f
3 nč.
7. številka.
Izdanje za četrtek 16. januvavja 1396
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 16 januvarja 1896.)
4
v <
Tečaj XXI.

„EDINOST"
iihnja po trikrat na teden t Sostili j»-danjih ob tovklh, četrtkih
in aobotRih. Z jutranje iideiijo ii-hajn ob H. uri zjutraj, večerno p«, ob 7. uri vei'er. Obojno izdanje »tane : /.a jeden mesec . f. 1.—, iavfiii AvstviJ« t. I 50 it tri meaac . . „ 3 — , . „4 ,.S0 «« pol lan , . „ 6 — . , , 9,— vhb Isto . . „ 12.— . , ,18,—
Naročnino je plačevati naprej m nsročbe
brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamične Številko-bo dobivajo v pro-ilajalnicah tobaka v lrntn po 3 uri., izvori Trn* po 4 nvS.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu t petitu; tu nasloTH t debelimi črkami ne pl&čujo prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
l'onlana. osmrtnice in javno /.ahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništva; u licu Caserma A*. 13. Tsako pi»nao mora biti frankovano, ker nefrankovanu se ne ■prej imajo. Rokopisi se ne vračajo,
Naročnino, reklamacijo in ofclaso »preloma iipravništvo ulioa Violino ptc* '■olo bSt. 3. H. nadst. Naročnino ia ogla« je plačevati loco Trst, Odprt« rek Uma nie so proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,T mMrimtH Je iti««"
Deželni zbor istrski.
I. sqja.
Dne 8. t. m. se je torej sešel deželni zbor istrski. Ob 11. uri je bila slovesna sveta maša v stolni cerkvi v Poreču.
K sv. maši je došel namestnik, ekscelenca R i n a 1 d i n i z okrajnim glavarjem Fabianijem in dvojico uradnikov okrajnega glavarstva. Deželni glavar Campitelli je došel v spremstvu deželnih odbornikov Cleve in Bartolija. Poleg teh so prišli k iv. maši iz vse italijanske veČine posl. Rizzi, Vareton, Polesini in Canziani, dočim so se udeležili službe božje vsi členi manja ne izvzemši dra. Laginjc, ki ni bil še dospel v Poreč. Sv. mašo je daroval prevzvišeni biskup Flapp.
Prvo sejo je otvoril deželni glavar ravno o poludne. Navzočih je bilo 28 poslancev in virilist biskup Flapp. Govora cesarskega namestnika in deželnega glavarja Campitellija smo že označili v svoiem listu ; sedaj pa nas veže dolžnost, da doslovno navedemo pozdravni govor glavarjevega namestnika, dra. Andreja Stangerja. Dr. Stanger je rekel:
Visoka zbornica!
Stopajočemu na to velečastno mesto, usiljuje se mi trojna misel in trojno čutstvo. Prvo je čutstvo hvaležnosti do Njegovega Veličanstva, našega prsmilostljivega vladarja, ki je, pozvavši me na to mesto, toliko odlikoval mene in narod, kojemu pripadam.
Drugo je čutstvo dolžnosti, spojene s to Častjo, a tretje je bojazen, da morda ne bodem mogel zadoščati tem svojim dolžnostim.
Z ozirom na to trojno čutstvo se najprej najprimerneje zahvaljujem Njegovemu Veličanstvu, našemu premilostljivemu cesarju in kralju na podeljeni mi časti ter na izkazanem mi zaupanju, ter obetam, da si hočem prizadevati z verni silami, da se izkažem vrednega tega visokega odlikovanja.
Glede na dolžnosti, spojene s to mojo Častjo, obetam tej visoki zbornici, da hočem v slučaju, da bi bil pozvan voditi razprave, vsikdar imeti pred očmi zakon in pravilnik zbo-nice, ter da pri vršenju svojega poklica bodem in ostanem vsikdar nepristranski.
Bojazen pa, ki me prešinja, izgine popolnoma, ko bodeni videl, da me podpira ta visoka
PODL1STF1C T"
Šejtan.
Po pripovedanju sarajevskih mosleminov.
Spisal Antou Zaje.
V Sarajevu živel je pred nekoliko leti ma-homedanski mladič, z imenom Jiisuf Gazid. Stanoval je v svoji pusti in prazni kolihi s^ori v Nad kovaču ter životaril sam za-se, ka.it i ni imel starišev pa tudi ne bratov in sester. Mati mu je umrla par let po njegovem rojstvu, oče pa se je preselil ko je bil Jusuf deset let star, v dolgo večnost, pre-pustivši svojega jedinega sina kruti usodi in pa usmiljenim ljudem. Tako ostav jen započel se je Jusuf potepati po mestnih ulicah terse je z izproše-nimi milodari preživljal, da ni «>d lakote poginil v svoji pusti koči, ali pa kjo v zagati koje umazane in blatne sarajevske ulice. Ko je Jusuf malo od-rastel, popustil je prosjačenjo ter započel delati, kakor se spodobi za poštenega človeka. Postal je namreč hainal (postrešček) ter je nosil na svojih
zbornica, in zato prosim že sedaj, da me vsi, brez razlike stranke, izvolite podpirati, ko bodem potreboval vaše podpore".
Potem je dr. Stanger nadaljeval italijanski:
V svoji lastnosti kot podpredsednik te visoke zbornice, stopajoč na to velečastno mesto, na koje sem bil pozvan po cesarski milosti, ter da dokažem, kako spoštujem obe narodnosti v tej pokrajini, smatram za svojo dolžnost, da ponovim v italijanskem jeziku ono, kar sem popred izrekel v svojem materinem jeziku. (Dr. Stanger je ponovil potem, kar je rekel popred v hrvatskem jeziku, naglasivši, da se smatra dolžnim, da s predsedniške stolice spregovori tudi v drugem deželnem jeziku. Hrvatskemu da je dal prednost, ker je to njegov materini jezik, pri čemer je vskliknil posl. Spinčid: In jezik večine prebivalstva v pokrajini! Ko je dr. Stanger počel govoriti hrvatski, začeli so poslanci večine kašljati, sprehajati se in odhajati ; galerija je tudi pokašljavala silno in opetovano, na kar je cesarski namestnik ozrl se na predsednika in na galerijo, a predsednik je izdali-nil proti galeriji rahel — pst! Pri italijanskem delu govora Stangerjevega obmolknili so poslanci in galerija).
Po tej lepi, a v deželnem zboru istrskem ne nenavadni epizodi, sledile so slovesne obljube poslancev.
Posl. S p i n c i d je prosil za besedo, a predsednik ga je zavrnil, da nima besede. Spinčid pravi, da bi hotel staviti k stvari formalen predlog. Predsednik ga je zavrnil zopet, da nima pravice do besede, dokler ni storil obljube, in preči-tnl je potem formulo samo v italijanskem jeziku. Pozvani italijanski poslanci so odgovarjali s „pro-metto*. Iz manjšine je bil prvi pozvan posl. Ko-zulid, ki je čital: obljub u jem zvestobo in pokornost cesarju in kralju, vršenje zakona in vestno s p o 1 n j e v a n j e svojih d o 1 ž n o s t i. (Hrup med večino in na galeriji).
Posl. Jenko je storil istotako kakor Ko-zulid in zopet se je ponovil vihar med večino in na galeriji. Od nekod je bilo čuti klic ,i m p e r-t i n e n t i" 1 na kar je posl. Tomasi skočil po konci, kakor da ga je piknil sršen: kdo je vskliknil „impertinenti* ? Posl. Spinčid mu je odgovoril rezko : Vprašajte sv o je na galeriji!
Tudi predsednika so vzburili hrvatski glasovi tako, da je jel klicati: B a s t a, b a s t a ! kar pa nikakor ni motilo posl. Jenka, ki je mirno prečital vso formulo. Drugi hrvatski poslanci so storili obljubo le z besedo „obljubujem", sklice-vaje se na že prečitano formulo.
Po teh viharnih prizorih, istotako že običajnih v zbornici v Poreču, je prijavil predsednik najviši odlok, glasom katerega je Nj. Veličanstvo vzkratilo potrjen je sklepu deželnega zbora istrskega, s kojiin je bil le italijanski jezik proglašen raz p ravnim j e z i k o in.
Po tej ne baš ljubi jim prijavi, spravila se je italijanska večina nad dra. Stangerja in je v imenu iste posl. Defranceschi očital Stangerju, da ni imel najelementarnejega ozira nasproti zbornici, ker je govoril najprej hrvatski. V tej izjavi bilo je izrazov toli žaljivih za manjšino, da so jih baje obsojale celć izvestne visoke osebs, Id nam sicer niso naklonjene; iste osebe so pohvalile postopanje namestnika dež. glavarja. Manjšina seveda ni ostala dolžna odgovora na taka žaljenja ; v nje imenu je posl. Spinčid odločno zavrnil Defrancescliija reksi: „Kaj pa naj rečemo mi, ko Tidimo, da g. predsednik ni smatral vredno, da bi spregovoril le jedno besedo v našem jeziku, v j e z i k u veČine, velike večine prebivalstva v tej pokrajini, dd, niti formule obljube ni prečital v hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku, koji jezik se govori širom vse Istre?! (Ko je začel Spinčić govoriti, jeli so se italijanski poslanci dvigati raz sedeže in zapuščati dvorano, na galeriji pa so kričali, sikali in vikali ves čas, ko je govoril Spinčid; Časi je bilo čuti : B a s t a, b a s t a!, dočnn so členi manjšine pritrjevali govorniku; cesarski namestnik pa se je oziral nestrpno sedaj na predsednika, sedaj na galerijo. Predsednik pa se ni obrnil do galerije, ampak zaklical je govorniku: Amonisco! (Po-svarjam vas!), kar je napotilo posl. dr. D. Tri-najetida, da je vskliknil: Amoniskajte galerijo, ki nam je zaklicala popred .impertinenti" in ki sedaj buči nad nami. Predsednik je slednjič posvaril galerijo, zajedno pa je — menda radi iednakoprav-nosti — vzel govorniku besedo, vsled česar je nastala ostra kontroverza med predsednikom in poslancem Spinčidem, ki je trajala, dokler ni predsednik — ki je stal do sedaj — hlastno sel, po-
širokih plečih ljudem kovčege iz mesta na precej oddaljeni kolodvor in zopet obratno. No, to delo je opravljal par let ter pri tem rastel kakor divje cvetje kje gori na Vijegor-planini, kajti njegova vzgoja je bila prav pomanjkljiva : kar se je bil naučil od očeta, je že davno pozabil, a za nauke svojega soseda, učenega turškega hodža (duhovnik), se ni dosti zmenil in brigal. Večkrat ga je dobri Mehmed-efendi opominjal, da naj ne zanemarja moseje, naj ne je svinjskega mesa in naj no pije vina, kakor kruti neverniki, ki ne poznajo Maho-meda in pa naukov sv. korana. Večkrat so ga rotili tudi drugi pobožni ljudje njegove mahale (cerkvene občine), naj ne zalezuje turških devic in naj ne občuje s Švabicami, kajti to je velika grehota in sramota pred Bogom in ljudmi. Tako »o ga opominjali ali bilo je vse zastonj. V kratko rečeno : Jusuf bi', je v sramoto vsej občini in da ga ni Alah na neki čuden način rešil večnega pogubljenja, kdo ve, kaj bi se vse bilo iz njega. To pa se je dogodilo tako le:
Bilo je nekega poletnega večera, ko je naš Jusuf ves zasopljen od dnevnega dela, poletne vročine in pa od zavžitega hercegovskega vina, korakal v brdo proti svojemu stanovanju, ko ga je srečal njegov pobratim in veren sodrug Hasau ter nastopno ogovoril: „ Jusufe, ti je vroče, je-li ?«
„Oj, pa še kako! Dobro bi bilo okopati se, da človek opere malo taj neiznosni prah raz sebe !•
.Jaz sem tudi te misli in Če ti je prav, idiva jutri zgodaj v Ahtnedovo kopališče V *
„Da, meni je prav, ali zgodaj, veš, ob prvi ali drugi uri popolunoči 1" (Mahomedanci zahajajo, radi nekih družinskih obzirov, le po noči v ko-pelji).
„Dobro! Jaz te pridem poklicati* „Pa daj, ali moraš dobro polupati na vrata, kajti jaz imam zelo trdo spanje!*
„Da, ob dveh te prebudim ! Merhaba (Zdrav-stvuj) l*	(Dalje prih.)
grabil zvonec ter opetoval, da ne more dovoliti Bpinčiču, da bi govoril dalje, ter da hoče zaključiti sejo. Vskliknivši: „Protestu j « m proti takemu p o s t o p a 11 j u p r e d s e d n i k a" — sel je tudi Spiučić. Takov je bil torej zaključek prve seje deželnega zbora istrskega. Res lep začetek temu zasedanju.
Sodne razmere na Goriškem.
Interpelacij a
poslancev Al/reda Coronini-ja, Blaža Grič in tovarišev na Njega Prevzvišenost gospoda pravosod-nega ministra in na Njega Prevzvišenost gospoda ministra notranjih poslov radi nepravilnosti pri sodiščih na Primorskem sploh in radi sestavljanja porote posebej.
II.
V	obeh opisanih skupinah veljajo isti avstrijski zakoni, naredbe in propisi, med tem posebej §§. 163, 198. kaz. post., §. 13. obč. sod. reda, §. 2. razpravuega patenta, za slovensko skupino posebno min. ukaz od 15. marca 186a. št. 868. in od 11. julija 1886. št. 2088.
V	obeh skupinah stopiti ima v kratkem v veljavo civilno-sodni red.
Po teh propisih posluževati se je v občevanju s strankami, spisavanju dotičnih spisov, pri obravnavah in razpravah onega jezika, kateri je v okraju v navadi ter ga rabi stranka, priča, obtoženec, varovanec.
Rabiti je slovenski jezik v slovenskih pokrajinah ne le ako se razlaga gorenje propise po njih bistvu in se ne izkuša izpodbijati njih veljave z golimi sofizmi, ampak ako se razlaga naše avstrijske zakone sploh z zdravim razumom, z dobro voljo, razumeti je — po njih celoti in nagibih zakonodavca.
Obravnava pred sodiščem je javna in ustna;
sodniki sodijo po notranjem najboljšem prepričanja in prostem preudarku ;
iskati je pred vsem istine, resnice;
poučevati je v neprepirnem postopku stranko uradoma ter ščititi uradoma koristi varovancev in skrbovancev.
Obravnava naj se vrši pred obtožencem, ljudstvom in sodniki, očito za njih oko in uho.
Na tožečo in obdolženo stran jemati je voditelju obravnave enake ozire, obtožencu, tožencu, varovancu dajati je vsa sredstva, da se zaščiti pred krivico, storiti je uradoma vse, da pride resnica na dan.
Ali pa je obravnava javna, ustna, očitna, kedar je ne razume občinstvo, stranke, porotniki, sodniki ?
Ali so obtožencu, tožencu in varovancu dana na razpolaganje vsa sredstva, da se ščitijo, ako ne ved6, kaj se pred njimi godi, ako uradniki, obtožitelji, zagovorniki ne vedo in ne umejo, kar oni govore ? -
Ali more sodnik-jurist in sodnik - porotnik spoznavati krivdo in resnico, ako vidi, kako se obravnava sicer vrši pred njim po strogih formalnostih, a mu ostaja več ali manj temna stvar, bistvo obravnave?
Ali ne stopa na mesto prostega prevdarka porotnika-neveščaka le gola fantazija, koje pol in pol razumel to, za kar gre, iz tolmačenja sodnika-strokovnjaka ali učenega tolmača?
Ali ne zapada učeni sodnik in priprosti porotnik rutini državnega pravdnika, odvetnika, preiskovalnega sodnika ali prvomestuika obravnave, ako sam ni razumni, kar se je govorilo pred njim ?
Ali ne postaja sodnikom-pravnikom, ki sodnega jezika do cela ne umejo, pravda več ali manj pismena na podlagi zapisanega v smislu davno preteklih dob postopka ?
Kje ostaja ona čista resnica, 011a slepa pravica, katero zahteva zakon ?
Vsako zlodejstvo izvira po našem avstrijskem kazenskem zakonu edino le iz hudobnega naklepa ; kazen meriti je po več ali manj odločnem naklepu.
Kako pa naj sklepa sodnik-porotnik po individualnosti, po narodnih šegah in nagonih na hudoben naklep, na večjo ali manjšo odločnost naklepa, ako ne pozna naroda, katerega sodi, niti ne pozna jezika, kateri ta narod govori ?
Kako pa bode sodil to ljudstvo, kadar stopi med njega s predsodkom, da je to ljudstvo slabše od njega, da je to ljudstvo nižje vrste, vstvarjeno od Doga po človeški podobi kakor njegovo, a vstvarjeno le, da hlap< uje narodu, izmed katerega je on prišel ?
Kako naj sodi o razžaljenji časti, kadar mu niso znani navadni, še maitj tanjši odtenki govorice, kedar ne zna izluščiti pravega pomena besede iz cele govorice ?
Zlodejstva poguma so po našem avstrijskem zakoniku in po mnenju kazensko-pravnih teoretikov manj kažnjiva od zlodejstev iz koristoljubja. Med Slovenci prevladujejo slučaji zlodejstev poboja in tepeža, torej zlodejstva poguma.
Prve sodi Slovenec milejše, druge Italijan. Ako je že ta razlika vplivna na izrek, kako odločilna postane, ako sodnik niti se pozna jezika ni nravi sojen ca ?
Ali more konečno država po justični upravi vzgajati krepke, odkritodušne narode, ako v krajih, kjer ste si narodnosti vprek nasprotni, postavlja sodnikom moža, ki je protiven po narodni svoji vzgoji onemu narodu, katerega člene naj sodi?
Politiike vesti.
V TRSTU dnt 15. januvarja. 1896.
Deželni zbori. Deželni zbor istrski ima danes zopet sejo in na dnevnem redu je verifikacija volitev. Za danes niso izključeni pomembni in v svojih posledicah morda dalekosežni dogodki, ako je res, da je večina sklenila ovreči več volitev hrvatske manjšine. Ako bi hetela večina res brutalno uporabiti svojo številno večino v zbornici, prisilila bi le naše poslance do skrajne reakcije. Kajti, ako pomislimo, kakimi večinami so bili izvoljeni naši poslanci in kdor ve, kako ostro so pazile oblasti, da se na naši strani ni dogodila niti senca kake nepravilnosti pri volitvah, ta bode smatral kot golo nasilstvo, ako večina uniči le jedno samo volitev na naši strani. Našim poslancem po našem nemerodavnem menenju mora veljati geslo : Vsi skupaj v zbornici, vsi skupaj iz zbornice. Vsakako pa se nadejamo kakega poročila še pred zaključkom liita o današnji znameniti seji.
Ne moremo verjeti! Današnjemu „Mat-tinir* brzojavljajo z Dunaja, da za namestnika na Češko pride dosedanji namestnik dalmatinski, F. Z. M. David, a na mesto poslednjega da pride namestniški svetovalec pl. K r e k i c h. Prva vest se nam zdi malo verjetna, druga pa še manje. Zato pa podajemo to .Mattinovo" vest z vso potrebno rezervo, prepustivši vso odgovornost na nji omenjenemu listu.
Kdo bode deželni glavar v Dalmaciji? To vprašanje se mora rešiti te dni, kajti skoro se snide deželni zbor. Nekateri trde, da se je ta čast ponudila odvetniku in deželnemu poslancu dru. J v č e v i d u (ki je baje najbolji jurist v Dalmaciji), drugi pa hote vedeti, da je imenovanje dra. B u 1 a t a že predloženo na najvišem mestu. Verjetneje je to poslednje, kajti že pokojni Klaid je baj e želel, da Bulat postane deželni glavar in je pokojnik sam prevzel to čast še-le potem, ko je videl, da žele to 11a najvišem mestu. Bulat je bil najtesneji somišljenik pok. Klaiča.
Minister rojak za Galicijo. Ministrom-rojakom za Galicijo je baje določen sekcijski načelnik R i 11 n e r. Isti bode zavzemal v ministerstvu precej važno stališče, ako je res, da je on sestavil načrt za volilno preosnovo, kojega predloži vlada takoj po zopetnein snidenju državnega zbora. Ta plod Rittnerjevega uma bode odločilen — o tem naj se ne vara grof Badeni — tudi za obstanak sedanjega ministerstva; kajti vprašanje volilne preosnovo je oni trdi kamen, na kojem morajo dokazati avstrijska ministerstva, dit razumejo duh časa in potrebe sedanje dobe. V današnjih dneh ne zadošča samo železna loka za vodstvo držav, ampak treba je tudi pravega razumevanja svoje naloge.
Boj proti antisemitizmu. Nemškoliberalni krogi so tako dolgo ovaj al i znanega antisemitskega župnika Dečke rta na Dunaju radi propovedij, v kojih je baje hivjskal proti Židom, da se je slednjič res uvela sodna preiskava proti njemu.
Včeraj se je vršila glavna razprava, toda porotniki so spoznali obtoženca nekrivim in tako je nemškoliberalno ovaduštvo bogatije za jedno — blamažo !
Volitve 11a Ogerskem. Na Ogerskem se bliža dan milenijskih slavnosti. Madjari so uverjeni, da bodo v tem letu oči vse Evrope obrnene v Budimpešto, kajti sleherni Madjar je uverjen do dna svoje duše, da na madjarskem globu se dela lepo in slabo vreme za vso Evropo. V trenutku torej, ko se bode veliko svetovne kolo vrtilo okolo budimpeštanske osi, ra/.umemo željo voditelja opozici-jonalne »narodne stranke", grofa Alberta Appo-nyi-a, tega zgovornega gospoda in večnega inini-sterskega kandidata da bi v tej za narod madjarski toli imenitni d6bi nastalo nekako premirje med strankami, da bi vsaj za to dobo prenehal boj ob vprašanju, ali naj židovsko-liberna garda \Vekerle-Banffy-jeva, ali pa narodna stranka Apponyijeva zajema iz vladnih jasli in — tlači nemadjarske narodnosti. To je tisto veliko vprašanje, ki vzne-mirja neprestano duhove ua Ogerskem in iz kojega se je izcimila tudi usodna borba državne oblasti na Ogerskem proti veri in cerkvi katoliški. Ob tem vprašanju se vnema sleherno madjarsko srce, kajti znauo je, da ga ni prijetnejšega posla za vsacega pravega politika na Ogerskem, nego sedeti pri — jaslih in — zatirati druge.
To večno tekmovanje, kdo naj bode prvi pri jaslih, naj bi zginilo s površja za dobo milenijske razstave, to je torej prisrčna želja vrlega grofa Ap-ponyi-a. V ta namen je ob novem letu objavil v svojem glasilu članek, s kojim je pozval minister-skega predsednika, barona Banlfy-a, naj ta pe-slednji pritrdi nasvetovanemu premirju, ali, kakor pravijo, »božjemu miru". Za vso svojo spravljivost stavil je grof Apponyi le jeden sam pogoj. Zahteval je namreč, naj vlada poskrbi, da se pri volitvah na Ogerskem odslej ne bodo vršile take grozne zlorabe in nasilstva, kakoršne so se do sedaj, seveda vsikdar v prid one stranke, ki ima v svojih rokah uradnike in pandurje: vladne stranke. Nismo sicer popolnoma uverjeni, da ne bi se tudi grof Apponyi morda malce naslanjal na izborni vladni aparat v dosego sebi ugodnih volitev, ako bi mogel, to je: ako bi bil on sam na krmila vlade, ali predlog njegov sam na sebi — to moramo že pripoznati — je popolnoma opravičen in potreben. Kajti ni je morda dežele v Evropi, Iger bi vladala tolika korupcija pri volitvah, kakor na Madjarskem, v tej baje neporušni trdnjavi žido-madjarskega liberalizma. Tu se postopa uprav barbarski z volilci, koji uočejo oddati svojega glasu za onega kandidata, kojega želi vlada in za kojega „delajo* pandurji. Tu ne deluje samo moralni pritisk, ampak tudi sila pestij; tu volilec ni izpostavljen samo grožnjam, ampak stoji v jednomer z jedno nogo — t zaporu, kokler ni oddal svojega glasu za — vladnega kandidata. Vsled dogodkov pri nedavno vršivši se volitvi v Stupavi, ko so morali opo-zicijonalni volilci stati cele tri dni pod milim nebom, v mokroti in v krutem mrazu, obolelo je n. pr. mnogo volilcev na tifu. Volitev je trajala tri dni, dasi bi se bila lahko izvršila v jednem dnevu; ker šanse niso stale dobro za vladnega kandidati«, pomagala si je slavna komisija s tem, da je fizično uničevala opozicijunalne volilce. V kolikor niso pomagali nasilje in zapori, pomagati so morale neugodnosti krutega vremena, da je slednjič tudi v Stupavi zmagala — madjarska svoboda. Proti takim nasilstvoin se hoče grof Apponyi zavarovati za bodočnost; ali kakor rečeno : stvar vendar ni dognana za nas, ali je pri grofu Apponyi-u odločilneje navdušenje za pravico in politiško svobodo, ali pa — želja, da strmoglavi sedanjo vladno stranko in da postane potem mi-nisterski predsednik — on sam !
Vzroki, ki so porodili namen, naiu niso znani, namen pa je vsakakor dober, kakor je tudi veljavno utemeljenje te zahteve se strani grofa Ap-ponyi-a, d a n a 111 r e č taki škandali pri volitvah pačijo in kvarijo tudi parlamentarizem s a in. S tem je pripozual grof Apponyi, da židovski liberalizem, ki svira sed^j na Ogerskem prvo vijolino, pači in kvari ustavno življenje in spravlja tudi parlament ob kredit, ker ga zlorablja za svoje nasilne namene. Toda ne le na Ogerskem, ampak tudi kje drugje, je ravno liberalizem sedanje dobe največi nasprotnik res-
nične svobode; zato pa se navdušuj zanj, kdor more — nu se ne moremo !
Zahtevo svojo po zagotovljenju zares neodvisnih in svobodnili volitev je grof Appolonyi po-vil v šestero toček, ki se glase: 1. Delokrog predsednika volitve je določiti natančno: 2. uravnati je vprašanje odgovornosti za uporabljanje orožnikov in vojakov pri volitvah ; 3. dati je zadostnega jamstva za popolno svobodo pri izvrševanju volilnega prava; 4. gla-Bove onih, ki so opravičeni za volitev, je vspre-jemati brezpogojno ; 5. brezpogojno je odklanjati glasove tacili, ki niso opravičeni za volitev; 6. občinskim in državnim uradnikom je strogo prepovedano agitovati ali pa pritiskati na volile e. Slednjič zahteva Apponyi, naj bi volitev ne potrjal parlament sam, ampak posebni sodniki. Ta poslednja zahteva se nam zdi še najvažniša, kajti dotičniki, ki so bili izvoljeni krivičnim načinom, ne bi bili uverjeni že v naprej, da parlament, oziroma večina v istem potrdi njih izvolitev Tzlic vsem nepravilnostim, in ako bi se jim bilo bati, da pravični sodniki ovr-žejo tako sleparsko volitev, premislili bi se dvakrat, predno bi trošili tisočake za svojo izvolitev. Kajti nikdo ne troši rad denarja za svojo lastno konečno blamažo.
V obče sodijo, da vladna stranka pritrdi nasvetom grofa Apponyi-a. Pri tem pa se moramo odločno zavarovati proti domnevanju, kakor da bi bili hoteli reči, da bode ogerska vlada res in praktično izvrševala gornje zahteve. Na to ni misliti, kajti liberalizem sedanje dobe je že tak, da oe more živeti brez nasilja. V isti hip, ko bi se volitve vršile res po gornjem receptu, podpisana bi bila smrtna sodba lažiliberalizmu — ne le na Ogerskem. Dosedaj pa še ni bilo v navadi, da bi se krivi nosovi umikali na lepem; in tudi na Ogerskem židoliberalizem izvestno ne prežaga la&tnoročno veje, na kateri sedi — zlorabo in nasilje pri volitvah !
Reka — madjarska?! Reškim Madjarom, ki pa imajo na sebi to posebnost, da ne znajo ni besedice madjarski, ne zadošča, *da uživajo vse blagre madjarske politiške uprave, ampak ločiti bi se hoteli tudi cerkveno od Hrvatske, oziroma od škofije senjske. Mestni zastop je namreč soglasno vsprejel predlog nekega Giulleticha reete Jeletiča, naj bi se Reka odcepila od imenovane škofije. K temu sklepu pridodaje »Agramer Tagbl&tt": .Zagotoviti moramo slavni mestni zastop, da ta svoj sklep lahko obesi v dimnik, tam, kjer jo isti najviši*.
Ustaju na otoku Kuba. Položenje na otoku Kuba je nespremenjeno. Maršal Martinez uampos poroča sicer, da je španjska vojska tu pa tam potolkla ustaše, toda v glavnem je položenje nespremenjeno. Ministerski svet v Madridu je sklenil, da odpošlje na Kubo še dve eskadroni konjice.
Italija v Afriki. List „Neue Freis Presse", ki dosledno goji iskrene simpatije do Italijanov in ki gotovo želi Italiji popolnih »spehov v naselbini eritrejski, prinesla je včeraj uvoden članek, v katerem slika v najtemniših barvah položenje italijanske posadke v utrdbi Makallč, kajti prihaja do zaključka, da jej bode umreti ali pod bodalom nasprotnikov ali pa vsled žeje. „Neue Freie Presse" jemlje v svoje varstvo generala Baratierija in hvali pri njem ravno isto, kar grajajo njega vročekrvni rojaki — previdnost. Tudi če bode premagan pri toli težavnih okolno-stih, njegovo dobro ime kot vojak in general ostane vendar nedotakneno. Toda Baratieriju se ni le bojevati za svojo čast, ampak tudi za obstanek sedanje — vlade. Ministerstvo Crispijevo ne bi niti za trenotek preživelo poraza v Afriki. Zato treba Crispi mamljivega vpliva kake zmage. Ni ga bilo z lepa državnika, ki bi bil toli željno pričakoval veselih vesti iz Afrike. Moč (jrispija visi na jedui niti; ali zmaga, ali podleže Baratieri v Afriki.
Tudi današnje vesti, došle iz Rima, kažejo, kako smešni so Italijani v svojih poročilih. Sedaj nam bi hoteli natveziti pravljico, da tako Menelik kolikor Makonen želita miru z Italijo, ali njiju volja ne velja, ker kraljica Taitft hoče po vsej sili vojsko proti Italijanom. Jako pesimistiško je tudi poročilo Baratierija samega, ki naznanja, da so v bitkah pri Makalle dne 10. in 11. odbili Italijani šoance, a daje vodovod še vedno v rokah sov-
ražnikov in da bode zelo teško dobiti ga zopet v r o k e. Tu priznava torej sain Baratieri pretečo nevarnost, o koji govori tudi gornji članek v „N. Fr. Presse* -- da namreč žeja ugonobi posadko v Makalle, ako je ue uniči orožje sovražnikov. Baratieri zaključuje: .Položenje je j a k o težavno, utegnejo je pa zboljšati zgube na strani sovražnikov*. To pa je res medla tolažba.
Različne vesti*
Cesarjeva zahvala Campitelliju Nj. Velič. cesar dat je izreči deželnemu glavarju istrskemu, r*r. Campitelliju, Svojo zahvalo na čestitki, katero je bil dr. Campitelli doposlal brzojavnim potom Nj. Veličanstvu povodom novega leta.
Osebna vest. Policijski ravnatelj tržaški, dvorni svetovalec T s c h e r n k o , odpeljal se je predvčerajšnjem na Dunaj.
Notarski izpit. Dr. Silvan S i u k o v i c h (SinkoviČ) poležil je 14. t. m. pred tukajšnjim pri-zivaim sodiščem odličnim vspehom notarski izpit.
Dolžnost je Slovanom tržaškim, da se v kolikor le možno velikem številu udeleže jutršnje zadušnice za pokojnega uzor moža, dra. Mihovila K I a i č a. Sveti obredi se bodo vršili v cerkvi pri sv. Antonu starem. Tudi ob tej žalostni priliki naj se pokaže vzajemnost med tržaškimi Slovani!
Mestni svet trlaiki bode imel nocoj svojo
1.	letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je 13 točk, med temi vidite nam se najzanimiveji: točka
2.)	„Priobčenje namestništvenega spisa, glasom katerega naj mestni svet določi nekoliko posebnih delegatov, ki naj bi se posvetovali z državnimi organi gleda tega, da prevzame država občinski srednji šoli v svojo obskrbo* in pa točka 3.) „Priobčenje namestništvenega odloka, glasom katerega se nalaga mastni občini, da ustanovi jedno-razredno ljudsko šolo za Gropado in Padrič."
K demonstracijam v Piranu. Včerajšnji „Osser-vatore Triestino* piše: Ne moremo drugače, nego da najostreje obsodimo take čine surovosti, naperjene proti osebam, nahajajočim se v javnih službah in uživajočim zaupanje velikoga dela pokrajine. Ta slue*y se nam kaže tem hujši, ta čin tem bolj obžalovanja vreden, ako pošte vamo, v koli mučnem p o 1 o ž e n j u so bili poslanci, ko niso mogli nadaljevati svoje poti po morju valed viharnega vremena, a potem niti na kepnem niso dobili sredstev za nadaljevanje svojega potovanja, ampak so bili prisiljeni, iti peš, in bi po takem smeli pričakovati drugačnega vedenja tudi od manje dobro vzgojenih ljudij".
Tej obsodbi dostavlja „Triester Tagblatt", da se taki čini obsojajo sami in da je glas „Osservatora" posebno dobro došel zato, ker bi hoteli zizvestne strani take gnusne čine označevati kot posebno — junaštvo.
Mi pa konstatujemo, da ,Tr. Tagblatt" sedaj pripoznava, da je bilo izgredov v Piranu in da od izvestne strani odobrujejo te izgrede ! Zelo ustregel bi nam „Triester Tagblatt*, ako bi nam hotel pojasniti, kdo so ti ,von gewisser Seite" ! In na dalje: ali je res izključena možnost, da so ti, ki sedaj odobrujejo izgrede, imeli svojo roko vmes, ko so psovali in metali kamenje za poslanci — »paglavci* ? 1 Ti „paglavci" postajajo res vedno bolj zamotana uganjka!
Papež Lev XIII. ruski akademik. Dn6 11. t. m. imela je ruska akademija znanosti slovesno sejo pod predsedstvom velikega kneza Konstantina. V*tej seji imenovala je ta akademije papeža L«va XIII. svojim častnim članom. Na isti način odlikovala je akademija vojvodo Aumalskega.
Za veliki ples „Trž. podpornega in bralnega društva" so se že razposlala vabila. Ako kdo po pomoti ni dobil vabila, obrne naj se ali do društvenega uradnika, ali pa do predsednika Andreja Kalana (ulica Caserma št. 13), kjer se dobivajo tudi vstopnice in društvena znamenja. Vstopnice pa se dobivajo tudi v kavarnah Tedesco in Coni-mercio.
Odbor podpornega društva za slovenske viso-košolce na Dunaju razpošilja ravnokar sedmo letno ' poročilo o svojem delovanju v letu 1894-9B. Spominja se najprvo v tem letu umrlih članor vč. g.
Fr. Čarmana, voj. župnika v p., g. dra. Fr. Cele-stina, prof. v Zagrebu in trgovca v Mariboru g. Maksa Morica. Deželni zbor kranjski jo društvu naklonil 300 gld. Veča darila so društvu poklonili trije društveni ustanovniki: prevzvišeni knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik, veleč. g. dr. Anton Gregorčič, drž. posl. itd. in g. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru. Med gg. drž. posl. je g. Anton Globočnik pl. Sorodol*ki nabral lepo svoto. Svojega premilostljivega vladiko so lepo posnemali rodoljubni Slovenci v Mariboru, ki so po g. Fr. Dolencu, trgovcu v Mariboru, društui poslali Še večo svoto nego druga leta. Posebna hvala gre slovennki posojilnici v Mariboru, ki je, kakor vsako leto, tudi letos društvu podarila 50 gld.
V	Mariboru je število požrtvovalnih prijateljev podpornemu društvu naraslo; zato gre pač vernemu društvenemu poverjeniku gosp. Fr. Dolencu iskrena zahvala ! Izmed posojilnic so darovale: SI. „kmetiska posojilnica okolice ljubljanske", dalje posojilnica v Ptuju, v Šoštanju in v Sinjči vasi na Koroškem. Iz Brežic je g. Janez Munda, c. kr. okr. živinozdravnik, iz Gorice g. Andrej Kragelj c. kr. prof., iz Kamnika g. dr. Kaiol Šmidingerc. k. notar, iz Novega mestu pa pravnik Aleks. Še-tek poslali društvu lepo svoto; gg. dijaki v Ribnici in gg. akademiki v Novem mestu pa so priredili v korist podpornemu društvu slavnosti; donesek teh je letos edino pomnožil društveno glavnico — kot ustanovnik se letos ni oglasil nobeden! — Slovensko časnikarstvo si je pridobilo za društvo posebnih zaslug, posebno je imenovati časopise: „Domovino*, „Edinost*, »Slovenec*, „Slovenski Narod",,Slovanski Svet*, „Sočo* in „Sudsteierisehe Post". — Društvo pa je to leto ipak imelo manj dohodkov nego lani, prosilcev pa mnogo več. Tej nemili prikazni je pač največ kriva potresna nesreča ! Dal Bog, da bode v tem letu usoda milejša 1 Zato pa more največ storiti požrtvovalnost slovenska. Jeden podpiranec, koroški Slovenec, je društvu povrnil polovico njemu dane podpore. Lep vzgled za mnogo podpirancev ! Med podporniki je tudi češka dama in več Cehov. Društvo izreka vsem iskreno zahvalo, ki so na katerikoli način podpirali društvo.
Vsek dohodkov je društvo imelo 1122 gld.
68	nč., od teh pripada osnovni glavnici 67 gld.
69	nč. Vsa glavnica iznaša 4540 gld. 07 nč. — Stroškov je imelo društvo 1239 gld. 94 nč. Odbor je v 9tih sejah med 53 študentov v 264 slučajih v denarju razdelil 638 gld. 50 nč„ za znamke obednice pa 524 gld. 75 nč. Vsaka obeduica je stala 25 nč. — Po študijah je bilo med podpi-rauci : 18 juristov, 13 filozofov, 6 inedicincev, 7 tehnikov, 6 veterinancev, 2 akademika-kiparja in 1 konservatorist; po kronovinah : 38 Kranjcev, 7 Primorcev, 6 Štajercev in 2 Korošca, skupaj 53 podpirancev. V sedmih letih je društvo razdelilo 6336 gld. 46 nč., glavnica znaša 4540 gld. 07 nč. Vsega skupaj je torej društvo prijelo 10 876 gld. B3 nč.! — Vsakemu rodoljubu priporočamo naslov društvenega blagajnika, veleč. g. dra. Fr. Sedeja na Dunaju, I. Augustinerstrasse 7.	P.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, izdala je prvo poročilo in računski sklep za upravno dobo od 4. novembra 1894. do 31. decembra 1895. Iz tega poročila posnemamo: V omenjeni dobi naložilo je 1478 strank 456.630 kroti 14 stot., 405 stnuik pa je vzdignilo 89.005 kron, 55 st. ; denarnega prometa bilo je 1,336.125 kron 89 stot.
V	teku te d6be pristopilo je 255 društvenikov ki so vplačali 7.380 kron deležev; posojila pa je prosilo 366 strank v znesku 528.993 K. Čistega dobička bilo je 2 706 K. 07 st.; iz tega ustanovi se po sklepu občnega zbora „posebni rezervni zaklad za morebitne izgube" v znesku 2706 K. 59 st. Rezervni zaklad za leto 1895. iznaša 510 K. „Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji« vsprejema hranilne vloge od vsakega, če tudi ni ud zadruge ter jih obrestuje po \%t posojila pa daje samo zadružnikom proti 5% obrestim Poročilo zaključuje: S posebnim zadoščenjem in velikim veseljem zamore stopiti okrajna hranilnica in posojilnica s svojim ravnateljstvom kot nadzorstvom pred svoje člane z zavestjo, da se v tej d6bi ni delalo brezvspešno. Ni bila dana le prilika bolj siromašnemu prebivalstvu, da je mogl« nalagati majhne svote k primernemu obrestovanjn, ampak spravila je s svojim delovanjem tudi ua
nizko stopinjo visoko obrestno mero za posojila, ki je bila v našem okraju običajna.
Zopet potres v Ljubljani. Predsinočnem, (14) kasno, došla je iz Ljubljane ta - le brzojavka : Ob 7» 8 uri zvečer bilo je občutiti dve sekundi trajajoči, prilično močen podzemski sunek s sledečo vibracijo, Zajedno bilo je slišati podzemsko bučenje. Tega sunka prebivalstvo v obče niti občutilo ni. Škode ni provzročil ta sunek nikakoršne.
Čudna zima. Italijanski li-»ti poročajo, da je v srednji Italiji v Abruzzih in po otoku Sardiniji obustavljen ves promet zaradi množine snega, ki leži po aekaterih krajih do dva metra na debelo! Ljubljanski listi pa pišejo, da je na Kranjskem kopno in lepo vreme. Na Kranjskem pade navaduo mnogo snega, a letošnja zima pokrila je snegom namesto Kranjske „solnčno Italijo*. Čudna zima.
Kolera v Galiciji. Iz Lvova poročajo : Včeraj so v selu Trembola obolele tri osebe za kolero in umrle tri osebe, ki so bile že prej bolne. V Hu-siatynu obolela je jedna oseba za kolero.
Ogenj v premogarni. V rovu „Hermenegild* premogarne poleg Moravske Ostro vice na vstal je dne 14. t. m. ob 11 bf uri dop. ogenj. Dotični rov so takoj osamili ter z vso eneržijo pričeli gašenje in hiteli na pomoč rudarjem v rovu. Do večera spravili so na dan 15 mrličev, in rešili so 17 mož. 12 jih je hudo opečenih. Ni še dokazano, kako je navstal ogenj, kajti v rovu se niso bili vneli strupeni plini, torej tudi ni bilo nikakoršne eksplozije.
Nasilna tatvina. Težak Ivan Hreščak, 19 I. deček, rodom iz Sežane, poslednje dni brez posla, stanoval je po prilici poslednja dva meseca pri zakonskima Andreju in Mariji Hrovatin pri sv. Ivanu, ulica S, Cilino bst. 428. Predvčerajšnjem dopoludne uporabil je Hreščak priložnost, ko Hro-vatiuovih ni bilo doma, ulomil v njiju stanovanje ter ukradel iz omare 125 gld. v gotovem denarju (o desetakov, 5 srebernih goldinarjev in ostalo v petakih). Tatvino je prijavil Hrovatin Sv. Ivan-Verdeljskemu policijskemu komisarjatu, katero zasleduje tatu. Hreščak je srednje postave, temno-rujavih las in oči. Opravljen bil je v črnini, imel je mehak rujav klobuk.
Osleparjeni izseljenci. Vponedeljek je odpotovalo na parniku „Re Umberto" iz Genove 700 izseljencev iz Galicije in 80 iz Ogerske v Brazilijo. Izseljence osleparil je brezvesten agent za izseljevanje za 1700 gld. Energično postopanje avstro-ogerskega konzula v zvezi s pristaniško policijo je imelo ta vspeh, da so dobili osleparjeni izseljenci svoj denar v znesku 700 gld. nazaj. Ostalih 1000 gld. pa so poslale italijanske oblasti gali-škeinu namestništvu, katero naj ta denar razdeli med 33 drugih kmečkih galiških rodbin, ki »o dale denarja dotičnemu agentu kot jamčevino za nainerovano izselitev. Te rodbine pa niso mogle še ostaviti svoje domovine, ker doslej ui bilo mogoče preskrbeti jim brezplačne vožnje v Brazilijo. Morda si siromaki sedaj premislijo v očigled temu sleparstvu ter ostanejo rajse v svoji domovini v siromaštvu, nego da bi Šli v južno Ameriko iskat si negotove sreče, ali morebitnega propada!
Sodnijsko. Med klesarjema Ivanom Svetličem, 2 3 letni m mladeničem iz Komenskega okraja, in Ivanom Zamborjem iz Furlanije, službujočima v nekem kamenolomu v Nabrežini, bili so večni narodnostni prepiri Dne 3. novembra min. leta pod večer sedel je S veti i č z nekaterimi prijatelji v Boschetti-jevi gostilni v Nabrežini, pri drugi mizi bil je pa Zambor z jednim svojih prijateljev. Svetlič je pričel Zamborja psovati, le-ta pa se izmaknil na dvorišče. Svetlič je šel za njim ter ga napadel s klesarskim dletom. Sunil ga je v trebuh; dleto je prodrlo Zsiuborjevo obleko in mu prizadelo na trebuhu 2 cm. globoko rano. Dasi ta rana sama ob sebi ni bila teške naravi, moral se je Svetlič predvčerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem zagovarjati zaradi teškega telesnega poškodovanja z ozirom na orodje, s kojim je bil ranil svojega nasprotnika in z ozirom na kraj, kjer mu je prizadel rano. Da bi bila rana le nekoliko globokejša, prav lahko bi bilo prišlo življenje ranjenega v nevarnost. Sodišče je obsodilo Svetliča na šest. mesecev teške ječe.
501etni kmet Matei Kinkela iz Gornjega Lu-kovca (Volosko), živel je v neslogi s svojim očetom in s svojo mačeho. Za vsako malenkost in Čestokrat tudi brez vzroka psoval je in mučil
toliko svojega očeta, kolikor mačeho. Starca sta se ga vsled tega jako bala. Zaradi takih nevarnih pretenj in zaradi pretepanja svojega oč^ta bil je Kinkela že štirikrat prav ostro kaznovan (med temi kaznimi glasili sti 2 vsaka na 18 mesecev, jedna na 2 leti ječe). Dne 17. decembra min. 1. razjezil se je Kinkela zopet na svojo mačeho, ho-teči jo udariti s stolom, toda udarec je zabranil slučajno prisotni kmet Anton Slovič. Kinkelo so ovadili iti predvčerajšnjem stal je zopet pred tukajšnjim sodiščem, obtožen javnega nasilstva. Sodišče mu je priznalo 18 mesecev teške ječe.
Koledar. Danes (16.): Marcel, papež ; Honorat škof. — Jutri (17.): Anton, puščavnik; Sulpicij, škof. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 43 min. zatoni ob 4. uri 87 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4*5 stop., ob 2 pop. 9 5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Kastav 14. Danes so se začele tu občinske volitve z volitvijo v III. razredu. Došlo je veliko naroda iz vse Kastavščine. Volitev se vrši jako počasi. Dopoludne bilo je oddanih 34 glasov, med temi 31 za pošteno neodvisno narodno stranko.
Ka8tav 15. Tretji razred je volil ne-pretržno 21 ur. Naga ljudska stranka dobila je 489 glasov, ona druga vsiljenka pa 26. Oduševljenje narodovo neopisno. Živeli zavedni volilci kastavski! Danes voli drugi razred skoro jednoglasno kandidate iste naše stranke.
Poreč 15. (Izv. brz. „Edinosti"). V da-našnji seji deželnega zbora isterskega zahtevala sta poslanca dr. Dinko Trinajstić in Mandić raznih popravkov v zapisniku prve seje. Predsednik je uvažil samo zahtevo vladnega zastopnika glede na popravke poslanca Manđića. Poslednji se je pritoževal na postopanju korespondenčitega biro. Potem je priSlo na vrsto potrjenje volitev. Potrdile so se vse volitve razun onih v kmečkih občinah, ki so se izročile odseku. Potem so govorili Kom-pare o bratovščinah, Jenku o kreditnem zavodu, Mandić o šolskih obračunih. Bilo je burnih prizorov. Prihodnja seja bode v petek.
Dunaj 15. „Fremdeublatf ' poroča iz dobro poučenega vira, da je ces. namestnik na Češkem, grof T h un, že dnd 7. t. t naprosil vlado, da naj predloži cesarju njegovo ostavko. Tej prošnji je vlada vstregla ter zajedno vzela na znanje, da je grof Th u n pripravljen (»stati na svojem mestu do zaključenja sedanjega deželuozborskega zasedanja.
London 15. Minister za notranje posle, Rid-ley, izustil je včeraj v i\Tewcastlu govor, v katerem je naglasil svoje osvedočenje. da se poravnajo l-aspori glede Venezuele mirnim potom — Zajedno je minister izjavil, da je bilo Jamesonovo postopanje nasproti Transvaalu neopravičeno in nezakonito. Vlada da se hoče ravnati po konvenciji izza leta 1884 ter ne mara žaliti pravic drugih dežel.
London 15. „Times" javlja: Admiraliteta pozvala je najodličnejše ladjostavbarske zavode, da naj ulože svoje ponudbe za zgradbo 1Q novih križark. Zgradba teh novih vojnih ladij ima takoj pričeti. Nadalje je pozvala admiraliteta one zavode, kateri imajo narofibe od vlade, da izvrše iste naročbe pred kakoršnitnikoli zasebnimi naročili.
ZAHVALA.
Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju dobivalo je v preteklem letu sledeče liste brezplačno : „Slovenski Nirod*. „Edinost", „Slovanski
Svet'
.Mir
tl)omovina-, Amerikanski Slovenec*,
„Novice", „Dolenjske Novice", Slovenski Gospodar", „Kmetovalec*, „ Cvetje«, „Popotnik*, „Učiteljski Tovariš*, „Vrtec*, „Ljublj. Zvon", „Slovenski pravnik", „Izvestja muzejskega društva", „Slovan, knjižnica", „Obzor\ Naša Sloga", „Hlas Naroda", „Humoristicke listyrt, „Češka straž", „Novoja Vremja", „Siidsteierisehe Post", „Politik", „Ge-richtszeitung".
Uredništvu imenovanih listov bodi izrečena na tem mestu najiskreneja zahvala, stud. pliil Jcsip Reisnsr, stud. iur. K. Stefin, t. fi. predsednik	t. č. taju. nam.
t V!'/.**	i	lt> E «> $ Ffc V I* *>>
it; ■.mpuB^i, Ptanioii /.#• je »n 7.14 7.16 Pionion
7.H spomlad 1«96 «-91--tlo 6.92 Oves za j^Hon —•_
--K* 7.ii npnml i<l S 25 8.26 Koruza it oktober —.—
-	maj-juni 1896 4.43 -4.44
'■4'm«- m	k>i 6 95 M(5 0'i 79 kil, r.
7 — ' 7.10. od Ilit !, 7.0.1 —7" iS od 81. ril. 7.15
-	7 2.V	t;II. f,)r 7.21-7.8 >.— j eAmtm 5*60-8 i6
pruh. 5 40-6 75 ri nora -306.20
PAenica stalno prodaja 45000 nit. »t., po dobrih cenah, so drusje vrsti žita ltanpreinanjone. Yr-me: milo.
Praga. Nerattniiuni aludkor f. 13.90. —.—u maj 14. m. Oktol>er-<teceml><«r. I3.«5
Praga. Centrifugal novi, postavljen v Trat in carino vred odpošiljate? precej f. SI 50 . Con raniti 32 25—32-50 Četvorni 83 25 -33.50. V gtavali (soditi) 33.50 34. -- jako stalno	'
Ha^rs. Kuta Santon ffood Averagn za janavar 88*50, za naj 84.50
Hamburg. 8 hii'on jfoot! »varajo za jaiuvar 70.25 za mar« 70.— eamaj 69,—.
Dunajska borza 15,
ione
Državni doig v pttpirju , , n * v Hrobru , . . Avutrijnka renta v zlatu , . n n v kronal) . ,
Kreditno ukoije .....
London 10 Lat.......
Napoleoni........
20 mark	. . ....
100 italj. lir .	...
januvarja
danen
100.70 100 95 122.30 100 35 3^8-50 121.70
9.617,
11.87 44.15
včeraj 100 35 100.65 12 >.30 100 16 356.75 121 60 1' 62'/» 11.87'/, <4 05
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
aj JuinK ieleznlca (Poftaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brzovlnk na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9 — „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom.
2.10 popol. omnibuH v Kormin.
4.40 „ omnibuB v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza 8 Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.10 w mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 n mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina. 9 25 „ brzovlak i Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5,40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Vorone, Kormina, Nabrežine.
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; —
•i Dunaja zveza z Reko.
t>) Državna ieleznlca. (Postaja pri sv. Andreju) Od dni 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj.
4 40 „ v Herpelje, Divačo in Pulj.
730 n brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2 20 popol. v Divačo 4.19 „ t Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulj h, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Itovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 n brzovlak iz Pulja, Rovinja.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29 nopol. iz Boršta. 9.85 * _ iz D i vnče.
Josip Pimrello
mehanik
izvršuje vsakotšno popravo bivalnih Btrojov in dvokoles. Prodaja novo in r.»blj šivalne strojo in dvokolesa.
Via Nadonna del mare štev. 4, uhod via Fontanone,
vštric 2. h t. I
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Tor-rente in ulice S. Francesco.
Krčniarjem iu drugim prodajalcem daje se navadni skonto.
Deklica, ali dečko
sprejme se kot učenka oziroma učenec v trgovino z mešanim blagom na deželi. Kdor hoče kaj pobližnega izvedeti v tej reči, naj se blagovoljno obrne na naš list.
Rlchterjav
L IN/MEN T S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se j>o vseh lekarna -v
Lantnik politično druitv* „Edina*t,i". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikata. — Tiskarn* t »*tt«-u<- v