strirajo spomeniške objekte na terenu, saj je topografija ena glavnih nalog vsakega Zavoda za spomeniško varstvo. A. B. MUZEJSKI IZLET Leta 1964 je Muzejsko društvo napravilo že sedmi izlet, to pot dvodnevnega. 29. in ,30. avgusta, v Prekmurje. Udeležencev je bilo 29, vodil ga je odbornik Lovro Planina. Že ob 4. uri zjutraj nas je Transturistov avtobus odpeljal iz Loke. Skozi Celje, Maribor in po dolini Pesnice. Mimo gradu Hrastovec smo dospeli v Lenart, kjer smo si ogledali to skrom no središče Slovenskih goric, ki so ležale vse naokrog, osvetljene od jutranjega sonca. Po zornost je vzbudila gotska cerkev in njena stilno opremljena notranjost. Ob pogledu na Gradišče in Tri kralje smo nadaljevali pot skozi Benedikt, preko doline ščavnice in nad Apaško kotlino, kjer je do vojne živela nem ška kolonija, ki so jo v 13. stoletju naselili šentpavelski opati, in od koder so med oku pacijo Slovence internirali. Ob mejnem mostu čez Muro v Gornji Radgoni smo se razgovorih o položaju in razvoju tega najsevernejšega me sta Jugoslavije, o njegovem gospodarskem po menu in pomenu avstrijske Radgone, ki stoji onkraj mostu, ter o slovenskih vaseh med Muro in Kučnico, ki so ostale onstran državne meje. Med daljšim odmorom v Radencih smo videli velik napredek slatinskega zdravilišča in se kopali v modernem športnem bazenu. Polno zanimivosti za nas je bilo v ravnem Prekmurju. Seznanili smo se s socialnimi in gospodarskimi razmerami le dežele, ki je do konca prve svetovne vojne živela ločeno od matične Slovenije. Ogledali smo si Mursko So boto, veličastni spomenik rdečeramejcev, osvo boditeljev Prckmurja, stari prezbiterij z zna menitimi freskami, grad in grajski park, žal pa si nismo mogli ogledati muzeja, ker so bile vse zbirke zaradi preurejanja razdrte. Na po kopališču smo obiskali grobnico 516 rdečear- mejcev in grobove borcev in talcev ter poča stili spomin na loškega rojaka Iga Plantariča, veterinarja, ki je tam pokopan. V Martjancih smo videli freske Johannesa Aquila iz 14. stoletja, v Moravcih novo ter malno kopališče, kjer izvira voda s tempera turo 62° C in se razvija nov obrat, v Bogojini Plečnikovo cerkev z originalnim okrasom s prekmursko keramiko. Z zvonikove ploščadi smo uživali razgled na obsežno ravnino Do linskega in obrobno gričevje (ioričkega. Po do bri večerji v Murski Soboti smo se namestili v udobnih, modernih sobah hotela »Zvezda«. -Naslednje nedeljsko jutro smo se peljali po jagnedovem drevoredu Panonske ceste in skozi Rakičan ter skozi velike vasi Beltinci, Odranci in firensovci v \ eliko Polano, kjer smo obi skali dom pisatelja Miška Kranjca in si ogle dali razstavo naprednega tiska. Skozi madžar ske vasi, kjer smo imeli priložnost videli štorklje na gnezdu vrh dimnika, nas je pri vedla pot v Lendavo. Vračali smo se skozi Bratonee in Dokležov- je ter prešli čez veržejski most na Mursko po lje. Po vožnji skozi Veržej in Križevce smo se ustavili v Ljutomeru, si ogledali mesto, mogočno gotsko cerkev z baročno opremo in Miklošičev spomenik ter se poučili o Prlekiji. Lepa je bila vožnja v Jeruzalemske gorice in počitek v vinskem hramu na Jeruzalenm. od koder je razgled na obsežne vinograde in ljub ko gričevje vzhodnih .Slovenskih goric. Na povratku smo si ogledali še Ormož, Veliko Ne deljo in Ptujsko goro. Obiskali smo še sloviti Stalenberk, ki pa je zadnji čas zelo nazadoval, in množično obiskovano gostišče Konšek na Trojanah, ki je bilo zadnja postaja naše zani mive poti, s katero so bili vsi udeleženci nad pričakovanje zadovoljni. ri Pluni .ŠKOFJELOŠKE POLETNE PRIREDITVE 1964 Biti ali ne biti — je bilo osnovno \})ra- šanje drugih Škofjeloških poletnih prireditev (ŠPP). Spomladi je res vse kazalo, da jih ne bo in da bo komaj začeta kulturna tradicija odmrla. Obračun pripravljalnega odbora ŠPP 1963 se je zavlekel v pomlad 1964 in šele II. marca 1964 je Skupščina občine Skofja Loku sprejela sklep o imenovanju organizacijskega odbora SPP 1964, v katerega so bili imeno vani: Andrej Pavlovec — predsednik. Zdenko Furlan — podpredsednik. Janko Krek — 216