'fM
St. 5.
V Gorici, 1. februarya 1878

„So&a" izhaja vsak petek in veljja i posto prejeniana ali v Gorici na dora po&iljana:
Vse leto   ......   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
6etrti leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ..po $lanicaka se plaCoje za navadno tristop bo Tfsto:
- 8 to. ce-46 tiska-4- krat 7   „   „   „     »   2   „ 6   »»   »   n     »   3   » Za vece itke po prostoru.
SOČA
Posamezno Stevilke.ft dobivajo p» 10 soldo* v Gorici v to&aiafnici t ft-sposki ullci blizo „treb. kron", — y Trsui ˇ tobakarnici „Vi» dojla «a-serma 60".
Dopisi naj se blagovoljno poMHaja tiredniStvu „S$e" v .Gorici Via del Mj*» nicipiov Kalistrovi higilll. nadstr. narp$-nina pa oprav'nigtvu „Soce" t Gorici „Via leuole" h. atv. 429, II. oadttr.
Rokopisi se no tiatajo; dopirf **j
blagovoijno frankujejo, — DeWcc^i
in drugim neprfimofcnira ge narocpiia
se blagovoijno frankuji in drugim neprfimofcni milt, ako se ogla«e pri uredniitru,
(ilasfilo slo?enskega politicuega druStva gor&kega za brambo narodnih pravic.
wUk
ltalijani in Slovani.
t'lalje iu konec.)
AH^Isouzu nij zadosti, da spada Gorfrko v /.em* ljppisncm pomenu k Frijukkemti, nego on hufp vse kaj druzcga. On terdi. <la so tmli sege 111 jezik gori-Skih prebivalcev popolno enake, kakor jezik in s>ge Frijutcev. Kedo se ni». smeje tej strasanski hedurijiV --Ali to bedarijo skusa olcp&ti /. naslednjim ..z.ijmV nim* stavkom, da Pkdor hoce razunioii, knkc narud-nosti so Frijulci fiiVhtrijski in beueSki), ta ne sine gledati na sedanjo politic-no, slufajno (aeddeutale) razdelitev."
Ooriski ltalijani pafi dohro vedo, da so v nianj-Sini. (Po C/uruigu >U*j«' nasa grofija med 201000 prebivalci le 0*J.'J75 du5 romanskega rodu). Kit torej ne niortjo Sloveneev inajorizovati, zato zahtevajo, naj se vcs jierazdeljen Friuli" kol ena sama dezola Sinatra in tedaj bi bili Slovenci mod kakimi 7oo«il)o pre-bivalri v veliki inauJMiti. Na ta nariii bi bilo par mogoee Slou-nee postrUijuutti, kar scdaj no gre. V tern n»»»"imi twii'j tifi zaji'c.
Isonzu Be zdi poitalijan^enji*. SIovcmkm'v tern laz«, ker ^e scdaj ne nahaja na vsem I^imorskew niti sle-du slovanske omikp, «lovauskih Sen i» spotoeil. Vsi vefii kraji, vsa nu^ta h> /.e sedaj italijanska. Kje so toroj Slovenci? — I'oslHSajnio Isouzov niodrostni od-Rovor: rPo snrztMuh verhih alpskib, pr> .stennih po-bofjib kraSkilt nahajajo be raztrchi'iic tu pa turn rev-ne vasii'e 1 nizkimi hajtami in v teh biva neko Ijnd-stvo, ki govori >lovensko narefje, pomesauo z Urez-fiteviln'imi besedami italijanskiuii in neniSkimi."
BTo IjtitlAtvo je nbr.go in neomikano ter nenia druge zgoch "me, nema drugih sporoeil, razcn onth, katere inia >kupnu z njih sodc/.elani, ltalijani, od ka-terib tudi rado sprejema jezik in siege, kedar ga ob-seva luC omike. Tako ljudhtvo torej naj bi imelo 11a-rodnost in ta narodnost bofiete, da bi bila slovenskaV" Ke<lo se ne smeje tern argumentacijani Isonce-vim? Slovenci so torej najubozneje, uajrevneje, najnc-oroikaneje ljudstvo na svelu! In vcndar je hploSno znano, da je najvefa revSdina ravno v Furlaniji, da ondi kmet niti svojega premozenja m ma, temveC je le ttbogi kolont In kar se omike tice, ali ne go-vori vsaK koliekaj zawdnejt slovenski kmet dveh ali ceio treh jezikov. furlan.-k kmutpa niti italijanaCine ne zna? Kedo je torej omikaneji?
In slovenski jezik. ta se ie dobi najveeo berco! On niti jezik nij, temvee neko brezhnno narecje. ki se le po krivem slovcnsko imenuje 1 — No, g. Is'onzo tn ste se spekli! SlovenStina inia res mnogo nemskifa izrazov, katere je sprejela od bavarskega nareci-ja v onero casu. ko so bili 2vemci svojo oblast eez Slovence razairili. Ali poleg teh tujih izrazor z:ve v istero krajn Cisto slovenski in se tudi rabijo, Cerav-no morda ne tako pogostoma. Italijanske izraze pa so sprejeli Slovenci le ondi, kder so ˇ vedni dotiki z ItUijani. To pa saoio dokazuje, da se Slovenci prav lahko tujih jezikov nauce. ne pa, da so surovi. In VaSs blaiena furlan^iina, kak jezik je pa ta? Jeztkora se celo ne more pristevati, ker se niti ne pise sploSno. Jezikosiovci ufe, da je jedro furian-seine keltiskega izvira, kar se nam tern verjet-neje dozdeva. ker je furlanSdina bolj podobna provan-Balskemu, lemozinskemu in katalonskemu dijalektu, negoitalijanMinit (Gzornig 0. c. I. 55 in nasi.). -7 Sicer pa nikarte misliti. da je furlansciua Cist itali-jansk dijalekt! Razen premnogo slovanskih elementov ima ona veliko fiisto nemSkih izrazov, n. pr. iic6v, teihkauf; crot, ahd. chrota; frissin', frisch; rinche, mhd.jinc; spuele — Spule ; vadul, Wedel itd. (prim. Schnetter, Deutsche und Romanen in Sadtirol, Peter-mannsche Mittheilungen 1877, X. 380).
Kedo more terditi, da bi bil oni jezik neomikan, ki se je zaCel 2e v devetem stotetiji pisati in ki je bil ie takrat sposoben bozje skrivnosti razlagati ? (Znano je, da je bila stara aii panonska slovenScma najbliza sorodnica nase ali karantanske slovenSCine). V tistem «aau so Se gorenjeitalski prebivalci latin*
( s k 0 govorili. Pridigovalo se jim je le Intiuskf in njih | j pesni ko bile lathwke, kakor nam prica majhen osln-[ nek iz leta «j:m (Muratori, Antiqnitates III. 709). Perve piaane spominke italijanskegn jezika iniamo Se le iz zatetka XIII. stoletja in «e veliki Dante §e jo moral opraviCevati, da je pisal nekaj svojih nmotvorov v „ljndski govorici." FurlaiiScina pa ima svoj najstareji pisani spominek na zvoniku v ob-eiui HecliiK iz 1. llo:5. —
Kar so pa podobnosti slovenskih Seg z italijanskiuii tiee, morali bi ie ^amo Mvutivauski kresi, ki «e vendar dalee okoli vidijo, nafie naspiotnike poduCiti, da ji> mod Slovenci in Furlani velika razhka. In C* zazigajo tudi po nekaterih furlanskih vaseh kresove 0 .sv. treb kraljib, je (0 le „preveljavnau prica, da so tudi ti kraji nokdaj .slovenski bili.
„Tudi Fui'lauija je bila nekdaj slovenskaV Ali ne-Bvm prevefi rekel ?"    - Ne !
Ne |e, da so bile nokdaj   naselbine nedanjib ie-dajskiii Sloveiieov obsiniejo, in da so ob zgornjem Ta-ljaniontu  in Fclli  (nlleliu)  Slovenci htanovuli, nego tudi na jiiiuej in judtiiozsipadnej utmni   nfrijukk» do-niovine" bili so se naselili. Okoli  ('udroipa, Bertiola, Flninbro in Hivignuna, od Tnljamenta proti severoza-liodu mod Vidmom in Pnlmo, leii vsaj GQ mirjame-trov veliko okrozje, katcro ima s a in a slovenska ime-na vasij, n. pr.: Relgrad, Cergdeu, Prccenico, Paaian SchiavonoHCo (Sclnhonico), Selaunieo, St. Maria  Sola* bonica, Oradisca, (Jorizzo, (;oriv:izza,Hi»degliano, Olau-nieo, (iradiscutta,  Versa  sclabonica,   Sella, Isemico, SamarduiK'liia,  Lonca,  Lestizza,  Percotto,   Doliusza, Coinazzai, .Tutizzo. DIauzzo, Virco, Straceis,  Camino, Doleguans. ltibis   itd.   itd.  Celo nad Pordononom se naliaje imc Kelavcus in   pod   Spilimbergoin Gradisca. Tudi Liveuza (Livnica)  je  slovenskega izvira. Da je tudi lep kos goriSke Fsnlanije nekdaj slovensk bil, pri-eajo  iinena:   Copriva,  Yilesse,   Jalnico,   Topogliano, Craulio, .loauiz itd. Celo sain Autonini (0. c. pg. 85) nasteva ti3   takih slovenskih   imcn   na Furlanskem. (Prinierjej tudi: Czornig 0. c. pg. 188, 388, 460; Dr. Bizzaro,   Sarcofago  dissotterato a  Cividale   pg.   15; Kocjandc v Arkivu za jugosl. povjest. zv.   III. itd.) Ce so pa skusali Slovenci, kakor vpi drugi  na-rodi, v Italijo pralieti, ne more se  slovenska zgodo* vina v j e m a ti z italijansko.   Pavel Dijakon opisuje mnogo takih slovenskih vpadov na   Frijulsko. Tu naj uineuim samo dva veca boja med  Langobardi in Slovenci: krog 1. 070 prt kraja „Fluvius"   (Fiume, blizo izvira  reke enakega  imeua,  ki se izliva v Sile) in krog 725 pri Lauriani (vas Lavariano, 11 kilora. ju2-110 od Yidma).
PreobSirno bi bilo in nepotrebno je, dokazovati, da Slovcsci imajo svojo zgodovino in da se ta Cisto nifi ne vjema z italijansko, ker Se celo one slovenske naselbine v sredi Fnrlanije sjjadale so iz poCetka pod goriske grofe in priSle 1. 1500 pod Avstrijo ter osta-le zdru2ene z naso dezelo do 1. 1814, ko se je meja med Goriskim in BeneSkim uredila in ko so se one naselbine zamenjale za teriiSki okraj.
Takaje torej IsonCeva logikal nKdor hoie prav imeti,vta ima vedno prav."
Ce ottta Isonzo Slovencem, da si neso mogll do-zdaj priboriti spoStovanja svojega jezika v Soli, urad* niji in javnem 4ivenji, tega pac neso saml popolnoma krivi. Saj mora tudi on priznati, da nij sam kriv, Ce je vecina viSih izobra2evali§6 na Primorskein — nem-Skal —
Nesramno in hudobno pa je, Ce terdi Isonzo, da se 0 slovenskih spisih in pisateljih do sedaj Se nij niC sliSalo. Da Isonzovi uredniki 0 teh niC ne vedo> to je razumljivo 5 ali to dokazuje samo njihnevednost ali pa njih hudobno preziranje vsega, kar je sloven-sko. Ali nij na§ Vega, v Moravcah na Kranjskem rojcn, mo^, s kakorSnim se nobeden narod na svetu ne more ponaSati? Njegovo ime bode toliko Casa slo-
Isonzovci se ve, da he voBte tega, all praSajte Valo-ga uCcnega Aacoli-ja v MUanu, on Vam bode povfdal. On Vam bode imenoval mo2a, Cigar imc je nekdaj po vsej Kvropi slovelo in katerega 10 tudi zuanetveno izobrazeni ltalijani (n. pr. Tonmsini) visoko Castilj, t. j, Kopitarja. On nij le po svojih ucenih Bpifiih slovensko ime po vsej Evropi raznesel, nego onje'po-Htavil tudi tcmelj sedanji slovanskl filologiji, katere kronainnajlcpsi kinC jo SI 0venec Mlklo aichl In Ce se vCasi pripeti, da piSojo Slovenci nolh-Sko ali italijansko, godi se to zaradi toga, ker hoed-mo, da nas tudi dvugl sliSijo in razumejo, ker nafii sovra^niki se le redkokedaj zmeidjo za to, kar nij v njih jeziku pisano. S tern pa fie nij dokaznno, da smo prisiljeui neinSko all italijansko piiat), kakor Isonzo terdi.
V njegovo pomirjenjQ pa moramo Isonztt zater-diti, da nas CiBto niC ne mika „Furlonia postutl. Naj nikar ne priCakuje, da se bode to kedaj zgodllo in ;ni se toga tfsto niC no bojimo. Hajo to ostanemo ubogi, zaniCevanl Slovenci, kakor pa „bretnaittdnl% Furlani, pravimo, da breznarodni, ker do danda-ncs §e 11 i doguana ueenja&ka pravda zarad njihove na-rodnosti.
_____________       Pravicoljub.
Vojna porodila.
Zadnje dni smo v raznih CaBiiikih mnogo vefe brali 0 pogajanji zarad premirja in miru nego 0 vojni. Toda vojno orozje vendar ni mirovalo, mariveC bo bili hudi bojt na vseh bojiSCih in tudi na tnorji, in povJOd so zmagovali hrabii osvoboditelji naSih jugoslovanskih bratov. To pa spriCuje, da premirje ni Se sklenjeno in da niso §e sprejeti oni ruski pogoji — 0 kojih Cas-nikarstvo toliko ugiba, pa niC gotovega ne ve. Ce sodimo po sploSni govorici, vtegnili bi se ti .pogoji glasiti tako-le: Dardanele se odpro vsem vojnim ih kupCijskim brodovom brez razloCka, Rumunija pqstane neodvisna od TurCije, odstopi nekaj svoje deiSele Ru-siji, zato pa dobi druge od Turdije; Serbija se tudi popolnoma odtrze od TurCije in dobi veCi del Stare Serbije, Cernagora dobi vse, kar je pribojevala, tedaj lep kos Albanije in nekoliko v Ilercegovini; Bosnain Hercegovina dobite krSCanske glavarje, vrh tega mq-rajo Cerkezi in baSibozuki ter mohamedanci sploh po vseh teh dezelah oro2je odloiiti in ne sraejo ga ve.fi nositi. — Rusija Bama zahteva batumsko luko, all, kakor drugi trd6, vso gornjo Armenijo in 100 miyo-nov turskih lir odSkodovanja za vojne stro&ke, all ce ne bi mogla TurCija tega plaCati, Se vefi zem^jiSCaall pa vojnih ladij za ta denar.            ....     .        it
Iz vsega tega vidimo, da bo TurCya sicer ze|6 oslabljena in na vseh straneh ostriiena, pa vendar Je Se iz Evrope prognana. Orijentalno vprasanje ne 00 tedaj Se konCno reSeno. Vendar se je pa oadtiatft da bo Rusija Bvoje z velikimi 2rtvami pndobjjene zmage kolikor mogoCe izkoristila v prid vsera Jogo-slovanom, tedaj tudi onimt kateri Se morda (za nekoliko Casa ostanejo pod turSko vlado.
Pri Bazardiiku je bilo veC bojcv, Turki 80, WH zaporedoma v moCno vtrjeni Bazardzik nazaj vrlenl, — Serbiso pooBtrembojiTurkezagnallvPetrovo gorO. Pri Gilanu je bil tudi hud boj, Itfer soSetbi zmagalji. ^tirideset bataljonov gre od KaCanika na PnStmb, kjer je Taja-paSa priSel Hafiz-paSi na pomoC.
Crnoiorcem se je podal utrjen otok Vranjina, na to so 29. tin. prekoraCili Bojano. TurSkaposadkase ie iz Trebinja vmaknila v Ljubinje.
Ustaja na Grfikem raste. 10.000 osob je27. dne p. m. razsajajc po atenskih ulicah razbijalo okna na nalaCah 4 ministrov, kralj samjeskuSal pominti raz-sajalce, armada je Wla pripravljena za vsako pevaf nost. Novo grSko ministerstvo je za vojno m shsi se, da ie sedanja vlada namenjeoa kljubu premirju vojno politiko vrSiti.   Rusija bo nekda tudi za Epir in Te-
velo, dokler se bo CloveStvo za vednosti zanimalo, ker . —,- —-
Se celo svitla zvezda na nebu je po njem smenovana.    po»tlkJ ^L-—; -v"jL-(f0 ^-.j.
In Cigava zasluga je, da ae dandanes slovanska ^^^^^^^^^ orilel AS. ia-moiogija ne le po ,avWijskih in ruskih univerzah pre- j .^W*g$ Bafnm SX odnoJal dvaJNIM* dava, nego tudi v Lipskem, BeroUuu in Parizu, Vi» nuarija po noCi pred Batuta in je odnoiwi mm*
dokutra, katera sta tufsko parobrodno vojno ladijo, ki je na strati bib, potopila.
AOrlja in ju&ii Slovenci.
Ta se razprostira mogoCno morje na jugu naSe drftve in zalostno odmeva Slovanu iz njegovega ya-lovja: buCi, bnci morje adrijansko, nekdaj bilo si slo-vansko. Tnjec stavlja palate na kraju njegovega ob-lezja, kjer imajo ladije svoj sestanek in Slovan, prej-inji gospodar ˇ tern kraju, po vecjem z zagorelim o-prsjem tovore nosi. Povsod le razvaline nekdanjega Slovawtva, porsod tuien odmev: pasivni narodi so izbrisani iz zgodovine narodov!
Nij hvalevredao o nas juinih Slovanih, ki Ad: tjji najboljle raornarje podajamo, da meramo sedaj peti: ali brodove pokopalo? — moije nij jih poko-palo, ob peCi jih nij rodjalo, tega kriv je tuji meC. Na obalah Adrije, Ce nikjer, bi aelahko dvigal bogat, ponosen slovan&ki Jjud. Da to nij, da nas je Italijan it tega priataniSCa fcril, je obifdovati tern bolj, ker nam avedoci, da smo tudi kot trgovci Slovani, to je potrpeiljivi in male agilni Ijudje. Tu na obalah mor-ja, kjer oratarju se svojim lnirnhn 2ivjjenjcm nij pro-stora, kjer le moz iivi, ki tisoCkrat nevarnosti hla-dnokrvno v oko zreti una; tu kjer mora agilen trgo-vec, morskega obrezja sin, 2iveti, se Slovani v pretek-losti nitino izkazali Cvrste. Res je, na§e dezele sploh bile so za Casa selitve narodov kraji, kjer so se tuji narodi prerivali in to tudi pozneje; res je, da je v novejSej dobi mora nemskega fendalizma Slovane dr-zala na tla; tajiti se ne da, da se je po piiklopljenji Venecije in Lombardije k Avstriji italijanski upijiv, ki je bil ravno po trgovini uze od nekdaj jako mo-Can, ukrepil; resniCno je tudi, da so Italjani v tern Casa uie z lepo kulturo lahko nastopali ter je bila ital. omika gledeglasbe, literature, podobarstva in ki-parstva uzorna drugim Evropejcem;alivendarpri vsem tern bi bil lahko na§ Slovan se drzal bolje morskih pristaoiSC in poseboo trzaSkega in tarn postal bogat, merodajen Clovek.
Tako in jednako sem vCasih v svojem pesimizmu tugov.nl, pa prezrl cekaj.  Mi  Slovani v Avstriji smo bili skozi cclo srednjeveSko dobo in do novejSega Ca-sa strazarji proti orijentu, iz kojega so se mladi, bo-jeviti narodi izscljevali, ali vsaj svoje Cete proti za-nodu podili.   Avstrije lega je  taka,   da se njeni narodi do novejye dobe nijso mogli omikati; zmiraj o-borozena drzava nema Casa za kulturno delo. Zraven je Avstrija zmes razlicnih  narodov,   ki se po jednem kopitu striCi ne dajo, ki tedaj, ker marsikatercmu ne godi, kar drugema ugaja, mej sabo ne zive v najbolj-lem sporazumljenji. Avstrija je tudi moCno gorata drzava in omika ne leze rada navzgor,  kakor   voz ne; Avstrija nij bila v polozji drugaCe, da bi katero bolj 2ivab.no dusevno zivljenje cd drugod na njo kaj prida upljivalo; v kasarni in to je Avstrija proti Mongolom, Turkom itd. bila, se ne da veliko dusevno zlveti; — skratka v Avstriji se nijso mogli narodi pripravljati dusevno za novejsi (as, kojega je francoska prekucija inaugurirala in ki je z zeleznicami in tovornicami za-eel svoj vesel pies. Eo se je Cul pri nas v Avstriji glas: tovornice, zeleznice,   niso znali  ne Nemci, ne Slovani, (narveC se Cehi), delati.   Nemci  na§i  so si morali iz druzih dezel delavce, uCitelje dobivati in §e le zdaj jih imajo.   Ali Nemci so zajemali iz druge nemSke kulture in v dobro Solo so tako lahko hoje-vali ter sCasom postali fabrikanti itd.   S  tern Nem-cem in z Italjanom, koji slednji je uze od nekdaj bil rafiniran trgovec, ki  ne  dela  rad z rokami,  ampak te$ z glavo, stopil je nas* Slovan in Dalmatin na to-riSce na obaloh Adrije.   Slovan trgnj, ce imaS s cem t Ubog si, nemaS kredita pri nemSkem fabrikantu, ne dobi§ blaga, Italijan ga dobi in tako  si odrivljenl Nekulturni prejSnji avstrijski  (asi  bili so tedaj jako velika zapreka, da smo Slovani izgubili Trst ter nje-govo trgovino.   Yendar doba omike vseh  evropskih narodov in tudi nas Slovanov pozdravlja tudi nas juz-ne Slovane; doli na krvavem bojiSCi terja na§ brat svojo neodvisnost in na jadrijansko morje gledajo teh narodov pametnejSi drzavniki; 2elja jim je po malem kosu na obrezji Adrije; mirni Casi, casi mirnega de-la mesto ljutih vojska, prihajajo nadan, miroljnben in bojevit   Jogoslovan  delata potem za omiko juznega Slovanstva in kedar jenkrat dozdaj §e  malo obdela-na zemlja jugoslovanstva, kedaj se vsa bogata nara-va ta pokaie v svojem praznicnem krilu, potem pride tudi jugoslovanska trgovina v tek in tedaj stopijo nasi Slovani na obalah Adrije na svoje mesto: zdaj jim je trgovati Seem in tedaj zopet izrijejo Italjana, kije nie ve5 ali manj od druzega Ita^'anstva po hribih in morji odrezan, s kojiin mu tedaj nij tolike komuni-kacije.
Na Slovenskem je menda narodno Cutilo najfi-vejSe mej Notranjci-Goricani-Trzacani; naravno je to, Cutijo bo^j tujo roko na zatilniku nego Gorenjci, ali Dolenjci; dobro je to, Adrija Se nij za Slovanstvo iz-gubljena; ti zlljavo §e slov. narodnost drZetf moije veslajo po njej, marsikateri bolj omikan Slovan oboga-tuje na njenih obalah in bolj omikano jugoslovanstvo najde dosti prostora na obrezji Adrije, Iger postavHa Btoje trfovinslse hiie, svoja poslopjabogastvajnsrefce.
Zaradi tega sme vsak Jugoslovan z veseljem na te nase domoljube na jugu gledati ter zaklicati jim: drfite §e dalje veslo v (svojih vescih rokah!
S—c.
Dopisi.
IZ LerniL, 22. januarija. (Izv. dop.) (Citalnica ima nov odbor; — zajeji strah; — razdelitev obC. paSnikov.) V nedeljo 20. t. m. smo volili nasi iital-nici nove oskrbnike, nov odbor. Za predsednika je voljen gospod Leopold Bolko, za podpredsednika g. F. Leban, za denaniicarja v. cast, gospod kaplan Dragotin^igon, za odbornike gg. F.Pignatari, F. Ko-sovelj, V. Kancler, J. Valentiniid; tajni§tvo pa je o-stalo uze desetletnemu tajniku g. Mih. Viei6-u. V ta-kih malih krajih, kakor^en je naS, je tezko ohraniti vedno zivalmo drustveno zivecje, ker ni toliko nioci, da bi se lebko pogostoma napravljale besede in druge zanimive zabave; a to se da vendar z marljivim de-lovaujem do§eLi, da drustvo kot tako zivi, to je, da zalmjajo drustveniki pogostoma in radi v dru.stvene probtore, da tain be»6 casopise in knjige, se razgo-varjajo in vzajemno poducujejo. Citalnica ima biti pravo narodno ognjisce, na katerem se redno zbirajo in ogrevajo vsi udje va&ke narodne dmztne. Da bo tako, za to je pred vsem skrbeti novemu odboru, ka-teri pa naj tudi na to misli, da se bo kolikor mogoce gojilo lepo, vbrano pctje in da se nasa mtadina— ce tudi ne pogostoma, pa vendar nekatere krate v letu na odru pokaie v primcrnih igrah in enakih srce in urn bMujoCih predstavah. Po lOletnem obstoju mora Citalnica pokazati, da se je okrepila in da se ji ni veL bati pogina. — Za zdaj je doIoCcna eua pred-pustna zabava, katera bo dne 17. februarija.
Pri nas &e vedno ni dognano vptasanje zastran razdelitve obcinskih zemljisfi in skoro bi rekel, daza-ostajamo v tem oziru za vseini podcavenskimi oMinanii in vendar si ne moieino prikrivati, da bi bila razde-litev nasih golih pasnikov neprecenljivo delo, ker le v last razdeljeni bi se vtegniii Se kedaj ozeleneti. mej tem ko se v skupnem gospodarstvu cedaije hujSe o-pustoSijo. To vidimo posebno zdaj, ko naSi revnejsi sosedje vsak dan trnjeve Store rijejo in trnje pozigajo, sploh tako delajo, kakor bi ne bilo nobenega gospo-darja v obemi. Zdi se nam skoro, kakor bi bila n2e druga Plevna pala, kedar vidimo, kako se dan za dnem trujevi kresovi palijo po nasih obcinskih zemlji-sfiih. Vsi zajci so u2e preplaSeni po vednem poziganji ter odnagajo bojazljive pet6 v varnejsa zavetja. In kaj bi govorili o naSih obcinskih poglavarjih, mari niso tudi oni preplaSeni, ker nitcsa ne store, da se takim nerednostim v okom pride. Leta 18C8 je biv§e zupanstvo strogo postopalo proti takim obanarjem, kateri so skodo delali na obcinskem zemljisci, — leta 1878 pa dela lahko vsak, kar hoce. Maii nenta se-danje zupanstvo nobene postavne oblasti, nobene moci, da bi take velike nereduosti zabranilo in vcasih ka-znovalo*)
Zares nam ne ostane druzega. nego skrbeti, da se razdelitev kraalo zacne in dozetie. Stare§instvo je nekda naredilo v tej zadevi nov in kakor so dim, pra-viLen sklep, kateri bode kakor se zanasamo, tudi ob-veljal, Ce se bo tudi ta ali oni morda zoper njega o-glasil. Vsem ni mogoCe popolncma vstreci in za to je najboljse, da vsak od svoje trme nekoliko popusti in da se vsi podvrzemo temu, kar so obCinski mozje za praviCno in primerno spoznali. Po tem nas bodo tudi vi§e oblastnije rade podpirale in Se predno bode prihodnjo jesen listje rumenelo, — imeli bomo vsak svoje lastne deleze, koje sipotrebimo in vsak po svoje obdelamo — da zgine okoli CerniC —- goli Kras.
_____                     T*-"e'
12 Y0l5 20. jan. (Izv. dop.) (Javna dra_ba — svarjenje). Velika nesreCa pretila je dediCem r. A. P. v Volcah, kajti imelo je biti njih obsirno premo-_enje prodano ca javni drazbi dne 14. t. m. Da je pa bilo do tegapriSlo, kriva je nekapo§tena(?{) zvita buCa, katere Cin tukaj objavljam, da Citatelji sSoCe* zvedo, kake HsiCje baze Ijudje se tudi pri nas naha-jajo—paC povsod Ijulika med pSenico.
Omenjeni dediCi so bili dolzni kakih 300 gld.; upnik je hotel biti plaCan, a ker dediCi nijso hoteii ali mogli plaCati, je upnik po sodnijski poti dognal, da bode zadnja javna drazba njih premozenja dne 14. t. m. DediCi so se obrnili _e o pravem Casu doneke-ga tukajSnega posestnika in kupcevalca. Tajim je tu-di obljubil, da jim posodi potrebui denar; §el je i njimi dne 12. t. m. k bilje.niku v Tolmin, da bi tam naredili potrebno zagotovilno pismo. Toda po lisicje jo je zvil, rekSi dediCem, da bodo _e v pondeljek na dan drazbe, ko bode tudi §e upnik nazoC, potrebno vkrenili — in tako jim jo nametal peska v oCi. Pride dan drazbe, upnik, naS postenjak in dediCi se zbero v Tolminu. Ko pa oni nagovorS dozdevnega reSenika, naj gre k biljezaiku. da naredijo, kakor je bilo zgo-vorjeno, nefie on c tem niC vedeti, ampak jim pokaie §e
*) Sliiimo, da je tudi sedanje Jupanstto za&elo nekoliko BtroSe postopati in da je uste nekatere prestopnike kaznoralo.
TJRED.
le zdaj pravo bai-vofrekoC: Naj gre premozenje na k a n t. — Ta beseda je bila ubogim dediCein Ftrela iz jasnega neba, skoraj da nijso omedleli. Misli si dragi Citatelj! njih polozaj, a tudi trdosrCnost naiega volcanskega lisjaka. Srce se mu je veseija smejalo, ker zvest si je bil, da poranozi zdaj izdatno svoje premo-enje. U2e preteklo leto si je pri treh javnih drazbah dobro hlaCe zakrpal, zdaj pa mora Se kaj veC biti. — Ali nij se mu posreCilo—ker upnik, dobro-srCen, mo_, vidcvSi kako satansko so bili dediCi pre-varjeni, se jih je usmiiil in jim obrok za plaCilo §e na dva meseca podaljsal. Slava takemu upniku! Ko je na§ lijsjak videl, da mu je njegov namen spodletel, popihnil jo je, kar je naj bolj mogel, iz Tolmina in po poti je najbr.e pn:mi.>ljeval, kako bode danes svojim o neuseCnem uspehu poroCal.
Iz tega naj bi se ljudstvo ucilo, kako nevarno je, zadnjega dneva napovedane drazbe cakati in od-lagati in kako previdnim je treba biti obCevaje se zvi-timi oderuhi. Blagor mu, komur ni nikdar treba ta-kih pomoCnikov!
Z B0V3kega, 28. jan. (Izv. dop.) Ne davno Cital sem dopis z ttovskega, koji me je zelo zanii>;i-val, zarad tega, lioteC tamo-ojc razmere bolj natauUo zvedeti, pi_em svojemu tain bivajoCemu prijatelju, pro-seC ga, naj mi one homatijc raztolmaCi. Kes! ustre-gel je mojej zelji; a se veC nego sem zahteval. Da-siravno vein, da mu bonevseCno moje poCetje, hoCem vendar neki faktum, kojega mi je v svojem pisnm na-vedel, objaviti, ker zdi se mi nenavadno lep in pi-kanten, ter mislim, da je vreden, da se mu nekoliko prostorcka v VaSeui cenjenem listu privoiCi.
Mej drugim mi pise tako-le: „Clovek bi mislil, ko vidi tako razburjenost, tuko sovrastvo, ko hlisi tako psovaujc in laznjivo natolcevanje tukajsnjih turkofilnih nemcuijev, ali' bolje redeno rencgatov, proti mozein, kateri se poganjajo in borijo za blag princip, proti mozeni, kojih je neizmerna zelja in trdna volja vzbu-diti narodno zave^t, pospescvali in povzdigniti duSni in telesui blagor mile doinovine, proti ntozem, piatim, kateri z resnim glasom branijo pravice svojega zuti-ranega naroda,— da biva Bog ve kje na Pruskcm ne na Bovtikein, ako bi mu lustra Soca na useni :ie do* nela, ako bi ga krog in okrog ne obdujnle -oloviiiske stemt^, gore.
Cuj bratel kaj se mi j«i nedavno 'pripetilo, ko sem se »Ioven»ko pobotnico ^'1 k c. k. davkarskemu uradu v Dovec. Vesel in nadepoln, komaj priCakujoC odloCenega due napotim se tja; saj veS, denar je gla-var, zakaj bi se ga ne veselilV saj veS, da je dobro doLel onim, ki imajo razve vsakdanjih potreb tudi marsikak star grch izbrisati. PriSedsi v c. k.ydav-karski urad, podam pobotnico gospodu davkarjuS. ali Sch. ne vein prav kako se z zaCetno Cerko pise. Pri-jemSi, jo poglcda. Ali na enkrat oberne svoj serpi pogled od pobotn'.ce na me, ter naredivSi prav mo-goCen obraz, mezavcrne, zakaj nijsein pobotnice spisal v nemskem jeziku. Jaz ves preplasen nijsem vedel na to odgovoriti, ker se nisem prav zavedal, kaj prav za prav od mene tirja. Potem pa, ko mi odpre oci, rekoC, da v Avstriji se uraduje v nemSkem jeziku, mu odgovorim: meni se zdi, da ako v laskem mestu brez ugovorov sprejemajo slovenske pobotnice, toliko veC bi morali v slovenskem Bovcu slovenske pobotnico sprejemati. Ali s tem se ne ukroti, temveC me dalje vprasa, ali umem nemski? Da! mu odgovorim; ali po rodu sem Slovenec, in vsakega narodoljubnegaClo-veka vzorni., blagi namen in sveta naloga mora biti, svoj materni jezik gojiti in ga blaziti, ne pa zane-marjati, ako nece biti podlaga tujeevi peti."1) Na to mi on rece, torej ste panslavistl Jojmenel zder2ite se smeha! slovenska pobotnica— in panslavist! Ubi pamet? ubi logicaV No, dajmo mu veljati, da sera zarad ene slovenske pobotmce postal panslavist; ali tega si ne morem jaz v svojo trdo buCo zabiti, v kaki zvezi mora moja pobotnica s papeiem biti? kajti oni modri gospod davkar mi je, se ve da, jaz tega nijsem Se vedel, povedal, da pape2 ne zna slovenski. Saj pravim oni gospod se gotovo takih Soritov posluzuje, ki so za nas nevedneze previsoki in nerazumljivi. Kaj ne brate, to so ti uCene glave! ne vem s kakim izmed sedem helenskih modrijiaov bi onega gospoda pri-merjal, ki je mojo neumno buCo z velikansko znano-stjo pomnozil, povedavSi mi, da papez ne zna slovenski. VidiS torej predragi! kam Clovek v prena-petosti zabrede. In taki moije ovirajo in na vse kriplje nasprotujejo nekaterim slovenskim rodoljubom, da bi se slovensko dru§tvo v Bovcu na slovenskih tleli ne ustan«^vilo. Ali se ne pravi to sktegati se z zdravo pametjo? Ako se smejo v Gradcu, na Dunaji v nem« Ski domovini slovenska druStva snovati, zakaj bi se ne smelo v slovenskem Bovcu kaj enakega ne napra* viti? Mar so one visoke glave pozabile §.19? Clovek bi skoro ne verjel, daje gola istina, kar sliSi ali vidi, ali pa po casopisih Cita o turkofilni prenapetosti mo-drih uCenjakov na Bovskem, ali facta loquuntur.
Preljubi bovSiJ turkofili! tecitel tecite! rajeva-sim bratom  na pomoC, kakor se  s pravicoljubnimi
j              *) Tuko mozato postopanje   naj bi posnemali \a\ drugi
|  v enakih slucajih. V»igdar bomo radi sprejemali take objave,
[  da se svetu pokaie, kako ravnajo oekateri gospodje Be sIot. ljud*
'  attorn, gd katereg* iivijo,                                       0^ uted.
xnozmi prifikati; znabiti pri njih vdobite lavorjev venec, ali pri bovSkih narodnjacih zagotovijain vas, da ga rie vdobite.
Da ( malo nas je, ali smo ljuti. Vera, dom in car je naSe geslo. Vi pa urno urno v Carigrad, ako vam je v istini toliko na sercu reSitev vasih bratciv in korana!              .
Politifini pregled.
Ministcrsk&kriza na Duuaji to je kost. katero te dm pozeljivo gloda vse avstrij-sko casnikarstvo, Ker so videli ministri, da ne morejo pridobiti svojim predlogom zarad avstrij-sko-ogerske pogodbe vecme v parlamentu, po-dali so 6vojo odpoved in Njihovo VeliLau*tvo jo je sprejelo naroeivsi, naj niinfeterstvo ie Uko dolgo posluje, dukier novo ne itiistupi. (Vsar je »a to k sebi po/val zboruii'iiega pred>oduika, dr, Iteehbauer-ja m za isjiin 6e druge navdnike posameznih klubov, menda tudi uaSega podanca grofa ftoronini-ja int.* dni tudi gr. Taaft»-ja Kelersperga in druge veljakc, da je zaslteal njihovo mnenje ter pozvedel Ijud^ko iiiisljenje. Polozaj je reseii, stvari so /»•!« ziiiedeite in za-vo/ene in za to je tezko dohiti moz, katori bi hoteli na-topiti m Aurrspergum iu drugovt ter poravnau* dognati s tniwglaviwi Madjari. lire/, bihtvenib spremtiitb v vladiiem sfoteiuti ne resi se uspe&no miiusterfeka kriza: u>pe»no pra-vimo, kajti zaiM»uo in nejmvuljno ?»e labko pri vsem tern resi. I><> frderalt/ma ne prideum m\ to je hkon> gotuvo, /a tu treba poprvj prelmdne dobe. A to pa wtidar ;¦.:«»¦ «!ji\u pi-irukiijeinn, da izroci vladar drfcmie vajete takim utti/etn, kateri s» v/gojcui v provcm at>trij*kt'in i-tfettu: ne Vi'likiuieniccin. ampak j>ra\im Avtttrjjain. kateri vedo, da je tudi ;tY*trij*ki >lov.ui duber in zvest dr/avljan.
Mini-ttr za n«>U;uija opravila, Lassrr, je nevarno zbolel; tudi nan^nega mini>tra} S t r e-m a y r-ja, je bol«-zen na dom pnkleniia.
(iovori se ittiOuti, da bode zaradi ^-ktepanja miru mej Utivijo in Tuivijo sktiean kongrcs \>eb ovropskih velevla>ti iu >ieer na Duuaji. Uu>ki pogoji nie kaj ne ugftjajo Aug'eztin, kateri se posebno zoper to Spirijo, da bi >t* Dardainde «d-prte tudi ru>kim ladjam. Av-trija pa nekda u-govarja zoper to. da Id Ilusi /asedii L'tilgarijo. Grof Andra-'V je. kakor poroeaju eavpisi, v tern zmislu posebno uoto po<lal knczu (toreakovu, zabtevajoc* naj se ru^ka okuparija Italgarije Sinatra kot evropsko vpraSanje, o katerem ima kon-gres razsoditi.
Angle ski parlament razpravlja vprasanje zarad posebnega kredita za vojue potrebe. Vlada je nekda uze gotova vefiue, koja bo dovolila zahtevan kredit, in potem, takogovore tasopM, zajadra anglezko brndovje zopet v Dardanele.
N e m 5 k i kanclen jjrof lMsmark, je budo xbolel; a za zdaj se nevarnost Se ski bno zakriva.
Protiavstrijske homatijc v Italiji pri po-grebu kralja Viktorja Emanueia so vzbudile v merodajnih krogih na Dunaji pravitno ncvoljo. Za to je ital. minister Depretis izrazil avstnjsko-ogerskemu poslancu svoje obialovanjc-, da jim ni snogel kljubu ostrih povelj v okom priti.
Begajo b6 svojiini nasledki tak^ globoko v najvitalnej-Se na§e iuterese — da se nab nikakor prav ne zdi, — da ae dotifcne razprave in sklepi uavadno taV.o dol-go prikrivajo, — dokler se ne izvrS6. ~ Daprivsem tern kaj pozvemo, — moramo uSesa natezati, ali pa | verjeti ouim, koji so v tern spretnejSi od nas. To pot I nam je nV Isonzo" zagrinjalo razgrnil.
Besede in plesne zabave na GoriSkem: Ju-tri bo veselica z jako zaoiraiviin piogramom v Se-zanski iitaluici, koncala bo s plesom. Kanalska citatoica napravi jutri v Segaiovej dvoraui pies s tom-bolo, c-italnica v KviSkem tudi jutri inv24.februa-rija plesui zabavi. V DoruberguinCerniCah stc napovedani besedi 8 plesom za dan 17. februari-ja. S o 1 kans k a (italnica nam je naznanila besedo s plesom za dan 24, febr. V G,ori ski eitalnici pa Be ^uCe uiadi svet reduo vsako saboto,   Zivilo veseljo 1
Glediddna predstava bo v goriSkem glediSCi jutri due 2. iVbr. na koriht revuim dijakom, tukaj-Mijuu di ii'lanom, na gra§ki in dunajski univerzi. Di-k'lantjf tukaJMijeg.i iilharmonicno * dramatidnega dm* htva bodo pri ti:j priliki ^redstavljuli dve igri. Ustop-uina imU v parterre 40 novcev. Opozorujemo na to predsUvo zarad dobrodeluega naiueua.
Matitue knjige w do§le, dobivajo sc pri v. C. g, Andreju Marusicu, pro!, na c. k. viSum gim-naxiji.}
Vojaikega begunca tukaj^njcga polka so pri-jt'li v Xenttu. Uaiinatiucu se jo po domovini tozilo, a za bi'daj iuu je spodletido videti jo.
Kokoaji tatovi obiskali go tudi ua§o Gorico. V prvtekleni teduu je v sredo ponoci zmanjkala kure-tina ea dvorisoi Miijerjcve in soscdne hifte ua Kore-nji. Oetertek ponoci pa so neznani postopaci odpe-Ijth t<lico iH'i.'inu kim-tu v hi'iit   Huku.
Spoznanjc samega scbe. :1 ncdavnim i&mu ji' diiMd uek W. S. ua posto v l». tor odposlal po uaka/tiK'i loo j^ld. ita po.^to v 1). pod svojo ad-re.-o, katuor jf tudi tut imc1 odriuiti. I'oatar ga vprafia, /akaj jK»-ljc dciiar. ('v ti^c osobtio tija gre, a iiila-di nit'/, urn od^ovdii: rjaz se u^:e poznaiu: Oc, deuu-ra tako ne potljem. tudi jttz no bom inogcl tija iti -ker ga gotovn /apravinu
Tourvillo, znuiii morilcc. kvojc Roprogo je v (Jrali ii „obohd*, ko so ga preoblekli v jutiiiftko ob-leko ter nut dali par loucenih hkledic. Mo2u navajencmu huifipatijru in polnitu mi/am Hevcdi; je britko u2ivati H'daj \tfrwo juhu iia-~pulvnto.
Okruten krojad. V>a llelgija je sodaj razjarje-ua uad aulverpskini krojacem Mesldaghom, ki je svo-jo 2» let ht!iiej>t> zotio, s katero m? uijbta niogla nikakor ra/umetu usiui'ttl in potent trunlo na 157 ko-wiv ra/sekal, in probrav.si vse kosti ven, moso preko ulie Hatred 1, a kohti jft v ruto zave/ane nescl po no-ei ua pukopaliv>Ce in jih ondi zagrebel. Teh doslej Se nijso mogli za.slediti, a ko»ceki mesa dovolj prieajo o knvdi ntclovi'&ega morilca, kateri sploh tudi kar niC oe taji groznega svojega dejanja.
Razne vesti.
Deielni Solski svet gorifiki je, kakor smo pozneje pozvedeli, v sejt dne 16. Jan. razpravljal ta dva predloga: 1. Itabjanski in slovenski jezik naj ne-bata biti zapovedana predtneta v goriSkib srednjib so-lah; 2. driavna trirazredna dtSka vaduica v Gorici, nekdanja normalka, naj se spremeni v cisto nemlko 4 razredno Ijudsko Solo. Obeden teh predlogov ni obveljal, ker ju je svetevalstvo z vecino glasov zavr-glo. Predlog, da naj se sedanja dekliSka nem§ka Sola, ki je zdruzena z ienskem utiteljiSkim izobraieva-U§Cemt preuravna v paralelno italijansko-slovensko de-kliSko vaonico s tern pogojem, da postane deSka vad-nica nemska, je tudi padel, ker ni bit na dnevnem redu. Tako se tudi niso razpravljale prenaredbe uc-nega naerta za defelna jezika v sredujih Solah, po tem ko je bila neobligatno&t teh jezikov nadeloma propala. — Seje c. k. deielnega solskega sveta so nakda tajne; zakaj? tega ne moremo pra? razumeti; Baj zivimo v koustitucijonalni dobi in stvari, ki se v oaem svetovalstvu razpravljajo, so tako zanimive in
Preuravnava  naSe  kmetij§kc  Sole
l»o prvf. Udberkndt-otxm msvetu.
Radi bi ob.Mrno nam doSlo razpravo o namera-vani icioitni nase kind, sole priobfiii, toda ker se imajo gg. deielni poslanci u2e prihodnji pondeljek k zadevnemu posvetovanju zbrati, hoiemo le vainiSe dele natibiiiti, da bodo nasi kmetovalci po deieli vedeli, kaj se ima preuarediti, ali bo to naSi deieli in nafie-mu kmetijatvu v korist, ali ne. Morda bode tudi gg. de2. poslancem vstre2cno, ie jim podamo sej v krat-kem spiso glavna vodiia novega naLrta:
SaSe kmetij. draiitvo je ielelo, da bi se viSemu eddelku pridroiilo Se vino-kemiCno poskuSevaliSCe in zato je podalo vis. kmetijskemu miuisterstva prosnjo, da bi blagovolilo tudi za to ustanovo pripomoti s6 zdatno denarno podporo. Ta predlog, kakor tudi mar-sikteri glasovi o nepovoljnem uspehu zavoda, da gi. obiskuje prcpiclo Stevilo aiencev in drugo, napotilo je vis. ministeretvo, da je oktobra meseca poslalo svojega glavnega nadzornika kmetijskih, od ministerstva subvencijoniranih Sol v Gorico, kateri je po dovrSenem pregledovanji Sole v posebni konfcrenciji, ki jo je skli-cal dei. odbor, in ktere so se vdelezili udje kurato-rija kmet. Sole in nekteri nje uditelji, porofial o svojih opazkab. Omenjal je, da ima tudi itabjanski odsek na viSem oddelku zelo malo uCencev (3 redne), da vse dosedanje sku§nje uce, da je le malo velikih po-sestnikov v dezeli, kateri bi sprejemall izsolane eko-nome v slu^bo, da pa njihovi sinovi, za ktere je v prvi vrsti Sola ustanovljena in namenjena, zanemar-jajo obiskovati njim odmenjen zavod, nasprotno, pa, da treba le bolj roCno izurjenih ekonomov, kateri morejo postati dobri kastaldi, ali sposobni koloni t j. kmetje. kar je tudi kuratorij priznaval. Zarad vsega tega je sodil, da je viSi oddelek nepotreben, in to tem bo|j, ce se ustanou vinokemifino poskuSevaliSC^, ktero bo zamoglo zadostovati vsem potrebam po viSi omiki hrepenecih kraetavalcev v deleli, ktera je uie
tako v prvi vrst? frto- in vinorejska, potem svilorej-aka; za to posleonjo stroko pa u2e ve6 let obstoji c, kr. svilorejsko poskugevalifice v Gorici. Ostati bi imel torej le Senizl oddelek uiencev delalcev (Arbeiterodw Kolonenschule). Ker pa le italijansko kmetijsko (po-sestvo potrebuje takih izSolanih kolonov-iukastaldov, slovensko posestvo pa, ktero je le srednje, veCinoma pa celo le malo, nikakor ne potrebuje takib .ekonomov, in so razmere take, da slovenski gospodarji silna neradi in tudi tezavno puSCajo sina za 21eti v kmet. Solo, ker ga potrebujejo posebno po leti za delo doma, za to najbi seza slovenske kmetovalce vpeljala zim-s k a k m e t i j s k a sola (landwirtschaftlicbe Win^ terschule), v ktero bi se imeli gprejemati posebno za domace gospodarstvo namenjeni kmetskiodrasli sinovi; poduk bi se priCenjal jeseni v sredi meseca oktobra in bi trajal do velike nofii.
Mi smo uze o tem predloga kratko poroCaU v naSem listu in rekli, da nam je koj na prvi mah do-padal Po mnogih zrelib, vseatransklb 6tudijah in pozvedbah in po primerjevanji statutov za take Sole v naj razlicnisib de^elah, ktere imajo uze veliko let take ziruBke kmetijske Sole, hofiemo torej razprovljatl prof, Ilaberlandtov predlog poBebno glede preustrojit-ve naSega slovcnskega oddelka. Mi zelirao, da dob6 italijanBki kmetovalci jim res primorno urejeno iolo, a toliko bolj moramo skrbeti, da se tudi naSim slo-veiiBkim kmetovalcera uredi taka Sola, ktera jim bo res zamogla koristiti.
Poglejmo najpi-vo, kaj je prav za prav zimika kmetijska sola. Taka Sola traja le 6 mesecev iu sicer ob casu, ko imajo kmetovalci manj dela in more go-spodar !a2je pogreiati svojega sina na domu, torej po dovrSeni grozdni trgatvi ali vendimi do velike noci. Od kod pac prihaja dolocitev take lolske dobe? To se je zacelo uajprvo po NemSkem in Angleftkem, kder so imeli tudi uze zdavno ni^c kmetijske sole, natne-njeue za siuove kmetskib mallh posestnikov. Kmalu so razvideli merodajui krogi, da prihaja v kmotijake Sole premalo ucencev, da so kmetje premerzli i. t. Pa modri mozje ho kmalu spozuali, da niste terma in uasprotnoHt kmetov krivi, ampak veliko buje to, da ju nepreino^iieiiiu gospodarju tezavno za cell dve leti od doma poiiiljati lHlctnega, Cverstcga in i% vsako delo sposobncga sina, ko jo sam zarad priletnosti uze nekoliko oslabljen komaj prlcakoval, da ga bode sin v gospodarstvu podpiral. Namusto v podporo biti, naj bi mu zdaj in stro&ke priisadeval? To nafiemu kraetu, kateri si je s tezkim dclom nekoliko stotakov prizulll, ne gre nikakor v glavo.
Tako beremo v spisu ali spomenici nDenkschrlft aus Anlass des fUnfzigjabrigen Bestehens dee land-wirtsch. Institutes Wiesbaden von Dr. Carl Medicus", da je slavui ustanovnik te kmetijske Sole kmalu prevl-del, da jo more resiti pogina le, Le skrfii podufieva* nje na zimski 6as, tako da so mladenci lahko za ta-sa na dom povrnejo, kder morejo sodelovati na oce-tovem posestvu. Sploh je ta spis sedaj, mogocej da naj slavnejSega strokovnjaka v zadevah kmetijskih Sol ua celem Nemskem, kder cveti kmetijstvo morda naj bolje v Evropi, dra. Medicusa, tako zanimiv, da je vreden, da ga porabimo za podlago svojim o tem po» trebnim studijam in to tem bolj, ker ravno ta slavni zavod „Wiesbadenski na Nasauskem", (Nassau) kte-rega je ustanovil preslavni kmetijski ucenjak Albrecht, in ga tudi vec let sani vodil kot glavni uCitelj in vo-ditelj, sedaj tajni vladni svetovalec na NemSkem, nam more podajati jako zanimivih nasvetov. Albrecht je ustanovil ta zavod 1. 1618 in sicer z dvoletnim teCajem. Ves trud njegov ni zamogel privabiti zavodtt vecega Stevila ucencev in sklical je modri moi zbor kmetijskih gospodarjev, ktere je ielel preprifati o koristi kmetijskega poduka iu pregovoritl da bimar* ljivejse poSiljali sinove v njegovo Solo. Pa zasHSol je iz ust priprostih kmeikih moi—tako spomenica—da potrebujejo mladence doma za delo in da bi sinove k vecemu po zimi v Solo poSiljali. Slavni mo& je spo-znal, da je ta ugovor kme6kih mo2 opravicen in pred-lagal je potem Nasauski vladi, naj se dveletna Sola preustroji v zimsko kmetijsko Solo, ker Sola ne na-merava odgojevati ni oskrbnikov ni kastalvov, ampak izuciti hoce le dobre, male kmeftke gospodarje in za te je naj pripravnejSa taka osnova, ktera jim more preskrbeti dovolj znanosti, da si zamorejo svoje kme-tije zboljSati in sploh v kmetijatvu napredovati. V ta namen je zagovarjal zimsko kmetijsko Solo tako4e:
Vojvodina „ Nassau-ska ima skoro izkljucljivo malo kmetijsko posestvo, ktero ne more veliko 5ertovati ni denarja ni casa za duSevno izobrazevanje svojih sinov, ampak prisiljeno je zarad svojih slabih fiaanc-nih razmer za to skrbeti, da se sinovi po najboljSem in najkr^Sem nacinu nauCe vsega tega, cesar bodo v svojem iivljenji kot kmetovalci potrebovali in da za vse to kolikc: mogoSe malo denara in casa porabijo. Vlada je pritrdila modremu nasvetu in kmalu se je pomnozilo Stevilo Solskih obiskovalcev. Iz statistic* nih porotn dr. Medicus-a posnemamo, da je bilo 1. 1618, ko se je Sola pricela 5; 1. 1819. 9, 1. 1826 1. 13, 1. 1830, 15, 1. 1836. 8, 1. 1837. 19 in po preu-strojitvi dvelette Sole v zimsko kmetijsko Solo pa L 1839. 34. 1. 18<;0. 48, 1. 1842. 52, 1. 1849. 74. ltd, odgojencev, Pac 2iv dokaz, kako uspegna je bila UH preustrojitevi
In kaj pravi dr. Medkus?
On v svojej apomenici iskreno zagovarja malo kmeLko posestvo, kterema nekteri necejo privoSCiti primernega kmeUjskega podnka ampak zahtevajo, da si poi&e popolne kmetijske Sole, Ce hoco naufcti se nmncga kmetijstya. V imenu malih kmetovalccv od-govarja takim nasvetom, da mali posestniki ne more-jo leta in leta plaCevati za sinove, posebno pa ne v tako iraenovanih nizjih kmetijskih Solan; zakaj bi se Urn nCili delati, ko imajo doma wife zadosti lepo pri-liko? zakaj naj domaca kmetija pogreSa dobrega de-lalca, mej tern ko on drugun v prid dela? Slisahsmo tndi uie na GoriSkem marsikaterega tako govoriti in danes, ko so delalci tako silno dragi, se nam paC ni tndits, ako se gospodar dvakrat premisli, predno pu-•ti 18 letnega sina za dve leti od doma, da bi na nizji d&dski kmettfski Soli dels! po 10 do 12 ur na
dan.*-**
Zdaj je n2e po NemSkeiu le Se malo takih nii-jik deWnih kmetijskih Sol, ker povsod so videli, da pribaja v nje premalo uiencev, da so drage in v pri-meri zadosti ne koristijo, ker le malo se jib izsola, sad se pa Se le v poznih desetletjih spozua. In res vpeliali so skoro povsod namesto tako imeno^nih nisjih delalnih kmetijskih Sol zimske Sole, namenjene za malo kmetijsko posestvo, srednje za vece posestyo in tkademije za izobrazevauje kmetijskih uciteljev in viaih gospodarskih uradnikov.
In tako bo prej ali poznej tudi pri nas v Av-¦trrji priSlo, ker v vseh dezclah tozyo, da je silno slaba vdeleiitev malih kruetovalcev kriva, da kmetijske Sole ne napredujejo, kakor bi morale. Tako je na uaSej Soli le toliso dijakov, kolikor je Stipendijev; nic bolje ali Se slah& je na soscdni Slapski vinorej-Ski Soli ltd. V istini so uze prieeli tudi v Avstriji u-stanavljati za malo kmecko posestvo take zimake kine-tjjske Sole, n. pr. v Celovcu v Tropavi in drugod.
Predno dolocno izrazimo svoje mnenje o tej za-devi, hocemo razloziti, kakosne so take zimske kmetijske Sole, da bodo potein tudi nasi cast. Citatelji lahko sodili ali bi biia za naSo dezelo posebno za naSe slovenake kmetovalce koristna taka zimska kme-tijaka Sola, ali ne. Zato priobcujemo tukaj nacerfc zimske Tropavske kmetijske Sole.
1.  Namen Sole je odgojevati sinove malih kmec-kih gospodarjev, da bodo znali umno oskrbovati do-mace kmetije, katere bodo s cosom prevzeli.
2.  Poduk traja od 15. oktobra do velike noti, torej 6 mesecev.
3.  Sprejemajo se v Solo mladenfii, ki so saj 16 let stari in ko so uze delalni kmetovalci, torej posebno kmecki sinovi. Ako bi se hotel vdeleziti tudi tak, ki Se ni bil v prakticnem kmetijskem zlvljenji, mora popred eno leto na kakej kmetiji dostati, predno se sprejme v Solo.
Tudi morajo znati dobro brati in pisati:
4.  Dezela ustanovi v eC stipendij, ki se podeie pridnim manj premozaim obiskovalcem.
9. V zimski kmet. Soli se predavajo sledeci u6~ ni predmeti:
a. kmetijski spisi; — b. kmetijsko racunstvo;— e. poljedelstvo (tloznanstvo, o guojenji, kmetijski stroji, pridelovanje poljskih rastlin); — d. vremeno-slovje in znanje glavnejsih kamnin, iz kterih je zem-jja postala; — e. kmetijstvu skodljivi mreesi in ko-ristne zivali; — f. kmetijske koristne in tudi skoel-ljive, plevelns rastline; — g. kemiiske prvine; — n. obdelovanje izsusenje in nameka travnikov; — i. tertnarstvo, zelenjadoreja • — j. sadjereja; — k. goz-darstvo; —- 1. zivinoreja in mlekarstvo — (rejagove-de, ovac, konj, svinj, cebel, sviloprejk in rib); — m. tertoreja in kietarstvo; —- n. prakticno poljedel-ske vaje.
10. Ucenci imajo vsak dan po 6 ur teoret. podnka in trikrat v tednu popoludne pa se vadijo prakticno v glavnih opravilih na vrtu, na polji, travni-kihitd.
Po koncanem kurzu se morejo zopet na dom povrniti; onim pa, ki zele prakticirati na kakem iz-glednem posestvu, ravnateljstvo priskrbi priliko, da v-stopijo kot delalci pri kakem izglednem gospodarju. Na Koroski zimski Soli je sicer Sola tako uredjena, da pridejo isti ucenci v dveh zimah v Solo, torej, da Sola traja dva (zimska) semestra.
Tako so uravnane tudi nekatere Sole na Nem-ikem (Wiesbaden ltd.)
(Dalje.)
L1STK1CA tJREDNlSTVA. G g. I u pa n o m n a B o v s k e m: He sprejmemo; kaj se neki vtikate v stvari, katere Yas prav ni6 ne zadevajo? Sicer pa Vam moremo odkritosrcno reii, da se ne bo dal nas list nikdar za to zlorabiti, da bi se v njem nedoBtojen servilixem, kuteri se STobodnim zupanom avtonom-nih obSin najslabie pristuje, vklanjal oholemu, nemhkutarskemu birokratizmu. Vi pravite, da ste najprej nAvstrijanci- in po-tem Slovenci. Mi in z nami vsi drugi Slovenci se tndi po-noano Tstevamo mej najzvetejSe aTstrqske drzavijane, a ne po tem, ampak 6b enem smo tudi zavedni' Slovenci in po-Jiosni SloranL—Mnozim gg. dopisnikom: Clanek o kme-tijski Soli, katerega Brno hoteli zarad doticne konferencije, ki bo uze t pondeljek, t danasnji gtevilki zadeti, j9 krif, da emo morali mnogo gradiva za prihodnje liate odloiiti. Lepo proximo ne, budujte Be, pride yse nn Trato.
Dunajska borza.
Enotoi drz. dolg v bankovcib Euotni dri. dolg v srebra    .
Zlata renta......
ItSGO drz. posojilo    .   .   .   " Akeije narodne banke     .   .
KTeditM akeije.....
London ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Srebro.....t   .   .
Drfavne marke.....
Vaznanilo.
V Citalnidni restavraciji je na prodaj en biljard z vso pripravo, to je 5 krogelj iz slo-nove kosti, vsaka tezi 2i:» dekagramov, 11 palic, en lep stol za palice, ena tabla za zaznamovanji-iger in pokrov iz desk, da je kakor miza, kadar je pokrit.   Knpna cena je 120 gl.
Kdor ga zeli kupiti, naj se usebno ali pis-meno oglasi pri podpisanem—
Valeiitinu Tavdar-ju
v SezanL
Koristno uaznanilo
precast, duhovscini.
Tovarna za izdelovanje voSrtenih svee, lastnina  Alojzija Bader-ja v (jioiici,   ki
je bila odlikovana se sreberno svetinjo in Castnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji Jeta 1H73, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mona-kovem in Trstu leta 1871, priporoLa svoje sveee iz eistega voska od eebel, ki se ne kidajo in ne onesnazijo altarja. Gorijo, mirno, se ne kidajo in se pocasi povzijejo.
Priporocujem toraj precastiti duhov-scini, naj se ne daja inotiti po drugih pro-* dajalcih, ki prodajajo svece, namesane z drugimi tvarinami, kakorsne svefie so po cerkvenili postavah prepovedane. Cenajimje 2 gl. 68 kr. kilo najboljseprvevrste, 2  „  33  „     n   druge vi^te.
Placuje se ob koncu leta,  ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej plaea.
AIoj/Jj Bader,
lastnik.
Razpis
slitfbe ^upanijske^a tajaika in sluib zupa-uy skill strainikov.
Razpisana je tukaj slnzba ^upanijskega taj-nika z letno plaeo pet sto in dvajset gold, i prostim stanovanjem. Prosilci naj vloi€ svoje prosnje da 21. febrnarija t. 1. pri tem zupan-stvu. Dokazati imajo, daume popolnoma ustme-no i pismeno slovenski, nemSki in taijanski, da so do sedaj poSteno zlveli ter da razmnejo zn-panijsko uradovanje.
Prosti ste v tej zupaniji se sedezem v Se-zani tudi dve sMbi zupanyskih stra^nikov z letno placo tri sto in dvajset gold, za vsacega straznika in prostim stanovanjem. Prositelji naj v svojih proSnjah ^lo 21. febrnarja t. 1. doka-iejo, da znajo vsaj slovenski pisati, da ume tudi nekaj taijanski govoriti in da so do sedaj poSteno ziveli.
2UPANIJSKI URAD SE2ANSKI 17. janmrya 1878.
Oznanilo.
Podpisana imasta zalogo voscenih svefi iz tovarne za svece g. Alojzija Bader-ja v Goriei. Svece iz te tovarne so bile odli-kovane se sreberno svetinjo in castnim diplomom aa svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Monakovem in v Trstu leta 1871.
Te svece imajo prednost, da so iz 6i~ stega voska od cebel, pa proste vsake druge tvarine, so zboljsane, da se vec ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej, Cena tem sveCam je 2 gl. tiH bid. kilo najboljSe prve verste, 2 n 33 „ druge verste. PlaCuje se ob koncu leta.
Precastita duhovscina se opozoruje, nnj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev, ki prodajajo svece, natneSane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami.
V Kanali ima zalogo
&TGFA1V KKALJ, 1-andar.      I V Uovcu pa JANKZ SORTSCII.      I
nrZlTXA TH<iOVI\A.^i
Podpinani  uljudno   naznanja,  da je odprl 15. jauuarja t. 1. svojo
zitno trgovino v Gorici,
iia Kort'nju, pri *.oilnJaku,
t«T .se priporoi'a za obilni obisk  p. t. oh-cinstvu.       Z odlicuiin speAtuvaiijein (15—1)                 Ivan Ki\tic.
3 15


*  ri^


S
S :S>     en

4-*- <   =
o
¦nil <
51 in -I r»    t^       ^-
. -*? 3 ft   *     S

-•. x. -; s   r. T?

¦ = « s    I        '   '   '   ' -5      -3. JH «-   . et i
s •=»-*"    at             a± »- fc       _-3i
** *^ j« «• 83   flS--"*'...
i
bdmtelj Jp odgoTorni nrednik: ANTON FABIJANI. — Tiskar: MAILING v Gorici.