Vzemi si čas ne življenja Morda vam je že znano, da je bil lanski derember, v poplavi smrtnih nesreč v ostalih enajstih mesecih lanskega leta, prava svetla izjema, sajje v naši repu-bliki izgubilo življenje v decembrskih dneh »le« 44 prometnih udeležencev. še zlasti pa je bil varen lanski decem-ber na področju Ljubljane, saj smo zabe-ležili le štiri smrtne žrtve, od tega tri na področju občine Šiška in eno na področ-ju občine Vič-Rudnik. Pri nas, v Centru, v vseh decembrskih dneh nismo zabeležili nobene smrtne nesreče, pa tudi sicerje v primerjavi z ostalimi meseci bilo število nesreč precej pod poprečjem. Morda na začetku novega leta ne bo odveč, če si ogledamo cestnovarnostno situacijo v minulem letu v Ljubljani in seveda še zlasti v naši občini. Kar na začetku povejmo. da smo predlani na ulicah naše občine zabeležili 11 smrtnih žrtev, lani pa »le« osem. Če smo dali tisti le v narekovaj, tega nismo naredili zato, da bi zmanjševali pomen tega dosežka, ampak predvsem zato, ker bi bilo, ob nekoliko večji previdnosti in premišljeno-sti na naših ulicah, lahko teh žrtev še precej manj. Kje pa so poglavitni vzroki za zmanjšanje števila smrtnih nesreč v naši občini, ko pa v večini drugih občin, pri tem ne mislimo na same Ijubljanske občine, ampak vse slovenske občine, število smrtnih nesreč in smrtnih irtev narašča? Vsekakorse krepkopozna delo mestnega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. In ne samo to, promet-na vzgoja je v Ljubljani prodrla skoraj v vsako krajevno skupnost. Povemo naj še to, da upadlo število smrtnih nesreč in smrtnih žrtev na celotnem področju, na katerem deluje mestni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kar pa je precej ožje okolje, kot ga sicer zajema področje posameznih občin. Nedvomno je z delom sveta ozko pove-zana rešitev nekaterih ključnih križišč v Ljubljani in še zlasti v naši občini, ki so dala svoj pečat večji varnosti na naših ulicah. Tu je seveda še blagodejen učinek re-konstruirane Prešernove ceste. Pešcev in voznikov dvokoles na tej cesti praktično ni več, zato tudi smrtnih žrtev skoraj ni več. Dostop do Tivolija je boljši skozi podhode da o varnosti sploh ne govo-hmo. Ob koncu niti ne moremo mimo pro-metne vzgoje, ki je, kot smo že omenili, že našla svojo edino pravo pot vkrajevne skupnosti. Nb bo odveč, če si pogledamo še polo-žaj v sosednjih Ijubljanskih občinah. Za Bežigradom so predlani našteli 15 smrtnih žrtev, lani pa seje število smrtnih žrtev zmanjšalo na 12. Vičani pa so lani zabeleiili kar 34 smrtnih žrtev na po-dročju svoje občine, karje za dve več kot predlani. Vendar je treba pri tem poveda-ti, da gre to povečanje predvsem na ra-čun dela dolenjske magistrale, ki še spa-da na področje te občine. Največji porast smrtnih žrtev v lanskem letu. vprimerjavi s predlanskim, pa so zabeležili na po-dročju šišenske občine. Predlani so na-šteli 18 smrtnih žrtev, lani pa kar 27, od tega kar tri decembra. Zanimivo in za-strašujoče je, da tudi na novo urejena Celovška cesta ne daje pravih varnostnih rezultatov. Tudi tam so sicer zgrajeni podhodi, vendar niso redki primeri hudih nesreč pešcev, ki kljub podhodom raje prečkajo Celovško med množico avto- mobilov. Je pa tudi res, da vozniki Celov-ške, vsaj novega dela, nimajo več za mestno ulico, ampak mestno avtocesto, kar v resnici tudi je, in temu primerno seveda pritiskajo na plin. Ob koncu ne bo odvoč še nekaj besed o naših starejših občanih. Ti so namreč najbolj pogoste žrtve prometnih nesreč na področju Ljubljane in tudi naše obči-ne. Vsekakor manj prilagojeni modcrni prometni tehnologiji, če lahko tako ime-nujemo promet na naših cestah in ulicah, manj sposobni pravilno oceniti trenutno situacijo in seveda tudi nevarnosti, so, kot smo že omenili, najbolj pogoste žrtve naših ulic. In prav zato tudi najbolj potrebni naše pomoči, ki pa so jo, roko na srce, vse premalokrat deležni. Ali so res samo in edinole miličniki dolžni omogočiti starej-šim občanom varen prehod čez cesto? Prav gotovo ne, toje dolžnost slehernega med nami. Če smo se v avtobusu že zelo dobro naučili starejšim odstopiti sedež, naredimo v naši prometni vzgoji in sa-movzgoji še korak naprej in pomagajmo ženici ali možaku, za katerega lahko ja-sno sklepamo, da bo imel s prečkanjem ulice težave in bo zaradi tega tudi zašel v težave, ki se lahko kaj tragično končajo, da bosta varno prišla čez cesto. Svat za prevantlvo in vzgo|o v cestnam promatu SRS