r
f V«
u
Naivefji tloYenski dnevnik
v 7 iruienih državah Veli* za vae leto ... $6 00
Za pol leta ..... $3 00 Za New York četo leto - $7.00 Za inoxemetro celo leto $7.00
I
u a
° I
J
Ust; sIovenskiludelaYcevv Ameriki.
rThe largest Sloveuan Daily ki 1 the Uruted States.	I
Iiwnd erery day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Ob« Ml	Mer, September 2L 1909, »t the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2871
NO. 239. — ŠTEV. 239.		NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 12, 1926. — TOREK, 12. OKTOBRA 1926.	VOLUME XXXIV.	— LETNIK XXXIV
MUSSOLINI ABSOLUTNI VLADAR
Polnomoči italijanskega diktatorja so izpopolnjene s popolno kontrolo milice, mornarice in zračnih sil. — Glasovanje v fašistovski stranki je odpravljeno. — "Konec prostosti" so pozdravili kot tri« umf. — Prostost posameznika so imenovali "barbarsko".
RIM, Italija, 1 1. oktobra. — Jesensko zasedanje velikega sveta fašistovske stranke je bilo končano včeraj zjutraj ob petih. Dovršeni sta bili dve stvari, ki sta velike važnosti za Italijo.
V prvi vrsti je odobril svet korak jpinistrskega predsednika Mussolinija, ki je prevzel mesto vrhovnega poveljnika fašistovske narodne milice s činom generalisima ter sledil s tem princu Gonzazi, ki je resigniral, češ, da je storil to z ozirom na fa-čistovsko disciplino.
Nadalje je sklenil svet odpraviti volitve v stranki, — kajti volitve za politične urade so bile odpravljene že pred številnimi meseci. '
Veliki svet je sestavljen iz članov kabineta, generalnega tajnika stranke ter provincijalnih strankarskih voditeljev iz vseh delov dežele. Ta svet je sedaj edina stvar v Italiji, ki je slična uspešnemu parlamentu, kajti poslanska zbornica in senat sta le zastopstvi, ki odobrita politiko, ki je bila že preje določena v svetu stranke — seved^ izključno z osebnim dovoljenjem Mussolinija.
Dejstvo, da je prevzel Mussolini vodstvo milice, pornenja, da ima sedaj v svojih rokah vso kontrolo nad sredstvi narodne obrambe, ker je že poprej prevzel posle vojnega, mornariškega i n zračnega ministra.
Sklep, da se odpravi volilni sistem v stranki, pomen ja, da bodo vsi tajniki in drugi odgovorni u-radniki kraljevnih fašistovskih organizacij, katere so volili dosedaj člani organizacije, imenovani od provincijalnih tajnikov, katere imenuje generalni tajnika stranke, ki je zopet igračka v rokah Mussolinija.
Vse kaže, da se bo sedaj naprej članstvo stranke rekrutiraio izključno le iz vrst graduirancev fašistovskih mladostnih organizacij, ki so znane kot "sprednje straže" in ki odgovarjajo v splošnem boy scoutom naraščajoče fašistovske mladine.
Vsako leto, najbrž dne 23. marca, na obletnico ustanovljenja fašizma, bodo postali mladi ljudje, ki so dosegli osemnajsto leto, avtomatično člani stranke. Ceni se, da bodo vrste fašistov na ta način ojačene vsako leto z nekako I 00,000 mladiči, ki bodo vzgojeni v "najbolj čistem fašistovskem duhu".
Poročajo tudi, da je fašistovski svet sklenil stvariti pomožno organizacijo, znano pod imenom "fašistovski pristaši" in sestavljeno iz državljanov, ki simpatizirajo z režimom. Ti pristaši pa ne bodo imeli nobenega glasu v odborih stranke.
Kot ponavadi, pozdravlja fašistovske časopisje Le uspehe kot zdravo znamenje za nadaljevanje odločne strankarske politike. Skrajni fašistovski or-^an Tevere pravi, da je italijanski narod sedaj popolnoma po-fašiščen. Nato dostavlja:
— Odpravili smo trideset let trajajoče socija-iistično pridiganje; odpravili smo več kot petdeset let trajajočo liberalno slabo gospodarstvo.
List pozdravlja tudi odpravljenje osebne prostosti, na koje mesto je stopila prostost celega na roda. "Prostost posameznika dovede do barbarstva, — k duplinam, kjer so ljudje sijajno liberalni in sijajno živinski.
Tevere pravi, da je prepričal fašizem italijanski narod, da izvira edini resnični napredek iz discipline in podrejenja posameznika, ki se ukloni potrebam plemena. O tem priča dejstvo, da je sedaj v Italiji 20,000,000 fašistov, kar predstavlja polovico prebivalstva Italije, — če je res.
Vojaki kot stavkokazi. j
LONDON, Anglija, 11. oktobra. : V slučaj«, da bo angleška premo-par*ka federaeija izvedla svoj nklep ter poklicala vzdrževalna in v se nest na moštva iz rovov, bo vlada najprej »ItiiSala spraviti v rove prostovoljce. C'e pa ne bo imelo
Starček je ubil svojo sitno ženo.
Pa dva in štiridesetih letih neprestanega sitna-renja je mož ubil svojo ženo. — Po izvršenem činu je mirno odšel v nedeljsko šolo ter rekel svojemu sinu, da gre takoj domov.
CAMDEN, N. J., 11. oktobra. — Benjamin Wallace, star 75 let, je prišel včeraj v metodistovsko epi-skopalno cerkev, kjer je njegov sin Clarence superintendent nedeljske šole.
—	Boljše, da greš takoj domov, — je rekel sinu. — Mati je zelo bolna.
Nato je odšel, ne da bi se brigal za pozdrave znancev med učitelji in učenci. Superintendent nedeljske šole je spoznal, da mora biti Stvar zelo resna, kajti sicer bi njegove oče ne prekinil pouka. Kakor hitro je mogel, je odpustil otroke ter odšel na dom svojih starišev na 410 Berkley Street.
Stari mož je sedel v sprejemni sobi. Kadil je pipico. Pepel je bil na njegovem jopiču in tudi na preprogi. Čital je nedeljske liste. Tla so bila pokrita s papirjem.
Dvignil je glavo, ko je vstopil sin ter mu pokazal s palcem v sosednjo sobo.
Njegova mati, Mrs. Mary "Wallace, stara 65 let, je ležala na tleli ter neredno dihala. Njena glava je bila razbita in okrvavljeni deli zlomljenega stola ter metle so ležali v bližini.
—	Zblaznel sem, — je rekel stari mož. — Dva in štirideset let sva bila poročena in dva in striride-set let me je drezala in danes sem zblaznel. Udaril sem jo s stolom.
Njegov sin je poklical ambu-lanco ter obvestil policijo, dočim je iztresel stari mož pepel iz svoje pipice na preprogo, zopet nabasal pipico jo prižgal ter pričel vnovič pregledovati liste.
Par minut pozneje je dospela policija ter ga odvedla v glavni stan. Mirno je odšel z detektivi, kadil svojo pipico ter držal v roki metlo, na kateri so postali krvni madeži že črni.
Organiziranje farmarskih
delavcev.
Organiziranje farmskih delavcev je postalo skrajno potrebno. — Njih kronično neugodni položaj je postal v zadnjem času še slabši.
Da je organizacija farmskih delavcev v unijo, ki naj bi vključevala vse poljedelske delavce, skrajno potrebna, je razvidno, iz poročila zveznega delavskega de-partmenta. katero primerja mezde farmskih delavcev z življenskimi stroški. Nakupna moč povprečne plače farmskega delavca leta 1925 je bila za 7.25 odstotka nižja kot leta 1913, ter za sedemnajst odstotkov nižja kot leta 1906.
Neugodni položaj neorganiziranih farmskih delavcev predstavlja velik kontrast k položaju organiziranih delavcev.
Unijske plače kupujejo danes 28 odstotkov več kot leta 1913, in 15 odstotkov več kot leta 1906.
Leta 1925 je znašala povprečna mesečna plača farmskega delavca brez hrane .$47.88. Lzza leta 1920 ko so dosegle plače farmskih delavcev svoj višek, so padle za več kot 26 odstotkov. Življenski stroški pa so znašali leta 1925 še vedno 75 odstotkov več kot pa leta 1913.
Cang kontrolira centralno Kitajsko.
General Čang Kajšek se je polastil kontrole nad centralno Kitajsko. — Zasedel je Vučang po predaji ter sprejel branilce mesta v kantonsko armado.
SANG H A J, Kitajska, 11. oktobra. — S tem, da je zasedel utrjeno mesto Vučang, katero so branile severne čete, se je polastil
to zaželjenega učinka, se bo poklicalo vojake in mornarje. Ta pret-nja vlade na naslov premogarjev je postala znana včeraj, potem ko se je posvetoval Baldwin z delavskim ministrom. V naslednjih dneh se bo vršila potna kabinetna seja, ki se bo pečata s pQiegajem*
Mrs. Wallace je umrla v Cooper bolnici, medtem ko je njen mož, Cang Kaj-Sek kontrole nad cen-popolnoma miren, poročal polici- i tralno Kitajsko. Pogoji predaje, stom o dogodkih, ki so dovedli do ki so bili objavljeni, določajo in-njene sn.rti.	korporiranje severnih čet v kan-
V bolnici so dognali, da je ime- tonsko armado. Vse kaže, da ja la Mrs. Wallace razbito črepinjo, zmaga Canga popolna, obe roki zlomljeni in da je bila Južni general je dosegel kapi-tudi notranje poškodovana.	tulacijo Vučanga brezpogojno, po
pet tednov "trajajočem obleganju, tekom katerega se je poslužil vseh modernih bojnih sredstev in čet, ki so bile številnejše in boljše disciplinirane kot pa čete severnih armad.
Ameriško poslaništvo, ki j? nastopilo na temelju povelj, katera je dobilo od državnega depart-
Brazilija čuti učinke stavke.
RIO DE JANEIRO, Brazilija, 11. oktobra. — Da je opaziti učinke angleške premojrarske stavke t
tudi tukaj, je razvidno iz objave'	,
, , ' , v . . , | menta. ie nudilo pomoč nekomba brazilske centralne zeleznice. da J, _	„	. , .
ne bodo od danes naprej vozili ni-kaki tovorni vlaki, z izjemo vlakov, ki prevažajo živila semkaj.
Brazilski premogovniki ne proizvedejo dovolj premoga, da se pokrije potrebe, naroda. Ker ne more dobiti železnica premoga iz Anglije, je prisiljena omejiti svoje
obratovanje.
—-_
Verski spor v mehiški republiki.
Civilm voditelji so naprosili mehiško vlado, naj posluša katolike. — 52 lajikov je pozvalo kongres, naj privoli v prošnje, vsebovane zavrnjeni peticiji čeništva.
v sve-
MEXICO CITY, Mehika, 11. oktobra. — Dva in petdeset vodilnih trgovcev in profesijonalcev Mehike je pripravilo peticijo, ki bo predložena kongresu in ki bo prosila kongresnike. naj dovolijo "zaslišanje ljudskega javnega razpoloženja pri razpravi glede odnoša-jev med državo in cerkvijo v Mehiki".
Prošnjo svečeništva je kongres zavrnil na temelju izjave, da so duhovniki brez postavnega statusa v Mehiki in da nimajo vsled te-pra običajne pravice vlaganja prošenj.
Novo prošnjo bodo predložili la-jiki, ki imajo pravico storiti to na temelju ustave. Glavne zahteve so naslednje:
1. — Kongres naj resno razmišlja o prošnjah, čeprav so skoro identične s prošnjami svečeništva, ki so bile zavrnjene.
2 .— Iz ustave naj se takoj izloči protiverske člene.
3. — Predlaga naj se nove amendment? za razpravo in podporo. ki naj bi določali:
a) Prostost vseh, da poučujejo v šolah brez omejitve.
b^i Prostost vseh, da izvajajo vero, brez nadzorstva ali umešava-nja vlade.
c)	Prostost vseh. da vrše službo božjo doma, v cerkvah ali na privatni lastnini.
d)	Prostost vseh veroizpovedi, da vodijo dobrodelne zavode brez vmešavanja vlade.
Napreden šerif.
DES MOINES, Iowa, 11. okt. — Da se bo lahko bolj uspešno boril proti nadležnim butlegarjem, si namerava nabaviti šerif Park Fin-lev aeroplan.
je dijakov, ki so hoteli proslaviti obletnico ustanovljenja republike.
WASHINGTON, D. C., 11. okt Novico o padcu Vučanga po dolgem obleganju in obstreljevanju so tukaj pričakovali. Dejstvo, da je severna armada stopila na stran južnega voditelja je sicer bistveno izpremenilo položaj v deželi, a ni opaziti nobenega znaka, da bi tukajšnja vlada izpremenila svoje stališče. Nadaljevala bo s svojo politiko, da zavaruje življenje in lastnino Amcrikancev.
Informacije, katere je dobil državni department, pravijo, da so Amerikanci v Vučangu in okoli«-i varni.
VOJAKI OGROŽAJO
P0INCAREJEV0 VLADO
400,000 francoskih vojnih veteranov je informiralo ministrskega predsednika, da ne sme zadolž-nih dogovorov odobriti v njih sedanji obliki, tudi če bi moral pasti kabinet.
P ARIZ, Francija, 1 1. oktobra. — Zastopniki 400,000 francoskih vojnih veteranov so včeraj informirali francoskega ministrskega predsednika Poincareja, da bodo prejšnji vojaki odločno na-sprtovali ratifikaciji washingtonskega in londonskega zadolžnega dogovora, tudi če bi taka akcija dovedla do padca vlade.
Poincare jim je zagotovil, da se bo Francija lotila plačevanja le v mejah svoje zmožnosti in do mere, ki bi ne razrušila valute. Rekel je, da je izrazil vladno idejo glede predmeta v svojih govorih v Bar-le-Duc in St. Germain pred štirinajstimi dnevi.
Delegaciji je načeloval Rossignol, predsednik narodne zveze kombatantov, ki je predložil resolucijo, sprejeto zjutraj od pokrajinskih načelnikov organizacije. Ta resolucija izjavlja, da so prejšnji vojaki mnenja, da je sedem tisoč milijonov frankov svota/katere ne more plačati Francija Združenim državam in da so prepričani,da je treba to skupno svoto skrčiti.
—	Anglija in Amerika, ki sta bili deležni prednosti skupne zmage, ne da bi bili izpostavljeni istim rizikom kot Francija, — se glasi v resoluciji, — bi ne smeli na temelju enostavne pravičnosti zahtevati od Francije več, kot dobiva Francija od Nemčije.
—	Prejšnji vojaki bodo odločno nasprotovali vsem prenosom kredita. Sklenili so sistematično glasovati proti parlamentarcem, ki sprejemajo ratifikacijo Mellon-Berenger in Caillaux-Churchill dogovorov v njih sedanji obliki. Zaupajo v zmožnost predsednika sveta, da zopet utrdi francoske finance brez pomoči inozemskih posojil, ki bi oropala Francijo njene politične neodvisnosti ter jo stavila pod varuštvo.
V dodatnem pismu je informirala delegacija ministrskega predsednika, da so prejšnji vojaki sklenili vprizoriti energično akcijo, da preprečijo ratifikacijo dogovorov, tudi če bi imelo to za posledico ministrsko krizo.
Stenice je kradel. Smrt zraščenih dvojčkov.
i tantom v Vučangu. a je bilo informirano, da je mesto Hankov na nasprotni strani reke. zmožno od-pomoči vsenyi trpljenju, ki je bilo zelo zmanjšano vsled prilike, da odpotujejo civilisti. Pomoč je bila poslana iz Hankova, ki je sprejel na tisoče beguncev iz Vučanga.
General Sun, severni branilec t	nižjih provinc ob Jangtse. je oči-
Nemci in kajzer. vidno doživel poraz pri Kjangn, BERLIN. Nemčija, 10. oktobra, katerega praznijo na hitro sever-Veliko zanimanje so vzbudili pa- ne čete.
riški listi, ki so prinesli^ debelimi Namen Čang Kaj-Seka je oči-črkami poročilo, da je nemška vidno prodreti ob Jangtse ter se vlada odobrila povratek prejšnje- polastiti kontrole glavne raedna-ga kajzerja v Nemčijo	rodne prometne črte v notranjo-
V oficijelnih krogih smešijo po- sti Kitajske ter nato izgnati se-ročilo. Vlada je odločno proti po- verni vpliv iz vseh južnih provinc, vratku kajzerja, a je dejstvo, da Njegov konečni cilj bo Šanghaj. so zavzeli prijatelji prejšnjega kjer neprestano narašča razpolo-kajzerja na Downing Street v ženje za Kantončane. Šanghaj je Londonu zanj, da mu izposllijejor bil včeraj miren, ker je polieijn privoljenjepovratek. ^ .-.;,-.. »preprečila poulične demonstraci-
BERLIN, Nemčija, 11. oktobra. Učitelj Schumacher se bo moral v par dneh zagovarjati proti obtožbi, da je kradel žuželke, predvsem stenice.
Schumacher se je lotil prouča-vanja žuželk ter je bil pogosto na berlinskem vseučilišču ter v drugih znanstvenih zavodih in laboratorijih.
Polagoma pa so pričele oblasti pogrešati številne zbirke hroščev in osumile so Schumacherja. Ta sum je bil potrjen, ko so našli v njegovem stanovanju veliko število znanstvenih knjig ter več kot 20.000 vrst žuželk, predvsem stenic.
MINNEAPOLIS, Minn., 11. okt. V neki tukajšnji bolnici sta umrla štiri mesece stara dvojčka, Lucy in Bessie Medic, ki sta prišla na svet zrasla skupaj.
Uvcz žita v Francijo.
PARIZ. Francija. 8. oktobra. — Poljedelski minister je objavil, da bo Francija v prihodnjem letu prisiljena uvesti dvanajst milijonov meterskih stotov pšenice. Meter-ski stot je sto kil ali 200 ameriških funtov. Kljub vsem varčevalnim odredbam je postal ta uvoz potreben.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr<sba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vsm bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoltevali svojo ko. rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji
500 . .... $ 8.45 I Lir 1.000 .... $ 18.60 Lir 2,500 .,.. $ 46.25 Lir
Lir

Din. Din. Din.
5,000 10,000
\ . *
Lire
... 100 ......
... 200 ......
... 300 ......$13.35
... 500 ......$21.75
Lir...... 1000 ............$42.50
4.70 9.10
$ 9.45 $ 18.60 $ 46.25 $ 92.00 $183.00
Zs poSiljatve, U presegajo DesettlsoC Dinarjev sil ps Dvatisod Lir dovoljujemo poseben snesku primeren popust
Nskasfla pe fcg<t|>iniM »Uro Isvriajm v rstenssM m sMk*
FRANK SAKSER S
82 Cortlandt Street	fhom: cobtlandt mt
Posebni podatki.
lspl«-
Pristojbina Sla amerttl Jev v JagostaviJi In Italiji nate baker sledi :sa $25. ali ■maji snesek 7B center; od $2S. naprej de $3#9. p« S eente
E BANK
Neve Yorlt, M. X.
.-s-, . .a. ,
ms
—
GLAS NARODA, 12. OKT. 1026
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Dopisi.
(M end Published by CLOYBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
_, preeident. __Louia Benedik, treasurer.
Place of btxaineM of the corporation and addresses of above officers: «2 CortJandt	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NABODA" _____"Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Zm celo leto velja Ust §a Ameriko
im Kanado —__
Za pol leta-------
Za četrt leta

Za New York ta celo leto Za pol leta
Za inozemstvo to celo leto
Za pol leta
$7.00 $3J0 ,$7.00 $3M0
. Chicago, 111.
Dovolite, da se zahvalim Frank Sakser State Uank za navodila, ki so me redila, da nisem prišel v položaj, v katerega je prišlo številno rojakov, ki so se vrnili takoj po vojni v domovino.
Kakor vam znano, sein julija meseca leta 1922 potoval potom Frank Sakser State Bank v staro domovino. * Kot vsak drugi, tako sem tudi jaz pospravil skupaj svoje prihranke, da jih vzamem s seboj. Ko smo dospeli v Xew Yorku v urad Frank Sakser State Bank. je bila seveda moja prva stvar, da plačam tiket in uredim za pošilja-tev denarja. ker ga nisem hotel nositi s seboj. Uradnik me je vprašal. če nameravam še priti nazaj v Ameriko. Imel sem misel, da nazaj nikoli več ne pridem in tako sem tudi njemu povedal. Pri tem me je pa opomnil: — Veste kaj. skoro vsak je še prišel nazaj prej kol je poteklo leto. Nekateri so prišli že po par mesecih, dasi so se za-klinjali. da jih ne bo več. toda niso prišli več z denarjem, ki so ga j tja odnesli. Kar ga niso potrošili, so pa na valuti izgubili. So bili nekateri, ki so nesli tja tisočake, toda v kratkem času niso imeli niti
Dosti tragedij so je že završilo, kojili motivi ilisp i toliko, da bi mogli priti nazaj v A-bili nikdar pojasnjeni.	jmeriko. Svetujem vam, pustite del
'enarja, ki ga imate. tu. in v slu-
Subscript ion Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzsmsi nedelj *» praznikov.
Dopiai bres podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnika, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivali&če naznani, da hitreje _____najdemo naslovnika.
"GLAS N A E O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876•
TRAGEDIJA V MAYERLINGU
id
Veliko pozornost je brez dvorna vzbujala tragedija da bi ga potrebovali, ga do-
vali in me naziva!i gospod! — Ni bilo dolgo, ko sem se znašel spet v Detroitu. kjer so me brez vseli ceremonij zopet sprejeli pri Fordu. kjer sem takrat delal. Ko sem se dobro ustanovil, sem jnsal Fr. Sakser State Bank po moj ra<"-un. koliko da še imam. Poslali so mi knjižico, v kateri je liilo vse v redu razen $245. ki so jib u računal i za karto in pa denar, ki so mi <ra poslali v Jugoslavijo. Tako sem bil ob 650 dolarjev. «"e pa no bi bil poslušal dobrohotnega nasveta, bi bil najbrž ob vse tako da ne bi bil moprel niti nazaj, kakor se je že mnofrim dojrodilo.
Zato sem še danes hvaležen Fr. Sakser State P>anki za nasvet ter priporočam to banko vsem .ki potujejo v staro domovino, da ,se je poslužijo. Sicer ni take nevarnosti v Jugoslaviji za denar. da bi kar čez noč zvodenel. toda sigurnost je povsod najboljša in naj se je vsak posluži.
Anton Prclaznik
Sheboygan, Wis:
Pred kratkim se je zgodil tuka j strahovit zločin. Rojak Frank IV-ternel je svojo ženo Ano Peternel razrezal na kose. Svoje dejanje ,j<-storil v pijanosti.
Pred koronerjevo poroto je bilo zaslišanih več prič. ki so vse izjavile, da je bil Peternel jako udan pijači, posebno zadnji čas. ko je izgubil delo Joe T'rb. Pe-ternelov boarder je povedal, da je prišel ob dveh zjutraj domov ter videl na tleh okrvavljeno nogo Mrs. Peternel. Takoj je vedel, da se je zgodilo nekaj strašnega. Telefoniral je šerifu, ki je kmalu
Obleganje trdnjave|15 FA5'5?RVELJEN1H Vucang - končano. „„ t —
°_^	CHIASSO. Švica. .s. oktobra.—
, Dogodek najbolj dalekosežne važ-Padec Vučanga se bliža. uosti se je pripetil pretekli teden Kantonski poveljnik jelv tJenovi- kor poroda od tam. končal obleganje. _: . NVki ,:asln,k ra-;ustov:ike lmlicc
%r*m. *	. • i'1 na "eki cesti Genove klofu-
oOOjUOO Kitajcev zaje-1 to vojaku re4,ne arma(K kor „a
tih v mestu pet tednov, t slednji ni pozdravil. Neki polkov-je bilo oproščenih vsled! nik mJn'" armade je videl > lučaj-predaje peve^ie arma no dejanje	™stnika u>r
de.
Peter Zgaga
SAXGIIAJ. Kitajska. 10.
se vmešal.
Fašist je bil preveč razburjen, da bi se pustil javno ozmerjati, okt. i Kazžalil je polkovnika ter yra nda-
emur je
Vtiča n g. fort severne kitajske ar-[ril s pestjo v obraz, pri made oh gorenji Jangtse reki. se; pripomnil, da želi Mussolini, da bo izročil kantonskim silam. Po-j dajejo njegovi častniki take odboji predaje (so bili dogovorjeni trovore.
v avstrijskem lovskem gradiču Maverlingu, kjer so našli ;bite, kadarkoli hočete. Dali vam usmreena avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in ,1)omo knjižico, katero lahko s se-njegovo šestnajstletno ljubico Vecero.	lbo? ™te 'V* ju T!*'
pri nas: denar bo prav tako va-Kaj ju £iialo v smrt, najbrž lie bo llikdai" do- ren, kakor če bi <ra imeli tam v ka-gnano.	ki hranilnici, predvsem pa boste
O te dvojni smrti so krožile najrazličnejše verzije, ivetleli" koliko imHte Xaredite pa'
....	'	" kakor hoeete. —
L.judjq, ki so bili v neposrednem stiku z Habsburško familijo, so napisali debele knjige o tem, toda vse kaže, da ni niliče prave pogodil.
Sedaj se je oglasila neka habsburška plenikinia ter inapišo mi knjižie?' katero sem
. . it,	'	'proti rezi tu pustil pri njem, to je
zatrjuje, da edmole ona pozna vzrok tragedije, ker ga ji |na banki za shl£aj< c.e mi res ne bn
je baje zaupala pokojna avstrijska cesarica Elizabeta. 'obstanka v stari domovini. Vzeljrota ga je obtožila umora po pr
Ko sta se mudila Rudolf in Večera v svojem ljube- f;em s sob°jle	kolikor je bi-j vem redu.
ženskem gnezdu, je Rudolfa presenetilo pismo cesarja
Nisem se dolgo pomišljal. Videl pozneje ugotovil zločin ter Peter
sem, da ima uradnik prav. Povem mu. naj ostane toliko in toliko tu;
Franca Jožefa,, v katerem je vladar sporočil svojemu, sinu, naj prekine z Večero vse zveze, češ, da je Večera cesarjeva nezakonska hči.
To je baje tako vplivalo na brata in sestro, da sta v krvosranuw postelji napravila konec svojemu življenju.
Ce so ta odkritja resnična, naj bodo bivši avstrijski narodi hvaležni, ker so se iznebili vladarske zalege, ki je bila ena najnesramnejših in najbolj objestnih, kar jih pomni zgodovina.
lo potrebno.
Prišel sem domov; sprva mi je ic.s ugajalo, ko sem se pa kraja n a gledal in naveličal tamkajšnjih razmer, so se pričeli krčiti tudi
nela aretiral.
Sosed Tony Pešič je pričal, da je bil Peternel večkrat pijan in da se <ra je žena bala ter večkrat pribežala iz hiše. Koronerjeva po-
Poročevalee.
Rock Springs, Wyo.
I. oktobra ;*n naši i mrtvega v garaži Feliksa Taučarja, doma z
MUSSOLINI JE VCASI DRUGAČE GOVORIL.
Bilo je pred vojno, dosti prej, predno se je Mussolini prekrstil v fašista.
Tedaj je v Buenos Aires v nekem gledališču eksplodirala bomba.
In Mussolini je pisal:
"Priznam, da v sedanjem času niso bombe primerno sredstvo soeijalistične akcije. Toda če vas vlada tlači, pa naj bo republikanska, kraljevska ali cesarska, če vam ne da pravic, ki so vam zajamčene po božjih in človečanskih postavah, potem se morate poslužiti sile. In ne sme vam biti žal, če bo sila zahtevala kaj nedolžnih ojoveških žrtev.''
In ko je bil vprizorjen dne 14. marca leta 1912 atentat na italijanskega kralja, je Mussolini socijalistom ta Uole povedal:
14 Dne 14. marca je streljal neki italijanski zidar na Viktorja Savojskega. Ta atentat ni bil niti prvi niti zadnji. Padli so člani rodbine iz Breše, padla je avstrijska cesarica Elizabeta.
"Inteligentni ljudje naj se ne vdajajo jokavim občutkom, ko čitajo o atentatih. Atentati spadajo v poklic vladarjev, baš tako kot spada strmoglavijenje z zidarskega odra v poklic zidarjev. Če že moramo jokati, jokajmo za zidarjem."
Mussolini naj bo prepričan, da ne bo noben Italijan jokal, ako ga zadene usoda, ki je tesno zvezana z nje-
govipi sedanjim poklicem-
kronski tisočaki. Zamenjal sem jih <ioro I>ri Poljanah nad Skofljolo-za dolarje, nazadnje pa sem pri- ■ podomače Mežnarjev. Zaduši! čel še menjavati dolarje, kar sem Je najbrže plin, prihajajoč od jih imel pri sebi, ker draginja je kare- ker so bila vrata zaprta. Več
Jugoslavija, Madžarska j* h .in Bolgarska.
BEOGRAD, Jugoslavija. 11. ok-tojbra. —	odnošaji med
Bol^arfHf>. Madžarsko in Jugoslavijo tvorijo program zunanjega .jro*ii»tr* ^im fa- £>n trdi, da je 'Jugoslavija pripravljena stgriti
vse, kar je v njenih inočeh, da u-trdi prijateljstvo med tremi deže-« lami ter pospeši boljše trgovske odnošaje.
y ta namen je baje Jugoslavija pripravljena nuditi Madžarski izhod na morje pri Splitu, in Bolgarski sličen izlipd na Egejsko
jnrt-lA___<-ft_ _____'___
bila čim dalje večja in povsod, kamor sem prišel, je veljalo: A meri-kanec, plačaj! liilo je v marcu naslednjega leta 1023. Pregledoval sem Glas Naroda, ki sem ira naročil za seboj, kako kaj denar stoji. Presenetilo me je, ko sem videl. da se odpošlje 4000 kron za 12 dolarjev. Začel sem računati koliko še imam. in koliko bi imel. če bi ne pustil dela denarja pri Frank Sakser State Bank. Izprevi-del sem, da če kaj ne ukrenem, bo treba jjledati. da pride denar odkod. Nekega večera pa sem se dodobra premislil, da mi tam res ne bo obstanka; dovolj mi je bilo ta-mošnjih razmer pa tudi tistih neumnih traparij, ki jih v Ameriki v medsebojnem občevanju ne poznamo. Napišem pismo na Frank Sakser State Bank z naročilom, naj mi pošljejo od moje svote za vožnjo nazaj v Ameriko. Pismo sem oddal na pošto, med tem pa sem uredil vse potrebno za potni list ter za potovanje nazaj v Ameriko, t'ez pet tednov spm dobil od banke obvestilo, da je karta že poslana v Ljubljano na zastopnika Francoske linije, kjer da dobim tudi 100 dolarjev za potovanje nazaj. Verjemite mi, da sem komaj čakal, ker prešteval sem že zadnje stotake kron. ki sem jih še imel. Videl pa sem. da so se me že sosedje in drugi izogibali in šepetali med seboj: — Kdaj srre? Ali še ni šel? — Take in slične opazke j sem slišal za hrbtom. T^daj sem pa rekel sam sebi: — Tone. sedaj je pa skrajni čas. da se izmažeš! — Svoje styari zmeeem v kovčeg in nekepra lepega jutra, hajd proti Ljubljani, kjer dobim pri asrentu karto in denar. Začudil sem se. ko sem dobil pri izmenjavi toliko tisočakov. toda treba je bilo plačati za vsako malenkost še enkrat toliko, kot sem plačal pred meseci, ko sem tja prispel. Medtem sem se pa spominjal dobrega nasveta, ki sem ga dobil pri vas. in vedel sem. da imam še nekaj, kar ima še vrednost in za kar so se mi odkri-
bodo že brezdvonino drujri poročali. Naj mu bo lahka tuja gruda.
Drugih novic ni. položaj je tak. kot po navadi. Vendar se pa izboljšuje. Kot je čuti od drugih, bodo premogarji čez zimo zaposleni.
John Batich.
in prenehali so boji. s Čemur j<-končano obleganje mesta potom kantonskih sil. ki se je pričelo dne 1. septembra.
S pomočjo te zmage je oprostil general Kiang, vrhovni poveljnik kantonske armade, pol milijona prebivalcev, ki so bili izpostavi je ni obstreljevanju celili pet tednov.
Konec obleganja je zaključil najbolj dramatični dogodek v kitajski državljanski vojni, tekom katere so bili ljudje, zaprti za starodavnimi zidovi mesta, izpostavljeni ognju strojnih pušk. moderne artilerije in aeroplanskim bombam.
Novice, da ne morejo branilci Vučanga vzdržati, so vplivale de-moralizujoče na severne čete. katerim poveljuje general Sun C'uan Fang, ki skuša braniti nižjo ,Jangtse reko. General Sun se se baje tudi pripravlja na izprazne j nje Kiukianga. tristo milj južne .od Sanghaja. Z izjemo Nankiuga I kontrolirajo kantonske čete vs i-. ko važno mesto in Jangtse. j General Sun je namignil, da namerava napraviti svojo zadnjo postojanko ah Nanking-Šanghaj črti. 1 vjer pe razpoloženje vedno bolj naklonjeno kantonskim četam.
Poročila iz notranjosti pravijo., da prehajajo nekatere sile sever ne armad*
Policija mednarodne naselbine v Sanghajii j«' bila mobilizirana v j pri«"akodvanju demonstracije prebivalstva v prilog kantonskih si . Kantoij«'a n i pravijo, da bo Peking j polagoma izločen kot glavno mesto Kitajske ter obljubljajo prestaviti sedež vlade v Vučang ali Nanking, kamor ji morajo seveda slediti inozemska poslanišva.
— In kralj hoče. da odgovarjajo njegovi častniki na tak način n;i predrznosti. — je odvrnil polkovnik. potegnil revolver ter n-^ trelil napadalca.
Dvesto fašistov je vprizorilo nato napad na vojašnico, v katero se je napoti! polkovnik. Slednji je rekel, da bo pričel streljati s straj-nimi puškami, če se ne bodo fašisti odstranili v desetih minutah. Po poteku časa pričele regljatiista nedolžna.
Danes je Kolumbov dan.
Kdo ve, če je Kolumb, ko je pred davnimi leti stopil na ameriška tla. domneval, kakšno deželo je odkril in kakšen narod bo zavladal v nji.
0	prohibiciji se mu najbrž ni sanjalo.
Tudi o Kukluksklancih ne in o takozvanih stoprocentnih Ameri-kaneih. kateri bi danes Kolumba označili za vsiljivega inozemca.
1	e bi vse to slutil, bi najbrž prosil špansko Izabelo še za nekaj pn-sojila ter bi odjadral mimo južne Amerike in Avstralijo v Indijo,
kamor je bil namenjen.
*
Obravnava proti bivšemu državnemu pravdnikn Daugiirrtvju in zaščitniku tujezemske lastnine Millerju je bila včeraj nenadoma prekinjena.
Porotniki se niso mogli sporazumeti glede njune krivde oziroma nedolžnosti.
Deset porotnikov je vztrajalo, da sta kriva. I)va sta trdila, da
vi rojne puške. Štirinajst fašistov J je baje obležalo pred vojašnico. j k
vojih
Ukraden dimnik.
Možje so bili trdni v ljučkih.
Sodišče je poroto razpustilo.
A S BURY PARK, N. J. 10. okt. Policija ob obali, od Long Branch pa do Atlantic Highlands je dob la navodila, da aretira katerokoli osebo, ki bi nosila del kovinskega dimnika, ki je bil ukraden včeraj zjutraj z doma -Dariis Dermarka, na Trenton Ave.. Eatontown. N. J. Ker je zmaSijkalo dimnika, je ]C1 padla temperatura v hiši Dermar ka nod ničlo.
Ko sta se prebudila lastnik in njegova žena včeraj zjutraj, je bila hiša polna dima in brez dimni- j sinJ1 toHko prah„ ka. Mrs. Dermark je rekla, da je' y sju slišala teaoui noči šum ob strani
Daugherty in Miller bosta sicer i še ostala pod jainščino. toda proii njima se najbrž, ne bo vršila nobena druga obravnava.
Stari pregovor, da !ati<V obešajo in tatove izpušča io. se jr tudi v tem slučaju uresničil.
Zavezniki so strašno razburjeni, ker so izvedeli, da je sin nemškega oprinea služil v rajhsverju.
Vsledtega utegne priti še »lo resnih diplomatskih zapletljajev.
Zavezniki m, r«is čudni. k<>r povzročajo zastran kronprineovega
Suhači krošnjarijo z novimi lažmi.
"WASHINGTON, D. ('.. 11. okt. Objavo prohibieijskega urada me-todistovsko episkopalne eerkve. da se je popolnoma izjalovil sistem za raz peča vanje pijač v Canadi. je označil kapitan "William Stay ton kot zlobno laž.
* On je mnenja, da ne morejo biti razmere s stališča nepostavnega | prodajalca žganja nikdar dovršene, razven če bi se posrečilo Wayne "Wheelerju in njegovim somišljenikom izpremeniti Canado, kot to deželo, v paradiž za butlegarje.
Prohibicijski urad dotične cerkve je namreč objavil, da je imel Quebec sistem v Canadi za posledi co povečano zavživanje žganja, popivanje med mladimi ljudmi in ženskami, povečanje zločinov ter splošno korupcijo.
ADVERTISE in GLAS .V ARO D A
Stavbeno delovanje v mestih.
WASHINGTON, D. C , 11. okt.
prvih šestih glavo za nova družinska stanova i nja.
REVMATIZEM
obližem.
(hlprava ostrili zlKxiljajev ki»t z nožem, težkih neprestaiilh ltulečin rev-matiznia. to jt- vse. kar žele irperi.
ka.
Kajzerjeva žlalita ji- namr> č v zadnji vojni pokazala, da je vse
]irej kot pogumna in junaška. *
V Camdenu. N. -T., je petinse-deimlesetletni lienjamin Wallace s stolom ubil svojo /eno.
čaju vojne bi se jim bilo j treba vsakega nemškega slabiča 1 na stran Kantončanov.	kJcr st' "ahajiil dimnik. ( bolj bati kot ,m kajzerjevega vnu-
imUoll.;nA Kt*r Jli v Katoiitown nikake poli-cije in ilikakih konštablorjev. je sporočil Dertnark izgubo policiji v Long Branch. Slednja domneva, da je moral vzeti dimnik nekdo, ki ga je sam potreboval pri svoji j hiši ter si hotel prihranili stro-! Ške.	j
Na policijski stražnici je takole izpovedal : .
-*--i "Danes popoldne sem se pa res
Bolečine hitro izgine z Red Cross; razjezil. Preve«" je klepet da. <M
jutra do večera je klepetala. Dvakrat sem jo počil s stolom: par-krat se je stresla, pa je bi'o Vonee. Ne rečem, saj sem jo rad imel. t«--
78 velikih mest, ki imajo nad 31 i1" vi lahko to .l.Mte. Tja. kjer vu, dil l,r"v<"* ic
milijonov prebivalcev, je izdalo v I !m'|!l	^ obU^e obesil na pravo mesto. ■
„	MefUf-ni ohliz. < udih se hosfe m veseli , kleneta
mesecih po $28 na [boste, kako hitro vam l*o |>oma«al.
Xe oziraje st'. kakšna zdravila ste uporabljali proti revmatiznm. ne i>o-
zabite	]i<»slnžiii te^u starejši za-
nesljivega U<i| Cross oli ti žil. < • rej«- in
Legar v Novem Sadu.
Novem Sadu je v zadnjem času obolelo na legar ju večje število oseb. Vsi slučaji so lahke narave in ni doslej nikdo podlegel tej bolezni.
Tamkajšnji mestni fizikat je u-krenil potrebno, da se prepreči epidemija.
■ klepetala. Ce sem pevel od ciua'-e j potresel po tleh, ali ~e sem nasul v kavo več kot dve žličici cukra. je klepetala. Najbolj je pa klepetala. če sem prišel y. blatnimi čev-bil slabo oble-
1 »oni i rja iniete dele, zaustavlja iMile-
etne. premapa unetje t«kr izžene oko-	„
relust iz nabreklega mesu in sklepov. I eeil. ji ni bilo povolji. če sem bi!
i 1 j i domov. C e si-ni
Ne/.no masira meso jem telesa in njega vine vsesava koža. Ohliž lahko razrežeti
vsakim zdravilni'
;ihlja. j sesta-
na kose. ki -e
lepo oblečen, pa tudi ne. ees. da i zmeče ni vse za obleko Tctra vee-nega klepetanja sem se naveličal
bodo prilegali bolečim delom. Niti en in sem jo počil s stolom . dan vam ni treba vee preuešiiti rev-j Tako se glasi možakova izpoved.
;	Mučne bolečine
►
J	v mišicih vam olajša in
►	otekline odstrani
| SEVERA«
I GOTHARDOL.
►
^ Priljublejn in zanesljiv hišni liniment.
►	Dokaz njegove koristnosti je uspeš-
►	na v poraba zadnjih 45 let.
I
►	Cena 50 in 60 centov.
[ Vprašajte zasj v lekarnah,
I V. F. SEVEfcA CO.. CEDAR RAMOS. IOWA
luatizma. Vi lahko dobite takojšnjo in pristno iMnuiN" v bližnji lekarni, ve vprašate za veliki lii-d Cross obli 2 z f Dosed a j se menda še ni pripe-rdeeim flanelastim ozadjem. — Adv't. j t ji o. da bi kak naš rojak svoji ženili zastran klepetanja kaj hudega
Po
4%
obresti
za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti.
82 Cprtla^dt Street
Net York, N. Y.
j | storil.
J Kljub temu bi bilo pn V>bro za | vse slneaje in za vsak slneaj. "e Vi ,si nekatere rojakinje to zcro«'bo
globoko vtisnile v srce.
*
V marsikaterem listn boste naleteli na oglase, v katerem kompa nije ponujajo kvas in priporoeajo zauživanje kvasa.
Kvas izvaja baje eudovit u«"i-nek na eloveško telo in človeško zdravje.
Posebno priporočljiv je zoper zaprtje, zoper nečisto polt. omotico itd.
Ker nekateri ne morejo kvasa same®ra uživati, jim priporoeajo. naj pa pipejo v prorki vodi. v li-monovem soku ali v eespljevi vodi.
Xe samo Amerikanei. ampak tudi večina naših rojakov ve ceniti veliko vrednost in dobroto kvasa.
Xe uživajo ga pa niti z limono-vim ^okQjn, niti s eešpljevo vodo.
Trživajo ga hmeljem in ječmenom.
f
GLAS X AR ODA, 12. OKT. 1926
Uničenje v Žirovski in Poljanski i	dolini,
Ljubljana, 29. septembra. \ nešje predmete. Največ je bilo le Vem, da sem bil včeraj v Skofji *a : deske, hlodi, trami, brzojavni Liki, v tem pisanem mestecu st »- drogovi, oviti z žico, velika dre letja trajajoče idile stoletja neia- vesa. s jiolomljenimi vrhovi in ve-premenjetiega srca. Tam sem bil, jami. ki jih je izrnvala voda s ko-kjer dan in noč odmeva petje sta- reninanji vred in jih je valila po r«wiavnih melodij in stisnjen smeh strugi. Med raznimi poljskimi pri-pri kriva žolč zbadljivk. Vse to v delki, ki jih je voda nosila v ne-dra(počenem okvirju pitoreskne ; verjetni količini, so se pokazali na arhitekture, zelenih voda, zelenih vodni gladini razni gospodarski tok in trat, zelenih hribeev z mi- j predmeti in deli hiš. Vozovi štiri ni«turno romantiko sivih pečin in dvokoleuni, lestve, cele strehe in bt lih jezov. Odtod ne more bi- so se trenutno pokazale na povr-ti dale«" do trradu Trnuljčice. , £ini in nato zopet izginile v divjih Ves dan sem Loko iskal po Lo-j vrtincih. Divji valovi so se razliki. v kretnjah znancev, na ustih li v veliko, mirno, toda usodepol-Morodtiikov. v oči h najbližjih — no jezero in več hiš je bilo trenut-iiaši l pa nisem niti Loke. niti zgo- no odrezanih! Voda je še vedno na vornih kretenj, ne glasn in ne o«'i. rašeala in strahovit je bil prizor. Same tujce sem videl tmn. neme ki so bili *r)edalci, ki bi bili radi in slepe z otrplimi udi. In siimo |»omagali, odtrgani od nesrečneži to tožbo, *rla»en krik : Zakaj ? — že v, nahajajoč i h se v vodi stoje-Zirodilo se je, kar je bilo nemo o -,-ih poslopjih. Okrog pol 2. je biče, odkar je ranil« prva mo*:ka |0. ko sta hotela mlekarjeva sino-rušo na loki med Solščieo in Po va iz mlekarne, katero je voda Ijansčieo: voda je vzela gadji pa- trenutno objela. Zabrodila sta v radii / vrtičem na Strumii, Poljan , vodo; enemu se je posrečilo pra-š« ica je odnesla most čez Selsčico, vočasno priti preko plitvine, dru-butličeve brvi ne zmaguje več pa- j pj pa je stopil v kotlino in bil do
vratu v vodi; le težko se je povrnil v hišo in obupno čakal rešitve.
Mnogo navzočih je poskušalo prihiteti nesrečnežu na pomoč in 'o zabrodili v vodo, toda. ker je
brvi n« tron sv. Janez . . .
Znani tujci iz Poljanske doline molče pri mizah že drugi dan in ne vprašujejo, kaj je z domačija-iiii — saj vedo od trenutka, ko zaman gledajo po fužini, iz katere
je skoro štiristo let zvonilo dan in VO(1.1 brzo naraščala, so se vrnili, noč veliko kladivo. Premočeni " I jfedtera ,,a je neprestano lilo, l:a-troei skozi solze iščejo znanih o-kor bj bilo odprto nebo. Trenutno 1) razo v na oni strani strahu, ki
jih je odtrgal od doma. Skozi line v blato pogreznjenih hisič topo strme zeleni obrazi brez čuta. V mesto zastali okoličani in meščani hodijo ob votli brez pevt in fc.vr: izraza Vnem je moči izražanj t o-nesvestilo strahotno veličanstvo najnevrjetnejše današnjosti.
Fužina letnico lfrtjS in vc«''iim in večnim kladivom na vodo je bila od nekdaj kraj počitka km toni iz eelepa loškega «rospo«lstva in še daleč tja čez Kavo. Zbirališče je bila rokovnjaških prijateljev in kontrahantarjev, oddih potujočim študentom in zavetje predikan-tom, ognjliče poguma, vedno pa shajaliičc ribičev in lovcev na vidre. Ivjer danes fužine „v Sovodnji več ni, je ostaia samo še letnica njenega postanka, da čez tristo le: gotovo ni. bilo takih ,voda. Kova«*, ki je stregel "norca" in bruse fužini, pest u je danetf šesto dete, katero mu je žena porodila v strahu v noči po nesreči, ki je vzela vse.	»
Ob treh popoldne je pripeljal v gostilno ob puštalskem mostu, da jih vidijo na oni strani doma, dvo-vpreini voz, naložen z otročjo o-blekieo, volnenimi nogavičkami in odejami. Iz tri minute oddaljenega Puštala so prišli čez Medvode s konji čez železniški most po hrano in po svoje otroke. Takrat sem čul prvo besedo, ki se je glasila kot pred povo«lnijo. Zasmeja-la sta se Puštalca. ko sta mi lahko povedala, da je razen dveh krav in dveh svinj na oni nedostopni struni proti Hrast niči vse živo, češ da je sicer na pol podrtih par bajt, zato pa n«* more tja noben — eksekutor. Šala je resna. k~r sem sem ravno prej slišal, da škofjeloški okraj najbolj točno plačilje davke v Sloveniji, ergo v državi , .. Živ dokaz največjega spoštovanja oblasti jo pa fant, ki je včeraj prišel iz Poljan čez hribe k sodišču. Najvišje oblasti naj pa pri čitanju poročil o katastrofi vsaj malo upoštevajo ta dva slučaja. ki nista slučaja, saj sta veljavna za ves nesrečni okraj.
Okrog pohlneva v pomleljeft je odmeval po škofjeloških ulicah gasilski rog. Gasilci in nebroj fikofjeločanov je hitelo k Poljan-Sčiel, ki je hitro in neprestano naraščala. Nudil se jim je veličasten, n vendar grozen prizor. Voda je vlačila v kalnih valovih najrazlič-
IZRAZIT GODBENI IN DRAMATIČNI USPEH
Vagabond King
Zbor sto izvežbanih glasov. Sedaj ga ijfrajo vsak »večer ob 8:30. Ob m »hot ah ln sre<lab ob p^pl«l<
CA
Ščitite svojega otroka
Slaba prehrana je dirrktna posledica naprave hrane. Kljub napredku zdravilstva in vzgoje je na milijone šolskih otrok slabo in premalo hrajemh, ne da b! njihovi stariši vedeli 'a to. Za to stanje so največ odgovorne matere, ker ne dajo o-t rok oni pravilne hrane in jim ne posvečajo potrebne pozornosti. Ko so- zdravniki preiskovali otroke, so prona.-lf. da je kondenzirano mleko dragocena hrana za vzpostavitev njihovega zdravja.
v
Če se pri kuhi niste nikdar posluževali Magnolia ali Star Kondenzir&nega Mleka, začnite danes. Vaši jedi bo zadalo nov okus. 1*»skušajte delati kekse, pudinge, pobvke, piškote, kuslurde. dezerte in druge jedi. kjer sta potrebna mleko in sladkor o/,enem. Poslužujte se ga v kavi. Dajte ga otroku v kakavu ali čokoladi. Napravite jim jed, o kateri veste, da jim bo ugajala.
BREZPLAČNO
Label na vsaki kani ima darilno vrednost. Vsaka gospodinja iahko uporabi veliko število predmetov, katere je
mogoče dobiti za te labei-ne. Tukaj vidite naprimer naslikano prevleko za blazino. katero lahko dobite za 60 lahelov. Vsaka gospodinja jih rabi najmanj pol ducata. Odnesite tabelne v bližnjo premijsko trgovino ter jih zamenjajte za darilo- To je samo eden izmed mnogih koristnih predmetov, katere lahko do bite s tem. da hranite la-belne s kan. Toda začnite danes.
Hranite labelne za dragocena darila.
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YOKK (JI I V, N. Y. 44 Hudson Street, n«ar Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave
1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madlssn Ave
BROOKLYN, N. Y. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street
JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue
Mali junak.
Iz spominov neznanca.
(Nadaljevanje.)	eksplozija .smodnika, ali pa je bi-
la mera prenapolnjena in me je moj oboderni duh tako ojunačil, da .se mi je mahoma zahotelo po-lahko presodim, zelo pripraven za Ijiti na mah vse .svoje sovražnike ježo, toda... toda, veste kaj. ven- [ in se jim as vet iti za vse in pred
v.-emi s tem. da jim pokažem.
"To je dober konj!" je dejal, kot da govori zase, "in kolikor
se je za bi iskal o, grozen pok in nekaj jih je pa«llo v vo«lo. Dobrih sto korakov o«l reševalcev je treščilo v vodo, da so posebno oni v vodi stoječi občutili električni sunek. Nekaj mož je prineslo čoln. Privezali so pra na vrv in vrli Ivan O <r ore ve, sin kranjskega postajnega načelnika je neustrašeno za-veslal po nesrečneža, ki je že skoraj obupal, kajti naraščajoča voda ga je vedno bolj oddaljevala. Čeprav je bil čoln privezan,, je bil Ogoreve v neprestani nevarnosti, tla se mu čoln prevrne in da «ra pograbijo valovi, posebno še, ker so neprestano butali v čoln hlodi.i Končno se je drugemu oddelku posrečilo, da so vrgli v bližino nesrečneža železno kljuko, privezano na dolgi vrvi in ga potegnili preko globoke vode.
Malo nižje se je razlila voda o-krog hiše. kjer je stanovala ubož-na delavka Marija Rudolf. Samo toliko je imela časa, da je spravila iz hiše 75-letnega očeta in dete. Komaj so prišli na suho. že so pograbili valovi hišieo in jo odnesli z vsem inventarjem, tako da je o-stalo ubožiei samo to, kar je ime-la na sebi Ženo poštnega sluge Jenka, invalila brez roke. pa so rešili trije vrgli škofjeloški občinski svetovalci: Matevž Ziherl. l»avdae in Planina. Ko je žena že obupavala in mislila, da je izgubljena, so omenjeni zapazili do pa-sii globoko v dero«"o vod«» in ote-li življenje obupani družini.
Itilo je še nebroj takih prizorov. 7. največjim junaštvom, so se pri-reševanju odlikovali še Pavel Jam ni k, Janez Poljanec in davčni upravitelj Adamič.
Že v prvih popoldanskih urah je voda odrezala leta 1568 zgrajeno fužino, ki s»e je nahajala v bi i žini Sovodnji, kjer fte stekata Po-ljanščiea in Selšeiea. Okro« treh popoldne pa so valovi prevrnili stari škofjeloški spomenik: poslopje se je zrušilo in izginilo v valovih. Zaeno je voda dvignila nekaj ob strugi nahajajočih se gospodarskih poslopij in jih odnesla kakor zabojčke. Narastla Poljan-ščiea je jela pritiskati nazaj v "njo se izlivajočo skoraj normalno Sel-ščieo in podrla leseni most. ki vodi preko Relšice.
Obupno so gledali Škofjeločani na lansko leto zgrajeni železobe-tonski most. edino še ostalo vez med desnim in levim bregom. Skoro ob istem času je padla s skale, preko katere je vodila Pul-štalska brv. soha sv. Janeza, kar je gledalce navdalo v največjo grozo.
A tudi betonskemu mostu ni bilo prizanešeno. Voda ga je najpre-
je odkopala na bregovih in okrog tlnevi divjala krvava bitka. Kaj A. Rebolja je voda odnesla in iz-1	Prevrnila. Od te-|SP <,odilo T ?ornjem delu doli-'podkopala zemljo skoro do hiše V
ga trenutka pa veer a.i do treh po- no no ve z gotovostjo. Nebroj delavnico ie tekla voda kleti so
poldne ni bilo nobene vesti z na- Poljancev. ki so bili od doma. ob-|	_
sprotnega brega. Voda je raztrga- npuo postopa okoli Zmiuca in ra-i
la rake. zatvornice in kolesa žag in mlinov in odnesla več tisoeev kubičnih metrov rezanega lesa in hlodov. Med 31». in 17. je votla dosegla višek, na rast la je 8 m in nad liormalo.
Poljanska dolina je nudila da-nes pravzaprav krasno, toda žalost no sliko. Prav nič ni podobno, da je jesen; na drevju ni rmene-ga listja. Vse listje, ohranjeno od izredno ugodnih lepih pozno po-
dovedno, toda v strahu pričakuje poročil od svojcev. Tekom današnjega dne morda pridejo nova poročila.
Preko hribov dospeli deček jo vedel povedati, da je bilo najhujše v dolini Brbovniee poti Lučna-mi. kjer so se baje podrle tri hiše. Radovedni smo. kaj nam prineso prihodnja poročila.
Takega razdejanja, kakor ga je povzročila Preščnica v Preski j^ri'
letnih dni. je izprano in tako ki-' Medvodah, ne pomnijo niti naj-peČe in živo zeleno, kakor pomla- starejši ljudje. Kakor da bi se od-di. Tudi travniki na pobočjih j prle vse zatvorniee neba, je lilo v ini * čisto pomladansko obleko j nedeljo ponoči in ves pondeljek. in njih curlja nebroj studen- j vmes pa je neprestano grmelo in cev. Toda čudno izgleda, kar leži j treskalo, kakor da bi bil sodni pod cesto, ki so jo na mnogih me- j dan. Ljudstva se je polastila silna
panika. Iz gorovja so pridrle v divjem zaletu in med strašnim
stih pretrgali plazovi. Dober kilometer od Škofje Loke proti Zmin-cu pa je cesta poplavljena in ni. bobnenjem ter bučanjem razbiča-mogoče po njej v dolino. Poljan-1 ne vode. potoki in studenci so se ščica. ki je sicer znatno padla, je j izpreminjali v deroče veletoke. ki še vedno veletok. ki je razbit pre- so trgali zemljo, mostove, brego-ko dna vse doline. Tu pa tam se ve. odnašali svinjake in izpodko-vidijo mali otoeiči. na njih pa o-|pavali hiše. V trenutku je bila stanki pondeljkove katastrofe. Po-j Preska popolnoma cernirana od drti kozolci, ostanki streh, hlodi valov in odrezana od sveta. Vsak in trami. izpuljena drevesa, čijih dohod je bil nemogoč, izmite bele korenine štrlijo kvi-1 Mlin Berganta Josipa je ves iz-šku. pričajo o strašnem dnevu; iz-!podkopan in se lahko vsak trenu-leda. kakor kraj. kjer je pred tek zruši. Škarpo pred poslopjem
in ra-1 (Nadaljevanje?iia 4. strani.)
dar ne sedem nanj"- je .sklenil in .-«1 obrnil k našem gostitelju s svojim širokim, prostodušnim u-smevom, ki je tako dobro prlsto-jal njegovemu dobremu in razumnemu obličju.
Vzlic temu vas smatram za izbornega jahača. jirLsegam vam", je odvrnil razve^eljeni lastnik nedostopnega 'konja, vnoče in celo hvaležno .stiskajoč roko svojemu gostu; "ravno zato. ker ste takoj uganili, s kakšno zverjo imate opraviti", je dostavil važno. "Ali mi verjamete, da .sem jaz, ki sem triindvajset let .služil pri huzar-jih, že trikrat imel na>lado ležati na zemlji po njegovi milosti, t. j. ravno tolikokrat, kolikokrat sem sedel na tega.. • za j edavca— Prijatelj Tankred, tu ni jezdeca zate! Očividno je vstvarjen zate kak 11 i ja Muroinec, ki sedi sedaj še na za peek u v selti Karačaro-vem ter čaka. da ti izpadejo zobje. Alo. odpeljite ga! Kaj bi strašil ljudi Zastonj ste ga pripeljali iz hleva"', je sklenil in si samozadovoljno pomel roke.
Naj omenim, da mu Tankred čisto nič koristil, mu jedel samo krmo. Razun tega je izgubil na njem stari liuzar vso svojo prejšnjo remontersko slavo, plačavši bajeslovno vsoto za tega nepridiprava, ki se je odlikoval samo po svoji lepoti. . . Vendar je bil ves navdušen, da njegov Tankred ni izgubil svoje vrline, da je vrgel j raz sebe še enega jezdeca in si | s tem pridobil nove, nesporne la-vorike.
"Kako, vi ostanete.'" je zakričala plavolaska. ki je želela, da bi imela na vsak način svojega cavalierja servanta s seboj, "ali i se res bojite?"
{ "Bogu mi, da!" je odvrnil mladenič.
*1IIovorite to resno '' "Cujte Ali bi res radi, da si zlomim tilnik?"
"Tedaj zasedite takoj mojega konja! Ne bojte se, sama pohlev-nast ga je. Ne bo nobene zamude, presedlanje bo takoj gotovo. Poskusim vzeti vašega; ni mogoče, tla bi bil Tankred vedno tako ne-uljuden".
Rečeno — storjeno! Saljivka je skočila raz sedlo in komaj izrekši zadnjo frazo že stala pred nami.
"Slabo poznate Taiikreda. ako mislite, da se pusti asedlati z vašim nepripravnim sedlom! Tudi ne pustim, da bi si zlomili tilnik; to bi mi bilo resnično žal!" je spregovoril naš gostitelj afektira-no, ta trenutek poln notranje za-dovoljnosti. Že itak je imel navado, da je kazal videz afektirane in prisiljene rezkosti in osornosti. kar naj bi po njegovem mnenju značilo dobričino. starega vojaka in sigurno ugajalo damam. To si je domifiljeval. to je bila njegova ljubljena nam vsem znana muha !
"Pa bi ti. emerha. poskusil! Saj bi šel rad z nami", je dejala hrabra jahalka nagajivo, ko me je opazila, ter pokimala proti Tankred u, toda samo zato- da bi se kako zmaščevala, ker je že zastonj stopila s konja, da bi me ne osta-vila brez ujedljive besede, ker sem bil tako nepreviden, da sem ji prišel pred oči.
"Ti gotovo ,nisi tak kakor... no, kaj bi govorila. Vsem je znano. da si junak in da straliopet-nost ni tvoja lastnost; gotovo bi te bilo sram. da bi se zbal, zlasti pa. ker vas bodo gledali, prekrasni paž!" je pristavila z naglim pogledom na gaspo M., koje kočija je bila najbliže podvoza.
Sovraštvo in maščevalnost sta kipeli v mojem srcu, ko je prišla krasna jahalka k nam- da sede na Tankreda. Nikakor pa mi ni moči pojasniti, kaj sem začutil pri tem nenadnem nagajivkinem izzivu. Kar stemnilo se mi je pred očmi, ko sem vjel njen pogled na gospo M. Hipoma mi je zablisni-la v glavi misel... da^ res je bil to samo hip, še manj kot hip, kot
kakšen sem; ali pa me je kdo na čudežen način naučil ta trenutek srednjeveške zgodovine, o kateri se :i.isera imel niti pičiee pojma, da so v moji zmedeni glavi zabli-šeali turnirji, paladini, junaki, krasne dame, zvoki sabelj, krik; in
pla-skai.je ljudstva in med v.sem« tenu kriki plašen krik preplašenega srca* ki laiška ponosni d^š; l»olj ,:ot Auagai in slava — re^ hc vem, da li se je re.> porodila tt-c'.aj ta blodnja v moji glavi aii, i 1.,-Se povedano, slutnja tiste prihodnje in neizbežne, blodnje, toda čutil Min samo, da bije moja ura; .sre» mi je poskočilo, zadrhtel - in snu ne pomnim, kako sem bil s .-topi h' v ene m samem skoku pri Xan'Ttdu.
(Daljc prihodnjič.)
Udušila se v moštu.
V Vanišniei pri Splitu je padla 7-letna Josipina Malčič v sod. poln mošta in se v ujein zadušila.
VABILO
—: 7i a
Vinsko Trgatev
katero priredi
SLOV. SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODP. DRUŠTVO
za Greater New York in okolico, ink.
v soboto, dne 23. oktobra, 1926
v ARLINGTON HALL,
8. cesta (St. Marks Pl.) med 2. in 3. Ave., New York, N. Y.
I (j rat a bo izvrstna godba pod vodstvom prof. Pcrshak-a in tudi občinski godec bo ta večer vsakemu na razpolago.
Veselični odbor je uredil izvrsten program in izbral najboljše moči za občinski ura«! pod vodstvom izkušenega župana, ki bo znal držati najboljši red natanko po naročilu občanov.
Viničarke bodo jako okusno oblečene in občinski sluga ter navlašč za ta večer povabljeni sodnik bosta pripravljena"/, županom vred. da se bodo ženithe točno in hitro vršile. Vsak bo prišel takoj na vrsto. Tudi onim, ki bodo želeli razporoko, bo ta večer postreženo.
Vsakdo bo dobil pri vstopu tiskan program, da se bo vedel po njem ravnati. V njem bo našel dovolj vsakovrstnega razvedrila in izbral si bo sam, kar bo smatral za najboljše. Zato opozorimo vse rojake in rojakinje iy. Greater New Yorka in okolice, da ta večer ne bo nobenega manjkalo. Vsakemu že naprej zagotovimo, da mu ne bo žal. da se je vdeležil te izvan-redne prireditve.
Občinska dvorana z vsemi posameznimi uradi bo vsemu občinstvu vsakčas na razpolago in vsak bo točno in uljudno postrezt Za vse to bo skrbel župan z vsem svojim uradni-štvom.
Vabimo vse brez izjeme. zato prosimo, da vsak, k t dobi to vabdo, pove o tej Vinski trgatvi svojim prijateljem in prijateljicam, da sc udeleže dne 23. oktobra tc zabave, in prebijejo par ur z nami v veselju in zadovoljstvu.
NA VESELO SVIDENJE!
ODBOR.
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca.
Velika pratika za leto 1927.
1. 2.
3.
4.
Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi.
Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
Vladimir Levstik: Kladivo pravice_
povest iz vojne dobe.
Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ca je naznanil takrat, ko je plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko uslrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive.
CENA 4 KNJIGAM JE $
i.
82
Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na:
"GLAS NARODA" portlandt Street.	N<
York, N. Y.
GLAS Ni±JRODA, 12. OKT. 1925
AVSTRALEC
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "GLAS NARODA" priredil O. P.
57
(Nadaljevanje.)
V očeh gospe Jansen je zasijala čudovita luč. Nežno je pričela božati lase Daginar.
—	Ah, vi vročekrvni, nemirni, mladi ljudje! Vedno hočete iti preko vseh višin in globin. Meni se dozdeva, da je moj dečko v svoji bolestni nestrpnosti prehitro zbežal. Čakaj malo, hčerkica moja, predno se popolnoma udaš tugi. Sicer me veseli tvoja beda in tvoj obup, ker velja mojemu dečku. Iločem pa ti takoj položiti obliž na tvojo rano. Motiš se glede vzroka njegovega bega, prav kot se moti tudi ona. Imam pismo, Kalfa naslovljeno nate. Preberi naj prvo to pismo. Mogoče boš imela nato še nekaj časa za obup.
Dagmar se je vzravnala ter žalostno zmajala z glavo.
—	Ne, ne, mati, čutila sem v zadnjem času, da sem izgubila njegovo ljubezen. Prepozno sem mu naklonila svoje srce. Sedaj ga noče več.
Dagmar je bila tako obupana, da je zrla vedno kot omamljena predse. Nobena solza ji ni prinesla utehe".
Tedaj jo je pogladila gospa Jansen po glavi.
—	Prečitaj naj prvo njegovo pismo, hčerkica. Potem hočemo govoriti naprej. Mogoče boš dobila drugačno mnenje. Lepo sedi sem. Jaz te ne bom motila.
S tresočima se rokama je prijela Dagmar pismo ter ga odpe-čatila. Razgauila ga je ter čitala:
Moja ljuba Dagmar!
Ko boš držala to pismo v svojih rokah, bom že davno zbežal z gradu, ven v svet. Smatral sem se močnejšim, ko sem Te prosil, da postaneš moja žena, tudi če me ne ljubiš ter pripada tvoje srce nekemu drugemu. Takrat je bil pač tudi strah za tvojo bodočnost. Domneval sem, da bom preje lahko vse prenesel kot pa te videl izročeno usodi, polni skrbi. Že tekom najine zaroke pa sem zapazil, da sem precenjeval svoje moči. Podlegal sem brez brez prestanka v trdem boju s samim seboj, da ti navidez lahko stopim mirno nasproti, da Te ne prestrašim s svojo strastjo. Na tihem sem takrat še vedno upal, da se bo Tvoje srce obrnilo od barona Ivorfa in da ga boš podarila meni.'Kmalu pa sem moral spoznati, da ni bilo tako. Videl sem in čutil, kako si trpela, če si ga srečala in trpel sem muke ljubosumnosti.
Nato si postala moja žena. Na dan poroke sem imel še enkrat par upa polnih ur. Zdelo se mi je. da si se mi približala in velika je bila moja blaženost. Naslednjega dne, v Ko-linu, pa sem se prepričal, da ne smem ničesar npaii. Videl sem te govorit Ts Korfom v veži hotela ter moral zapaziti, kako so ti tekle solze bolesti po licih navzdol. Trpela si, ker je pripadat neki drugi in jaz sem trpel s teboj. Vedel sem, da ga ne boš nikdar pozabila.
Medtem pa je rasla moja brezupna ljubezen od dne do dne ter prepojila celo moje bistvo. Tebi nasproti sem se mo-rail kazati hladnega in zdržnega, da ne izgubim oblasti nad seboj.
Ko je prišla nato v Ostende novica o smrti njegove mlade žene, sem vedel, da sem jaz zate le še ovira na tvoji poti k sreči. Korf je bil tedaj zopet prost — in bogat ter te je ljubil kljub temu. da te je pustil na cedilu. Kako bi bilo sploh komu mogoče prenehati le ljubiti!
Od one ure naprej smatram samega sebe le še za oviro na tvoji poti. Ne morem videti, da bi trpela, če mi je mogoče iz-premeniti to. Ne morem še nadalje prenašati, da bi hodil poleg tebe kot neljubljen mož. Po težkih bojih sem se vsled tega priboril k sklepu, da te izpustim. Tega pa ne morem storiti drugače kot da greir^ tajno in brez slovesa od tebe. Zunaj v svetu bom mogoče lažje prebolel zavest, da sem te izgubil — še predno sem te imel. Puščam ti pot k sreči prosto. Bodi deležna sreče! Povej moji materi vse, kako želiš urediti najino ločitev, kedaj hočeš oditi in kaj naj se zgodi drugače. Dokler hočeš, bo stal moj grad tvoja domovina ter greš tu di k materi, dokler ne boš našla drugega doma.
Tvoja inati in Lota lahko ostaneta tam, kjer sta, dokler ne boš našla zanju drugega brezskrbnega bivališča. Mati mi ho s|w»ro«~ila vse o tvojih sklepih in jaz bom storil vse, da ti olajšam ločitev. Naprti vse na moja ramena. In koneeno se ti zahvalim za zaupanje, s katerim si prišla k meni. Hočem se izkazati vrednim tega.
Z liogom — in vse dobro naj bo s teboj! Nikdo te ne bo bolj vroče in iskreno ljubil kot jaz. Ničesar rte obžalujem. Kljub vsemu je moja ljubezen do tebe najboljše in najkras-nejše kar sem kedaj občutil. Naj ti prinese življenje to ali ono, — če boš kedaj potrebovala človeka, da se zavzame zate z blagom in krvjo, pokliči mene. Moje srce bo vedno pripadalo le tebi. in ostala mi boš najlepše, kar sem spoznal na svetu. Ne muči se z očitanji. Nikdo ne more ukazovati svojemu srcu in ti nisi nikdar obljubila več kot si mogla držati. Noben človek pač ne more biti deležen tako popolne sreče, kot bi mi bila tvoja ljubezen. Za svojo srečo pa si mi dolžna z odpovedjo. Ne pozabi tega. Z Bogom, Dagmar!
Tvoj vedno zvesto udani
Pialf.
Ko je prečitala Dagmar to pismo, je vrgla ihte svojo glavo v i aročje stare dame. Cela njena duša je bila razdvojena. Čutila se je s-ečnof da jo on še vedno ljubi in da ga ljubi tudi ona. Tako je ležala nekaj Časa ter pustila teči solze veselja. Naenkrat pa se je sj>omnila, da je Ralf odšel. Skočil je pokonci.
—	M ati, draga, mati, kam je odpotoval Ralf? Moram k njemu, mati, moram ga poiskati, tudi če bi morala prepotovati celi svet.
Stara dama je zrla nanjo z mokrimi očmi.	,
—	In kaj mu hočeš reči, hčerka?
Dagmar jo je objela.
—	Da ga ljubim, mati. le njega samega, z vso silo in iskrenosit-j« svojega srca, najbolj krasnega in zvestega, najboljšega človeka. Ah, mati, imela sem tako velikanski strah, da me ne ljubi več. Hvala Bogu, ni še prepozno, če ga bom le mogla najti. Povej mi, draga niali. Daleč ne more še biti ter ga bom gotovo dohitela.
Gospa Jansen jo je tesno privila k sebi.
Torej so moje stare oči vendar boljše videle kot njegove iniac' "

ZA GOSPODINJE
Pile 1SABELLE KAY
Slovenska gospodinja ▼ Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vrgiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mat L Na tem mestu bomo vsak teden objavili flaaek, ki bo ranim si vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO štv. 122. Navodilo za kuho.	[	Nasveti za dom.
Najbolj težavno je dandanašnji izirati hrano. Marsikatera inati noče ali ne more uvaževati sorodstva med hrano iu zdravjem. Otroke je jako težko privaditi, da bi jedli zrnata jedila ali zelenjavo, to pa '-sledtegrf, ker so v svoji mladosti uživali preveč mesa in sladkorja. Zrnata jedila so potrebna. Da jih bodo otroci radi uživali, jih jim dajajte v raznih oblikah. Napravite jed |k» tem navodilu, jia boste videli, da jo bo otrok vesel.
OTROBJI -FUDGGE SQUARES"
M čase otrobi 4 kosi čokolade 1! jajci
1/3 čaše masla 1 časa sladkorja Vt čase moke '■2 čaše oreščkov 1 žličiea vanilje
Stopite čokolado nad toplo vodo ter ji dodajte maslo. 1'tepite jajca, pridenlte sladkor ter oboje zmešajte. Nato zmešajte maslo, čokolado, moko, otrobi, orešcek in va-niljo. Dajte v namaščeno ponev, da bo eiiu tretina inče debelo. Pec-ite v zmerni l»eči (oSU st. P.) kakih dvajset minut.
Nasveti za kuhinjo.
Paradižnike najlažje olupite, ako jih držite nekoliko nad obiljem. To jih ne bo omehčalo, ampak o-1 ui*l 1 i jih boste lahko.
Ko i»ečete meso, pridenite nekoliko malih čebuljic. To da dober okus. posebno polivki.
Jalmlka, papriko in čebulo lahko pečete v modlih za muffinse. V tem slučaju bodo sadeži ostali skupaj.
Ako plin pri gorenju šumi. je to zr;ika. Limone se bodo dolgo časa znamenje, da je v njem preveč vzdržale, če jih imate pod votlo, toda vodo je treba vsakih par dni obnoviti.
Predno jeste sadje, ga morate dobro umiti.
Baker in med lahko čistite z zmesjo, ki ste jo napravili iz jesi-ha in soli. Najprej morate s tem dobro udrjmiti potein pa izbrisati s flanelasto Inuijo. Da se rja ne bo nabirala lia železu, ga namažite z oljem.
Fino vezivo. katerega ne uporabljate. imejte zavito v črn papir. V tem slučajtr ne bo j>ostalo rjavkasto.
I1 reflno denete mreže proti mo-skitom na okno. jih namažite s i»e. trolejem. To prepreči rjavico, pa tudi komarje odganja.
Akt» nama Žete n«»ge <*! stolov in mizi z voskom, se ne bodo na tleh poznala znamenja.
Vsled vročine postane bela svila rmenkasta. Svile ni treba prati v prevroči vodi in se je ne sme likati s preveč vročim železom.
Nasveti za lepoto.
Skrbi jHivzročajo jrube na obrazu. Zakaj bi preveč skrbeli in se brigali? V življenju vsaktigar so razna razočaranja. Nekatere ženske ohranijo dolgo časa lepo polt. nekatere pa zveuejo pred časom. Duševni in telesni sistem se zrcali z obrazil. Žena, ki se preveč briga in preveč skrbi, ne bo imela lej>e
kože. Polt ima pa tudi s prebavo preeej opravka. Kdor dobro pre-bavlja in uživa pravilno hrano, bo
imel tudi leiK> iiolt.
Osebno zdravje.
Vsaka gospodinja se mora i<ečati z važnim problemom, ki se tiče nje same. njenega moža in njenih otrok. To vprašanje je tako važno, da zasenči vsa druga. In glasi se KAJ NAJ JKMO? To ni vprašanje kot je vprašanje človeka, kateri vidi na cesti razbit avtomobil ter pravi "Ali s«' je zgodila avtomobilska nesreča?" To ni tako vprašanje kot če vprašate človeka, ki je padel štiri nadstropja gl« »lutko: "Ali si se kaj pobil?" Važno je, kar jeste, zato. ker je to važno za vase zdravje. Jejte le tisto hrano, ki je v soglasju z vašim zdravjem.
spodaj
la brego\*e. Šolsko mladino so spustili domov. Ob 10. uri je pretekla voda od vasi Dob je čez travnike in se razlila po poljanskih vrtovih. Ker so prihajala poročila iz Ilotovelj, kjer se nahaja poljanske električna centrala, da je potok Hotoveljšca silno narastel, je odšlo več Poljancev med njimi tudi naš poročevalec čez poljanski most v električno centralo. Tamkaj so le s težkim trudom zaprli še pravočasno vse dohode tako, da :Ypda ni moglo vdreti v centralo. Kmalu nato je drugače neznaten potoček še bolj mirasteil. Deloma je odnesel, deloma zasul vse osem mlinov, ki se nahajajo ob njegovi strugi.
Uničeno je mnogo žita in moke.
Pred par leti sezidano kovačni-eo Prana Kremlja je voda podrla in odnesla vse orodje.
Nadalje je odnesla voda električne drogove in razdrla vso napeljavo.
Naš znanec se je hotel vrniti po končanem delu v Poljane, toda ni bilo mogoče. Poljanščica je medtem odnesla pokrit poljanski most. velik vezan kozolec, ki se je nahajal blizu struge in več drugih gospodarskih poslopij.
Nadalje je popolnoma razdejala vse sadne vrtove in močno poškodovala vse poti. Čez travnike je tekel pravi veletok in odnesel vse. kar je srečal na poti. Ker nismo mogli nazaj v Poljane, smo šli danes zjutraj proti Ljubljani. Pot je p ijala nad strugo Brbovnice ali T odraža, kakor- ga imenujejo domačini in skozi vas Lučne. , Omenjeni potok, ki izvira pod velikimi gozdovi Zale, je silno na-• rastel in je najbrže povzročitelj vseh groznih nezgod.
V Luč i na h samih se ni nič posebnega odgodilo, pač pa je voda j odnesla vse objekte, ki so se nahajali ob strugi Brbovnice. Mlini, kovaenice z gospodarskimi poslopji in stanovanji, vse je šlo po vodi. Človeških žrtev baje ni bilo. ker je livalabogu prišla nesreča čez tla n.
| Tudi potoček Dobravščica, ki se izliva blizu Gorenje vasi v Polja n-ščico, je silno narastel. Dotoki na levem bregu pa so se le naznatno povečali.
Vse mostove po vsej Poljanski dolini razen zidanega na Trebiji.
ftretanje parniko* - Shipping Ne»s

Havre; Thurinffia,
13. oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Republic. Cherbourg. Bremen.
K. oktobra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen.
K. oktobra:
France. Havra; Homeric. Cherbourg.
19.	oktobra
President« Wilson, Trat.
20.	oktobra:
Mauret&nla, Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen.
22.	oktobra: La Savoie,
Hamburg.
23.	oktobra
Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
27. oktobra:
Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen.
29. oktobra:
Deutschland, Hamburg.
•w. oktobra:
Majestic, Cherbourg: De Grasee. Havre; Luetzow. Bremen.
2.	Novembra:
Reliance. Cherbourg, Bremen.
3.	novembra:
Berengaria, Cherbourg: Rorham-beau, Havre: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
6. novembra:
France. Havre; Homeric. Cher-
bourg; Muenchen, Cherbourg. Bra-men.
9.	novembra: Derfflinger. Bremen.
10.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen.
12.	novembra:
Cleveland, Hamburg.
13.	novembra:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg. Bremen. Bremen.
15. novembra: Suffren. Havre.
17. novembra:
Aquit&nia. Cherbourg; Pre«. Hard« lng, Cherbourg. Bremen.
19.	novembra:
Martha Washington. Tret; Weat-phalia, Hamburg.
20.	novembra:
Majestic, Cherbourg; Btuttgaru Cherboui-g, Bremen.
24. novembra:
Berengaria. Cherbourg: La Savoie. Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen.
26.	novembra:
Albert BaJlin. Hamburg.
27.	novembra:
France, Havre; Homeric. Cher-« bourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
1. decembra:
MHurt-Uin.a. Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
(Konec prihodnjič.)
Uničenje v Žirovski in Poljanski dolini.
on. Njegovi kovčegi so sicer že odšli, a on je še tukaj, svoji delavni sobi.
Dagmar se je vzravnala ter hotela odhiteli, a mati jo je pridr- ->e odnesa voda. Baje so hudo pri £ala	zadeta tudi Gorenja in Srednja
vas. Tablo z napisom "Dobje" so potegnili v Škof j i Loki z vode.
Trebo bo takojšnje in izdatne pomoči, da se vsaj nekoliko olajša grozno stanje prizadetih. Sedaj pa pride najgroznejše. Kako je že omenjeno, valovi od Kozorij naprej voda v ravnini skoro. kakor daleč sega okoli. Do Dobrove ni mogoče priti. Kaj se godi torej v vaseh nad Dobrovo, v Sušici, Dvoru, Polhovem Gradcu in v Zireh, sploh še ni znano. Tj ju d je ujribajo in so prepričani, tla vladajo tamkaj obup, strah in
groza. Določnega na ne ve nihče, kajti ta kot je popolnoma odrezan od ostalega sveta in je nemogoč vsak dohod. Tja gori bi se prišlo morda kvečjemu preko Sv. Katarine in Grmade, toda kdo ve, ka-
Nadaljevanje z 3. strani.
bile seveda istotako popolnoma poplavljene. Voda je vdirala kar pri oknih. Odnesla mu je ves svet in zemljo »rloboko razkopala. Pri hiši Žagarja so divji valovi odnesli svinjak. Malo poprej, ko je voda drvela že krog in krog hiše, so va-ščani komaj rešili prašiče in drugo živino. Bolnega očeta so morali spustiti skozi streho, katero so v naglici razdrli in so prenesli v višje ležečo šupo. Vse dvorišče s škarpo vred je odnesla votla. Tudi poslopje samo je nevarno iz-podkopani. Z velikanskimi težko-eami so ljudje tudi drugod reševali živino.
V posebni nevarnosti sta hiši Kavčiča in Sivea. Tam je Preščni-ca predrla nasip in se razlila kakor veletok čez travnike in njive ter razdrla novo eesto na pokopališče. V dolini je vse globoko v vodi, ki je drla v kleti, stanovanja in hleve. Rarletu je uničila več panjev čebel.
Sora je tekla pri papirniei na Goričanah čez most, ki je zelo visok. V papirnici sami je vse poplavila in napravlja pri raznih napravah ogromno škodo. Xa Seni-čiei sta Preščniea in Malenščica z Zakonščieo preplavili vso okolico. Iliša. gospodarska poslopja ter žaga župana .T. Šušteršiča so bili globoko pod vodo. ki je tekla kar skozi okna v hišo. Železniški promet med postajo Medvode in Med-
Voda je vlekla s seboj veliko drevja, ki ga je izpokopala in iz-ruvala s koreninami vred. Škoda je velikanska, ljudje so popolnoma obupani. Nujna pomoč je neobhodno potrebna. Dobro bi bilo, da bi prišlo na pomoč tudi vojaštvo, da reši, kar se še da rešiti.
Preska je vsled deročih valov popolnoma odrezana od sveta.
Otroci, ki so prišli zjutraj v šolo. niso mogli več domov. Pridržali so jih v šoli. kjer so dobili <ko Je «orI in kake so ceste. Do-
_ w no je bil do 17. ure prekinjen, ker le. Pojdi, sedi še nekoliko k meni ter me poslušaj. Videla sem'je bila proga poplavljena in ni
srečo svojega sina ogroženo. Tedaj sem vprizorila, njemu na korist, majhno komedijo. Ni hotel poslušati, ta vročekrvnež ter je hotel na vsak način pobegniti. Pismo naj bi dobila šele, ko bi se danes vrni-
bilo mogoče ugotoviti, v koliko je poškodovana. Vsi mostovi in prodori so bili s tramovi, deskami.
la 6<}'»rŠnterev Vsled^ega aem pregovorilai Loto, da t? jirivqde takoj drevesi itd. $ako strašno zadelani, baza j. Proti tijegovi rolji ti dfrla pismo soda j, preje kot je ielej1 da
vode sploh niso prbpnščali.
malo {jorkejra okrepčila in kruha. Proti večeru so jih pogumnejši možje prenašali čez deročo vodo na drugo stran, da so lahko dospeli domov. Popoldne je Sora odnesla leseni most v Goričanaji. skladišče tamkajšnje papirnice in most v Medvodah. Proti večeru so vode sicer nekoliko upadle, vendar lije dež še vedno naprej in se je bati še hujšega.
Sreča v nesreči je bila. da so vode šele zjutraj zavzele tako katastrofalen obseg. Kajti, ako bi prišla nesreča ponoči kot svoječasno v Ilrasteniei in Ločnici, bogzna. koliko ljudi bi našlo smrt v raz-divjanih elementih in tudi živine ne bi bilo mogoče rešiti Tako pa je katastrofa topot prizanesla vsaj človeškim življenjem in živini, do-čim so sadovi celoletnega naporne» ga dela na polju popolnoma uničeni.
Očividec, ki je prispel iz Poljanske doline preko polhograj-skih hribov na postajo Horjul in od tam v Ljubljano, poroča o katastrofi :
V nedeljo čez noč je deževalo normalno ponoči pa je lilo kakor da bi se odtrgal oblak. V ponde-ljek dopoldne je jela nnraščati.Po-Ijartšeica in okrog 9. ure presfopt-
^""-.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSUUCH^,
{direktna smer
POTOVANJA [ Kratka ielezniika vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku:
PRESIDENTS WILSON
19 OKTOBRA — 3. DECEMBRA
MARTHA WASHINGTON
19 NOVEMBRA — 7. JANUARJA Vpra&ajte sa. cene :n prostore v bližnji agt-nturi.
PHELPS BROS., 2 West St. N. Y.
njih na mno«rih krajih na meter visoko raznih naplavin: peska, kamenja, dreves, hlodov, gospodarskega orodja, pohištvo, dele stavb itd. Komaj začeta regulacijska dela nikakor niso mogla ustaviti deročih vod in jih usmeriti v pravo smer.
Voda je odnesla štiri hiše, oziroma hleve, in sicer: Josipu Ivopriv-eu hišo. Josipu Peklaju hlev. Mariji Koprive hišo ter Gasilski dom. Človeških žrtev, kolikor je dosedaj znano, ni bilo. Nevarnost pa je tamkaj tako velika, da so o-blasti prosile za nujno pomoč vojaštvo. Kakor se poroča, odidejo že danes v opustošene kraje, da rešijo. kar se da še rešili.
Avtomobilska nesreča.
Na progi Tetovo-Skoplje je zdrknil potniški avtomobil, v katerem je bilo pet oseb, v največjem diru s ceste v jarek. Šofer in trije potniki so bili ranjeni, dve o-sebi pa sta dobili tako nevarne poškodbe, da je le malo upanja, da bi ostali pri življenju.
hod je moffoč le še čez Drenov grič preko Korena na Polhov Gra-dee.
A ravno v Polhovem Gradcu in v Žireh je bilo pravzaprav žarišče silne katstrofe in tamkaj je moralo biti najstrašnejše.
V Žireh se je odtrsal oblak, Kolikor nam je znano iz avtentičnega vira. so Žiri odrezani od Škofje Like in Logatca. Silni ze meljski plazovi so zajezli strugo Sore, ki drvi z nevrjetno silo v nižino. Potoki in dotoki so kakor besni veletoki uničili vse. kar jim je bilo na poti in odnesli celo vrsto hiš. hlevov in gospodarskih poslopij. Najhujše je udarjena vas Selo. Vsi mostovi na davni cesti Logatec-Žiri ter Žiri-Škofja Loka so porušeni, oziroma so jih odnesli valovi. Ostal je le most Žiri-Bre-koviee. Elektrarna v Žireh. ta ponos Žirovcev. ki je bila že lani močno opustošena. pa je sedaj najbrže popolnoma uničena. Voda je vsekakor že ob prvem navalu butala ob streho in jo takoj močno poškodovala.
Z nevrjetno bestnostjo je divjalo neurje v pondeljek tudi v Polhovem Gradcu. Hudourniki so preplavili vse ceste, razkrili rn razo-rali njive in travnike m pustili na
Kje so moji bratje JOHN, LOJZ in JAKOB LIPOVEC, doma iz vasi Bitomec, Primorsko. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj Ve o njih, da mi poroča, ali naj se pa sami oglasijo svojemu bratu. ker poročati njim imam več važnegra iz starejra kraja. — Anton Lipovec, 571 Pettygrove St., Portlandt, Oreg.
(3x 12—14)
Kje je gosp. JURIJ KRAIGHER, ki jo potoval leta 11)21 na parni-ku "Belvedere" ter se nastanil na 520 West 130. St. Naslov naj se pošlje na "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
POTREBUJEMO VEČ MOŽ
za rezati lokse in delati hemlak drva. Plačam za 10-urno delo $3.50 in hrano, ali pa $3.50 od kvarta : orodje dam jaz. Pridite ali pišite po pojasnila na: Frank Homovec, Box 14, Horton, W. Va. (3x 12—14)
POZOR ROJAJU1
Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četr tek in potok med 1. uro popoldnr in 10. uro rvečer v ljudski iol štv. 62 Hester & Essex Street New York City.
Vprašajte za zastopnika Legij« za Ameriško Državljanstvo.
NAZNANILO.
Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jib bo v kratkem obiskal zopet na5 znani zastopnik
Mr. JOSEPH CERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnina
* -'!-IJpT8Tiiiit70,
* ' i i. . ., .
SAMO 6 DNI PREKO
■ ogromnimi parnlkJ d« olj«
FRANCE 16. okt. — 6 nov. PARIS 23. oktobra — 13 nov. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretje** r**rwS* * amlvalnUd m	voda m 2. * • °**b
Francoska kuhinja In
SroveK JQpa
1» STATE *T„	NEW YORK
all lokalni agenti«.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi In dru-pih stvareh. Vsled nafie dolgoletne izkušnje Vam mi zamorerao dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si moraio dovoljenje ali permit la Washingtona, bodisi eno leto ali 6 meseeev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washing-ten, D. C. na generalega naselni-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je Btoplla t veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec
osebno, bodisi v najbližnjl naselnl-fikl urad aH pa ca dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo
v proSnji zaprosi. Kdor potuie ven brez dovoljenja, potuje na 6voJo lastno odgovornost
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Iz Jugoslavije 1h> pripuSčeniti v tem letu fi70 prišeljem-ev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stariSe ln otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce.
AmerlSkl džavljanl pa zamorelo dohiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Stetl v kvoto, potrebno i«, je delati prošnjo ▼ Washington.
Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT BT„ NEW YORK
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda*.
UB"