IV" 51231 Amerikanski Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 1. JOLIET. ILLINOIS. 28. NOVEMBRA 1916 LETNIK XXVI. Avstro-Nemci samo 47 milj od Bukurešta. Sklenili železen obroč okrog Valahije in prodirajo proti glavnemu mestu rumunskemu. RUMUNI SE POVSOD UMIKAJO. Na drugih frontah le manjši boji brez važnih uspehov. Dunaj, 24. nov. — Uradno naznanilo glede vojskovanja na laški fronti pravi: "Ko se je skrajno slabo vreme izboljšalo, so se zopet začeli topniški spopadi na več odsekih, posebno na Kraški planoti, a niso dosegli velike silnos.ti." Rim, 24. nov. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo: "V Trentinu je topniška delavnost narasla po izboljšanih vremenskih razmerah. Posebno silna je bila na Asia-ški planoti. Naše baterije so razkro-9*.^ pile sovražne delajoče skupine ter ovi-*' rale kretanje čet in transporte v dolini reke Assa. "Na julijski fronti so bili topniški dvoboji pri Plaveh in pri Gorici in na Krasu." • Zrakqplovci bombardirajo. Dunaj, 25. nov. — Nocoj objavljeno uradno poročilo z laške fronte se glasi: "Močan oddelek zrakoplovov je izdatno bombardiral železniško postajo in sovražnikovo taborišče Primo Lano (v Dolomitskih planinah, kako poltri-najsto miljo iseverno od Bassana). Vsi zrakoplovi so se vrnili varn<4 vkljub laškemu streljanju." Na Krasu grme topovi. Dunaj, 26. nov. — Danes objavljeno ■fa uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana se glasi: "Na Kraški planoti je bila topniška delavnost zdaj pa zdaj živahnejša nego navadno. V Karniji ob meji je sovražno topništvo obstreljevalo vasi. Eden naših zrakoplovskih oddelkov je spuščal bombe na železniška poslopja in barake pri Tolmezzu." Rumunska fronta. Berlin (brezžično v Sayville), 23. nov. — O položaju na rumunski fronti poroča veliki glavni stan danes: "Fronta nadvojvode Jožefa: Ob vzhodni meji sedmograški je prišlo do spopadov med poizvedovalnimi oddelki. Rusi so dobili tu pomožnih čet. "Položaj v Valahiji je neizpreme-njen. V Krajovi je prišlo poleg drugega plena 300 železničnih vozov v naše roke. "V Dobrudži se vrše topniški boji." Dunajsko vojno poročilo. Dunaj, 24. nov. — Sledeče uradno naznanilo je izdal vojni urad danes: "Vzhodno od Oršave so avstro-ogr-ske in nemške čete odbile sovražnika. Turnu-Severin je v naših rokah. Sprednje straže avstro-nemških čet, prodira-jočih onkraj Krajove, so dospele do reke Alt. V odseku Rimnik-Valcea se sovražnik še upira najtrdovratneje." Osvojili Oršavo in Turnu-Severin. London, 24. nov. — Splošne uspehe za armade centralnih velevlasti poročajo uradna naznanila iz Berlina glede rumunske fronte. Gen. von Falkenhaynove čete so danes osvojile Oršavo in Turnu-Severin. Oršava leži tik Železnih vrat donavskih. Turnu-Severin je skoro petnajst milj jugovzhodno, ob dolenjem koncu prehoda. Je v resnici važnejše mesto od Oršave, ker ima ladjenico in poslopja Donavske parobrodarstvene družbe. . / S Krajoyb, ki je bila zavzeta rano v tednu, imajo Nemci sedaj v svojih rokah tii u&rašjj: -mesta v zapadni Ru-muniji. \ Med tem-, so Rumuni in Rusi začeli ofenzivo v Dobrudži, pravi uradno naznanilo iz Bukurešta danes, in osvojili več krajev severno od železnične proge Černa Voda-Konstanca. Rumunijo čaka usoda Srbije. London, 25. nov. — Usoda Belgije in Srbije čaka Rumunijo. Njene armade v Valahiji so videti zajete v ve- liki avstro-nemški pasti. Če tudi armade utečejo, je videti osvojitev Bukurešta ter velikih petrolejskih in pše-ničnih krajin po Avstro-Nemcih neizogibna. Samo še 47 milj do Bukurešta. Berlin, 26. nov. — Zmagovite armade centralnih velevlasti prodirajo naglo v Rumunijo in osvojitev Bukurešta ni več daleč. Gen. von Falkenhaynove čete, ki so navalile na Rumunijo od severa in za-pada, so prišle v stik s četami gen. von Mackensena, ki so prekoračile Donavo na južnih mejah in prodirajo severno. Prednja straža Mackensenove armade je dospela do mesta Alexandria, samo 47 milj od rumunskega glavnega mesta. Rumuni, umikajoči se vzhodno od dolnje reke Alt. požigajo vasi med u-mikanjem. Makedonska fronta. Berlin, 23. nov. (Brezžično v Sayville.) •— Vojni urad je danes naznanil z makedonske fronte: "Spopadi vzhodno od Ohridskega jezera so se končali z umikom sovražnika. Med Presbajskim jezerom in vzhodno Černo so bili krajevni uspehi. Močni napadi sovražnikovi na višinske po-tojanke vzhodno od Paralova so bili odbiti." Pariz, £3. nov. — Francoski vojni urad naznanja, da se boji nadaljujejo severno od Bitolja v težkih okoliščinah. Sovražnik dobiva pomožnih čet. Francozi so zavzeli selo Dobromir, a Srbi pa selo Paralovo. Tristo Nemcev in Bolgarov je bilo ujetih. Srbsko vojno poročilo. Solun, 24. nov. — Srbsko uradno vojno naznanilo, izdano danes, se glasi: "Včeraj smo prodirali dalje proti severu vkljub silnemu odporu sovražnikovemu. Osvojili smo selo Rapeš (blizu vzhodne Cerne, 16 mil j ~ severovzhodno od Bitolja). "Severno od Suhega dola smo premagali Nemce in jih prisilili k begu. Več nemških in bolgarskih ujetnikov ter mnogo važnega plena je prišlo v naše roke." POGREB CESARJA V ČETRTEK 30. NOV. Truplo Franca Jožefa bode počivalo ob strani njegovih prednikov v kapucinski grobnici na Dunaju. NOVI CESAR SE ZOVE KAREL I. Hoče nadaljevati vojno, dokler ne bo zagotovljen obstanek monarhije. Ruska fronta. | Berlin, 23. nov. (Brezžično v Say- mmmmmmimm^mmwmmsmmsmmsmrn Dunšj, 22. nov. (Čez London, 23. nov., zakesnelo.) —• Smrt je premagala cesarja-kralja kakor spanec otroka, med tem ko je počival v svoji pisarni v velikem naslanjaču. Slabeval je neprestano izza včeraj popoldne ob dveh, ali trmoglavno se je protivil iti v po-,-teljo. Po šesti uri je počasi izgubljal zavfcst, in ne da bi izgovoril še kako besedo, je mirno in s sklenjenima rokama zaspal na veke. Danes popoldne je bila izdelana mrtvaška maska in so začeli balzamirati smrtne ostanke vladarjeve. Srce bo dejano v srebrno škatlico. Po obredu. Truplo morajo prepeljati v nočni ti-hot i iz'Schoenbrunnskega gradu v cesarski dvor. Za pogreb velja sledeči oDred: Na čelu in na obeh straneh iz-prevoda bakljaši peš in na konjih, potem šlradron arcierske telesne straže. Pred mrliškim vozom s pripreženimi šestimi vranci tudi šesterovprežna vozova najvišjega dvornika in najvišjega komornika. Za mrliškim vozom bodo nosili srce v srebrni škatlici. Sledijo častniški zbor telesne straže, najvišji uradniki cesarskega dvora in škadron arcierske garde. 2alni izprevod se pomika po Mariahilferstrasse in Baben-bergerstrasse do Ringstrasse; v dvoru (Hofbnrg) ga pričakajo cesar Karel in nadvojvode ter spremijo v dvorno kapelo, ll'er deneio krsto na paradni mr-tvašk'A_Jer. K zadnjemu počitku. Franc Jožef bo dejan k zadnjemu počitku ob strani svojih prednikov v kapucinski grobnici. Na dan pogreba se začne za celo monarhijo na šest mesecev določeni žalovalni čas, po dva meseca najgloblje, globoke in lahke žalosti. Med prvima dvema mesece- AVSTRO-OGRSKI CESAR-KRALJ KAREL I. IN CESARICA CITA. ma tega časa morajo gledališča in vsa druga javna zabavišča ostati zaprta. Dobe dvornega žalovanja cesar Karel še ni določil. Danes leži truplo vladarjevo na preprostem železnem posteljnjaku, katerega se je posluževal v zadnjih dveh letih. Do prsi je pokrito in okrašeno s cvetjem v zadnji pozdrav od najvo-dinj Gizele in Marije Valerije, cesarjevih hčera. Oporoka vladarjeva, ki obsega mnogo velikih ustanov in darov, je bila danes odpečatena. Kot Karel I. London, 23. nov. — Po neki berlinski brzojavki na kodanjsko "Politiken" se bode nadvojvoda Karel Franc kot naslednik umrlega cesarja Franc Jožefa imenoval cesar in kralj Karel I. London, 23. nov. — Avstro-ogrski cesar-kralj je izdal na svoje ljudstvo proglas, da je njegov neizpremenljiv sklep, nadaljevati vojno, "dokler ne bo izbojevan mir, ki zagotovi dvojni monarhiji njen nadaljnji obstanek in neomejeni razvoj na vse strani," tako poročajo Reuterjevi agenturi iz Amsterdama. Poročevalec pristavlja, da je bil proglas objavljen v posebni izdaji vladnega glasila "Wiener Zeitung". Obenem je bilo objavljeno v isti izdaji lastnoročno pismo cesarjevo na prvega ministra Koerberja, ki naznanja, da je novi monarh prevzel vlado. Kralj Alfonso na Dunaju. Berlin, 24. nov. (Brezžično.) — Kakor poročajo iz Dunaja, je španski kralj izrazil cesarski rodbini svoje najtoplejše sožalje povodom smrti cesarja Franca Jožefa in obenem svojo namero, udeležiti se pogrebnih slovesnosti osebno. Na Zahvalni dan. Washington, D. C., 24. nov. — Poslanik Penfield je brzojavil državnemu uradu iz Dunaja, da je bil četrtek, dan 30. nov., določen za pogreb pokojnega vladarja. V istem kabelogramu naznanja, da je novi vladar zasedel .prestol kot cesar Karel I. Ogri se pripravljajo za kronanje. Budimpešta, 25. nov. — Prvi minister Tisza se je vrnil včeraj iz Dunaja in je takoj začel z delom na pripravah za kronanje Karla I. kot kralja ogrskega, ki se bo vršilo pred novim letom. Natančni dan še ni bil uradno nananjen, a bo prejkone dan 18. dec. AMERIŠKE ČETE ZAPUSTIJO MEHIKO. Mehiško-ameriški komisarji sklenili dogovor, ki ga morata vladi šele odobriti. GLAVNE TOČKE PROTOKOLA. Ekspedicijski voj Pershing se ima u-mekniti v štiridesetih dneh. Atlantic City, N. J., 24. nov. — Člani mehiško-ameriške skupne komisije so' danes tukaj podpisali protokol, ki določa pogojno umeknitev ameriških čet sedaj v Chihuahui, Mehika, in vojaško nadzorstvo meje, ali z dodatnim pogojem, da se ^druženih Držav čete pošljejo v Mehiko zasledovat razbojnike, kadarkoli se to vidi ameriški vladi potrebno. Enega uradnih prepisov je vzel Albert J. Pani od mehiške komisije, ki je danes odpotoval odtod v New York, odkoder se poda v ponedeljek v Que-retaro, kjer ga predloži generalu Car-ranzi v njegovo potrditev. Drugi prepis bo izročil ameriški vladi tajnik notranjih stvari Franklin K. Lane, predsednik ameriške komisije, ki je odpotoval danes pozno odtod v Washington. Se ni končano. Če bosta oboji vladi odobrili protokol, potem se komisija zopet snide tukaj dne 8. decembra, da uredi ostala preporna vprašanja, predvsem vprašanje o zaščiti življenja in lastnine Američanov v Mehiki. Če ena obojih vlad odreče odobritev, potem bo delovanje konference proglašeno za končano. Glavne točke. Protokol obsega sledeče glavne točke: \ Ekspedicijski voj Pershing se ima v štiridesetih dneh po odobritvi umekniti, 'c^sc položaj dotlej• ne-<»pr«nent tako, da bi ogrožal ameriško mejo. Za ta slučaj bi se moral rok podaljšati. Mehiška armada ima patrolirati mehiško, ameriška armada ameriško stran meje. To pa nima izključevati sodelovanja obojih armad v prid ohranitvi miru ob meji. ville.) — Nemško uradno naznanilo z ruske fronte pravi: "Fronta princa Leopolda: Ruske pa-trole, prodirajoče južno od Smorgona po močnem pripravljalnem streljanju, so bile odbite." Petrograd, čez London, 23. nov. — Vojni urad je naznanil danes, da se vrši topniško bojevanje ob vsej fronti. Neznatne praske. Berlin, 24. nov. — Uradno poročilo z ruske fronte pravi: "Fronta princa Leopolda: Nobenih važnih spopadov ni bilo." Petrograd, 24. nov. — Danes izdano uradno naznanilo vojnega ministrstva poroča male praske med razglednimi četami in posamne boje med zrakqplovci. Zapadna fronta. Berlin, 23. nov. — Uradno poročilo o vojskovanju na zapadni fronti pravi: "Na obeh bregih reke Somme so bili močni topniški boji, zlasti severno od potoka Ancre in hoste pri Saint Pierre Vaastu. "Armadna skupina prestolonaslednika Ruprechta: Sovražnega topništva streljanje se je pomnožilo snoči na obeh straneh potoka Ancre." Mir prevladuje. Pariz, 24. nov. — Nocoj objavljeno naznanilo vojnega urada pravi med drugim. "Mir je prevladoval danes na celi fronti. Dva nemška zrakoplova sta bila zbita." Grški uporniki v vojni. Atene, 25. nov. — Začasna vlada, ki jo je postavil bivši prvi minister Veni-zelos po svojem uporu proti nevtralni politiki kralja Konstantina, je danes forpialno napovedala vojno proti Nemčiji in Bolgariji. Ultimatum grškemu kralju. Ententini zavezniki so naslovili na grško kraljevsko vlado ultimatum, zahtevajoč izročitev grškega orožja in streliva. Včeraj oddana brzojavka pravi, da je vojaška stranka zavzela odločno stališče in da bo zahtevo francoskega admirala z orožjem odklonila, celo v slučaju, če kralj Konstantin privoli v ultimatum. "Položaj je resen," zaključuje poročevalec. Iz Washingtona. Washington, D. C., 23. nov. — Predsednik Wilson se je zahvalil danes v brzojavki na Charles E. Hughesa, poraženega republikanskega kandidata za predsednika, za snoči brzojavljeno mu čestitko k izvolitvi. Danes so bile objavljene številne brzojavke, ki jih je prejel predsednik izza svoje izvolitve. Prišle so iz vseh delov dežele in od mnogih vladarjev tujih narodov, vse izražajoč voščilo in upanje na neprestan uspeh med prihodnjimi štirimi leti. Rusi izgubili dreaJnaught. Petrograd. 23. nov. — Rusija uradno naznanja izgubo dreadnaughta "Im-peratrica Marja". Nocoj izdano naznanilo se glasi: "Ruski dreadnought 'Tmperatrica M*rja' se je pogreznila vsled notranje eksplozije. Dvesto mož posadke je pogrešanih." Zbil 22. zrakoplov. Pariz, '23. nov. — Podporočnik George Guynemer, dobro znani francoski zrakoplovec, je zbil svoj 22. nemški zrakoplov, kakor naznanja fran coski vojni urad danes popoldne. Preiskava podražitve papirja. Washington, D. C., 24. nov. — Za-vezna trgovinska komisija je določila dan 12. dec. kot datum za javno dokazovanje glede papirnega vprašanja ter povabila izdelovatelje papirja, trgovce s papirjem, izdajatelje časopisov in druge po visokih cenah prizadete k udeležbi. Temeljito preiskati se ima obtožba, da je podražitev papirja posledek zarote tovarnarjev. Prebivavstvo Zdr. Držav. Število prebivavcev Združenih Držav bode znašalo po cenitvi cenilnega urada dne 1. jan. 1917 kakih 102,826,-309, in vštevši zunanja posestva 113,-309,285. Villa poražen v bitki. El Paso, Tex., 23. nov. — Fran,cisco Villa je umaknil svoje preživele čete iz Chihuahua City nocoj ob 6. uri 15 minut po sedemurni bitki, med katero je zaman poskušal vzeti z naskokom za-ščine utrdbe generala Trevino. Villa je baje osebno vodil svoje razbojnike. Ta vest je dospela semkaj nocoj. Novi poveljnik. Berlin (brezžično v Sayville), 24. nov. — Nadvojvoda Jožef, ki je bil doslej generalpolkovnik v avstrijski armadi, je prevzel poveljstvo nad armado, kateri je poprej poveljeval novi cesar. Nadvojvode Jožefa, znanega kot "o-grski nadvojvoda", se ne sme zamenjati z nadvojvodo Jožef Ferdinandom, ki je nekoč poveljeval armadi v Galiciji. Zahvala. Podpisani, John Ivambich, Lead-ville, Colorado, se tem potom zahvaljujem bančnemu oddelku "Amer. Slovenca" za točno, sigurno in hitro pošiljanje denarja v staro domovino. Te dni sem prejel pismo od svojega brata Matije Kambich, da je potom pošte prejel onih 885 kron, katere ste za mene poslali 13. aprila 1916. Ka dar mi bo zopet mogoče kaj podati, se bom zopet z zaupanjem obrnil na Vašo pošteno in zanesljivo tvrdko. Spoštovanjem, John Kambich, A. V. S. Co., Lcadville, Colo. Atlas — zastonj! Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, oblegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na .zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. -t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. bavo v Jednotini dvorani. Na veselo svidenje! — Sobotna plesna veselica društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. v pro slavo njegove 10. letnice v Sternovi dvorani, se je obnesla izvrstno. Dvo rana je bila polna, zlasti našega mladega sveta. — H rvatski bazaar. Snoci je bil sijajno zaključen bazaar, ki se je vršil v hrvatski šolski dvorani tri zadnje sobote in nedelje zvečer v korist hrvatski cerkvi. Zlasti snoči je bila u-deležba ogromna, tako da mnogi do šleci niso mogli v dvorano. Navzočega je bila tudi mnogo slovenskega sve ta, saj Slovenec in Hrvat sta vedno brat in brat. Krasno je bilo med drugim petje. Prireditev je imela popoln uspeh v družabnem in gmotnem oziru. — Požar v Lockportu. V petek zvečer je požar razdejal novo poslopje tovarne Northern Illinois Cereal Company v Lockportu, in več ur je bilo z razdejanjem ogroženo celo mesto Škodo cenijo na $150.00. Osemnajst deklet, zaposlenih v tovarni, je bilo zajetih po plamenih, in samo junaštvo delovodje J. A. Mertensa jih je rešilo gotove smrti. Mertens se je sam ves opekel, ko je reševal in rešil dekleta, ki niso bila nič poškodovana. Ogenj je zapazil neki zaposlenec, ko je bil ve lik del pritličja že v plamenih. Iz slovenskih naselbin, j Joliet, 111., 27. nov. 1916. — S to številko stopa Amerikanski Slovenec v 26. leto svojega obstanka. Kakor do-zdaj, bodemo skrbeli in delali tudi za-naprej, da ostane najstarejši slovenski list v Ameriki ljubljenec katoliških Slovencev v novi domovini. Ob začetku novega letnica izrekamo še enkrat prav iskreno zahvalo vsem našim marljivim dopisnikom in vrlim sotrud-nikom. Dopisniki so lahko prepričani, da uredništvo ve ceniti njihovo težko delo. Prosimo jih obenem, naj vedno pazijo, da dopis ne bo preveč oseben, kajti osebni nesporazumi in prepiri ne spadajo v širšo javnost. Dopisi naj bodo stvarni, pri tem so lahko resni, poučni, ali pa tudi zabavni. Da bo sporazumljenje med dopisniki in uredništvom tem lažje, priobčimo prihodnjič nekaj starih pravil za gospode dopisnike. Za danes pa jim zadostuj naš pozdrav in naš ponovni klic: Na delo za Amerikanskega Slovenca in njegove vžorel — Čestitka. V petek popoldne smo prejeli sledečo slovensko brzojavko: Calumet, Mich., 24. nov. 1916. — Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. Sprejmite naše iskrene čestitke k današnjemu, za celi katoliški slovenski narod v Ameriki tako pomembnemu slavlju. V duhu smo danes pri vas ter \am želimo iz srca tudi zlato petdesetletnico. Živeli! SLOVEXSKE NOVICE. — Družaben sestanek s plesom. Mladeniško zabavno društvo "Slovenec" priredi v četrtek, na Zahvalni dan 30. novembra v K. S. K. J. dvorani družaben sestanek s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. V topnina 50c za par, 25c za posamezno osebo. Kakor smo že poročali, je bilo zabavno društvo "Slovenec" ustanovljeno pred kratkim ter ima sledeče uradnike: John Gray hack, predsednik; Frank Tušek, podpredsednik; Joseph Ursich, tajnik; Frank J. Drassler, blagajnik; Steve G. Vertin (načelnik), Joseph M. Grill in Joseph Težak, zabavni odsek. To -o vrli fantje naše fare, ki jih spoštuje vsa naselbina, in zato je upati, da se njih vabilu na družabni sestanek odzove naše občinstvo v največjem' številu. Družabnih sestankov, na katerih bi se zbiral cvet naše naselbine, nujno potrebujemo, če hočemo resnično napredovati na polju naše družabnosti. Zato že vnaprej pozdravljamo vrle fante, ki nas vabijo na četrtkovo večerno za- Pueblo, Colo., 20. nov. 1916. — Dra gi, spoštovani mi g. rojak: — Bilo me ni doma nekaj tednov, tedaj je morda že prepozno. Tudi Vaš list — pismo — sem nekam zametal, da mi ni prav jasno, kaj bi Vi najraje imeli. V naglici sem tole napisal. Pravite, naj tudi nekaj rečem ob znameniti priliki, ko naš prvi slovenski list v Ameriki obhaja srebrni jubilej Zakaj ne, saj sva si bila ves čas na roke ter sva s podobnimi nameni korakala naprej po dosti strmem in robatem potu ameriškega gibanja. Komur so le nekoliko znane razmere naših rojakov za časa njegovega rojstva, neizogibne težave časopisja, in pa blagodejni uspeh za naš narod, veselega srca čestita "Amerikanskemu Slovencu", da je srečno prehodil daljine te dobe. Hvaležno se moramo danes spominjati na spošt. g. Murnika, mil. g. Monsig. Jos. F. Buha, sp. g. Maksa Buli, preč. g. F. S. Šusteršiča, njih marljive sotrudnike, in seveda istotako na sedanje zares podjetno osobje pri u-redništvu. Ne pričakuje se kar vse od kraja poveličevati, ni pametno, bila bi skoraj puhla baharija. Vsako človeško delo, najsijajnejše podjetje ima dosti po-greškov, ne malo pomanjkljivosti. Sleherni izmed nas bi rad pomaknil nazaj uro življenja ter bi marsikaj popravil in izpopolnil. Sam začetek je tirjal dosti izvanred-nega poguma in duha požrtvovalnosti: podjetniki brez skušnje, mogoči odje-.malci raztreseni po širni deželi, revni novinci, le slabo ali nič vajeni se brigati za berilo. Amerikanski Slovenec si je izbral modro stališče: čuvati sv. vero, izpre-minjati vedenje rojakov po načelih in razmerah nove domovine, vzdrževati milo slogo med narodom. Vrlo in marljivo jo je mahal naprej na tej blagi poti, in smemo pripoznati, da je dosegel prav veliko. Potreboval je ognja, močnega navdušenja za čast Gospodovo, potreboval je jasnega spoznanja naših razmer, potreboval je prijazne strpljivosti z raznovrstnim mišljenjem. Vemo, da bo naš sedaj tako vtrjeni list izhajal vedno naprej v tem smislu, v tem blagem duhu, in z božjo pomočjo ostane velik blagodar naroda. Kot značajen katoliški list naj bo trden in mehak, kakor nanesejo okoli ščine in kakor veleva dolžnost. Večne resnice moramo zastopati trdno, neo-mahljivo; s slabostjo ljudi na drugi strani moramo imeti potrpljenje. -Da je 2 in 2 štiri, je vsakemu jasno, da 2 in 5 ni in ne more biti 15, to >e lahko razumi. Ali ravno tako trdne resnice so časih bolj in dalje časa nejasne. Da 17 in 18 ni 34, niti 36, ampak 35, to vsak ne razvidi na prvi pogled, ne moremo v-i tako hitro razmotriti. Ven« dar je to še čisto lahak račun. Knako ima razum, naše spoznanje opraviti več ali manj v vsaki vednosti. Tudi vednost v sv. veri, jasno prepričanje ne pride tako hitro. Tedaj, dostikrat, če tudi nikakor ne lrloremo neresnice potrditi, ni umestno se razgražati, ljubezen kaliti, ker sčasoma se že pride do jasnega. Koliko bolj nam mila strpljivost veleva, da spoštujemo mnenje v svetskih vprašanjih! Kakor že človek spozna, potem se slobodno o-brača njegovo mnenje in teženje. Zakaj neki bi se človek sitno prepiral in moril slogo! Ljubi Bog naj odmeri Amerikanskemu Slovencu še dolgo pot. dolgo vrsto let, ker potreba za vestno katoliški list je in ostane velika. Pribori! boš svojemu narodu resnično blaginjo — bo-goljubno ž/vljenje, častno omiko, prijetno složnost. P. Cyril Zupan, O. S. B. Gary, Ind., 22. nov. — Cenjeni urednik: — Izvolite mi odmeriti nekoliko prostora v vašem cenjenem listu A. S., da uvrstim novice ter delavske razmere iz našega jeklenega mesta Gary. Že dolgo ni videti nobenega dopisa v "POMAGAJTE EVROPI", pravi predsednik Wilson v proglasu Zahvalnega dne. Predsednika Wilsona proglas, s katerim je določi! četrtek 30. novembra kot Zahvalni dan (Thanksgiving day), se- glasi: "Oddavnaj je običaj našega ljudstva, v sadonosni jeseni vsakega leta proslaviti in zahvaliti vsemogočnega Boga za Njegove mnoge blagodare in milosti, izkazane nam kot narodu. Leto, ki je minilo, odkar smo zadnjikrat obhajali naš Zahvalni dan, je bilo bogato v blagodarih za nas kot narod, ali vesoljni svet je bil omračen po vojni. "Sredi našega miru in naše sreče so naše misli z bolestno brigo obrnjene na borbe in trpljenja narodov v vojni in ljudstev, katerim je vojna prinesla strašno nesrečo, ne da bi jim bilo na izbero ali mogoče uteči po svoji volji. Misliti ne moremo na svojo lastno srečo, ne da bi mislili tudi na njihovo usmiljenja vredno stisko. "Zatorej .iaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav ameriških, določam četrtek, dan 30. novembra, kot dan deželne zahvale in molitve ter priporočam in svetujem ljudstvu, da v svojih mnogih hišah božjih tega dne zahvali vsemogočnega B°8'a za blagodare miru in nepretrgano prospe-riteto, s katero je obdaril našo ljubljeno deželo v tako neomejeni meri. "In tudi omenjam in poudarjam našo dolžnost, na ta naš dan miru in izobilja misliti v globokem sočutju na trpeča ljudstva, katera so po grozoti vojne tako neusmiljeno prizadeta, ter prispevati od naših obilnih sredstev v o-lajšbo njih trpljenja. "Naše ljudstvo ne bi moglo na noben boljši način pokazati svojega resničnega obnašanja nasproti sedanji borbi narodov, nego s prispevanjem iz svojega izobilja v olajšbo trpljenja, katero je ista povzročila. "V potrdbo tega sem se spodaj lastnoročno podpisal in sem dal pritisniti pečat Združenih Držav. "Dano v mestu Washington!! sedemnajstega dne novembra v letu našega Gospoda tisočdevetstoinšestnaj-stem in neodvisnosti Združenih Držav stoinenoinštiridesetem. (Podpisan) "WOODROW WILSON." vaški cerkvi. Želimo jim srečno zakonsko življenje! Pretečeno poletje je prišel s svojo družino sem za delom iz Chicage ter tam dobro znani Anton Zeebohar. Dobil je delo pri nekem tukajšnjem kon-traktorju, kateri ima pogodbo, odstraniti zemljo za velikansko pristanišče in sicer za železno rudo (Ore dock). V noči 22. okt. je gori omenjeni rojak padel po stopnicah trideset čevljev globočine tako nesrečno, da si je zlomil desno roko izpod komolca v dveh mestih. Bil je v tukajšnji družbeni bolnišnici ter pripoveduje, da je prestal strašne bolečine. Želimo mu, da kmalu ozdravi. Tukaj je v soboto dne 18. nov. nesrečna družinska žaloigra zahtevala smrt obeh zakonskih. Na slabem glasu znani John Wargott, Oger, je prišel omenjenega dne popoldne ob štirih pijan domov na voglu Trinajste in Wash ington ulice ter zahteval od svoje žene denar — za nadaljnje pijančevanje. In ker revna žena ni mogla izpolniti dane ji zahteve, je nato rekla, da naj on nji da kaj denarja, da bodo vsi skupaj v nedeljo imeli kaj jesti. To je War-gotta tako razkačilo, da je prijel samokres ter oddal na ženo tri strele, katerih zadnji je bil smrtonosen v trebuh. In ko so začeli otroci njegovi lastni, po številu trije, vpiti, je Wargott še sam sebi vzel življenje, da se je ustrelil v sence. — Pač žalostno delo alkohola! Pri sklepu pozdravljam vse čitatelje A. S. ter mu želim veliko uspeha. Nicholas Wuksinich. slovenskih časopisih iz tega mesta, dasiravno dobro napredujemo v vseh ozirih. Delavske razmere, kakor po največ mestih, so se tudi tukaj izdatno izboljšale. Tukajšnji oddelek U S. Steel-korporacije posljuje s polil' jraro ter je vposljenih okroglo 13,000 /j-,di ter še zmirom primanjkuje delavcev, oziroma rokodelcev, kakor zidarjev, maši-nistov, kovačev in tistih, kateri so izurjeni pri elektriki i. t. d. Tukajšnja jeklarna, ki obratuje popolnoma vse s pomočjo el-ektrične sile, je zadnje čase zopet prejela ogromnih naročil za vsakovrstno jeklo od ruske in angleške vlade. Tudi plače so delavcem urejene ter bi >e dobro izhajalo, ako ne bi bilo tolike draginje. Zato, ako delavec nekoliko centov več dnevno zasluži, mora trikrat toliko več izdati, zato že skrbijo trgovci življenskih potrebščin. Z ozirom na malo število garyskih Slovencev napredujemo tudi na društvenem polju. Imamo društvo Napredni Slovenci, pripadajoče k Slovenski delavski podporni Zvezi, z glavnim edežem v Concmaugh, Pa., katero šteje precejšnje število članov. Naš mestni župan g. J. Johnson je zaradi preteklih predsedniških volitev nesrečno zavozif v jarek. Bilo je nekoliko dni pred volitvami, ko je naš republikanski Johnson obiskal nekoliko tukajšnjih gostiln ter priporočal republikanskega kandidata Hughesa ter sploh zahteval, da vsak od visokega trgovca do nizkega v jeklarni zaposlenega delavca bi moral voliti edino le za republikansko stranko. Ko je taker župan Johnson vodil svojo agitacijo v plemstvu treh detektivov proti jugu po Broadway, vstopijo zopet v eden teh madjarskih i.-alunov ter se vsi predstavijo na enak način. Ker je bilo pa v salunu vse polno ljudi in povsem drugačnega mnenja, je gostilničar pokazal g. Johnsonu vrata, nakar je župan s pomočjo svojih detektivov gostilničarja na mestu aretiral. Za gostilničarja se je plačalo ter je bil še tisti večer izpuščen. Prišedši domov, ie obljubil, da maščuje nad kruto po-stopajočim županom. Šel je namreč 9. nov. v Indianapolis ter vložil pritožbo in vplačal deželno pravico za takojšnjo aretacijo župana Johnsona, kateri je bil po detektivih iz Indiana-polisa tudi aretiran 10. nov. ter odveden v Indianapolis, kjer se bo moral zagovarjati zaradi svoje prevroče republikanske krvi. Tukajšnji slovenski fantje so si zadnje čase začeli premišljevati svoj dolgočasni pečlarski stan ter so pričeli skakati v zakonski jarem. Tako smo imeli imenitno ženitovanje dne 29. oktobra. Ženil se je g. Martin Škala z gdč. Terezijo Viver iz Chicage, in sedaj sta zopet na oklicu g. Jakob Fi-lipovich in Anica Krall iz Jolieta, 111. Anica Krall ima veliko prijateljic ter očeta Štefana Krall v Jolietu. Poroka se vrši dne 26. nov. v tukajšnji hr- Manistique, Mich., 20. nov. — Kakor je bilo v tem listu že poročano, postane naša država Mich. suha. Ako -so bili pristaši prohibicije tako delavni po drugih mestih kakor tukaj v Manis-tique, se ni čuditi, da bomo imeli sušo. Tukaj se je že večkrat glasovalo, da bi postal naš county suh. Zmaga je bila vselej na mokri strani. Seveda, gostilničarji so mislili, .da bo tako i zdaj in se niso veliko brigali, da bi kake govore kje imeli proti prohibiciji. Bil je le eden in ta že po 9. uri 29. okt., seveda z maloštevilnimi poslušalci. Glejte pa suhače! Oni so v drugi polovici sept. zgradili veliko poslopje s 300 do 500 sedeži in govornikov je bilo nekaj tednov iz drugih mest, potem so pri tem delovali tukajšnji pastorji vseli ver, izvzemši naše katoliške gospode. Govori so bili mesec in pol vsak večer, ob nedeljah celo dvakrat Poslušalcev zmiraj dosti, ker med govori je bilo tudi petje. Med poslušalci so bili največ razni trgovci. Govorniki so želi burno odobravanje. Seveda, trgovci bodo imeli pri tej suši največ koristi, češ kar si delavec prej zapil, zdaj daj nam. No, tako je; delavcu se ' ne privošči več kozarec piva. kadar se ves izpeha letni čas na delu. Sila kola lomi. Tukaj je imel gonilno Slovenec Mr. George Gorshe v lastni hiši. ki pa je prikladna za kako drugo trgovino. Zima in draginja sta tudi že pri nas. Dela se še dosti dobro, le plača ne odgovarja draginji. Pozdrav Slovencem širom Amerike, listu A. S. pa veliko napredka. Naročnik. ra v našem listu A. S., ker vas ne bom potem več nadlegoval, in prosim, da bi se moje ime popravilo, ker je bila nekakšna pomota, da ste me zapisali John namesto Jacob v dopisu, ki sem ga pisal 1. nov. 1916. Tllkaj je neki Evelethčan v Narodnem Vestniku spet nekoliko pisal laži, ker pravi, da sem jokal tako za g. Bil-banom. da je bilo vse mokro po Eve-lethu. Ti dragi Evelethčan, nikar tako ne lagaj, ker to veš, da ti ne bo nobeden verjel, koliko vode bi moglo biti za ves Eveleth zmočiti. Pamet, pamet! Ako si pa tak poštenjak, zakaj nisi podpisal tvojega imena? Praviš, da sem hinavec. Jaz pišem očitno, tako da vsak ve, kdo je pisal. Jaz se ne bojim mojega imena podpisati za pravico. Pridi ven, da bom videl, kdo da si, Evelethčan, ako si poštenjak; ako pa nisi pošten človek, potem pa najbolje, da ostaneš skrit! Ti Evelethčan pišeš, zakaj ne grem kolektat, da bi se plačalo onih 8 tisoč dolarjev. Ti dragi Evelethčan, jaz sem že ko-lektal, pa bom še, ako mi Bog zdravje da. Ti Evelethčan, tistih 8 tisoč bode g. Bilban vseeno dobil plačanih, ali grem jaz kolektat ali ne. Zakaj nisi ti posodil nekaj tisoč cerkvi, pa bi zate kolektali: vidiš, kako bi bil ti ponosen, ko bi imel za dobiti $8,000 pri cerkvi! Ali bi ga pili. morda bi še mene ti trital, kajneda, Evelethčan? Ti Evelethčan, kar se tiče zaradi sedanjega duhovna, pa se ni moj dopis nič dotek-nil v tistem dopisu. Čast in hvalo dam sedanjemu gospodu, ker si jo zaslužijo! Ti Evelethčan pa sam zase Boga prosi, da boš drugi dopis bolj prav sodil. Tukaj imaš moj prvi odgovor in zadnji. Ako pa imaš kaj za govoriti z menoj, pridi k meni, pa se bova pogovorila, ti E\ elethčan, bom vsaj videl, kdo da si. Zdaj pa vse lepo pozdravim. Z Bogom! Jacob Petrich. te laži ne bo verjel. On je do 15. nov. na vsacega pol meseca zaslužil $30.00 (tride-et), zdaj pa ima plačila $3.60 dnevno, kar znese $54.00 na 15 dni (štiriinpetdeset). Torej njemu ni sila skebati. Prosim, g. urednik, natisnite moj zagovor. John Culjan, oče. Zdravnikova dobrota. "Torej tudi vi, gospod zdravnik, za nekaj časa Odpotujete?" Zdravnik: "Res, naj se moji bolniki malo odpooijejo!" Na cestni železnici. Gospod: "Ali je že polna Noetova barka?" Voznik: "Osla še ni notri; kar vstopite!" — Igro v 6. dejanjih "The End of the World" (Konec Sveta) pride v Grand teater na Chicago St., v sredo popoldan in zvečer dne 29. novembra. Očetje, matere in otroci, vsi ste vabljeni, da pridete videti predstavljanje igre "The End of the World" (Konec Sveta), kar se priredi v Grand teatru. Pod nobenimi pogoji bi ne smeli pozabiti te velepomenljive predstave. $3.00 vredna predstava za 10c. Papa. — Ad Utica, 111., 25. nov. — (Zagovor.) Zvedel sem, da nekateri gospodje laž-njivci mojega 271etnega sina Johna obrekujejo, da je šel skebat v bližnji German American Portland Cement Co. v La Salle, Ills. Jaz upam, da kdor njega in njegov ponos osebno pozna Otroci kakor tudi odrasli ' hvalijo uspešnost Severovega Zdravila za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). Čitajte sledeče pismo: "Severovo Zdravilo za obisti in jetra je pomagalo mojemu osem letnemu sinčku, ki je več nego osem dni trpel vsled neke obistne neprilike." F. Meyer, R. F. D. No. 3, Wellston, Okla. Poskusite to zdravilo pri zdravljenju vnetja obisti, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bola v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike, zlatenice in kislega želodca. Močenje postelje pri otrocih se je večkrat odpravilo s tem zdravilom. Kupite steklenico Severovega Zdravila za obisti in jetra danes v lekarni. Ako ga ne morete dobiii, naročite ga od nas. Cena 50 centov in $1. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Nov. New York. — Dne 13. novembra tega meseca se je poročil v New Yorški sjovenski cerkvi Sv. Cirila in Metoda slovenski rojak g. A. Tomec iz Johns-towna, Ta., z gospodično Nežiko Lu-žar iz New Yorka. To je bila najslo-vesnejša poroka v naši novi cerkvi. — Ženin g. Andrej Tomec je dobro znan tudi čitateljem Amerikanskega Slovenca, kajti tudi ta list je prinesel veliko jako tehtnih člankov izpod njegovega peresa. V vseh svojih spisih se je g. Andrej Tomec pokazal kot odločnega zagovornika svojega kat. prepričanja, kar mu je gotovo v čast. Nevesta je bila glavna tajnica slovenske Marijine družbe v New Yorku. Poroka se je vršila v ponedeljek dopoludne s sveto mašo. Pri vhodu v cerkev jima je dekliško društvo zapelo krasno poročno društveno pesem, ki je privabila mar-sikako solzo v oči pričujočih. Poročne obrede je izvršil urednik lista "Ave Maria" Rev. Kazimir Zakrajšek, kajti ženili in nevesta sta bila dolgoletna sotrudnika tega lista, g. A. Tomec s svojimi članki in nevesta Nežika Lu^ žar s svojimi pesmicami. Po sveti maši se je vršil slavnostni obed, katerega je pripravila v svojem stanovanju "mati" slovenskih ^New Yorških deklet, kakor ji pravijo, gospodična predsednica Mary Gostič. Oba, ženin in nevesta, sta bila v Marijini družbi in je bilo kaj lepo, ko sta prišla kot Marijina otroka pred oltar. Kakor v cerkvi, tako tudi doma pri o-bedu, se je pa pokazalo, kako zelo so čislale društvenice delovanje tajnice Nežike Lužar. Veliko jih je pustilo delo za celo dopoludne samo, da so mogle počastiti to slovesnost s svojo navzočnostjo. Pri obedu so se vršile lepe napitnice. Novoporočenca sta se takoj drugi dan odpeljala nazaj v Johnstown, kjer sta se za stalno naselila na posestvu g. Tomca. Blagima mladoporočencema želimo obilo sreče in obilo blagoslova! P. Eveleth, Minn., 22. nov. — Prosim, g. urednik, da mi najdete malo prosto- Zahvala. Podpisani se tem potom nujiskreneje zahvaljujemo vsem znan-cem, prijateljem in r orodnikom za premnoge izraze globokega sočutja in tolažbe ob priliki prerane smrti naše ljubljene hčerke gdč. ivanke kastello, ki je previdena s sv. zakramenti zaspala v Gospodu v 17. letu svoje starosti. Posebno se pa zahvaljujemo pokojničinim krstnim botrom g. Matiji in Vincenciji Komp, ter družini g. Frank Brudar. Istotako se zahvaljujemo pokojničinim zvestim tovaršicam in prijateljicam, katere so jo na tako krasen način spremile k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi našemu čast. g. F. Šaloven, slov. župniku, ki je pokojnico tako marljivo obiskoval in tolažil tekom njene mučne bolezni; istotako se mu najiskreneje zahvaljujemo za ginljiv govor, ki ga je imel ob rakvi pokojne. Konečno bodi na tem mestu izrečena naša najiskreneja zahvala vsem ostalim za ves trud in požrtvovalnost, ki so jo imeli v tem žalostnem slučaju. Bog Vam plačaj! Blago pokojnico priporočamo v molitev! Žalujoči ostali: Anton in Ana Kastello, stariši, Matija, Alcjjzij in Anton, bratje, Ana Feleskin in Marija Perme, sestri. La Salle, 111., 20. novembra 1916. Union Coal & Transfer Co, 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. £*ifino and I^iirnitiire Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefo. 41* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJEXIH DRŽAVAH (Jarta*. Tfll TFT ITI SEVEK.f H AMEKKIfi. OtjUDi' JUililjI> lilij. Vstanovljena 39. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Fredsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. lapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petnc, Joliet, 111, NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) T kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. i bfi sre i---1 an ii J KAREL I., NOVI CESAR IN | ijj IH j KRALJ AVSTRO-OGRSKI. j ^ os i--1 mg Hi! s iili^iifiBi Nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki je postal po smrti nadvojvode Frana Ferdinanda prestolonaslednik avstro-ogr-ski, se imenuje kot naslednik pokojnega cesarja Franca Jožefa cesar in kralj Karel I. Novi cesar jc bil rojen dne 17. avgusta 1887 v Persenburgu na Nižjem Avstrijskem in je sedaj v 30. letu starosti. Njegov oče nadvojvoda Oton, brat pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bil zelo priljubljen človek svojega časa. Zlasti na Dunaju je bil znan med ljudstvom. Ako je vodil skozi glavni drevored Pratra svoj štirivprežni voz, ali če je jahal na iskreni konju, ga je vse pozdravljalo. Nadvojvoda Karel Franc Jožef še ni bil tri leta star, ko so se stavili nanj že vsakovrstni upi in so v njem videli bodočega cesarja. L'eta 1889 je namreč umrl avstrijski prestolonaslednik Rudolf, in od tega trenutka je bilo vprašanje prestolona-sledstva na dnevnem redu. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil takrat še neoženjen, in ker svet takrat še ni poznal princa, ki se je zgolj bavil z raznimi študiji, je sodil, da se bo odpovedal prestolonasledstvu na korist svojega malega nečaka Karola Franca Jožefa. Ko je nadvojvoda Franc Ferdinand pozneje obolel in je šel iskat zdravja izven Avstrije ter je pri tej priliki celo svoja vojaška mesta opustil, je bil svet prepričan, da se bodo dogodki leta 1848. ponovili in da bo sivemu vladarju Francu Jožefu sledil na prestolu mladoletni nečak Karel Franc Jožef. To so bile seveda vesti, ko je nadvojvoda Oton zastopal mesto obolelega nadvojvode Franca Ferdinanda pri raznih slavnostnih prilikah cesarja. Bolezen prestolonaslednika Frana Ferdinanda so raznih ljudje razvpili za neozdravljivo, govorili so celo, da mu danji cesar ni naklonjen. Napram in vestem je nadvojvoda odkrito nastopil in izjavil, da pride v poštev kot prestolonaslednik edino nadvojvoda Franc Ferdinand. Proti prestolonasledniku Francu Ferdinandu so gotovi ljudje vprizorili celo časnikarsko gonjo in ga razvpili za sovražnika Nemcev in Madjarov. Toda povzročiti spor med bratoma nadvojvodoma Otonom in Franc Ferdinandom se ni posrečilo. To je gotovo lepa poteza iz življenja nadvojvoda Karel Franc Jožef določen za bodočega prestolonaslednika, ko se je nadvojvoda Franc Ferdinand poročil z grofico Zofijo Chotek. Življenje mladega nadvojvode je seveda vzbujalo vsled tega v vseh krogih zanimanje. Ze kot otrok se je moral učiti raznih jezikov avstrijskih narodov in ko ie bil slar komaj 10 let, je znal dobro ogrsko. Nekoč ga je po-jfl/< cesar na dvor, da bi se prepričal, kako napreduje v raznih učnih predmetih. Mladi princ je prišel k cesarju oblečen v mornariško obleko. Kljub precejšnjemu pogumu pa je vseeno prišel spočetka nekoliko s tira, kajti cesar ga je nagovoril v ogrskem jeziku, na kar ni bil pripravljen. Toda kmalu se je opogumil in na cesarjeva vprašanja v precej pravilu itnažarščini odgovarjal, vsled česar ga je cesar pohvalil in pozval, naj se le pridno uči jezikov. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je večji del svoje mladosti preživel ob strani svoje matere, nadvojvoditije Marije Jožefe, ki jc prišla na Dunaj 17 let stara s saškega dvora. Njena ;oja jc bila globoko verna, in znano ;r7, da se je njen brat Maks odpovedal m leti posvetnim častem in postal duhovnik. Posvetila se je mlada nadvojvodinja izključno vzgoji svojih dveh majhnih sinov, nadvojvodov Karola in Maksa. Poleg tega se je bavila najrajše s slikarstvom. Toda to tiho in mirno življenje se je kmalu končalo. Po smrti cesarice Elizabete in ko se je poročila soproga pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, Štefanija, z grofom Lonya-yem, je postala prva dama na dvoru in udeleževati se je morala kot taka tudi vseh dvornih slavnostij, pri katerih je nastopala ob strani cesarja. Vzgoja, ki jo je nudila Marija Jožefa svojima sinovoma Karelu in Maksu, je bila zelo skrbna; pred vsem pa je skušala vcepiti v mlada srca verski duh, ki je prevejal tudi njo. Za nadvojvo-dinjo Marijo Jožefo in nadvojvodinjo Marijo Jožefo in nadvojvodo Karola Franca Jožefa je prišel jeseni leta 1905. dan ločitve. Nadvojvoda Karel je bil umeščen kot konjeniški poročnik k 7. dragonskemu polku na Češko in je moral oditi. To so bili za ljubečo mater težki trenutki. Sin ji je moral obljubiti ol/ slovesu, da jo bojjogosto erbisfra!, ko^kor mu bo dopuščala vojaška služba\ Mladi nadvojvoda se je moral poleg; vojaških spretnosti učiti tudi drugih znanosti, kajti bil je določen za ce?arja. Prof. Braf, ki je postal pozneje poljedelski minister in ki je svak velikega češkega politika Ladislava Rie-gerja, ga je poučeval v narodnem gospodarstvu, denarni znanosti in trgovinski politiki, profesor Ot v državnem in cerkvenem pravu, profesor Al-brih in profesor Pfaf pa sta ga uvajala v juridične znanosti. Vsi učitelji so dali mlademu nadvojvodi izpričevalo, da je nadarjen in priden učenec. Svojo obljubo, da se bo vračal k materi, kadar mu bo služba dopuščala, je točno izpolnjeval. Že o Božiču se je vrnil domov m ne le mati, temveč tudi Dunajčani so čutili v sebi ponos, da se je vrnil zali častnik v njihovo sredo. Za veseljem pa je prišla kmalu tudi žalost. Lepi novoletni dan leta 1906. je zvabil tudi njega na drsališče. Eden izmed šolskih otročajev, ki so se podili po drsališču, se mu je zakadil pod noge, vsled česar je nadvojvoda padel. Nekateri v bližini nahajajoči se gospodje so mu hoteli pomagati na noge, toda nadvojvoda je omenil smehljaje: "Saj se ni nič zgodilo!" A kmalu je spoznal, da je stvar resnejša. Zlomil si je namreč nogo. Kljub bolečinam pa je bila prva njegova misel pri materi. Izrečno je prosil policijskega komisarja, ki je šel k telefonu, naj ja njegovi materi ničesar ne sporoči, da bi se ne prestrašila. Ko so došli zdravniki konštatirali, da si ie zlomil nogo, ga je mučila le ena misel, kako bi povedal o nesreči svoji materi. Prepeljali so ga domov z avtomobilom. Mati se je seveda zelo prestrašila, bolnik pa ji je poljubil roko in rekel smehljaje: "Ne boj se, mama, saj se mi ni nič zgodilo!" Zdravnik dr. Karaš, ki ga je tudi zdravil, je pozneje izjavil, da je v svoji praksi imel malo bolnikov, ki bi s tolikim mirom in šegavostjo prenašali svoje bolečine, kakor jih je nadvojvoda Karel Franc Jožef. Komaj je ozdravel, je takoj odpotoval k svojemu polku na Češko in nastopil službo. Nadvojvoda Karol Franc Jožef je sploh popoln vojak in napram svojemu sivemu stricu, vladajočemu cesarju, jc kazal isto sveto spoštovanje, kakor zadnji v državi. Kmalu pa se jc culo, da pogosti obiski mladega nadvojvode na Dunaju niso veljali le skrbni materi, temveč tudi princezinji Žiti Parmski, za katero se je vnelo njegovo srce in ki je danes kot nadvojvodinja Žita njegova srečna soproga. Princezinja Žita Parmska je bila širši javnosti malo znana do trenutka, ko so se cule vesti, da jo snubi mladi nadvojvoda. Na gradu vojvode Parmskega v bližini Dunaja je vladalo veselo in lepo rodbinsko življenje. Otrok je bilo veliko in v veselem in srečnem rodbinskem življenju so vzra-stli otroci vojvode Roberta v neposred-nji bližini večnih lepot in čudežev narave. Javnost se je veliko pečala z vprašanjem, kdo bo soproga mladega prestolonaslednika in bodoča avstrijska cesarica. Pojavljala so se ob raznih prilikah razna domnevanja in vest o njegovi zaroki s princezinjo Parm-sko je mnoge presenetila. Kmalu pa se je vsa pozornost obrnila na mlado princezinjo Žito: kdo je pravzaprav ta princezinja Parmska in kdo je skoval to zaroko. Kmalu se je zvedelo, da ta zaroka nima političnega ozadja in da se je izvršila le vsled obojestranske ljubezni obeh zaročencev. Zaroka se je praznovala v malem rodbinskem krogu. Kmalu se je tudi praznovala poroka in cesar je pri svatovščini napil mlademu paru s sledečimi besedami: "Nadvojvoda Karel si je izbral princezinjo Žito za družico svojega življenja. Čestitam mu k tej izvolitvi njegovega srca in pozdravljam nadvojvodinjo Žito z iskrenim veseljem kot članico svoje hiše." Sedanja cesarica Žita (ali Cita) je bila rojena 9. maja 1. 1892. v Italiji, v provinci Lucca. Mala vojvodinja je vživala že od mladosti najskrbnejšo vzgojo. Kot večja deklica je bila v samostanu pri salezijankah, pozneje pa pri benediktinkah, kjer se je učila poleg navadnih šolskih predmetov tudi višjih znanosti, glasbe, umetnosti in jezikoslovja. Značaj njen je sama milina in prijaznost, dobrosrčnost in ljubezen do bližnjega. "Ljubi svojega bližnjega .kot sam sebe," ta nauk je vcepila že mati v rani mladosti sedanji cesarici v srce. Kakor je ljubeznjiva in prijazna nadvojvodinja Cita, tako je ljubeznjiv in dobrosrčen človek sedanji cesar Karel Franc Josip. Iz njunega srečnega zakona so že trije otroki, in sicer nadvojvoda Franc Jožef Oton, rojen 27. nov. 1912; nadvojvodinja Adelajda, rojena dne 3. jan. 1914, in nadvojvoda Robert Karol Ludovik, rojen dne 8. febr. 1915. POKOJNI CESAR FRANC JOŽEF. Ko so dne 28. junija 1914. leta v Ischlu javili pokojnemu avstrijskemu cesarju Francu Jožefu grozoviti umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove presvetle soproge, je globoko vzdahnil: "Tudi to mi ni ostalo prizanešeno! Vse pride čez me!" Celo njegovo življenje je življenje • dela, trpljenja, žalosti... Komaj 18 let star, je vzel dne 2. decembra leta 1848. breme neštevilnili vladarskih dolžnosti na mlada ramena. Zvesto in skrbno in neutrudljivo, kakor jih je spolnpval kot mladenič, tako jih je spolnoval vse svoje 681etno vladanje na prestolu velike avstro-ogrske države. Ni poznal brezskrbnega dneva, ne počitka, njegovo življenje je bil en velik delavni dan. Mnogokrat je neizmerna žalost pogledala v njegovo življenje. Prvi hud udarec je zadel cesarjevo srce leta 1867., ko so mu krogle iz indijanskih pušk uničile v Mehiki dragega brata Maksimilijana. Čez vse grozen pa je bil za ce.-arja in vso hišo habsburško dan 30. prosinca leta 1889., ko so izgubili cesarski roditelji svojega edine-nega sina, nadvojvodo cesarjeviča Rudolfa. Nezavesten se je zgrudil dobri oče pri grozni novici. Toda ohranil mu je Bog še dobro in drago družico, cesarico Elizabeto. A tudi ta sreča mu ni bila ohranjena za dolgo časa, dne 10. septembra 1898 jo je umorila v eGnfu hudobna roka brezbožnega anarhista. Edina opora mu je bil odslej njegov nečak, nadvojvoda Fran Ferdinand. In tudi ta opora mu je bita na strašen način odvzeta dne 28. junija 1914. V tej veliki boli je tolažila sivolasega, premnogo skušanega starčka na vladarskem prestolu le dvoje in mu daje moč: trdno zaupanje v Boga in ljubezen yseh avstro-ogrskih narodov do njegove prevzvišene osebe, ki se je najočitneje pokazala v sedanji vojni. POKOJNI NADVOJVODA FRANC FERDINAND IN NJEGOVA SOPROGA. Na dan pred sv. Petrom in Pavlom dne 28. jun. 1914 se je raznesla grozna novica, da je bil v Sarajevu na ulici ustreljen avstrijski prestolonaslednik in njegova soproga. Vsa država se je oblekla v črno žalno obleko. Povsod so visele zastave. Kako je prišlo do napada: Koncem julija so se vršili veliki manevri v Bosni in Hercegovini ob srbski meji. Te vojaške vaje je nadziral prestolonaslednik Franc Ferdinand. V soboto so bile vaje končane. Prestolonaslednik je pohvalil vojake in se odpeljal v Sarajevo. V Sarajevu je bil slovesen sprejem. Mesto v zastavah, ulice polne ljudstva. Ko se je peljal nadvojvoda v avtomobilu proti lepi mestni hiši, je vrgel nekdo bombo na avtomobil. Bomba pa je zadela ob zadnji avtomobil, kjer je sedel podpolkovnik Merizzi. Ta je bil ranjen in so ga odpeljali v bolnico. Oni človek, ki je vrgel bombo, je skočil v bližnjo reko, pa so ga kmalu izvlekli. Imeno- val se je Čabrinovič. Zaprli so ga takoj. Nadvojvoda se je peljal naprej k mestni hiši, kjer ga je pozdravil župan. Od tu se je odpeljal nadvojvoda proti bolnici, da obišče Merizzija. Tu pa sta v ozki ulici počila dva strela. Prestolonaslednik je bil zadet v vrat, njegova soproga pa v trebuh. Odpe-;jali so ju hitro v konak, toda tekom ure sta umrla. Onega, ki je streljal, so takoj prijeli. Bil je dijak, po imenu Prinčip. V Sarajevu je nastala grozna zmešnjava. Prijeli so še več ljudi, ki so bili baje tudi med zarotniki. Umorjeni trupli so balzamirali v Sarajevu, potem so jih po železnici prepeljali v Medkovič (v Dalmaciji) od tam po morju v Trst, iz Trsta preko Ljubljane na Dunaj. Na Dunaju so jih najprej izložili v dvorni kapeli, kjer je bi! slavnostni blagoslov, katerega se je udeležil tudi cesar, potem pa so jih odpeljali z vlakom v Arstetten, mal grad ob Donavi, kjer si je bil prestolonaslednik dal sezidati svojo grobnico. Tam so ju pokopali v soboto dne 4. julija opoldne. Franc Ferdinand je bil rojen dne 18. dec. 1863. v Gradcu kot sin cesarjevega brata Karla Ludvika. Bil je močne visoke postave. Po dokončani šoli je stopil v armado. Ko je 1. 1889. ce-sarjevič Rudolf umrl — je prešlo nasledstvo avstrijskega prestola na Franca Ferdinanda. Nadvojvoda se je začel takoj pripravljati za važni poklic. Dne 1. jul. 19C0. se je poročil z Zofijo, grofico Chotkovo, ker pa se morajo cesarju poročiti samo s hčerami vladarskih rodbin, bi otroci Franca Ferdinanda in grofice Chotek ne imeli pravice do avstrijskega prestola. Zato se je Franc Ferdinand za svoje o-troke odrekel pravici do nasledstva. Zakon njegov je bil zelo srečen, iz njega so bili trije otroci: Sofija, roj. 24. jul. 1901 v gradu Konopište, Maks, rojen 29. sept. 1902. na Dunaju in Ernest, rojen 27. maja 1904 v Konopištu. Cesar ie kmalu dovolil prestolonasledniku, da je vodil namesto njega posle. L. 1903. je vodil Franc Ferdinand velike manevre, pozneje je imel svojo /ojaško pisarno, zadnja leta se je cesar z njim v vsem posvetoval. Prestolonaslednik je najraje bival na svojem lepem gradu Konopište na Češkem. Tam je živel mirno domače življenje in snoval načrte za bodočnost. Hotel je kot cesar povzdigniti državo. Imel je krasne načrte, napraviti iz Avstio-Ogrske mogočno in ,'eliko Avstrijo, ki naj bi, kakor v prejšnjih stoletjih, igrala vodilno vlogo med evropskimi velesilami. Franc Ferdinand je imel tri grado-re: Kagopište, Klemene in Arstetten. Te so podedovali njegovi otroci. V svojem življenju je bil Franc Ferdinand strog resen mož, krepke volje in trdnih načrtov. Vojvodinja Hohenberg — soproga prestolonaslednika je bila krepostna žena in znana po svoji krasoti; bila je lepe velike postave, s kraljevskim nastopom. Nadvojvoda jo je ljubil. Na dan poroke 1. jul. 1900. jo je cesar povišal v kneginjo Hohenberg, pozneje 1. 1909. pa v vojvodinjo. Imela je mnogo prijateljev in je bila posebno naklonjena duhovščini. Svojega soproga je povsod zvesto spremljala in je šla z njim tudi v Bosno. Ker so v dvorni grobnici le člani vladarske hiše, je Franc Ferdinand sezidal svojo grobnico, da sta tudi po smrti združena. Nobenih ranjencev na krovu. London, 23. nov. — Časniške brzojavke iz Aten pravijo, da po današnjem poročilu admiralstva ni bilo nobenih ranjencev na krovu pogreznjenega parnika "Britannic". Na krovu je bilo samo moštvo z bolničnim štabom. Parnik je zadel blizu otoka Keos v Egejskem morju ob mino in se je po-greznil. Rešenih je bilo 1,106 oseb in ranjenih 26. Povišan vojni davek. London, 23. nov. — Po Nemcih Belgijcem naloženi vojni davek je bil povišan od 40 milijonov frankov na 50 milijonov na mesec, tako je izvedel Reuterjev agent. Njegov porok je "Echo Beige". Poljski prostovoljci. Berlin (brezžično v Sayville), 24. nov. — Poljski časopisi prinašajo poročilo, da se zglašajo mnogi Poljaki vseh slojev k novi poljski armadi. Včeraj je bil prvi vpisovalni dan. Naborni uradi so ustanovljeni v Varšavi in drugih mestih. — V Grand teatru na Chicago St. se predstavlja igra "The End of the World" (Konec Sveta) v sredo 29. novembra popoldan in zvečer. $3 predstava za 10c. Papa. — Adv. DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta. Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala. Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55. Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za...$1.50 100 K za.. .$ 13.00 25 K za...$3.75 1000 K za...$129.00 50 K za.. .$6.75 5000 K za.. .$645.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI'! Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Nadaljnji izkaz darov objavimo prihodnjič. Darove spreiema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni G. J. VVahčič, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Dolžnost je moja, da se Vam javno zahvalim za Vašo čudodelno "Alpen tinkturo". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti Vašo "Alpen tinkturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli"rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v novine dati, da se lahko vsakdo prepriča, da je Vaša ALPEN TINKTURA v resnici najuspešnejša na svetu, za katero se Vam še enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno hvaležna z vsem spoštovanjem, MRS. MARY STELCER, Adv. 751 E. 70 St., Cleveland, Ohio. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN --DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.00 MI GARANTIRAMO YSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Rodoljubje na deželi. POVEST. & SPISAL DR. FR. DETELA. (Dalje.) Kakor je pa opravljala Berusova družba Mrakovo, tako Mrakova Beru-sovo; zakaj vsak greh se kaznuje. Tam sta sedela pri večerji dr. Osat in Bogomir; prvi je govoril, drugi poslušal, Julka pa pritajeno zehala. Saj morebiti še Bogomir ni prav razumel učene razprave, kaj li reva Julka! Da jo je nekoliko preziral dr. Osat, je naravno; da je pa to ni posebno bolelo, je pa tudi umevno. A drugih gostov ni bilo, gospoda adjunkta ni bilo. Menda vendar ni zameril, da ni šla k pevski vaji! Kolikrat je bila že pogledala iz veže po vasi gori, po vasi doli; ni ga bilo odnikoder. '"Kje so pa danes vsi naši gostje?" je prekinila Osatovo predavanje krč-marica. • "Pri Vašem svaku, gospa Mrakova, pri Berusu," je dejal Osat, "ali pravzaprav pri novi gostilničarki Danici. Berus se bo kmalu pomladil, boste videli. Star panj se hitro vname in rad gori." Neprijetno je dirnilo to govorjenje Mrakovo mater. Rekla je sicer, da bi se krave smejale, če bi se primerilo kaj takšnega; a da ni nemogoče, si je morala priznati, kakor tudi, da bi ne bila stvar zanjo nič zabavnejša, če bi se krave še tako smejale. Dr. Osat, iz-boren dušeslovec, je takoj spoznal, da je zadel pravo struno. Začel je torej hvaliti Danico in menil končno, da bi bilo častitati pravzaprav obema, Berusu in* Danici. "Julček je tako slaboten," je dejal, "da ne bo živel. Kaj čuda, da si želi Berus krepkega naslednika! In tudi to je, da potrebuje mož postrežbe." "I kaj pa! Postrežbe potrebuje," se je hudovala žena, "postrežnice potrebuje, ne pa soproge, in na smrt naj misli, dede.c!" Da Mrakovi mami ni bilo všeč Osatovo govorjenje, je umevno; bolj čudno je, da tudi Bogomiru ni ugajalo. Razumen človek bi pričakoval, da se bo veselil Bogomir tega cikanja in na-migavanja; zakaj če bi res vzel Berus Danico, bi odvezal s tem njega nepremišljene zave/e. A mladi ljudje nihajo stalnih misli in se ne drže logike. Osat, ki je tudi to dobro vedel, je najprej razpletal svoje misli in dokazoval, kako je vse to ne samo možno, ?mpak tudi verjetno. Vsi poslušalci so se jezili natihem; a kar je Osata zabavalo še bolj, je bilo naporno premagovanje, s katerim so dušili nejevoljo. Najprej se je naveličal Bogomir, se poslovil in šel. "Najboljše bi bilo, da jo vzame tale," je dejal Osat in pokazal s palcem na vrata, skoz katera je odšel učitelj. "Oh seveda, najboljše," je pritrdila krčmarica, malo pomirjena, in umolknila, da ne bi rekla kaj preveč. "Lekarnar je seveda tudi gori," je nadaljeval mirno Osat, "z gospo in gospodično. Skupaj so šli z adjunktom.' "Temu je tudi treba omesti vse go-stilnice," je dejala gostilničarka. Julka pa se je obrnila k oknu, da ne bi izdal obraz nejevolje, ki ji je polnila srce. A dr. Osata ni premotila. Po pravilu, da je treba variti železo, dokler je vroče, je pripomnil, kar naj pa med njimi ostane, da je morebiti vendar kaj na tem, kar govore ljudje in ne briga njega nič, da gleda adjunkt za Miro. Potem je prijazno podal roko krčmarici in Julki, ki mu je prižgala svečo, da je šel v svojo spalnico. Bogomir je bil poskusil doma nekoliko gosti, da se raztrese in razvedri; a takoj se je oglasila iz prvega nadstropja noga gospoda nadučitelja, ki mu je parkrat trdo poploskal in poslal še deklo z opominom, da naj miruje, ker hočejo ljudje spati. III. Bogomir je stal pred svojo učilnico, ko so začeli prihajati učenci. Boječe so ga pogledovali eni, kakor bi mu hoteli brati z obraza, bode li dobrega srca in imel potrpljenje z njimi; zvedavo-so se ozirali drugi, češ, ali bomo smeli pomagati, in koliko se bo dalo grešiti brez kazni; a precej miren je bil razred, seveda, učielj nov in ne daleč. Velik hrup pa so gnali v prvem nadstropju, dokler ni prihitel razjarjen nadučitelj z grmečim glasom in dolgo šibo. "Bodite tako dobri, gospod tovariš," je pričel s prošnjo Drobne, "in stopite semtertja tudi v moj razred! Jaz pišem neko nujno uradno stvar; ti paglavci pa razgrajajo, ker se je nadzornik nekoliko zakasnil." "Ali je nadzornik tukaj?" se je zavzel Bogomir. "Ali imate slabo vest?" se je zasmejal nadučitelj. Nič se ne bojte! Mojega nadzornika še ni, razrednega nadzornika. To je Mrakov Pavel, ki mi zapisuje tiste poredneže, ki razgrajajo." "Torej nekak jetniški paznik," se je muzal Bogomir. "Ali se ne bojite, da Vas nalaže ta nadzornik, da zatoži mirne učence, če mu niso všeč, in prizanese potepuhom, ki se mu znajo pri- kupiti? Pavel je pač najboljši učenec?" "Najboljši ravno ni, ampak najbolj navihan. Zato se ga tudi boje najbolj. Kak pohlevnik bi se pa sam bal koga zapisati in naznaniti." "Po mojem mnenju se vzgaja s takimi nadzorstvi ovaduštvo, neti neza-upnost in budi sovraštvo in zavist že v najnežnejši dobi." Drobne je zmignil z rameni, ko je Bogomir zagovarjal svoje stališče. "Kako pa Vi ravnate?" je dejal. "Sam nadzorujem." — Zopet je nastal krik v prvem nadstropju, vabilo in poziv nadučitelju. Posestnik Berus pa je sam pripeljal za roko svojega Julčka, ki je prišel zaradi bolehnosti sedaj šele prvič v šolo. Stiskal se je deček k očetu, tesno se oklepal njegove roke in plaho upiral modre oči v Bogomira. "Oh, ata, ostanite pri meni!" je prosil tiho. "Nikar me ne zapustite!" In oče je držal klobuk v rokah in tudi gledal učitelju v oči, kakor bi prosil u-smiljenja in milosti za svojega sina. "Julček Mrak," je dejal Bogomir, prijel dečka za roko in odprl vrata v učilnico. "Ali vidiš, koliko imaš tukaj prijateljev? Katerega imaš najrajši?" Deček se je oziral po vrstnikih, ki so sedeli kakor vrabci po brzojavnih žicah in mu veseli kimali, in dejal tiho "Jožka Mlakarjevega." "Bosta pa skup sedela," je dejal učitelj in peljal v klop Julčka, ki se je še enkrat milo ozrl za svojim očetom. Ta je bil obstal na hodniku, stiskal učitelju roko in ga prosil, da naj ravna lepo z Julčkom, in počasi odkorakal z g6rečo željo, da bi bil učitelj dober njegovemu sinku. V šoli pa so sedeli pred Bogomirom otroci in gledali, mnogi še vedno s svetim strahom, drugi na videz ravnodušno, zopet drugi v resnici malomar no in nekateri, ki so imeli že kaj izkušnje za seboj, trmasto izpod čela novega učitelja. Ta pa jih je začel povpraševati po domačem kraju, domačih opravkih, po znanih živalih in rastlinah, samo da so dobili pogum pogovoriti na glas pred toliko očmi in ušesi. Potem jim je kazal in razlagal par pripravnih podob, povedal par o-troških zgodbic, in ko so še nekoliko šteli in jim je bil naročil učitelj, kako se morajo vesti zunaj šole, pozdravljati domače veljake, tudi gospoda župana in pred vsem svoje starše, sta minuli dve uri. S težkim srcem je čakal zopet Berus svojega sina, ki so ga bili preplašili nespametni tovariši z neumnimi pravljicami, kako strog da je učitelj in kako huda šola. Kakor čebele iz panja ob solnčnem vzhodu so prišumeli učenci in učenke iz šole. Zadnji se je prikazal ob učiteljevi roki Julček, ki mu je od veselja žarelo lice. V veži ga je čakala Anica Megličeva, ki je hodila v višji razred; a sestra Danica ji je bila naročila, da mora Julčka vedno spremiti domov, da mu ne bodo nagajali dečki. Julček se je priklonil učitelju in pozdravil očeta, ki je hvaležen pokimal Bogomiru in prijel sina za roko. "Kako prijetno je bilo v šoli in kako kratek čas!" je pripovedoval Julček ves navdušen. "Učitelj je pa že tako prijazen! In kako učen, učen! On ve vse, čisto vse; on pozna vse živali in vse rastline in zna tako lepe pripovedke, kakršnih jaz še nisem slišal nikoli. Ata, jaz postanem tudi učitelj, kadar dorasem." Milo se je storilo očetu, ki si je domislil, kako hudo bo siromaku, kadar dorase. "Ali imaš kakšno nalogo, Julček?" je vprašal. "Oh, nič. Učitelj je rekel, da se bomo vsega naučili v šoli; samo paziti -!a je treba. Jaz sem bil tudi vprašan in sem vse znal. Učitelj me je pohvalil, da bi zameril učitelj ta znak ljubezni njim m o- trokom. Župan pa se ni bal nobene zamere, ker ni imel nobenega otroka več v šoli, ampak je rekel naravnost, da loči prav lahko vse šolarjev; tisti, ki ga pozdravljajo, se uče pri novem učitelju, tisti, ki se ne zmenijo zanj ali ;e mu posmehujejo, pa so nadučiteljevi. Nadučitelju ni bilo to posebno všeč; a kaj je hotel! Nekoliko časa je preziral čudne nazore neizkušenega tovariša; a po resnem in treznem premisleku je spisal temeljit sestavek o ta-kozvanih učencih nadzornikih, razvadi nekaterih šol, ki se ne da opravičiti niti iz nravstvenega niti iz pedagoškega stališča. Spis je izšel v strokovnem listu, zbudil precejšnjo pozornost in pridobil gospodu nadučitelju naklonjenost okrajnega šolskega nadzornika. Bogomir je bral spis z mešanimi čuv-stvi, a pohvalil je tovariša, ki je osvetlil važno stran mladinske vzgoje. "O, jaz jim bom še katero povedal, našim imenitnim nadpedagogom," je grozil Drobne in stisnil Bogomiru roko. "Jaz se ne bojim nikogar ni. Tako je. Ljubljančani ne smejo misliti, da oni sami vse znajo." (Dalje prili.) KJE JE G. JOS. VIDENIK IZ ME-tlike? Za njegov naslov bi rad zvedel Ludvik Kambich, 1000 N. Chicago st., Joliet. Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina it mača in importirana žganja in vim ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisl 1014 North Chicago St., Joliet, lilt POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek*-jene klobase in najokusnejše met«; Vse po najnižji ceni. Pridite torej i» poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba ft naše geslo. RABIMO ŽENO ZA ČIŠČENJE. Javiti se je v Grand Teatru, N. Chicago St., Joliet. — V Grand teatru na Chicago St. se predstavlja igra "The End of the World" (Konec Sveta) v sredo 29. novembra popoldan in zvečer. $3 predstava za 10c. Papa. — Adv. Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden z hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst< gnocerije in drugih predmetov, ki sp* dajo v mesarsko in grocerijsko por* ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rt> jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejJ in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor.-Cora and Hutchins St., Joliet, 115 Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vofm-lu Broadway and Granite Stre«! Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111®. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopu ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E K North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. lexander fkras,*? Chi. Phone 376 |JF N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.....,..........John- PeLric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, ^John N. Pasdertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rpjake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,(XX) (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 14. mesecih plačalo $1,759.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju | nezgode takoj po prisjppu, drugače po j ::> mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo ne- i deljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in j napredno društvo naj se glasi pri pod- ; napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. i AtyMtwvfta JOUET. IUw PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS. Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati.. .Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. Rojakom priporočamo sledeče blago« Kranjski Brinjevec, zaboj (.12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5» Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ............»......$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5t S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.0« Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj <12 steklenic) za ...................$6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.M Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Naročite zaboj steklenic novega piva. k! so Imenuje 1AGJUK EXPORT milili ni""""' :/»••.■wus^.'sasr-