IN U VRr-w DL.H& 1553 E.30 ST. CITY i ^ ki je graduirala na Oberlin Conservatory of IMusic. nut potem, ko je pilot naznanil i netnimi napadi prodrle več kot ,nja, da sta bili pogreznjeni dve j potom radia, da bo poskusil pro-1 deset kilometrov (šesjst milj) da-dreti meglo ter pristati na leta-, leč v Albanijo, kjer ^si prizade-KXX" " T x1*~ ri'^" J vajo zavzeti višine hriba Mora- j lišču v Salt Lake City. | ve, odkoder bi kontrolirali cesto, I ki vodi v Korico. ZAKLON ZA PAPEŽA VATIKAN, 4. novembra, —j Tekom dneva je bilo sestrelje- ni, Laskave ocene svetovnega časopisja. Poroča se, da se je papež odlo- ado , , , |cil, ostati v Vatikanu, ne glede ^olitsch, velik hr-.tage dances (Arapsko kokonje- . , - vi t>-Um . ' 6 v r__ __ J. na to. da le bilo v Rimu ze ne- 'n violinski vir- 'šte, Kolo Ribarske Banje, Kovi- v sredo večer ob ljačko kokonješte, Draškovo ko-°riju Slovenskega lo) i• Muslimanski mladec obža- avdit, doma svoj koncert 8e' / k° izredno umet-°ja iz štirih delov, in *^°Es - Vitali' v. ,r ^sPagnole—Joaquin Cy-a| 0eJa Castilla. Murci- ***• -^ndaluza. (Špan-•l[ > .U1)e. i V ^bavna pesem — Suk- ljuje smrt svoje drage, g) Croatian Lullaby (Tiha na to, da je bilo v Rimu že nekaj alarmov proti zračnim na-| padom. Vatikanski viri pravijo, da bi papež najbrže protestiral, če bi bil Rim bombardiran, in sicer zaradi množine cerkva, lce. ..1 •Plesi — Bartok. — ■ the Stick. 2. Hoop- S 4 ^ e> 3. The Shepherd's S. ' ament. 5. Whirlwind tJV »danski Plesi — H^^kih, slovenskih in lii)1' jih 0C*n^ melodij in ple-J. aranžiral Mr. Ko- noč je, moje zlato spava) Croa-^.^ tam. Rečeno je, i tian Village Dance (Seosko kolo, Seljančica). — Tiha noč, ni h pet italijanskih letal, dočim se eno grško letalo ni vrnilo nazaj na svojo bazo. SOFIJA, Bolgarija, 4. novembra. — Poročila, da se je izkrcalo na Grškem 40,000- Angležev, in dalje dejstvo, da se Grki tako junaško in uspešno upirajo Italijanom, vse to je izzvalo slavček mehko poje, da ne zbudi deteta v zibeli. Virtuoza bo spremljala na glasoviru Miss Cecillia Perasich, 19 let stara mladenka iz Clair-tona, Pa., Hrvatica po rodu. Miss Perasich je graduirala na Ober-lin Conservatory of Music, O-berlin, Ohio. da je papež končno pristal na to, l^kaj veliko razburjenje. Splos- da se zgradi zanj poseben za-:^ sodi, da bo ta uspesen grs-klon proti bombam. Za papežev^ °dpor silno oživel probritski zaklon so porabili 90 ton jekla. V zaklonu je mala spalnica, knjižnica in kuhinja, in zaklonišče se lahko hermetično zapre proti plinu. OBUP NAD ŽIVLJENJEM SAN QUETIN, Cal., 4. no-Da je g. Vlado Kolitsch velik vembra.-Jerome Harold Fried- umetnik in violinski virtuoz, ki bo priredil posetnikom svojega koncerta resničen užitek, je raz-m hrv vidno iz ocen, ki jih je objavilo N »watslcih> slovenskih in veliko časopisje o njegovi umetnosti. Časopis "Montreal Daily Star" pravi: "Nikoli izza Kreislerja še ^ je k'X)nS of Sarajevo (O nismo slišali takega igranja. — '^ibov^a kuka postala).' Resnično čudovit violinist " ■\V (Novoselsko ko- Časopis "New York World Te-lENdi '* legram": S sviranjem Mozarto- ' Sg Song (Svatovac). vega Concerto v D, je Kolitsch i ailCe (Sremsko ko-' pričaral nazaj dni Mozartovih ii J' na Mehove jezdi pred mojstrskih melodij." $ % ^ ^'Vork°. Po poročnih | Dr. Harvey Gaul iz Pittsbur- ^ ■. , er° kmetje na vaš- gha, v Musical Forecast: "Ko- man, eksekutivni načelnik Alameda finančne kompanije, je u-bil svojo ženo in otroka, nakar je hotel izvršiti samomor, kar pa so mu preprečili. Danes pa je svojo namero uresničil, ko se je v ječi obesil. Friedman, ki je bil žid, je obupal nad usodo židovskega plemena. i sentiment po vsem Balkanu. Italijansko napredovanje — nazaj RIM, 4. novembra. — Italijanski bombniki bombardirajo grške koncentracije, baterije in zakope, dočim italijanske legije napredujejo (!) na vseh frontah, kot se naznanja z albanske meje. Vojaško poveljstvo naznanja, da je neprikladno ozemlje in slabo vreme krivo, da Italijani ne morejo še poročati o večjih u-spehih v Grški. italijanski podmornici. (Italijan- Oba pravita, da bodo zanju oddani glasovi pomenili mir ske pomorske oblasti so včeraj priznale, da se dve italijanski podmornici nista vrnili na svoje baze). Jadranov koncert in prosperiteto. — Oba sta proti imperializmu in za demokracijo in svobodo. Razstava Peruškovih slik Kot je bilo že poročano, se o-tvori razstavo slik pokojnega Peruška v soboto 9. novembra v spodnji dvorani S. N. Doma. Društvi Carniola Tent št. 1288 V nedeljo popoldne je pevski zbor Jadran priredil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd jesenski koncert. Dvorana je bila malo nad polovico zasedena. Vzrok: krasen jesenski dan, ko vsak želi ostati pred nastopom zime še kak dan zunaj v prosti naravi in pa druge podobne prireditve v naši metropoli. Zbor številčno ni močan, nastopilo je 22 pevcev in pevk in je od teh nad polovico tu rojenih mladeničev in mladenk, kar je dobro znamenje, da naša slovenska pesem še ne bo zamrla. Vse pesmi so bile pod spretnim vodstvom mladega, mladino in starejše razumevajočega pe-vovodje, Jack Nagel-a, zelo dobro proizvajane. Naznan je valeč programa je bil naš poznani J. Steblay. Ljubke so bile v prednašanju pesmi in nastopih: solistinji Miss Unetich in Miss Kern, v EARL BROWDER NEW YORK. — Earl Brow-der, komunistični kandidat za predsednika, je imel v nedeljo večer v Madison Square Garde-nu svoj zaključni kampanjski shod, na katerem se je izrazil pesimistično glede Zedinjenih držav ter pozval svoje somišljenike, naj ne glasujejo niti za Will-kieja niti za Roosevelta. Browder je ožigosal ■ obe večinski stranki, češ, da obe vodita NORMAN THOMAS NEW YORK.—Norman Thomas, socialistični predsedniški kandidat, je zaključil v nedeljo svojo četrto zaporedno predsedniško kampanjo, s pozivom na volilce, ki ne marajo niti Roosevelta niti Willkieja, naj se strnejo za njim ter glasujejo za socialistične kandidate. Thomas je pobijal trditev, da je glas za socialistično stranko zavržen glas, in je dejal, da je — v imperialistično vojno ter izja- i nasprotno — proč vržen vsak, za Roosevelta ali Willkieja oddan glas. Norman Thomas je dalje dejal, da bodo socialistični glasovi izvajali pritisk na administraci- i Pišejo kolo. litsch, novodošlec, je podal i, l ^6 Mother (Pusti Carnegie Hallu nenavaden, o-"lisi. '• Rifn. Dance svežujoč, docela drugačen pro- od1 J % ■{J S;"« \>8a| 11 jem. :0 k Battle i °'°). Preden odide v gram. Sviral je čudovito." hIn Poslovi od svoje P^oslavljana z Ileart (Po jezeru V',LjUL ; En hribček bom ie, ](a/'G1}ska pesem iz ,jsv eri se razločno po- \ta!ritm- ' b lowers (Kje so i ,'Ji <4 °j^'mo na štajer- ,^kl;a 'ma konjča dva) ' (lj» lng eves, gone for 8hni —' c očičarne).Vin- Praga. "Prager Presse:" — "Kolitsch zna fascinirati publiko." LONDON. "Morning Post:" — "Dvojno ustavljanje" (stoppings) mu ne dela nikakih težav." Laskava ocena pariškega lista "Le Soir" kakor tudi ostalih svetovnih listov. Vstopnice k temu umetniškemu koncertu se dobe pri Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. POGREZNITEV TREH LADIJ BERLIN, 4. novembra. — Nemško vrhovno poveljstvo na-! T. M. in Naprej št. 5 SNPJ sta znanja, da je ena sama nemška ! na svojih rednih sejah sklenili, podmornica pogreznila tri an-1 da ima odbor vsakega društva gleške tovorne parnike v skupni tonaži 35,414 ton. Pet nada-ljnih parnikov pa je bilo poškodovanih po nacijskih bombnikih. Dodatek Dodatno se poroča, da Frank Bernardič zapušča poleg sestre Mary in dveh bratov še sestro Anno in Dorkey, poroč. Polme-jer. Prostovoljca Prostovoljno sta se vpisala v vojaško službo brata Lewis in Herman Stavanja, sinova Mr. in Mrs. Louis Stavanja iz 1019 E. 63rd St. Nahajata se v Camp Shelby, Miss. dovoljenje, kupiti sliko do svote $50.00. Želimo, da tudi druga društva posnemajo žrtvovalni društvi. Zahvala Federacija Jugoslovanskih narodnih domov v Ohio se zahvaljuje Mr. Martin Antončiču, ki je naznanjal brezplačno po radiu prireditev, ki se je vršila v avgustu. Šefa Prosi se vse članice krožka, vil, da je ameriški "the way of life" v "razpadu" in da "umira" nakar je priporočil Ameriki, naj si vzame za zgled "miroljubnost in prosperiteto Sovjetske Unije pod Stalinom." Madison Square Garden je bil >" ^ ^ zaplete v vojno. okrašen z ameriškimi zastavami i reke > a ne cu^ slcer in z banderi, na katerih so bili^^ prijateljstva do komu- nizma, ampak da je kljub temu naravnost "sramota", da je generalni pravdnik odredil, da se deportira Browderjevo ženo. napisi: "Glasujte komunistično, za mir in svobodo!" — "Obdržite Ameriko izven imperialistične vojne!" — "Slava 23-letnici Sovjetske sile!" Med drugim je Browder dejal: "Sovjetska unija je ohranila mir s svojimi sosedi, je ostala nevtralna napram imperialistični dvospevih in četverospevih paj vojni ter je zavrnila vsa prizade-Miss Unetich, Miss Kern, Miss 'vanja, da bi se jo potegnilo v Sanabor in Mrs. Marolt, ki so bile pri vseh nastopih z bučnim a-plavzom ponovno vse pozvane na oder. Naravnost očarujoča je bila živa slika, kot simbol k pesmi "Njega ni, njega od nikoder ni" proizvajano od Statuet-ti dve po-1 tes cluba pod vodstvom mojstra j živih slik, g. Vinko Coffa. Lepo je bilo videti žalujoče dekle ob slovesu, ko pripenja šapek odhajajočemu ljubimcu s slutnjo, da ga ne bo več nazaj ter sta ob slovesu zapela to pesmico, ostalo je bilo simbol. Pianistinja je bila Miss Vad-nal, ki se je mojstrsko izkazala v spremijevanju pevskih točk. Po končanem pevskem pro- vojno, dočim se je Amerika že silno zapletla v to imperialistično vojno ter je v nevarnosti, da se je vsak čas dejansko udeleži. Komunistična stranka bi rešila Ameriko pred katastrofalnimi posledicami, ker bi vladala zgledih Stalinove politike . Njegov shod je bil samo senca shoda iz leta 1932, ko je bilo v tem prostoru toliko ljudi kot jih je bilo letos isto tam na Willkie-jevem shodu. Letos je prišlo na shod 12,000 ljudi. Letos tudi ni bilo dramatičnih prizorov, kakršni so bili leta 1932, ko je bil Thomasov pojav sličen pojavu triumfatorja. Letos je vstopil popolnoma sam ob 3.38 popoldne, nakar se je napotil po ozki aleji proti odru, kjer so mu bi-po j le prirejene dve minuti trajajoče ovacije. št. 7, Progresivnih Slovenk, da ; gramu se je vršila domača prose udeležijo danes zvečer seje | sta zabava in ples za plesaželjne krožka št. 1 v Slovenskem de- ter se na večer kot običajno na lavskem domu na Waterloo Rd. .bere večje število mladine, ob 7:00 uri. 1 Eden navzočih. Najdba okostij Delavci, ki čistijo gospodarsko lopo, ki jo je lastoval neki zdravnik v Berea, so našli v lopi dvoje človeških okostij, katerih eno je bilo zvezano z žico. Policija pravi, da je zdravnik, ki je že umrl, gotovo rabil okostja za svoje študije. Pismo V uradu tega lista imamo pismo za V. Vrbančič, 1106 East 64th St. od Stefan Vrbančiča iz Zagreba. Današnje volitve V Slovenskem društvenem domu na' Recher Ave. se bo nocoj od 9. ure naprej vsakih 15 minut poročalo izid današnjih volitev. Pridite, da boste slišali, kdo bo bodoči predsednik. — Tajnik. Doma Poznani Louis Zdešar ib East 200 St. se je vrnil iz bolnišnice in se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko o-biščejo. ENAKOPRAVNOST 5. novembra, 1940. ENAKOPRAVNOSTI UREDNIŠKA STRAN mlekar F. Doljsak in še mnogo glavar Ciganov. Eppich »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ...............................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. JAPONSKI NAČRTI Novi totajitarni pakt, s katerim so si Nemčija, Italija in Japonska obljubile vso pomoč za izvedbo svojih načr-tb-y v Aziji in Evropi proti tretjim državam, ki bi se ho.ele na novo vmešati v vojno na zapadu oziroma na Razstava Peruškovih slik N. Domu na St. Clair Ave. se tudi priporoča društvom kot po-( lei eland, O. Spominska gameznikom, da bi kupili in po-razsta\a slik pokojnega II. G. v muzej katero izmed Peruška \ S. K. Domu. — Dne pei«uškovih slik, ker do danes še 9. novembra ob 7. uri zvečer se njma v svojj zbirki nobene nje-otvori v spodnji dvorani S. N.' Doma na St. Clair A\ e. Spomin- Razstava bo odprta dnevno in ska razstava slik pokojnega H. gjcer delavnikih od 7. do 11. drugih, ter smo se prav pošteno zabavali. Želimo, da se zopet snidemo, naši Slovenski zadrugi pa želim mnogo uspeha, mi delavci in vsi drugi pa pojdimo v trgovine naše Zadruge, kjer dobimo vse kar potrebujemo. Victor Wood, 19401 Pasnow Ave. Phone: IV 6172-W. G. Peruška, ki bo trajala do vštevšega 17. novembra. Razlo- ure zvečer; ob nedeljah pa od 2. do 11. ure zvečer, kot tudi ob ženih bo nad 125 oljnih in leso- ^botah ako bodo pri- regnihslik.kisovselastnoročna javljene skupine, ki si želijo ob dela pokojnika. Slike predstav- času ogledati razstavo. Ijajo vse mogoče scene, cvetlice, | Apeliramo na sosednje našel-portrete, itd. itd. Izdan bo tudi ^ne. da si izberete dan in se kor-poseben seznam-pi ogiam biez p0rayVno udeležite razstave, oglasov, v katerem bodo navede- ^ko želimo in pričakujemo, da na vsa ta dela po številkah in bi imeli euclidski dan; lorainski Kitajskem, bi moral, po želji tokijske vlade, preprečiti imenih, katerega bo deležen vsak dan; barbertonski dan; girard-Zdvuženim državam Severne Amerike oborožen nastop j obiskovalec razstave, ki ga to ski dan> itd Vabimo tudi rojake iS. ohranitev sedanjega stanja na Daljnjem vzhodu. Čudna so tvoja pota, kultura! Za eyropske velesile, in tudi za koristi Zedinjenih dr;;av, je bilo usodnega pomena, da leta 1931, ko so Ja oonci začeli svoj pohod na Kitajsko, niso znal6 nastopiti s potrebno energijo. Težko je predvidevati, kakšne pc sledice bo to imelo za Evropo, čisto jasno je bilo tedaj, da vodja kitajske države maršal Čankajšek nehote zastopa stvar Evrope, dočim je bil namen Japonske, kakor zan#a. To bo dragocena raz- ^ Detroita, Mich., Chicaga, III., stava zbirke slik pokojnega -n drugih slovenskih naselbin, umetnika H. G. Peruška Večina gp^^e nam, kdaj pridete in izmed iazsta\ 1 j enih slik so po- ^^mo objavili v lokalnih listih polnoma nove in nikdar preje preskrbeli za Vas vse potreb- nikjer razstavljene. Slike bodo ^ okrepčila. naprodaj po zmerni ceni, ker to te Spominske razst&ve je edini vir dohodkov sedaj za % moral biti eden največjih, žalujočo vdovo in hčerko, da se ],ar smo jih imeli te vrste do se-te slike. Zato vnovčl te SllKe. ZatO ponovno j • o • nnrnetitev eo njeni politiki opetovano sami izjavili, da ustanovi v apeliramo na vsa društva in po- J g p Aziji nov red, to je da požene evropske velesile iz Azije. In vendar je prav tisto Društvo narodov, ki se leta 1931. ri upalo podvzeti korakov proti Japonski, ki je bila član t ga društva, medtem ko je,pozneje prisililo skoraj vse l /oje članice, da so sklenile izvajati sankcije proti Italiji v zadevi Abesinije in s tem zakrivilo položaj, kakršnega imamo pred seboj v Evropi danes. « Res da Japonska s svojo politiko nasproti Kitajski do danes nima prave sreče. Kakor vemo, je bližnji cilj Japonske bil ta, da bi ustvarila sodelovanje med Kitajsko, spomina in del našega sloven-sameznike, da se spomnite ob Rko.amer i š k e g a slikarskega tej priliki pokojnega slovensko- umetnika H. Gregory Peruška. ameriškega slikarja H. Giegoi Za prosvetni odsek direktori-Pervška in da se v obilnem številu odzovete vabilu ter obiščete razstavo v S. N. Domu hi po zmožnosti izberete katero izmed , razloženih slik. S Peruškovo sliko si bodete okrasili stanovanje, I društva pa prostor, kjer zboru-; j a in prosvetni klub S. N. Doma: Erazem Gorshe, tajnik. | Zabava naše Slovenske Zadruge V soboto 26 oktobra je prireje jo, ali pa vngvči jo isto ob pri- dila naša Slovenska zadruga za- iv .. . i.. , , , A j i \T/i merni priliki m,ed člani. Z naku- bavni večer v Slovenskem domu Mandžurijo m Mongolijo pod nadvlado Japonske. Nepo- pom slike pomagate do obstan sredni namen tega je bil, da se polasti velikih bogastev kitajske države, daljni in končni njen namen pa je ta, da bi s pomočjo gospodarskih zalog pa tudi ljudskega materiala dežel, ki štejejo 400 milijonov prebivalcev, sebi izv.ojev.ala hegemonijo nad vso Azijo, kolikor ni v rokah Rusije. Nobena tajnost ni, da teži Japonska za gospodarstvom nad vsem Malajskim polotočjem, nad Filipini in nad Avstralijo; na azijski celini sami pa bi mogla Japonska postati gospodar francoskih indokitajskih kolonij in dobiti politično in gospodarsko nadmoč in vpliv v Zadnji Indiji, kjer ima že danes tesne zveze z Birmo, pa v Srednji Indiji, kjer vsi sovražniki Anglije danes netijo revolucijo. Prav za prav ni samo glavna, ampak tudi edina prava ovira tem načrtom kitajski vodja maršal Čankajšek, ki se že 9 let učinkovito upira japonski hege-monialni politiki na azijski celini in je tako nazvani zaveznik Zedinjenih držav Amerike, Anglije in Nizozemske, ki nimajo v Aziji samo velike kolonialne posesti (iz-vzernši Ameriko), ampak tudi ogromne gospodarske koristi v kapitalih, ki so jih tam nalagali skoraj eno celo stoletje. Toda če bi bilo odvisno od evropskih velesil, bi bila Japonska že danes, ko so se te velesile spoprijele v boju za biti ali ne biti na zapadu, njihov najnevarnejši na Holmes Ave. ter se je ser,vika vdovi in hčerki in obenem raj0 fiQ0 kokošjo večerjo in za imate sami doma krasen spomin ples je pa igral Malovasicev or-trajne veljave na pokojnega sli- kester, tako da so se plesaželjni karja H. G. Peruška. lahko po mili volji vrtili. Danes, ko njega ni več med i živimi, izgledajo njegove slike I Ta večer smo se jako dobro i-še vse lepše in veličastnejše, kot me^> kajti večerja je bila res iz-nekoč, dasi so bile vedno izrazi- =ato se zahvaljujem ku- to lepe, in še lepše se nam bodo Maricam za fino pripravo, nata- vjch. videle, ko minejo leta. Z dušev- barjem pa za postrežbo, istota-nimi, umetniškimi proizvodi, bo- 'co dekletom, ki so nosile jedila disi potom peresa ali čopiča na mizo tako pridno, da ni bilo umetnikov, je pač tako, da dob.i- tre^a nikomur čakati in smo bilo svojo popolno veljavo šele po ^ vs' dobro postrežem. .smrti dotičnega, ki jih je ustva-j Prav toplo priporočam našo l'il- Slovensko zadrugo, podpirajte Na razstavo so bila pismeno to slovensko delavsko trgovino, povabljena do malega vsa ohij- mesto kake verižne trgovine, saj ska slovenska društva, kot tudi v Zadrugi dobimo pošteno po-hrvatska in srbska iz Glave- strežbo in še na dom nam pri-landa; bratske organizacije, na- peljejo, za ravno isto qeno. rodni domovi in druga društva, j Veliki verjžniki pam tega ne kolikor se je moglo dobiti v na- naredijo, ampak moramo samj k glici naslove. njim hoditi in nam ne dajo dru- Ker je to najbrže zadnja raz- gačekot pod parolo: "Zberi, pla-stava Peruškovih slik v S. N. čaj in vozi" in potem če ni dobro Boljše pozno kot pa nikoli. — Za uspeh, katerega smo bili deležni s prireditvijo opere "Cho-nita" 20. ojktobra, se moram najlepše zahvaliti našim poset-nikom, kateri ste nas posetili tako številno. Pokazali ste svojo lojalnost do zbora "Sloga", kateri se trudi, da vas zadovolji kolikor mu je najbolj mogoče. — Zavednost vaša do kulture nas navdušuje, da bomo nada-'jevali z našo tako lepo Slovenko pesmijo. — Prav lepa hvala našim trgovcem in obrtnikom za vašo naklonjenost, ki ste jo skazali potom oglasov. Zato cenjeni rojaki in rojakinje vpoštevajte geslo "Svoji k svojim", podpirajte trgovce, kateri se zavedajo gori omenjenega gesla. Medsebojna kooperacija nas bo držala, da ne 30 še tako kmalu zatonila naša v srce segajoča pesem. Nadalje se moram prav lepo zahvaliti Mrs. Pauline Jug, katera nam je pomagala in tako i-menitno igrala vlogo "Daye". — Ravnotako tudi Mr- A. Eppich; brez njega bi težko izpeljali to prireditev, ker cigana tako imenitno igrati, zna samo Eppich. Zato ti najlepša hvala Tone. Tudi ostalim igralcem moram dati priznanje za vaš trud in kooperacijo, ker drugačp bi ne bilo tako lepega uspeha. Prav lepa hvala tudi Mrs. Milka Babnik za šepetanje in za maskiranje Mr. E. Gorshe in Miss Jean Turko- ravno s takšnim "accentom" govoril takrat, kakor pri "Choniti" in takrat je ocenjevalec igre "Cigani" zapisal tole: "Edini Eppich je, ki zna predstavljati pravega cigana in Eppich je dobil lepo pohvalo. Nikogar ni ščegetalo v nosu, ko je govoril polovico hrvaščine, poleg lepe slovenščine soigralcev. Ne vem zakaj je ravno sedaj tako kvarilo slovenščino nekaj lepe hrvaščine, saj smo vendar Jugoslovani. Vem, da. ima kritik veliko več izobrazbe nego jaz; vem pa tudi, ŠKRAT dru- Moderna pravljica Mož in žena gresta p° P° ^ Pravkar sta se seznami3, nosi v eni roki živo kokos, v ^ gi debelo gorjačo, na hrbtu ko kletko, za seboj pa v^ece _ zo. Ko prideta do temnega-zda, se žena ustavi. — Naprej si ne upad vami, pravi. — Zakaj pa ne? vec niti. nasprotnik, če bi se Japonski bile posrečilo, da si Kitaj- u"nH1- EOtov».1,a WW- ,*» s,mi sebi pripišemo, pa če ne r 1 I a po njegovi smrti, ker slike vem kaj dobimo, :za,tp pqnoyno tko podvrže, bi danes Indija bila že v plamenih, kai' bi lahko pomenilo smrtni udarec za najmočnejšo velesilo Evrope in s-veta sploh* to je za Anglijo. Japonska bi v takem primeru, če bi znala obenem poravnati vse svoje račune z Rusijo in si z njo razdeliti območje vpliva v Aziji, imela svobodne roke nasproti Ze.djynjenim državam bodo sčasoma vse razprodane in priporočam našo Slovensko z&-vazpršene po Ameriki, zato ste drugo, tie kupujemo v naši Za-vsi, od blizu in daleč od Cleve- drugi, sami sebi pomagamo, landa prijazno vabljeni, da si še I Hvala tudi direktoriju Sloven-3iikrat ogledate njegova krasna skega doma za oskrbo dvorane, dela na svoje očj in da si izberete , ker je bilo tudi miz dovolj po- . ....... .. ,. . ... m., '! eno sliko za spomin, če je le mo- stavljenih, da smo se l^hko vse Amerike, ki je njen najbolj nevarni nasprotnik na Tihem t ^ nakupu slike se ne bo |dli in povečerj^li in potem še oceanu. Tako pa brani evropske interese Čankajšek sam! nikogar sililo, rade volje pa bo malo pokramljali. tozadevni odbor postregel s ce- ,K ,*iaši mizi so prisedle pozna-nami in pojasnili vsakomur, kiine družbe: fir. in Mrs. Svetek, se bo zanimal za to. j nato naš poznani mlekar L. Slovenski narodni muzej v S. Starman z soprogo in nekdanji in Japonska je danes v tem pogledu še vedno tam, kjei je bila pred devetimi leti. Ker je Japonska uvidela, da ni mogoče vojaško osvojiti države s tako ogromno površino in čudovito prirodno odpornostjo ljudstva, zato je v začetku letošnjega leta sklenila pogodbo s kitajskim politikom Vančingvejem, ki ga je postavila na čelo severnim in tihomorskim provincam Kitaja, upajoč da se bo njemu posrečilo počasi pridobiti vpliv na kitajski narod in primorati Čankajšeka, Sedaj pa na naslovnp staran tega spisa. Res čudna so tvoja pota o ii kultura. Dva dni po vpri-zoritvi operete "Chonita" pride neki kritik in pozdravi "Slogo" takole: Ruski tehniki zgradijo na Volgi osem orjaških jezov ti, če nosim v _Ker ie tu temno m P^, da imam jaz boljši pojm o petju' „ ■ bj izkoristili to pri#" nego on ker drugače bi ne za- | jubm ja2 slabotna 0* pisal tisto o oktavi. i, . , _ „„ moda u"1 v . , . _ _ „ . . bi se morda vas ne mug' Zdaj pa se nekaj. Rad bi videl, da bi kritik sklical vse režiserje v Clevelandu in mene zraven, pa naj bi mi razložil, kako bi na primer v eni prihodnjih i-ger nekdo predstavljal slovenskega juda. Ali bo govoril pravilno slovensko, ali bo porabljal judovski "accent", če bo hotel pravilno predstavljati juda. Ko bomo to rešili in če bo govoril pravo slovenščino, se bom potrkal po čelu in bom rekel kak šen bedak si Tine. Walter Lazar, režiser "Chonite". Kako bi vas mogel poti* eni roki zlVOhrbtll v drugi težko gorjačo, na ,fl, kletko, za seboj pa vleče® skomigni^ ^ Če zataknete S ^ zo Toda žena je meni, rekoč: "če % $ jačo v zemljo in privezete kozo, če položite kletko iV* zaprete vanjo kuro, bos proste roke in lahko me bite." . v „k0 ust - pog blagoslovi ^ drost! je zašepetal ®oZ . 0(>|i vse tako, kakor je PnC zena. česar se tudi ne more postaviti po robu Zedinjenim državama Severne Amerike, ki jo tako r,ekoč stražijo na vsej dolžini Tihega oceana.,Zato Japonska ni mogla poseči vmes, ko sta si Anglija in Amerika zagotovili prvenstven položaj v velikih nizozemskih kolonijah v Aziji, ko so da sklene z Japonsko mirovno pogodbo, ki bi vpregla ki-; lete po zlomu materne dežele ostale brez varstva, ki bi si tajske ljudske in gospodarske sile v voz japonske politike ga bila najraje zagotovila Japonska, pa ji brani čankaj-Obenem se je pomirila s Sovjeti, s katerimi se je določila šek, ki zaposluje večino njenih oboroženih sil. meja med bivšimi kitajskimi, danes japonski nadvladi i če bi padel kitajski jez, bi padla tudi najmočnejša podrejenimi severnimi kitajskimi provincami in med ru- ovira, ki ne preči Japonski samo, da dobi hegemonijo v skim Daljnim vzhodom. Vse ,to pa ni moglo streti Čan-' Aziji, ampak ji tudi zapira pot, po kateri bi njen vpliv kajšeka, ki slejkoprej zahteva, da Japonska vrne osvoje- segal odločilno tudi v Evropo, ki sama sebe slabi in pone najbogatejše pokrajine kitajske države, preden bo gubljfl. Seveda bo Japonska slejkoprej z njej lastno trdo- ,ta ? Hultura mogel skleniti z njo 'mir ali kakršno koli politično in vratnostjo delala naprej, da bi se ustanovil v Aziji "novi' 1 tcd ,luti ko *e l)ilu g0* "Znano je, da ima "Sloga" prav dober mešan zbor, ki pa je v nedeljo tekom svojega nastopa v prvem dejanju prišel nekoliko s tira z orkestrom. Pozneje se ta hiba ni več ponovila in zbor je bil vseskozi dober in siguren, izredno dober pa zlasti, v finalu." Potem pa primerja "Beli telovnik," katerega smo podali lansko leto, z opereto "Chonita". Pravi, da niti zdaleka ni bila tako dobra, ne igralsko ne pevsko po svoji vsebini. Vsebini seveda. Romantika, ki je vpletena v operi "Chonita" je vse nekaj drugega, kakor pa komika v "Belem telovniku". Pa pustimo to in pojdimo na oceno nekaterih pevcev - igral-qev. Kritik je opisal pevca - i-gralca J. Benigerja kot dobrega pevca, ki mu ne manjka glasovnega daru, katerega pa nikoli v polni meri ne uveljavi, ker se zdi, da je preskromen in da nima dovolj samozavesti, ki bi jo upravičeno lahko imel. še pre-qej dobro se naš kritik razume na dobrega pevca; ampak kje je to pobral, da je omenjeni pevec pel še vqč kot celo oktavo prenizko v sceni, stoječ za Cho-nito. Tu se vidi, ,da kritik malo razume qa oktave, ker ajto bi hotel peti kdo oktavo nižje, bi ne zmogel niti najmočnejši basist omenjene |pespni- — Zdaj pa na .našega znanca Ep-picha. ,$e bolj čmfria so tvoja po- Ruski tehniki se ukvarjajo z velikim načrtom poživitve gospodarskega življenja v vzhodnem delu evropske Rusije. Z namakanjem hočejo ob spodnjem toku Volge kmetijsko izkoriščati veliko, doslej neobdelano o-zemlje, obenem naj bi se pa izpolnile notranje vodne zveze med Kaspiškim in Belim morjem. Te načrte po večini šele pripravljajo. Volga teče v svojem spodnjem toku skozi kraje, ki so zlasti na njenem levem bregu izredno rodovitni. Toda zemlja leži tu še zmerom neizkoriščena. Podnebje je tam preveč suho in preblizu azijske puščave. Posledica tega je, da imajo tam enkrat v treh ali štirih letih taka sušo, da je uničena vsa letina. Zato hočejo to zemlje umetno namakati z vodo iz Volge. Vodo, ki jo bodo s tem jemali reki bo treba nadomestiti, sicer bi se pospešilo padanje gladine Kaspiš-kega morja. To nadomestilo i-ščejo ruski tehniki v severno-,ruskih rekah Vičekdi in Pečori. Vodo iz teh dveh rek hočejo pohabiti za dopolnitev vodnega stanja Volge. V celoti naj bi Volga namakala okrog 4,500.000 ha zemljišča. Del tega ozemlja se ibo že lahko namakal, ker bo v kratkem zgrajen velikanski jez pri Kujbiševu (Samari), ki so ga začeli graditi predlanskim. To bo največji jez na svetu. Če bo pihal močan veter, bodo treskali ob jez veliki valovi, kakor na morju. Zato bo treba preurediti večino ladij, vozečih po Volgi, tako da bodo kljubovale valovom. Elektrarna na jezu bo dajala v začetku okrog 3 milijarde kilovatov. S pomočjo tega je-; za se bo namakalo okrog 3 milijone hektarov zemljišča, na katerem bo znašal pridelek pšenice okrog 5,000,000 ton več letno kakor znaša zdaj. Pri S^ima-rj, kjer dela Volga velik ovinek, zgrade prekop, tako da go skrajšana pot po Volgi za 135 kilometrov. Na Volgi hočejo ruski tehniki zgraditi v celem osem velikih jezov in oni pri Samari bo prvi. pada in na obali je ce - ^ peska. To pa pomeni ve do za ribištvo. & morja dobiva Rusija 4o jjo-kov vseh rib. Razen te8 ,vl bivajo vzhodno od morja v zalivu Kara. -Glauberjeva sol in SP ^ kemičnega sestava v0.e jjj daljnem padanju gl°bl ^ jod" ugodno vplivala tudi na strijsko panogo. . Zato nameravajo rus^. i« kdr ki vzeti letno okrog 1 kilometrov vode iz se!' ^ S1*' kih rek Vičekde in S"' dišče tega načrta je 016 „o likamsk ob Kami seV ^ Perma. Tam hočejo na^flliji povečini nerodovitni zC ^ p1' likansko umetno jez10K' vršini okrog 600 kva ^ \1 lometrov, ki bo veza o čekdo in Pečoro s Ka ^ njih pa z Volgo. Dela n ^ ^ likem načrtu se Pr'cJl0 kem. Elektrarna Pri 3.Lj zalagala s tokom vso na Uralu. , « Iz stare dom°'" Iiabida 7» ca^ # cyll^ > Revno prebivalstvo jepe jine je letos zaslug' p- narje za robidovo xjjOi Wj v v. „ v NeS1^ izvaza večinoma v A eyiw j, se uporablja za n°V $$ alpski čaj, namesto ]jst tajskih čajev. Rpbido^ birajo od Sodražice.^ g, Hinj, Krke, Stične, do Žužemberka Pr°gg^ v^5'•-cem in nazaj preko V^ožjov^. krajev kočevskih t> $gj Ribnice. Računa se, ^ jetog ^ bivalstvo tistih krair -jjjoi1 služilo do poldrugi narjev za robidovo MOŽ PRIZNAL „R 4.C • D» ALLEGAN, bra. — Da#ee so n^jetPc J neki farmi t,rupl° Dfijle jDarrow, W j° -^rUP*1 ^ tri mesece poročen8' ^ if>j je ležalo v plitkem šli 12 ur potem, ko J y priznal njep umof- p Njen mož je F6 jo&tati' vedal, d& jo je ubil v Lh hf je nastal zaradi W S< sanj, kako se do 1V rojstva otroka, kat£r da žena imela p JPgu tcrp se je treba, kakor re- , , ,, m . , T , . , . , , , , . , -f • , , , spa Danilova je .dramatično dr,u- čeno, ozirati W razmere ,v Kas- j""__/ gospodarsko pogodbo. To pa pomern, d,a se Japonska ne red m ta njena trdovratnost je poglavitni vzrok, cla štvo „Ivan Cankav„ priredilo x. piškcm morju, kamor vali Vol OGLASA^ more vmešati v vojno evropskih velesil, kakor bi se rada, Zedinjene države Severne Amerike ne morejo pomagati gro "Cigani" in tam je bil naš ga velikanske količine vode.. —1 "ENAKOP"^ ampak da je slejkoprej vezana na Kitajskem, zaradi( svojim prijateljicam v Evropi tako, kakor bi rade. znanec Eppich zastopan kot po- Gladina tega morja neprestano \ !• novembra, 1940. IRXK0SBXSSQR1 STRAH 8. 2ANE GREY: 16 ŽELEZNA CESTA ROMAN R s'" se je nasmehnila — in smehljaj je bil prvi, ki ga je videl na njenem obrazu; Je sevala v njem, prava sem ^ Velike lepote. "Preje ^ _ 'la zala," je nadaljevala. iei^.se zdaj spomnim, kakšna Sem ,a' me °bide dvom, ali še zala." • ve se 3e zasmejal. Začenjal v gWti svobodnejšega in v tem brezprimer- 'u. ^2 mi svoje ime," je šep-%if.a glasom, nežno se do-glave. "Allie — in 'Ali :,6 nisi zvedel ?" v,6 ^ si Allie'; to je bilo 6ai v gi ^ je te besede, vedoč, da tei ^ '■a v njej okrutne spomi-\'je6e Lh°tel jo je preizkusiti. lic %v, službe!" Neale se je ogreval, postajal je živahnejši; čutil je majhno ročico tesno v svoji roki — čutil je zanimanje, ki bi bilo izpod-budilo vsakega pripovedovalca. "Nu, prebito tesno mi je bilo pri duši. A nato sem se utogotil. Kadar me pograbi bes, sem zmožen vsega. 'Hejo, ljudje!' sem se go bi se nadejal od človeka, ki je! za-drl nanje. Peš sem hodil in zgubil glavo." I s^eP pasažir sem bil, da sem pri- Slingerland je stopil iz sence, šel do vas. Zemljemerec sem. Vi hočete graditi železnico. Jaz potrebujem dela — in delo moram polneč si pipico; njegov bistri jasni pogled je zletel od tega o-pravka k prijateljema. ' dobiti! "Kar dobro de človeku, ko va-! ^oj glas je ugnal brezumni ju gleda in posluša," je dejal. hrup. Inženjer Henney me je "Tudi jaz sem bil nekdaj mlad čudno pogledal. dečko. Zamudil sem urico — a' "Mladi mož, z železnico ne bo kaj bito... živita, dokler vama mc • je dano! . . . Larry, pojdi z me- i Tedaj je udarilo iz mene, češ, noj. Nastaviti moram še neko železnica se mora graditi. Kdo past » ,govori? je vprašal nekdo. Pripe- Allie se je naglo ozrla nanj. j Uite ga semkaj. •"Past? Odklej pa nastavljate! Nisem se še osvestil, ko sem v temi7" i že stal pred generalnim major- "Eh, dete, vsak izgovor je! 3em Lodge jem. Pravkar se je bil boljši od nobenega." (vrnil z vojne, poznalo se mu je. Prižgala sta si pipi s koščkem Resen in mrk je bil mož, s trdi °ci so se razširile — luč le utonila kakor v senci; žarečega ogla, ki sta ga izbrskala iz ognja; nato sta pomembno mežiknila Nealu in Allie in sta stopila venkaj v temo. mi črtami in ostrimi očmi. Premeril me je od glave do nog. klad — oh, tako nekako je to! Zamisel U. P. me je osvojil. Verujem vanj. Videl ga bom izpolnjenega . . . Doživel bom zma-go." Allie mu je položila glavo na rame in ga je pogledala s takimi očmi, da se je zasramoval svoje sebičnosti. "In poglej," je rekla, "ko bo vse dovršeno, postaneš ti vrhovni inženjer ali vodja pro-govnega nadzorstva?" Njegove lastne besede so ji bile ostale v spominu. "Nadejam se, Allie," je odvrnil; njeno zaupanje ga je navdalo z globokim blaženstvom. "Delal bom — da si ustvarim visok položaj." Drugi dan je bil Nealu priče-tek zasluženega oddiha, ki ga je jel uživati z vso dušo. , Jesen mu je bila od nekdaj najljubši čas leta. Tu kakor povsod se je zlatila v plameneči krasoti, a vendar je bila vsa drugačna, ne taka, kakor jo je poznal doslej, Sanjava tišina po-znoletja je uklepala samotno pustinjo mladih hribov v svoj čar. Kadulje se je svetlikala v sivih in bagrenih, holm v zlatih in žol 'železnica se mora zgraditi?' tir odtenkih; zelena in jantarna je vprašal ostro. in rdeča je bila barva dolin. Ne 'Seveda,' sem odgovoril. Čutil prahu, ne vročine, ne vetra — vanja za novi položaj, preveč plemenit in velikodušen, da bi se bil vdajal zavisti ali ljubosumju. Lovila sta ribe v potoku, jahala, dirjala na konjih po lepih gorskih stezah. In cowboy Larry je bil tisti, ki je posojal Allie svojega konja ter jo učil umetnosti jezdarjenja; trdil je, da bo kedaj še dobra jahalka. Popoldne sta zlezla na visok hrbet holma, sedela v dolgi, ru-meneči travi in strmela v kalno, bagreno neskončnost ravnine. V sivem somraku sta se izpreha-jala pod borovci. Kakor se je no-čilo in je zrak postajal hladan, sta opazovala rdeče plapolajoči ogenj na kurišču in sta razbirala iz negovih plamenov slike bodočnosti, čuteč v rokah in na licih toploto, ki ni bila samo toplota veselo prasketajočega ognja. Strme je čutil Neale, kako se njegovo prijateljstvo do Larry-ja izpreminja v ljubezen. Vse njegovo bistVo je doživljalo veliko preobrazbo — a ta preobrazba ni bila vzrok, da je ljubil Larryja. Šlo je za Allie. Cowboy, Texanee po rodu, je bil podedoval tisto lepo viteško spošt-ljivost, ki jo južnjaki izkazujejo ženskam. Neale ni vedel, ali je i-' i traj in pozno popoldne je visel v zraku hladan in oster dih. Slin-1 gerland je napovedoval, da se o-beta dober lov na kožuhe. Pripravljal si je velike skladanice drv. Larry je plezal s svojo puško v hribe. Neale in Allie sta hodila po stezah, držeč se za roke. Nikoli ji še ni bil poizkusil izvabiti zgodbe njene minulosti, čeprav so ga vidni znaki izbra-nejše naobrazbe in vzgoje ter neka tajinstvena otmenost v Dekličine oči so v plašni, zgo v ____________________j____ žalostne, temne, vlaž- vorni napetosti obvisele na Nea-|sem se razočaranega in bedaste- jasno višnjevo nebo brez obla- j me^ Larry kdaj kako sestro, a , * ----- lu. ko je dvojica izginila, se je^a;^ .......... i kov, sladke vonjave v tihem o- lijubico ali prijateljico. Toda na ,fboko zamišljene. A tiste fyg' ttlr^e koprene, tiste blazne ' togrezi [nazaj :nJene srepote ni bilo in dalje?" je pono- Iedai So Se ulile solze, dajoč • ker my pravim'Mr.!---t„ sem. In — nu, precej milj sem 'Larry' morai potovati, 'slep pasažir'. * rekla. "Niti godu" , j da sem prišel v Omaho. Sobraz je postal ma- , ... , L^čeumcn in osupel. ' »se so rasle .z tal kakor go-tp All- + u 'be, vse je mrgolelo vojnikov — Pa najslabše^ sorte ljudi, M h'u""!1' lasi, konji Se mi vidi," je res mi Neale. sem jih kdaj videl. Lahko si mi-111 sliš, kako sem se tresel, ko me je naposled sprejel gen. Lodge v svojem štabu. Ur ado vali so v se zgradi in se bo tudi zgradila. Če bi ti le mogel povedati, kako mogočno je šlo vse to meni in mojim tovarišem do živega. Kako velika je ta misel! Toda delo, kako naj ti ga opišem? . . . . Predstavi si, Allie, da te popade nenadno navdušenje, tako da vidiš v sleherni težkoči le novo radost, v nemogočih nalogah zgolj vire ognjevitega poguma, v smrtnih nemarnostih samo dogodi ja je iz drzne prigode, ki ti ostanejo v spominu kakor za- WHAT A DIFFERENCE MIRACLE WHIP MAKES IN SALADS! ...its flavor is so lively! So zestful! S3 8 u» 5a^°, da bi bil nevaren, nekem velikem skladišču. Prava J? rekla Allie, . 2agodrnjal Neale 4kai , 2asmejal samemu se-' a ljub ' ^ 0# zmešnjava ljudi — vojnikov in potepuhov . . . Nu, vprašal sem zagtran dela. Bilo je, kakor da ^ah .U"u0sum3e ga je baš me nihče ne sliši. Poizkusil sem ' je >°va zbodlo v srce. j še enkrat — glasneje. Star in- njenem vedenju večkrat navdajati s skelečo radovednostjo. — Naj mu pove svojo zgodbo, kadarkoli ji bo drago, ali pa nikoli ne — kaj mu je bilo do tega! MOŠT PRVE VRSTE Ohio Concord sod SODI: Vinski, ............................. vsak $1.00 Novi od žganja ........................$1.50 TED MANDEL 20171 NICHOLAS AVE. KEnmore 1241 J. N LarCeSa se mu Je nadeja lega ^.a kateregakoli ^tio r't0^a' ki bo kdaj tako če prideš k njim in jih prosiš ženjer, ki ga danes dobro poznam — Henney — mi je ne-„ strpno odmahnil z roko. -Prav 4l]je ^čen, da pride v bli- kakor da je nezaslišana drznost, Ndv'^>e' "Nu prav' imenuJ ' je nadaljeval. "To ' 8v0-j^etlda smem dovoliti No km, starim prijateljem ženo." tfe&n' videti zmedena. v ^ubka resnobnost fj& »d* je. WrV1 PriJazen'" Je za-' ^i Se j® bil med 0svestil. "Bolj, ne :cila Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... k 9 $ 4 % S: nI, Za premog od Erie e Co. sprejemam in i Ca,rn vsem Slovencem. Sedaj $9.70 tona za ^®°dločen čas. FENDE V ^u*koka Ave. X^hoe 5476 M. r. i < Naročila za knjigo "From Many Lands" sprejema uprava "Enakopi"8^ 6231 St. Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nas, so lastnorocO pisane od pisatelja L. Adamiča. Cena $3.50; po pošti 10c več. mm............................linami........................................................cm..........mi........................................................................niciniiiniininunin»"|tJ^ STRAN 4 ENAKOPRAVNOST Najhujše orožje so tanki, ki bljuvajo ogenj Še zmerom ni čisto jasno, katero orožje je imel v mislih nemški kancelar Hitler, ko je v nekem svojem lanskem govoru dejal, da ima Nemčija pripravljeno posebno učinkovito orožje. Najprej so Nemci presenetili svet v zdajšnji vojni z magne-tičnimi minami, vse je bilo tedaj prepričano, da drugih novosti nemška vojska nima. Angleži so hitro našli protiorožje in magnetične mine danes niso več toliko nevarne. Potem pa so Nemci prišli še z drugimi novostmi, tako z velikanskimi letali za prevažanje vojaštva. Takšna letala so se izkazala pri pohodu na Norveško, kamor je privedlo eno samo takšno letalo kar po 50 vojakov z vsem potrebnim orožjem, municijo in hrano. Najbolj pa je svet ostr-mel, ko je videl, kakšne uspehe dosegajo Nemci z nadaljnjo svojo novostjo, s padalci, ki na- nju mest in vasi kakor tudi čel- j nim napadom na utrjene pošto-janke, so med morilnim orožjem menda zadnja iznajdba, j Številni francoski vojaški stro-! kovnjaki priznavajo, da je zavezniška vojska zdaj primorana sklepati hitre odločitve, da dohiti strahoviti napredek nemške mehanike, piše dopisnik "United Pressa" z zapadnega bojišča. Metalci ognja so hitri in celo tako lahki, da jim je pri obrambi to v škodo. Oboroženi so z dvema strojnima puškama in enim topom. Metalci ognja blju-vajo ognjene jezike celo na daljavo več deset metrov. Navadno ima tank nalogo, da napada kakšno zgradbo in da tedaj branilce ošvrkne s svojim smrtnim curkom. Tank brizga iz sebe gorečo tekočino, ki jo vozi s seboj v velikem kotlu. Če je napadena trdnjava zelo utrjena, potem poskuša tak tank najprej s svojim topniškim ognjem narediti luknjo skozi zid, nato pa skozi to odprtino brizgne goreči curek. Tank lahko drvi po ulici z veliko hitrostjo, pri tem pa zažge kar vsako tretjo hišo. Za uničenje mesta to že čisto zadostuje, kajti ogenj se potem tanke, piše dopisnik "United Pressa," jih je francosko-an-gleško protitankovsko topništvo mnogo ugonobilo. Karkoli je granata zadela, vse je obtičalo na mestu neuporabno. Nekaj časa tako onesposobljen tank še bljuva ogenj okoli sebe, kakor | bi pihala ranjena zver, nato pa ! utihne. Stojan Pribičevič urednik pri 'Fortune' pravljajo zmedo v nasprotnike vi deželi sami. Nemci menda ni-1 __ r------ ti sami niso pričakovali, da se kaj hitro sam širi dalje, če že j-, v, enkrat vsaka tretja hiša gori. Nastop takšnih tankov je za V elitni ameriški mesečni reviji "Fortune" za mesec no-.vember je izšel članek o tujerodnem časopisju Amerike. I članek ni podpisan, ampak kot ,smo zvedeli, ga je napisal dr. | Stojan Pribičevič, ki je bil ali bo j v kratkem postal član uredniškega štaba pri omenjeni reviji. Pribičevič je sin nekdanjega jugoslovanskega ministrskega predsednika Svetozarja Pribiče-viča, ki je bil po uvedbi kraljevske diktature leta 1929 nekaj časa zaprt, na posredovanje predsednika Masaryka pa se mu je končno dovolil odhod v inozemstvo, kjer je pozneje umrl. Stojan je doktor prava s študi- jami na pariški univerzi. Po prihodu v Ameriki je leto dni delal kot navaden tovarniški delavec v tovarni Warner and Swasey v j Clevelandu in je svoje vtise ze-, lo zanimivo opisal v reviji Har-jper's. Lani je napisal knjigo j "World Without End," ki je te-Imeljita študija političnih in so-;cialnih razmer na Balkanu. Od | ameriške kritike je bila zelo , ugodno sprejeta. Dr. Pribičevič, ki je energičen lin osebno zelo prikupen mož, se I je zadnjič mudil v Clevelandu !spomladi. Ob tej priliki je imel i vrsto predavanj pod avspicijo ustanove za proučevanje ino-izemskih zadev. Iz stare domovine bodo ti padalci tako dobro obnesli. Toda obnesli so se res prav izvrstno sa/no toliko časa, dokler ni nasprotnik uredil posebne oddelke z nalogo, da zatirajo spuščanje padalcev. Pred nekaj dnevi pa so iz svoje zaloge presenetljivih novosti vzeli Nemci še eno: tanke, ki mečejo ogenj na sovražnika. To delo opravljajo vojaki, oblečeni v ne-zgorljivo obleko iz azbesta. To je doslej najstrašnejši izmed vseh sodobnih bojnih strojev. Ti oklepni metalci ognja, ki so predvsem namenjeni uničeva-, sovražnika vsekakor precej nevaren, toda tudi ne vselej. Ce naleti na trdnjavo, kjer je posadka oborožena z dobrimi protitankovskimi topovi, potem se celo tej ogenj bljuvajoči zverini ne godi dobro. Navadno imajo utrdbe takšne topove, da njihove granate lahko prebijejo tudi najmočnejši oklep na tanku. Tanki, ki bljuvajo ogenj, pa niso bogve kako trdni. Ko so Nemci pred nekaj dnevi prvič pripeljali na bojišče te majhne Ruski glasovi o vzrokih nemške zmage nad Francozi zgradilo na vojaških izkušnjah, omembe vredne angleške pomo-iz svetove vojne v 1. 1914 do či sploh ni bilo, zlasti ne v tako 1918, imenovani bilki za Pariz. Nov način vojskovanja je bil posebno razločno viden v nemško - poljski vojni, a francosko poveljstvo se iz nemško - poljske vojne ni naučilo ničesar. Ruski vojaški strokovnjaki poudarjajo nadalje tudi, da poveljstvo zavezniških vojsk sploh ni imelo pojma, v katero smer so nemške divizije izvajale svoj glavni sunek in kako velike so bile nemške napadajoče sile. Važno vlogo pri poteku vojskovanja na zapadnem bojišču je imelo tudi dejstvo, da podaljšek Maginotove črte od Sedana do Rokavskega preliva ni bil zadosti trdno zgrajen. Zaradi tega so Francozi takoj v začetku izgubili za nadaljevanje vojne neogibno potrebno severno francosko industrijsko področje. K temu je treba dodati še to, da kakšne Moskovski tisk mnogo razpravlja o vzrokih, ki so privedli do tako naglega poloma francoske vojske. Sodbe ruskih vojaških strokovnjakov so si predvsem edine v tem, da francosko poveljstvo ni korakalo s časom, ampak je vse svoje vojne načrte NATIONAL HORSE SHOW No trga za sir Južnosrbski sir, znan pod i-menom "kaškavalj," je priljubljen ne samo po Jugoslaviji, marveč si je pridobil sloves tudi daleč po Evropi. Izdelovanje kaškavalja v letošnji sezoni se pravkar zaključuje. Čeprav je bila pretekla zima huda, vendar količina sira ni nič manjša kakor druga leta in tudi kakovost se ni poslabšala. Staro pirotsko okrožje, ki pridela največ kaškavalja, bo lahko letos izvozilo do 120 vagonov, odnosno 1,-120,000 kg sira. Toda izvoz zadeva na velike ovire. Doslej so bili veliki odjemalci Francija in Amerika. Ta trži- šča so zdaj popolnoma zap*1 in za dogleden čas izgubljen^ Tudi Solun letos nič kaj zelJ ne sprejema kaškavalja, ker pima kam dalje pošiljati. 0 ^ domače države ostane sanj0 Nemčija. Če tudi tu ne 0 speha in če ne bo JugosM odkupila primernih izvoz kritičen in bo Pr0L kaškavalja v bodočih letin tovo hudo nazadovala. To P pomenilo pogubo števil# čarjev v Južni Srbiji- # valj jim je poleg drobnice ^ ni dohodek in za pridobljen1 ^ nar takoj nakupijo hraJ1®*Jl se lahko preživijo prekoJ^_> POLNA ZALOGA kuhmjs^ peči na plan ali elektriko- ^ ral Electric, Tappan, Rop G ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD' KEnmore 1299 v ANGLIJI JE DANES PRVA ČRTA AMERIŠKE OBRAMBE this HOW to prevent THIS later OGROMNA SILA MOTORJEV DOBRI STRELCI v New Yorku se bo vršila med 2. in 13. novembrom razstava konj in njihovih zmožnosti v dirjanju in skakanju. Zgoraj na levi je predsednik te razstave L. Haskell, spodaj na desni pa Ned King, njen manager.