin vsakega kraja in letnika tako uravnali, da vrednost in dobrota mešanega vina daleč presegata vrednost vsake tiste vrste, ki jo mislimo uporabiti pri mešanju. Vino mešamo: 1. Da dobimo vino, ki odgovarja zahtevam pivcev, ne oziraje se na letnik glede okusa in cene. 2. Da napravimo mlado in kislo vino bolj sladko, trpežno in užitno. 3. Da dobe bledordeča vina lepšo temnordečo barvo. 4. Da starino osvežimo in pomladimo ter vsled tega lažje prodamo. 5. Da napravimo vino z napako na okus ali duh uporabno. Novo vino mešamo navadno z novim, staro pa s starim. Razliko delajo le zgoraj navedeni slučaji, ako hočemo vsled starosti oslabelo vino podkrepiti in popraviti. V takšnih slučajih smemo staremu vinu dodati nekoliko mlajšega, bolj svežega in ognjevitega. Za mešanje naj se uporablja vsaj dvakrat pretočeno vino, mlajša za to niso pripravna. Vino, ki se je pokvarilo, naj se ne meša z zdravim, ker bi s tem poslabšali celo mešanico. Vino s cikom smemo mešati z zdravim le tedaj, ako smo bolezen že ustavili in mislimo vino kmalu porabiti. Vina z nepravilno barvo izboljšujemo, če jih mešamo z lepše barvanimi (bledorudeča s temnorudeči-mi). Vino, ki vsebuje preveč kisline mešamo s takšnimi, ki imajo manj kisline. Zagoltno vino mešamo s sladkim in močnim, vino z napako pa s lakšnim brez napake. Bolna vina mešamo le tedaj, ako je bolezen že ozdravljena. Vina mešamo najuspešnejše, dokler so še mlada. Najugodnejši čas za mešanje vin je po prvem in drugem pretakanju. Po mešanju nadaljuje vino svoje tiho vrenje, pri čemer se značaj izenači in okus postane enoten; zategadelj je mešano vino pustiti vsaj mesec dni v miru in ga ne točiti. Mešano vino je dobro čistili kasneje z beljakom, ribjim klejem ali drugimi umetnimi čistili. Pred mešanjem je napraviti poizkus v malem ter določiti, katero vino naj se meša in v kakšnem razmerju. Pri tem nam služijo poskuševalne čašice in merilni cilindri. Mešanico je natočiti v steklenico in zopet po- skusiti. Vino mešamo najbolje v velikih sodih, da dobimo enakomerno kvaliteto, katere ne dosežemo, če rabimo več manjših sodov. Če smo se prepričali, da moremo vino z mešanjem v vrednosti dvigniti, tedaj sezimo po tem pripomočku, da bomo vina slabih in dobrih letnikov enako dobro prodali. Opomba: Pričakujemo, da se bo k zgorajšnjemu članku oglasilo več strokovnjakov-kritikov! (Opomba uredništva.) KMETIJSKA DELA V MESECU APRILU. Doma, na dvorišču in pri živini, če ni nujnega dela na polju, tedaj popravljamo stanovanja in gospodarska poslopja in zidajmo nova po potrebi. Pri gradbi novih poslopij je treba temeljitega premisleka. V sedanjih časih se držimo pravila: Zidaj le tedaj, ako ne moreš več izhajati s starim poslopjem. Popravljaj tako dolgo dokler je mogoče, ker popravljanje stane najmanj. Ne zidaj razkošno, ker se takšne stavbe ne izplačajo; razven tega so popravila takšnih stavb mnogo dražja od drugih. Zidaj kolikor mogoče novodobno po razmerah in za posamezne svrhe primerno ter z dobrim gradivom, ker tako z ozirom na trpežnost najceneje izideš. Zidaj samo z gotovim denarjem. Stanovanja je redno čistiti ter imeti pred očmi, da je snaga polovica zdravja. V žitnici je mešati zrnje, da se ne pokvari. Vprežno živino hranimo kolikor mogoče dobro, da more odgovarjati svoji svrhi. Kako živino oskrbujemo, takšno korist nam bode dajala. Živina je neprecenljiv zaklad, ki pri umni uporabi nikdar ne usahne. Z zeleno klajo ne začnimo krmiti prenaglo, ampak preha-jajmo od suhe krme na zeleno le prav polagoma, da ohranimo živino zdravo. Mlada živina naj preživi večji del dneva na prostem, da si krepi rast in se boljše razvija. Živina naj ne obje kar prvih travnih bilk v pomladi, ker to škoduje poznejši rasti trave. V vinogradu. Dovršujemo prvo kop in postavljanje kolja. Vežemo ločne. V slučaju slane kurimo v jutranji zori na več mestih v vinogradu s tvarinami, ki povzročajo mnogo težkega dima kakor gnoj, katran, listje itd. Kuriti je na tisti strani, odkoder veter vleče. Gosti dim obvaruje trto pred pozebo, ki nastopa navadno v času solnčnega vzhoda. Zasajamo nove vinograde, ako je zemlja dovolj suha. V trsnici cepimo in vlagamo cepljenke. Pri sajenju dajmo na vrh zemlje vselej malo finega peska, skozi katerega nova mladika lažje prerije, nego skozi trdo skorjo. V sadonosniku. Dovršujmo sajenje mladih dreves. Popravljamo drevesne gredice in jih zalivajmo, da bo uspeh sajenja tem sigurnejši Cepimo za kožo. Druge vrste cepljenja smo obavili prejšnji mesec. Dostikrat se pripeli, da se mlado drevje razvija samo v kroni, deblo pa ostaja šibko ter vsled tega ne more nosili krone obložene s sadjem in večkrat tudi s snegom. V takem slučaju pospešimo debeljenje debla z zarezami, ki jih napravimo z ostrim nožem na enem ali več mestih od početka krone navzdol do korenin. Nož ne sme prerezati lesa, temveč samo skorjo. Te rane zacelijo prav kmalu, ako so bile napravljene pravilno. Uničujmo razne škodljivce. Nastavljajmo škatljice za gnezda koristnih ptičic, katere nam ljubko prepevajo in pomagajo zatirati škodljivce sadnega drevja. Na polju. Sadimo krompir, sejemo koruzo in drugo ja-rino, kakor peso, lan, konopljo, fižol, grah, buče, deteljo, lucerno itd. Plejemo zimske setve. Na travnike ne spuščajmo živine. Na vrtu. Sadimo, ozir. sejemo skoraj vso zelenjavo, ki je v naših razmerah in podnebju v navadi. Posel opravljamo po možnosti v suhem vremenu, da lažje zatiramo nadležni plevel. Z ozirom na obsežnost dobivamo iz vrta sorazmerno največ koristi; zato je treba temu posvetiti tudi največjo skrb. Dohodki iz vrta poplačajo naš trud najobilnejše, četudi imamo v njem opravka od rane pomladi do pozne jeseni. V gozdu. Mlade nasade je čuvati pred objedanjem. Koristnih ptic ne zalezujmo; enako ne plašimo tudi ob večerih in rani zori prelepo pevajočega kosa. V kleti. Skrbimo za enakomerno toplino. Mešamo in čistimo vina, da jih zboljšamo, še predno postane toplo. Sode držimo vedno do pilke polne, da se ne tvori birsa, ki vino kvari in poslabšuje. Čebele je pridno krmiti, dokler ne najdejo na prostem dovolj hrane, čim bolj se jih pita, tem več ho zalege. Pregledati in očistiti je panje v lepih dnevih. April rastno dobo nam prinaša, Pomlad oživlja nam telesno moč; Veselejše ¡.liček se oglaša In hvali Stvarnika prepevajoč. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 6 konj, 11 bikov, 125 volov, 311 krav in 6 telet. Skupaj 459 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 48 do 54 K, poldebeli voli 36 do 47 K, plemenski voli 35 do 46 K, biki za klanje 22 do 42 K, klavne krave debele 38 do 43 K, plemenske krave 30 do 37 K, krave za klobasarje 23 do 30 K, molzne krave 25 do 37 K, breje krave 25 do 37 K, mlada živina 33 do 52 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 80 K, II. vrste 76 K. Meso od bikov, krav, telic 70 K. Telečje meso I. vrste 76 K, II. vrste 70 K. Svinjsko meso sveže 120 do 140 K. Cene žitu in moki v Novem Sadu. Dne 20. t. m.: Baška pšenica, povpraševanje 455, ponudba 457.50, ječmen, ponudba 315, oves, povpraševanje 287.50, ponudba 290; koruza za april, 10 odstot., 10 vagonov po 275; bela koruza, 1 vagon 292.50; banatska koruza za april, 100 odstot., 2 vagona po 255; sremska koruza, 6 vagonov po 280; beli baški fižol, 1 vagon 460; moka «0« ponudba 660; otrobi v papirnatih vrečah, 2 vagona po 157.50 v vrečah iz jute po 165. Tendenca nespremenjena. Hmeljarsko društvo v Žalcu vabi vse hmeljarje k 43. glavni skupščini, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. aprila 1923 ob dveh popoldne v dvorani Roblekove gostilne v Žalcu po običajnem dnevnem redu! Hmeljarji! Časi so resni in hmeljarstvo se nahaja v kritičnem po-ložju. Strnimo naše vrste in pridite vsi. V slogi je moč! Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 97—98, francoski frank stane 6.60—6.65 dinarjev. Za 100 avstr. kron je plačati 0.1405—0.1415, za 100 čehoslovaških kron 298—299, za 100 nemških mark 0.4625—0.47 in za 100 laških lir 498—502 dinarjev. Vrednost dinarja v Curihu 5.30 cent. (1 centim je 1 para). Dopisi. Iz Moškanjc. Cvet ponočnjaškega fantovstva rodi sadove, ravnotako slaba vzgoja staršev! Tukaj je z nožem zdelal Jožef Sok, večni ponočnjak, ki se klati ponoči okrog z izposojenimi čevlji, posestnikovega sina Majeriča. Napadel ga je brez vsakega utemeljenega vzroka ter mu prizadjal več težkih ran. Pač lep svarilen vzgled vsem, ki pravijo, kakor oče tega nesrečnega ponočnjaka, da so nam «popovi v gospodarsko škodo.t Pri tej hiši je bil vedno «Štajerc« in sedaj vsak drugi list, samo pošteni krščanski ne. Razne hiše v Moškanj-cih imajo tudi dovolj «spominov« na to ljubeznjivo Sokovo žlahto. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Veliko breme za posestnike so večni obiski raznih neznanih ponesrečencev. Komaj je zrnje spravljeno in zmlačeno, že se oglašajo zaporedoma različni tujci, večinoma Hrvatje. Pa čudno je to, da so vsi pogorelci; le lansko zimo so nekateri prosili radi suše. Zadnjič pa je bil tukaj Hrvat iz Bednje, ki se preživlja z delom in ne z beračijo, in ta je povedal, da od vseh takozvanih pogorelcev niti eden ni pogorel; pogorel je v resnici samo eden in sicer že pred enim letom, pa ta ne pobira radi starosti; vsi drugi si samo izposodijo ali ponarejajo potrdila županstev in beračijo z njimi pod tujini imenom, da jim le ni treba delati. Naorano zrnje prodajo potem za svoj žep. Dotični mož je tudi povedal, da je prejšnji dan srečal dva svoja rojaka in ko ju je vprašal, kako gre «kšeft«, sta mu odgovorila: «Slabo, ne splača se več!« Posestniki pač sami nimajo v spomladi več veliko zrnja, ne morajo torej veliko več dali. Vreča za vrečo je že šla v jeseni in zimi proti Ptuju za davek, za posodo, za pogorelce; doma je ostalo samo še seme. Zato bi prosili okrajno glavarstvo, da naj naroči županstvom in orožnikom, naj tem sleparjem gledajo na prste; s svojo goljufijo odjedajo ti delamržneži kruh resničnim ponesrečencem in kor.ec bo, da nazadnje tudi pravemu pogorelcu ne bo nihče več verjel in pomagal. Razna potrdila bo treba dobra pregledati, vse goljufive listine pa odvzeti in uničili. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Vsa čast našim možem in fantom! Z malimi opravičenimi izjemami je šlo vse na volišče. Bog nam je dal lep solnčni dan, zato je bil naš pogum tem večji. Zjutraj je sicer krasen gosposki avtomobil trosil po celi okrajni cesti na stotine zelenih listov, vabil za srbsko radikalno stranko. Po naši možja so bili pripravljeni na take goljufije in se niso dali premotiti. Čital sem tako vabilo in skoraj nisem mogel verjeti, da je človek zmožen tolike hinavščine. Vabilo je pisano kakor pastirsko pismo mariborskega sKofijstva. Prepričani smo, da škofijstvo o tem vabilu nima ne sluha ne duha; vsaj še niti škofa ni v Mariboru. Pismo je kisal za te srbske ljudi hinavski volk v ovčji obleki. Gorje nam, če bi prišli pod oblast teh hinavcev! Pred volitvami so potrosili milijone našega davčnega denarja, da bi si kupili glasov za svojo 10. Skrinjico. Kaj bi še delali z nami, ko bi nas enkrat imeli v svojih kremp-ljih! Zato srečna hiša, ki ima dober list za svetovalca. Kdor ga še nima, naj ga vsaj sedaj naroči. Ormož. V Hardeku pri Ormožu je umrl spoštovani splošno priljubljeni 76 letni starček Andrej Žinko, eden izmed prvih članov in skozi pet let tudi predsednik Hardeškega gasilnega društva, katero je pred 26 leti ustanovil v prvi vrsti gospod Miki pri Veliki Nedelji. Pogreba, ki je bil v sredo, dne 28. marca, so se udeležili poleg mnogih prijateljev najnkega iz mesta in okolice, tudi hardeški, ormoški in pušenski gasilci v polni uniformi z godbo ormoške fare na čelu. Gospod nad-učitelj Rajšp, sam član ormoškega gasilnega društva, je govoril rajnemu Žinku častno, ganljivo nagrobnico. Št. Jošt na Kozjaku. Dne 12. t. m. smo pokopali že veliko let bolehajočo ženo Kunigundo Borovnik, p. d. Šuklarco, v Kozjaku. Umrla je nagloma in je njena prerana smrt hud udarec za celo hišo. Pogreb od hiše je pokazal, kako je bila rajna tudi drugod priljubljena. Cerkveni pevci so zapeli pri hiši in na grobu pretresljivi žaloslinki. Naj počiva v miru, žalujoče pa tolaži ljubi Bog! — Volitve so minile in tudi šentjoščani so se izkazali. Ne samo, da so sedaj vsi v taboru SLS, ampak so šli skoraj vsi do zadnjega moža na volišči. Samo stari in bolehni so ostali doma. K temu je pripomogel shod g. poslanca Krajnca v petek tik pred volitvami in prejšnjo nedeljo po sv. opravilu. Trdni kot ska le šenljoške ste stali v volilnem viharju, naj vas tudi vnaprej ne razbije nasprotnik! Slovenski križ je znamenje, kateremu vedno sledimo do končne zmage. — Na velikonočni ponedeljek ponovijo dekleta igro «Pri gospodi.« Illl« IIHMIIMiiMI»l«HIM- I -«mm---— Dežnikarna Jos. Vranjek v Celju, na Slomškovem trgu priporoča svojo bogato zalogo dežnikov. Istotam se izvršujejo popravila točno in solidno. Vsi p. n. g. bralci sc opozarjajo, da morajo pri vseh vprašanjih bodisi glede inseratov, bodisi v kaki drugi zadevi priložiti poštnino za odgovor. Brez znamk ali dopisnic za odgovor ne more upravništvo željam dopo-šiljateljev ustreči. Jajca so draga, meso je drago, zato uživajte «Peka-tele»,'ki so enako redilne, kakor meso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Od naših vrlih gospodinj je odvisno, da se pri nas uporablja domači izdelek, kakor so «Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Praktični Angleži in Amerikanci so se že davno prepričali, da nošnja gumijevih podpetnikov ni samo vsled nizke cene in dolgotrajnosti ekonomična, temveč hasne vsled tega zdravju, ker se telo pri hoji veliko manje pretrese. Pustite si na vaše čevlje pritrditi prave Palma kavčukaste pete ter se boste sami o prednostih prepričali. Velika zbira v«a,kovrxt aaga simskega blag» loto ve površn ke od tOO Din. in druga ma-ufaktura najceneje pr L TRPÍW •garibor, Glavni trg 1? Kostanjev les kupuje v viski množini Šktrbhek Alton trg>»ec z lesom Selnica ob Dravi. StavbiSče KaučuK poipe i iice i o potpia-fe v G jrnji Ra-i-ROni z lepim »rt^m, Nizu c»r<»e na na lep-Sem prostoru, se ta>oj pro ta. Po ud aa upravo lista j— 3 24Š (n, oima r uk°j 8t"eši a^cisne dobro iz-^ioani treten hlapec, s dohriaii ia dalji rr.i spričevali, k dvrma konjema za lit ko io teiko vprego, plača dobrt po dogovoiu. 251 3 Vs-nuvrstie starinske predmete kikor tli»e, novee, po«odei.td. ku iuje Trgovina *ntiq tet ia febeurskiii potrebščin, Ce!je, Zavodu« (pri Skalni k.eti) __ Stavbišče g >ni z lepim vrtom hligu če k e ca najlep« Sem prostoru, se tukij prodi, Ponudbe na upra <0 lista. 246 _ 3 3 Posestva a\pi^eV.°- Galica angleški la se odda v *saki množini Franio Resnik, Maribor-Krčevlna Podružnica: Z g. Sv. Kungota. Izjava. Po v sani predicuj*m ia obialujem obdolžitve, katere sem izrekel o priliki seje o lbora za na ava zvnn v v ¿Upni§ ;U S/. Barbara v Halozah gle le članov, c rk enega predstoimštva in se zahvalnem, da «o zist-bni obtožitelji pro.i plačilu vseli stroškom umakni i prott meni t žtx>. PTUJ, dne 24. marca 1923. Gabrovec Mhael, posestnik Gruškovec. Gena'ja ni! vehk» a¿0 35°-°r K jo mliut °d»««-i« hočete z prodaj*»), m nek-ga tLo6e• ® m^ek, Veliki Li;« g av izdelka na dsn do Joo kron za '"'i LoCe- J—* 3 4 služiti mi pošljite IVO, naslov t , E>k. od*ovor:, ÍlUP¡m šn* posestvo. Kupim Batič, Litija 3l. 4 i! tudi dobro ohranjeno rrotorno % , s . v kolo. Ponudbe z n* ančnim po jooarsK! ucenec se p'sam »» c«»°Gornik- sprejme it p Stene hiše tatoj beliče, pri J sipu O^ore^cu, aodar v__ Breziai pri Brežicah. 3-5 3-5 Li-t8spodarsk.h p s!or.ij 2 ora- 1—3 8 ralov doariti ijiv ia iravn kov, p 1 or la vt«o4ra1a in 3O e>ra- il 'CJ 3ar iz dežele, I4 16 lov g >«da ter pašaika. Valentin UC'(>1 let, priden, pošt nih M kuvc Gorica pri Št Pavlu Btaiih v rgovno me«, blagi pri P etnliu. 1-8 336 8e sp ej "ne ikoj. Fonu be na - lip avu Ista pad: »Poštenost«. #la se posestvo, uro od i 3 6 ri«UO Manoora, tri četrt ---:-—— orala ze t e. hiša z dvema so- Priporočam baaa> k,ita- Ce?a je: zal< go foto-potrcbščin raiboliSin znank. Atelje Vlafič, Gosposka ul. 23, I nadstr, Maribor. 1 —10 3 4 47 o ■ K. Vpra-a se v Go p >• sil uiti 7 trgovina. 34J 7« .,, ,; r, ¡¡Ä ra kmetib se ¿a ma¡e IjO s« kuharica srečnih et, imeii mira dohra n. -j. se postelja(Feldbeet> rrODd ruiavi črvi i -t. do- gledajo pri p idpnanemu sodišču V SODI št. 4, Bist-ica zravr-n j, tudi a crste g VOru. Ve£ p ve g„p. Trio. j v GrmoiU) ^ fl Prostovoljna sedaa dražb« vinograda v Senižo h, okraj OratLŽ. Na predlog Ivana Slamleka, kovača v Studen cih pri Marib >ru, kot posta mega zastopnika lastnikov i edl. Kristina, Avguština, Ed'ardi sn Štefanije Slamošek bo se pri e krajne a sodišču v Or nožu, soba št. 4 dne 13. sprila 1923, ob 10 uri dr>poldn3 : prodajalo na javni dražbi zemljišče vložni štev. 60, davčne oblasti oočim Senežci, obstoječe večinoma iz vi nograda v » bs^gu n-kij čez en četrt orala. Izklicna cena znaša 60 000 K. Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejmeio Ponudniki m rajo pred dražbo položiti 6000 K. vadija v gotovini ali hranilnih kn iž cah tuze nskih denarnih zavoiov. Izkupilo je treba ta soj zal žiti pri sodišču. Vknjiž ne z »stavne pravice zavarovanih uonikov ustanejo nedotaknjene. Od izkupiU je plačati samo oni del, ki po obračunu prevzetih bremen preostane. Prodajalci si pridržijo pravico pomisleka 8 dni po dom ku, da prodtjo odobrijo ali ne. Dru^i plačilni in prodajni predljgi se lahko vpo- j IfTi'!»"¿-k. Mar.bor. Oglje in drva „CARBONARIA" d. z o. z, za eksprf oglja in dn* v Kočevju kupi po najvišjih dnevnih cen^h vsako množino lepega, suhega, dobro žgan-ga, brezprašnega in brez-primesn«*ga, z vilami nakladariega bukovega oglja ter lepih suhih bukovih drv, sposobnih za eksport, cepanic brez okroglic. Ponudbe j- poslati z nav^d 0 množine razp 1 žljtvpga olaga in ceno f a n ko vagon nakladalne po taje na naslov: Družba {&RB0N9RM, Knlm Plačilo takoj pri prejemu blagi. Reflektir* se samo na lepo, brezhibno blago. 2AHVALA. Za o'ilne doVaie iskrenega točatia ob pre bridii iigubi moje preljubljeue in neposibne žene g'spe Lize Laznlk P"8est-ice in gostiln čarks na Ptuj-ki giri bat*ra j' die ti msrc t 1. previdena s sv. oakrs- trenti v 65. le u r G sponu 'asma izr-k m vsem ki so s« v tako onnoíobro'n» udeležili pog eba, dne 3. marca t. 1. naj; rurf nejše zahvaliujem, posebno pa se zah^alju ei ovtč-s ii ma gg. duh >v-Dik mi iz Stoperc n Maj'pe g» za spiemitvo, zHsti pa prsčspodu župaiku iz Piuj-ke g >re ta t 1 i žila ob fa5u hola ni p kij e ia zi ganljiv nag obfci govor. Nadalje se isk eno cahva-Ijuiem een . pevcem ii M j§jer?a i> Ptu sks g ra za piega^.lj ue pe mi ra et; pred h šo ialoci pri cert 1 i" p< kopal 4ču kako tudi vsem da oval-cem prek-asah veicev in 5o kov. Rajno pr pjioiam v moli e v in dra? spimin. Žalujoči soprog. V^ra ati pri ia*taiku F. Kigler, Pr&ger ko. 3 5 338 dne 30. marca 1923. ---—- n.o-la «.ft* stroj ra PftJ sema o 1 oiestfo, biša riOlJ 5c. kioj ča, dro- - U U 9 z ecspndar ki a po- b hi ml n in ea Dit kel ta mo- m pohištvo iz črei dones ik in njive. ške. Cevljaiskadelavnica, Vrtna rfOOfillil ajevega in oreho Slrpien, s» Franc Lešoik, Sv. Martin pod ulica 8. Vur >erg> m. 256 Hiša £,Vvna Vinlrar se sp'e,me tak v si 'n'Läl Plač to Ik drugi po pri A!eš, 3(5 .»ega lesa p litiraio, za en > sp .laico. I. ' tihorič, Sv. Troiics - v g r. 42 ko asd Naročila se sprejemajo, ZAHVALA. VinotoLpod vejo" Jeriča v Počehovi odprt I-4 3* dtkler bo kliJ salo8e' Priporoča se novootvorjcca delikatesna trgovina in zajntrkovalnlca Frece & Plahuta Celle» Aiekssndrava (Kolodvorska) uSica štev. 7 kjer se dobi po zmernih cenah dober prigrizek, kakor: pamovrstne klobase, Sanka, pokajeno meso, Biie, pibe 1 t.d. in toči: ppistna bela in črna vina ter» najboljše pivo. SI4 5-3 Edino slovensko podjetje te vrste v Celju! ^^^ Globoko pi^jeni nad tako vsestranskim sočustvovanjem, ki se iz ežbaoo v vs'h kuhin skib^in nam je povodom nenaine, prtbr dke in nena omestne izgu e isk.eno ljubljenega soproga, oče.a in brata, go poda dr. Karel Verstovšek-a izražali pismeno ali ustmeno ter nam bilo v teh tuge polnih dneh v r.eiz nerno tolažbo, se čutimo do žni tem potom iznziti vs-m ljubim sorodnikom, prijateljem ia znanjem najiskrenejšo in najtoplejšo zahval 0. Prisrčno zahvalo izrekamo dalie vtem mnogobrojnim, od blizu in daleč prihitelim udeežiiaom zadnjega sorevoda preblago odnega rajnkega, posebno vsem rastopni« m oblasti, zavodov in «orporacij, posebej nil. g. šk fu dr. Karlinu, č. g proštu dr M^tek u za vod tvo sprevoda v mnogob ojnem spremstvu duhovnikov, g. dr. Jerovšeku, g. ok--. gla arju dr. Lijnšiču, g. župa u Grčarju. velikemu podžu janu dr Pfe feriu, eg zastopnikom orož iišk^ komande in komande mesta Glasbeni Matici, čč. šolskim sestram, Orlom tn Oilicam, g. ministru na r. dr. Korošcu in poslancem SLS, g. dr. Basaju, kr t zastopniku JOZ, rekto ju ljubljanske uni e-^ze, g. dr. Aleš Ušei.ičniku i ostalm zastopnikom univerze, g. dr. Škabernttu, vel. ž lpanu dr. Lukanu, g ravnatelju Zadružne z ^ze Le>ga tu, g. dr. Po val-)U, zastopnikom Zadiužne g ispodarske banke, Kristal, gg. frančiškanom j. t. d. i t. d. Dobrotni Bog bodi vs-m obilen plačnik, rajnkega pa priporočamo v molitev in olag spomini MARIBOR, dne 3. aprila 1923. Žalujoči ostali Pfck tifslHH«« SV. Círita v *feitttm. Mf»r«rw urtékib: VkUU rMkt|o IcAnzoreij «SJev. «ospoiM^.«