Poletna idila.
Žito  drhti tam na polju  šumečetn, klasje  smehlja se pod  solncem žarečim.
Veter med razori v daljo hiti,
s poljem o žetvi Šustč, govori . ¦ ¦
Čuje ga mak,  vztrepeta mu glavica, tuje med bilkami ga prepelica . . .
Slavček nad poljem  — ta tudi ga čuje, s spevi — kot s cvetjem — poljano obsuje .
Žito  drhti  tam  na polju ŠumeČcm
in  poje  in poje  nam z glasom zvenečim;
»Pridi žanjica k nara s srpom blestečim! . .
France
89