Dl« PostgebOhr bar bezahlt, Poštnina plačana v gotovini .M e , * Sf. 5 (794), leto XVII. - V Ljubljani, 1. 2.1945. / Preis - cena 2 L DRUŽINSKI TEDNIK Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14/111. Poštni predal <5L 253, teL št 33-32. — Račun Pošt, hran, v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: K leta 20 lir Ozadje Džogašvilijevega naleta Medtem ko moledujeta London in V.fashington v Moskvi za Stalinov milostni pristanek na sestanek s Churchillom in Rooseveltom, je azijski despot zgnal skupaj okoli 200 divizij sovjetskih robotov in jih oboro-lene z orožjem, posojenim mu od Amerike in Anglije, zagnal proti nem-ikim obrambnim črtam med Karpati in Baltom. Tako se je pričel v tej vojni najsilovitejši nalet azijskih bolj-ševiških tolp proti Nemčiji, nalet, ki so ga še bolj kakor vojni, narekovali politični nameni. Ta ofenziva je pokazala že prvi dan svojega začetka, da je njeno izhodišče političnega značaja in da zasleduje zato dva glavna cilja, ki bi ju želela doseči: 1. streti Nemčijo brez direktnega in pomembnejšega sodelovanja zahodnih »zaveznikov« Angloameričanov in postaviti tako Churchilla in Roosevelta na bodoči konferenci treh pred dovršeno dejstvo; 2. končati z enim samim zamahom vojno, ki bi utegnila ob še nadaljnjem trajanju postati dosti bolj nevarna Stalinovi despotiji kakor kateri koli drugi soudeleženi stranki. To dve;e nam več ko dovolj zgovorno pr ča, zakaj je pri tem naletu Stalinu v eeno, ali izgubi petdeset ali celo sto petdeset divizij svoje robot-niške vojske, samo da bi vsaj za tako ceno dosegel cilj in obe zastavljeni nalogi. Neki vodilen boljševik je dejal že pred več ko petnajstimi leti: »Vojskovodja, ki varčuje življenje lvojih'vojakov in se tako izpostavlja nevarnosti poraza, je vreden, da ga postavimo pred sodi'če in likvidirano. Sposoben je le tisti general, ki gre v boj odločno in r.e oziraje se na to, ali izgubi tudi 9< odstotkov svoje rojske, samo da zn ga.« To načelo je tudi Stalinovo. Prav »ič mu ni mar, ali pade v tej vojni ludi 90 odstotkov ljudi najra’ičnejših •ovjetskih narodov, zlasti pr še Rutov (ko sam ni Rusi), samo' da bi na *h grozotnih piramidah človeških kolti sedel on, Gruzinec Dfugašvili, i svojim tastom Zidom Kainovičem tot tiranski despot in v .dal vsej Ewopi. vsaj evrazijski col.ni, vsemu rvetu. Ne kot ustvarjalec proletarske-[a raja, na katerega niti Džugašvili »iti Kaganovič nikoli nista mislila resno, ampak vse bolj kot ustvar-|alec svoje lastne, popolioma oseb-»e despotije, izvirajoče iz iste blazne »zijske za napuhom bolne želje po rladi, ki je vodila pred 700 leti v »nak strahoten boj proti človeštvu vzhoda in zahoda drugega azijskega tirana — Džingis-kana. Prva Stalinova želja je torej, doseči zrušenje Nemčije brez Anglije in Amerike, vkorakati v Berlin in po možnosti celo v Porenje in potem pokazati ne s prstom, ampak z bajonetom svojima »zaveznikoma« pot čez Kanal in Atlantik iz — Džugašvill-Jeve Evrope. V tem primeru konferenca treh sploh ne bi bila več potrebna, in potrebna ne bi bila niti kakršna koli mirovna ali druga podobna konferenca. Cemu neki? Morda samo zato, da tudi formalno potrdi dovršeno dejstvo: Džugašvilijeva SSSR je okupirala .n vključila ▼ svoj •istem vse dovčer; jinje evropske sovražne, nevtralne in zavezniške države. Džugašvili ne potrebuje takega priznanja. Požvižga se nanj, kakor se Je požvižgal doslej Se na vse obljube, obveznosti, sporazume ln pogodbe s prijatelji in sovražniki. C« misli kdo v Londonu ali v Washingtonu, da bi po taki popolni zmagi sovjetskih ro-botniških čet še kdo iz Moskve vprašal Churchilla in Roosevelta za njuno mnenje o »bodoči ureditvi« Evrope in sploh sveta, se silovito moti. GSbbel-sova domneva v njegovem zadnjem članku v listu Das Reich, da bi se boljševiške robotniške divizije vrgle po steptanju Nemčije tudi na Angleže in Američane v Franclji in Italiji, ni nikakršna vizija.'Saj so se tudi grške komunistične tolpe po odhodu Nemcev iz Grčije vrgle na Angleže — bržčas ne proti moskovski volji. Zato, v prvi vrsti zato je Džugaš-vili pognal v strahotno klanje v najhujši zimi okrog 200 divizij le za silo oblečenih in hranjenih sovjetskih vojakov, ki jih ne žene naprej niti domoljubje niti komunizem, ampak Džugašvitijev aktiv s svojo policijo, ki hodi za četami s strojnicami in brzostrelkami in likvidira vsakogar, kdor bi se le trenutek obotavljal »žrtvovati življenje za uresničenje ciljev proletarcev vseh dežel«. In kakor v Grčiji, kjer so dobavili orožje in municijo komunističnim banditom tisti Angleži sami, proti katerim so Ra rdeči »borci za svobodo« nato uporabili, tako Je tudi Džugašvili pričel •vojo zimsko ofenzivo proti Nemčiji — v resnici pa prav tako tudi proti ..................... V hudi nevarnosti spoznamo spodobnega brodnika. Slovenski rek Fnhrei svojemu naroda lagovor ob 12. obletnici prevzema oblasti Za 12. obletnico 90. januarja 1933., ko je narodni socializem prevzel v Nemčiji oblast, je imel Ftthrer nagovor n« nemški narod, žz katerega povzemamo: Nemški sonarodnjaki in soaarod-njakinje! Narodni socialisti 1 Ko mi je pokojni nemški državni predsednik v on Hindenburg pred 12 leti poveril kot vodji najmočnejše stranke kancleretvo, je bila Nemčija na znotraj v istem položaju, kakor je dane« v svetovnopolitičnem oziru na zunaj. Proeee go poda rsk ega uničenja in rušitve demokratske republike, ki ga je načrtno uvedel versajski dogovor in ki se jo nato nadaljeval, je dovedel do »plofine brezposelnosti. Bilo je 7 milijonov brezposelnih. 7 milijonov pomožnih delavcev, kmečki stan je bil uničen, prav tako obrt in tudi s trgovino ni bilo bolje. Nemške luke so bil« samo še pokopališča ladij. Finančni položaj Nemčije je bil takšen, da jo grozil vsak trenutek zlom ne samo države, ampak tudi dežel in občin. Odločilno pa je bilo tole: Za to gospodarsko načrtno rušitvijo Nemčije je stala pošast azijskega boljševizma prav tako kakor danes. In tako kakor je danes v velikem, -je bil v letih pred prevzemom oblasti pri nas meščanski svet docela nesposoben, da bi se učinkovito uprl temu razvoju. , Tudi po zlomu 1. 1918. še vedno niso spoznali, da je stari svet v zatonu in da nastaja novi, da ne gre za to, da bi ge z vsemi sredstvi podpiralo in umetno ohranjevalo to, kar se je izkazalo kot slabo in gnilo, temveč da je potrebno postaviti na to me9to tisto, kar je zdravo. Preživeli družabni red je bil zlomljen in vsak poizkus ohraniti ga, je bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Od 30. januarja 1933. nam je bilo dano te še 6 let miru. V teh šestih letih smo ogromno ustvarili in še več pripravljali, tako mnogo in tako mogočno, da je zbudilo zavist našega demokratičnega, nezmožnega »veta okoli nas. Odločilno pa je bilo, da »e je posrečilo v teh šestih letih z nadčloveškimi napori vojaško utrditi nemško ljudsko telo. to se pravi, ne ga v prvi vrsti oskrbeti * materialno vojno močjo, temveč ga izpolniti z duhovno odporno voljo do samooh ranitve. Grozovita usoda, ki iztreblja danes na vzhodu ▼ vaseh in okrožjih, na deželi In v mestih deset in sto tisoče ljudi, bo s skrajnimi napori na koncu kljub vsem udarcem in trdim preizkušnjam odbit« in premagana. To se bo pa moglo zgoditi samo zato, ker so je izvršil od let« 1933. notranji preobrat ▼ nemškem narodu. C« bi bila š« danes Nemčija takšna, kakor je bil« Nemčija versajskega miru, bi bila notranjenazijaka poplav* io zdavnaj odplavila Evropo. Odpora« sila našega naroda j® od 30. januarja 1933. tako ogromno narasla, da je n| moči več primerjati s prejšnjo dobo. Ohranitev te notranje odpora« sile p« j« istočasno najzanes-ljivejši porok za dokončno zmago! C« boluj« Evropa danes za težko boleznijo, jo bodo prizadete države • vso svojo skrajn« odporno »>lo premagale, aH pa Ji bodo podlegle. A tudi oni, ki ozdravi in dalje živi, pre- maga višek takšne bolezni samo v kriti, ki ga njega samega izredno oslabi. Zato pa jo toliko bolj naša neomajna volja ne ustrašiti se tega boja z« reštev našega narod« pred najgroiovitejšo usodo veeh časov ter neomajno ln zvesto izpolnjevati ukaz ohranitve našega naroda. Vsemogočni je ustvari naš narod- S tem, ko branimo njegov obetoj, branimo Njegovo delo. Se pred par meseci it tednj so se drznili zavezniški državniki čisto odkrito naznačiti nemško usodo. Nato so jih nekateri časopisi opozorili, naj bodo pametnejši in naj rajši kaj obljubijo, čeprav nimajo namena obljubljeno izpolniti. V tej uri bi rad bot neizprosen narodni socialist tn borec svojega naroda zagotovil tem drugim državnikom enkrat r« vselej, da pomeni vsak poskus učinkovati na narodnosocialistično Nemčijo » frazami WLlsonovega kova naivnost, ki je današnja Nemčija ne pozna. Pričakujem od vsakega Nemca, da do skrajnosti izpolni svojo dolžnost, da prevzame vsako žrtev, ki bo od njega zahtevana, pričakujem od vsakega zdravega, da gre z dušo in telesom v boj, pričakujem od vsakega bolnega in slabotnega, da dela s svojimi poslednjimi silami, pričakujem od prebivalcev mest, da kujejo orožje za ta boj, in pričakujem od kmetov, da dajejo z največjo lastno omejitvijo kruh za vojake in delavce tega boja. Pričakujem od v3eh žend in deklet, d« ta boj — kakor doslej — podpirajo s skrajnim fanatizmom. Pri tem se obračam s posebnim zaupanjem do nemške mladine. S tem ko tvorimo tako zarotniško skupnost, lahko e pravico stopimo pred Vsemogočnega ter ga prosimo za milost in blagoslov. Zakaj več narod ne more storiti, kakor da se vsakdo, kdor se more boriti, bori, in da vsakdo, kdor more delati, dela, in da so vse skupne žrtve izpolnjene samo z eno mislijo: zavarovati svobodo, narodno čnst in s tem bodočnost življenja. Kakor koli je težka sedanja kriza, mj jo bomo z našo neuklonljivo voljo, z našo požrtvovalnostjo in z našimi sposobnostmi na koncu kljub temu premagali. Prestati bomo tudi to stisko. Tudi v tem boju ne bo zmagala notranja Azija, temveč Evropa — in njej rta čelu on j narod, k; je poldrugo tisočletje zastopal Evropo kot glavna sila proti vzhodu in ki jo bo zastopal za vedno: Naš Velikonemški Reich nemškega naroda!« Čedalje trši nemštd odpor na vzhoda I* poročil nemškega vrhovnega poveljstva v zadnjih dneh in iz komentarjev nemškega tiska se vidi, da je sovjetski množični naskok na Centralno Evropo začel vidno zastajati. Vzrok temu niso samo velike izgube boljševiškega vojnega stroja; nič manjša zasluga ne gre nemški obrambi, ki se od dne do dne srditeje in uspešneje uveljavlja. Posebno uspešni postajajo nemški protiukrepi v Šleziji, kjer ie teden dni ni več govora o boljševiških oklepniških klinih. Prav tako se je ustavilo prodiranje Sovjetov pri Vra-tislavi (Breslau). Poznanj se še zmerom drži. V Vzhodni Prusiji je nemška obramba posebno trda in se bolj-ševikom kljub veliki premoči ni posrečil noben večji operativni uspeh. ZGODOVINSKI OPOMIN 200 : SO Dr. Gobbels na naslov Anglosasov V najnovejši številki lista Das Itcich je napisal minister dr. Goebbels članek, ki odpira tako strahotne razglede vsemu »vetu, če bi Nemčija v sedanji borbi s Sovjeti podlegla, da se mora zamisliti vsakdo, kdor je ohranil količkaj kulturnega čuta in hladnega razuma. V naslednjem priobčujemo bistvene misli članka. * Sovjetska veleoffnziva nam kaže še enkrat z naravnost pošastno jasnostjo ogromno nevarnost, ki je nastala z navalom boljševizma neposredno na Srednjo ter posredno na Zahodno Evropo za vso našo celino. Dovolj je, ako si predstavljamo, da bi nemška vojska ne bila več sposobna odgovoriti na ta ogromni sunek ali ga vsaj prestreči, pa že vidimo jasno vse posledice takega pomanjkanja materialnih sil. Naravno je, da vse to ne bi prizadelo zgolj Nemčije, temveč vso Evropo, da, vse človeštvo. Nemčija se danes dejansko bori v svetovnem boju, od katerega je odvisna posredno ali, neposredno bodoča usoda všeh civiliziranih narodov. Splošni položaj je danes tak, da stoji nemški narod, zapuščen od skoraj vseh zaveznikov, na samotni postojanki, a kljub temu brani z obrambo svojega lastnega življenja tudt življenje vsega poštenega sveta. Sovjeti so VTgli, nadaljuje dr. Goebbels, po britanskih poročilih 200 divizij v svoj množični naval na vzhodu. Angleži in Američani uporabljajo na zahodu po verjetnih računih kakih 80 divizij. Kaj bi se zgodilo z njimi, ako na vzhodu na lepem ne bi bilo več nemških divizij ter bi se Kremelj nenadoma spomnil — kar tudi ni popolnoma nemogoče — da je njegov cilj boljševizacija Evrope kot predstopnja za boljševizacijo vsega sveta, pa bi Stalin vrgel gospodoma Churchillu in Rooseveltu raztrgano Atlantsko listino pod noge? V tem vprašanju je tudi že odgovor. Na naši celini bi se v tem primeru najbrže nobena roka ne dvignila v zaščito plutokracij. Vso Vzhodno, Jugovzhodno in Srednjo Evropo bi vpepelil v nekaj dneh požar boljševiške revolucije. Italija in Francija bi padli kakor zrela sadova v naročje rdeče anarhije. Lakota ni le dober kuhar, temveč tudi dober agitator. Kremelj bi že našel kako novo priložnost, da opravi z Evropo. Kako naj pripravimo naše sovražnike do spoznanja teh stvari? Saj nas ne morejo premagati, zakaj z nami je vse, kar dela svet lep in življenje res vredno življenja. Poplavo z vzhoda bomo zlomili, čeprav nam naši sovražniki na zahodu vežejo roke prav v trenutku, ko se trudimo, da bi zaradi naše, pa tudi zaradi rešitve vsega kulturnega sveta postavili jezove pred divjim navalom s step. Naši očetje, bratje ln sinovi se bore, knravč in umirajo za Nemčijo, ki je vendar središče Evrope Se prav posebno zdaj, ko prestaja stiske ln težave. Le od tu bo prišla rešitev, ln ta rešitev bo velika in osrečujoča, kakor so rane skeleče, ki nam jih danes zadaja usoda. Angliji ln Ameriki — s prav tako angleškim ln ameriškim orožjem. Toda prav toliko, kolikor želje po prehjtitvi »zaveznikov«, je gnal Džu-gnšvilija v to ofenzivo tudi strah pred prav nasprotnim od zmage. Opazovalci razvoja dogodkov v SSSR, posebno tudi nevtralni, soglašajo že nekaj časa v tem, da se pojavljajo v sovjetskem »raju« vsak dan bolj očitni znaki razkroja, sumljivo spominjajoči na razkrojne znake, ki so se pojavili v prejšnji carski Rusiji leta 1917. pred zlomom. Ti viri pravijo, da se vse bolj množi število »belih partizanov«, ki so se zatekli v gozdove in vodijo od ondod gverilsko vojno proti Džu-gašvilijevemu židovskemu boljševizmu. Neki švicarski list je zapisal, da gre v SSSR od ust do ust krilatica: »Mir, kruh, svoboda!« Odpor proti vojni in njenim grozotam narašča naglo in množice pričenjajo kljub grozotnemu 271etnerau terorju uporno dvigati glave. Kdo more reči, da je nemogoče, da se dogodi tudi v sedanji SSSR isto, kar se je dogodilo leta 1917. v carski Rusiji? Samo da zdaj ne bosta car In carizem tisto, proti čemur bo zdivjat srd ljudstva, ampak Džugašvili in boljševizem. V zvezi s tem gibanjem proti vojni, Džugašvillju in boljševizmu ▼ sami SSSR je prav tako pomembno tudi gibanje tistih milijonov Rusov tn pripadnikov ostalih sovjetskih narodov v Nemčiji, ki so se zatekli pod vodstvo in idejo generala Vlasova. To gibanje potrebuje samo časa. da bo doseglo tisto stopnjo notranje in zunanje organizacije, ki je nujno potrebna za prehod v veliko akcijo neposrednega učinka. Ko torej čas toliko dozori, da si bosta podali roke obe gibanji proti Džugašviliju in boljševizmu, gibanje v sami SSSR tn gibanje v ostali Evropi s središčem v Nemčiji, se utegne zgoditi, da se bodo nadaljnji dogodki razvili s tako naglico, da bo marsikomu v Evropi sapo zaprlo, ker bo doživel prgv nasprotno od tistega, kar je verjel po sugestiji petletnega podtalnega priše-petavanja Džugašvilijevih agentov. Prav gotovo pa je eno: če se ta ofenziva Džugašviliju ne posreči v celoti, to se pravi, če ne stre Nemčije, s samim tem zaletom, potem je po vsej verjetnosti njegova zadnja v tako velikem obsegu in zadnja šansa za izpolnitev njegovih sanj o njegovi vesoljni despotiji pod firmo komunizma. Najnovejša poročila pa kažejo, da se Džugašviliju njegova namera ne samo ni posrečila, temveč da se mu je celo že ponesrečila. Ce se nemški narod ne vznemirja zaradi ozemeljskih uspehov, ki so jih dosegle s strahotnimi krvavimi žrtvami čete Džugašvilijevih robotnikov, potem tudi ni treba, da jim kdo drug prisoja več pomena, kakor ga dejan- sko imajo. Zakaj v tem spopadu dejansko ne gre prav nič za to, koliko ozemlja kdo izgubi, obrani ali pridobi, ampak za V3e več: kdo ta spopad vzdrži in kdo ga ne vzdrži, to se pravi za Nemce: boljševike najprej zaustaviti in jih nato pognati nazaj, za boljševike: Nemce zdrobiti. Samo v tem je ključ za vse ocenjevanje tega spopada, samo to je stvarnost in dejstvo, vse drugo je fantazija ali puhla agitacija. 2e zaustavitev tega Džugašvilijevega naleta bi utegnila ob nadaljnjem razvoju zgoraj omenjenih možnosti pomeniti pričetek velikanskega in usodnega preobrata v tej vojni. Ta preobrat bi šel dejansko le v ponovitev leta 1917. Vsem tistim ljudem, tudi in še posebej pri ne« Slovencih, ki so že sveto prepričani, da natanko vedo, kako se bo ta vojna končala, naše ugotovitve najbrž ne bodo posebno simpatične in nemara jih bodo ocenili celo kot blazne. Toda v malone šestih letih te vojne se je uresničilo že toliko takih in podobnih »blaznih« možnosti, da je tudi v nadaljnjem prostora dovolj za nove in še veliko večje. Za prav nič manj blazne nas niso imeli n. pr. naši ofarji pred poldrugim letom, ko smo dejali, da vojne zaradi Badogliove izdaje še zdaleč ne bo konec, ampak da jo bo prav ta kapitulacija še podaljšala. Zdaj vidi in v« to vsak otrok. P. K* Zaprisega domobrance! na Stadiona Odlikovanja In povišanja naših borcev V torek dopoldne je bila na Stadionu zaprisega domobrancev, ki s« stopili v Slovensko domobranstvo p« 20. aprilu lanskega leta. Ob obeh straneh Stadiona so visele nemške ia slovenske zastave, na paviljonu pa j« bil pritrjen velik kranjski grb. Pred paviljonom je bila postavljena govorniška tribuna. Domobranci so bili foi» mirani v obliki pravokotnika, na desnem in levem krilu so stale častna četa oddelka SS, častni vod gojencev podoficirske šole Slovenskega domobranstva, nemška in domobranska godba ter nemški in domobranski častniki. Prod pol 9. uri se je začela v pavi-ljonu služba božja, kateri je prisoetvo val tudi prezident in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva general Rupnik. Ob 9.20 je prišel na Stadion SS Obergruppenfvihrer general der Waffen SS Rosener. Sprejel ja raport, nakar je podpolkovnik Krener z govorniškega odra pozval vse navzoče, da počastijo spomin onih, id so žrtvovali svoje življenje v borbah s komunisti. Po počastitvi spomina padlih junakov je nemški vojak orisal pomea prisege in isto besedilo je ponovil v slovenščini domobranec. Tedaj je izpregovoril SS Obergrup-penfuhrer und General Rosener. V svojem nagovoru je spomnil na to, kaj ja dejal lani pri zaprisegi 20. aprila: »Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Nezvest more kdo postati zaradi nevednosti ali preslabotnega jNepriča-nja. Nikdo pa ne more in ne srn« postati nezvest iz svojega srca. Nezvesti ljudje in narodi postanejo izdajalci brez časti. Cast pa je najvišje, kar človek in vojak ima. Vojak mora vse izgubiti. Le enega ne: svoje časti in zvestobel Prisega za nas ni prazna beseda — je nadaljeval general — temveč pomeni za nas vse najglobljo obvezo. Z njo ne pripadate več samemu sebi, ampak ste se obvezali vojaški skupnosti. To pa pomeni, da v trenutkih največje nevarnosti za svojo domovino, matere, žene in otroke poznate 1« eno: neizprosen boj za vaš narodi Ce torej sedaj polagate sveto prisego, mislite vedno na to, da vas more le ssnrt odvezati prisege in zvestobe domovini. Sprejemam vas v bojno tovarištvo mojih vojakov in vam Izrekam, dragi tovariši Slovenskega domobranstva, prisrčno dobrodošlico. Pokažite, da ste vredni in dostojni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. Vaša prisega, ki jo polagate tudi na Vodjo velike nemške države, zahteva od vas, da ostanete zvesti tudi njemu. V sili in nevarnosti se morete nanj in na njegove može zanesti. Bodite mu zvestil Po govoru so nato izstopili iz enot trije domobranci, njim nasproti pa trije nemški častniki; srednji je drža! v rokah meč, na katerega so domobranci položili levico, dvigniH tri prste in ponavljali besedilo prisege, ki jo je bral podpolkovnik Krener: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo sito, stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije, SS četami ln policijo proti banditom in komunizma kakor tudi njegovim zaveznikom, svoje dolžnosti vestno izpolnjevat za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!« Po prisegi je general Rčsener prebral svoje izredno povelje Slovenskemu domobranstvu, s katerim Je na dan obletnice 30. Januarja povišal častnike, podčastnike in vojake. Vsem je osebno izročil listine o povišanjih in odlikovanjih. Povišani so: T polkovnika: podpolkovnik Prsne Krener? v majorja: stotnik Vuk Rupnik: t atotnike nadporočniki: Mtloi fiabič, Branko Leskovflek in Radko fluiterlič; ▼ nadporočnike poročniki: 'Silvo Knuplež Metod Kraigher, Alojz Martinc. Stanislav Urbančič: ▼ poročnike: vilja narednika Franc Frltai !n Ernest 2unee ter naredniki Rudolf Muiic, Milan Fik Nikolaj Sivic, Jože* CerorSek, Alojzij Karlin, Jože Jenko. Ivan 2uŽek, Fran Cerar, Anton Kobal, Ivo Erznožnik, Vekoslav Tomec, Stane Vižintin. 8lavko Orlic, Frane Homovec. Franc Logar Slavko Reven. Frane Oražem, Anton fculterlič, Anton Truden« Anton Petrič. DuBan Rozman, Bolo Stariha« AlpJzIJ Urh. Zdravko Štrukelj, Jože Kovačič, Franc Zupanc, Janez Novak, DuBan Pipp, Mirko Hrovat, Janez Lovle, Ivan Praznik, Nikolaj 2užrk ter domobranec Ivan Kralj. V narednike ao poviianl en podnarednlk, en domobranec ter pot m rt n o domobrance Leopold Golouh. 51 domobranskih kaplarjev Je povilanfh e podnarednike, 70 domobrancev pa v kaplarja Istočasno z razdelitvijo listin o imenovanju je general Rdsener razdeli tudi odlikovanja in ran jenske znake. hadaljevanjs na S. strani Prezidani svojim aomoaroncam Nadaljevanje » 1. strani Z 2eleznini križcem II. razreda sta odlikovana: major Vuk Rupnik ter nadporočnik Drago Furlan. Križec za vojne zasluge z meči *ta dobila porotnik Kranjc Jože ter narednik Ivo Erznožnik. Borbeni znak v bronu »o prejeli: nadporočnika Ivan Boh ter Franc Grum, poročnika Petrič Janko in Franc Vovk ter narednika Feliks Butolo in Alojz Hegler. S srebrnim ranjenskim znakom so odlikovani nadporočnik Drago Furlan ter dva podčastnika in 4 domobranci, ki pa leže hudo ranjeni v bolnišnici in bodo tam prejeli svoja odlikovanja. Cepi ranjenski znak so prejeli stotnik Milan Stamenkovič ter 21 domobranskih podčastnikov in domobrancev. Ko je bilo razdeljevanje opravljeno, Je stopil na oder general Rupnik la nagovoril domobrance. Piezidentov govor Vojaki — domobranci! Sedaj sts prisegli. To pomeni, da »te pred Bogom, pred svojimi nem-tkimi in slovenskimi tovariši, pred »vojim narodom, pred svojim orožjem in pred svojo domovino zastavili čast, cU se boste hrabro in neodjenljivo oorili za obstoj in življenje našega neroda ter za ohranitev ln varstvo naše lepe domovine proti sovražnikom, ki hočejo uničiti naš narod, nate domovino in končno vso Evropo. Zakaj hočejo naši sovražniki vse to uničiti? Zato, kc hoče židovski narod, ki ge vodi sam satan, ker hoče ta narod, ki je bil napačno imenovan celo l voljeno ljudstvo, postaviti zlato cot edinega boga na svetovni prestol, be naprav* a za edinega gospodovalea n<>d vsemi ljudmi, te ljudi ponižati «a stopnjo brezdušnih, Drezmiselnih sužnjev. popisbiti vse rtebrine in užitke tega sveta in s tem območia drugih narodov spremeniti v puščayo. Kdo so naši sovražniki? To »o oni ljudie in narodi, ki «i »tvarjajo, da 'bo Zid z njimi delil •voje gospostvo in svoj plen, in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti ta prikilitl v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali ne-cdlcČDo orodje svojih fcidovskih go-•podarjev in .ako morilci, roparji, po-žignicl in gr<*l-eiljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo vzhoda, so to bol’4evikl, pomagajo pa Mm kot brezvestno, zaslepljeno oroi Ja tisti, ki smo jih morali spoznati bogataške gnnpstie z zahoda. Tudi Izmečki naiega lastnega slovenskega naroda so *e dali omamiti od židovskih obljub in so kot boljše-vlki stopili v saber sovražnikov. Te iveri poznate v1, pozna jih naš ni-rod, pozna jih n«iša domovina kot nosilce največjs sramote in največje nesreče, kar jih je kdaj prišlo nad nad narod. Zločine teh narodnih izdajalcev in bogotajcev, to Je, njihove umore, rope, požige, plenjenja, skrunitve, pustošenja ln razdejanja poznate vi, domobranci, sami najbolje, poma Jih naš trpinčeni narod, pozna jih naša opustošena domovina. Ce bi nemški voiak in vi, hrabri moji alcvenskl domobranci, tem židovskim najemnikom pustili uspevati, bi bili te pomorili vse poštene, dostojno mlateč«, verne, n-irodu in domovini zvest« slovenske rojake skupaj z njihovimi otrobi, «11 pa bi Jih prisilili v topovsko krmo in delovne sužnje, njihovo premoženja oropali, domove, vasi, mesta požgali in razdejali, na- 8b smrti stotnika SteacSrcrla rodovo grudo in njene zaklade pa za-tržlH Židom. Kratko: Ne bi bilo več ne slovenskega naroda, ne slovenske dom v*ne. Kdo pa se je uprl satanskemu židovskemu malikovanju zlata, splošnemu zasužnje-nju in opustošenju zemlje in kdo se bije proti zlemu? To so oni ljudje in narodi, ki še verujejo v vsemogočnega Boga, ki se zavedajo svojega naroda ln nalog, ki mu jih je previdnost naložila, ki bo ohranili izročila svojih davnih prednikov v časti, ki so ponosni na krvno skupnost med pradedi in najmlajšimi vnuki ter vsemi narodi, ki čuvajo svojo domovino kot svetinjo in neločljivo v njej koreninijo. To so narodi Evrope, naše širše domovine, v katere sredi je največji, nemški narod, vzel nase boj proti židovskim kvarilcem sveta in ga še danes skupaj z Evropi zvestimi ljudmi in narodi junaško in z največjimi žrtvami vodi, da bi rešil Evropo in vse njene narode pred židovskim nasiljem in z njimi ustvaril novo, pravično, lepo, blagoslovljeno dobo miru, dela, napredka in procvita za vse narodne skupnosti naše celine. V vrstah branilcev Evrope stoji tudi naš mali slovenski narod. V vrstah borcev za boljši svet se bori — ramo ob rami z nemškim vojakom — tudi naše hrabro in udarno Slovensko Domobranstvo, v katero ste sedaj sprejeti kot polnoveljavni, disciplinirani In častiti vojaki, da bi svojo dolžnost do Boga, naroda in domovine popolnoma in čisto izpolni-lii če treba do smrti, zakaj bolj častna in lepša je smrt kakor strahopetna samopredaja ali celo suženjska uklonitev židovstvu poslušnim sovražnikom. V pričakovanju, da boste slovenskemu narodu vedno in povsod samo v čast, vas pozdravljam in vam sedaj v Imenu vsega slovenskega narod? čestitam kot polnoveljavnim vojakom, ki bodo svoj narod in svojo domovino zmagovito branili. SS Obergruppenfiihrer und General ROsener je nato pozval vse navzočne, da vzkliknejo Fiihrerju Velike Nemčije, s čemer je bila svečanost na Stadionu končana. S Stadiona so' se vsi odličniki odpeljali na Kongresni trg, kjer so nekaj po 11. uri začele defilirati mimo njih vse enote. Obvestilo našim bralceml h tehničnih rnzloffor bo Druijnskl tednik začasno izhajal samo na 4 straneh. Proedmo cenj. bralce, naj vzamejo to obvestilo blagohotno na znanje. Brž ko nam bo spet mogoče, se bomo vrnili m prejšnji obseg. Družinski tednik ZDRAVNIK SRCA ITALIJANSKI NAPISAL PAOLO EM1LIO d'EMILIO Poziv letnika 1927 Na podlagi čl. 4. tuuedbe o obvezni vojni službi z dne 29. XI. 1943 se pozivajo mojkl pripadniki: Tudi junaki padajo. Nenadomestljiva je za njimi vršel, toda spomin nanje natn daje novih moči in spodbud za nadaljnje delo. Eden takšnih junakov je stotnik Schumacher. Ni bfl Slovenec, a boril se jo za slovenski narod in padel na terenu, ko je 6el reševat slovenskega domobranskega častnika, ranjenega v borbi g komunisti. Stotnik Schumacher se je bil pridružil borcem MeničaninovSga bataljona in z njimi ramo ob rami bil boj proti zločinskim banditom na Dolenjskem, Padel je stotnik Meničanin. Padel je junažke smrti v borbi. Zdaj je V anicaninu sledil v smrt drugi junak, ki je imel iste namene in cilje kakor Meničnnin — nnlčiti aločin-aki komunizem. Boril se je proti n jemo, zakaj vedel je, če se bori proti njemu na načem otemlju, pomaga ravno tako svoji domovini, ki bij« drugod trigantski boj proti svetovnemu boljševizmu in njegovim židovskim pomaščeni. Stotnik Schumacher j* bil tovariš. Vedel je, kaj je tovarištvo, ki ga zna tako ceniti nemški vojak. Med njim bi slovenskimi borei-domobraj>ei to »*■ •Tiletl* tovariške vezi, ki ne bodo nikoli porabljene. In ne samo tovariške vezi. Žrtev stotnika Schumacherja ne bo zaman. Iz nje bo vzklila zn njegovo domovino in naš narod lepša bodočnost. Bodi jnnaku ohranjen časten spo-piml rojstnega letnika 1927 k opravljanju svoje obvezne vojne službe brez orožja (delovne službe). Vojni službi so zavezani vsi moški pripadniki tega letnika, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini ln niso lno-zemcl. To velja tudi za vs.e moške pripadnike tega letnika, ki so iz Italijanskih pokrajin ln niso brez državljanstva. Posebni pozivi za pregled se ne bodo izdali. Obvezniki s« morajo zatorej sami zglasiti na odrejenem prostoru, ln sicer v naslednjem vrstnem redu: a) dne 1. februarja 1045 v Ljubljani na Stadionn, Vodovodna cesta, vsi obvezniki Iz mesta Ljubljane in iz občin okraja Ljnbljnna-ckolica razen iz občino Vrhnika; b) dne 3. lebrnarja 1945 ob •. uri v Logatcu vsi obvezniki lz občin okraja Togatec ln iz občine Vrhnika; cj dne 6. februarja 1945 ob S. url v Ribnici vsi obvezntkl iz občin okraja Kočevje. Zglasltve to oproščeni oni obvezniki pozvanega letnika, ki opravljajo svojo obvezno vojno slnžbo na dan pregleda: v nemški vojski, pri orožju SS, pri nemški policiji, v domobranskih oddelkih, v Todlovl organizaciji ali pa so že na delu pri obrambnih delih v smislu zgoTaj omenjene na-redbe. Pregledni komisiji Je ,treba predložiti osebne izkaznice ln morebitne drugo listine in potrdPa. S seboj je treba nadalje prinesti toplo obleko, obutev, dvojno perilo, nmlvalne, čistilne in jedilne potrebščine ter hrano za 24 «r. Obvezniki, ki sc pozivu »e bodo odzvali, bodo na podlagi naredbo o obvezhi vojni službi kaznovani. Ljubljana, 25. januarja 1045. Der deutsche Berater: Rfisr.ner SS Obergruppenfiihrer und General der Wafen SS vmd der deutsche Polizei Obiski v splošni bolnišnici Zaradi zelo omejene zakloniščne prostornine more uprava bolnišnice dati zavetje samo majhnemu številu obiskovalcev. Da se izognemo res nepotrebnim, morda hudim žrtvam, se po krajevnem položaju in Navodilih Uprave policije, oddelka za protiletalsko zaščito, skrčijo obiski pri bolnikh takole: 1. Obiskovalni čas: od '/* 13. do 15. ure, obiskovalni dnevi samo sreda, sobota in nedelja. 2. Posameznemu obiskovalcu je obisk dovoljen največ 1lt ure — enkrat v tednu. 3. Samo če alarmno stanje traja čez 14. uro, se čas obiskov podaljša do Vi 16. 4. Ob 15. (ob podaljšanju ob Vs 16.) mora sleherni obiskovalec zapustiti zavod. 5. Prepovedano je jemati s seboj otroke pod 12. letom. 6. Zaklonišča oddelkov so namenjena samo bolnikom in tam službujočemu osobju. 7. Bolnišnica n i javno zaklonišče, prostora ni. Zato naj več ne sili v bolnišnico tisti, kogar alarm zateče na cesti, ampak naj zbeai v najbližje zaklonišče ob poti, v zaklonišče v upravnem poslopju pa le, kogar je alarm zalotil v zavodu. Ker opravlja vratarsko osebje že itak težko službo, naj občinstvo opusti prerekanja in naj se pokori gornjim predpisom, ki »d v sedanjih razmerah nujni in se morajo po nalogu oblastva točno izvajati. Opozorilo uprav® policija Uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito, v Ljubljani lazva-ljavlja z 10. februarjem 1945. vse izkaznice za prosto gibanje ob protiletalskih alarmih, izdane od tuk. oddelka pred 1. januarjem 1945. Po navedenem dnevu, t. j. od 11. februarja 1945. dalje veljajo samo še izkaznice zelene oz. rjavkaste barve, izdane 1. januarja 1945. od tuk. oddelka pripadnikom slovenske narodnosti, odn. izkaznice od nemškega letalskega častnika pri Višjem SS- in policijskem vodji za XVII. obrambno okrožje za državljane nemike države. Pripadniki slovenske narodnosti, ki neizogibno potrebujejo Izkaznice za gibanje ob protiletalskih alarmih, naj vlože prošnje pri Upravi policije, oddelku za protiletalsko zaščito, v Ljubljani, Mestni dom, II. nadstr. S 6 lirami kolkovane prošnje morajo vsebovati tele podatke: ime in priimek prosilca, krstno ime očeta, poklic, rojstne podatke, točni naslov bivališča ter številko in dan izdaje osebne izkaznice z navedbo oblasti, ki jo je izdala. Za prejete izkaznice se mora plačati 10 lir v gotovini. Inženir Guido Alberti je Čutil, da potrebuje mir, da mu je potrebno, da nekaj časa ne vidi nobenih aef alti ranih cest, nobenih ljudskih množic, nobenih zapeljivih žensk in nobenih luksusnih lokalov. In tako je odpotoval nekega večera brez mnogih priprav in brez slovesa od svojih prijateljev na morje, da izstopi iz vlaka v majhnem, neznanem in samotnem obalnem kraju in si najde stanovanje v preprosti gostilni. Tu je potem res našel, kar je iskal: mnogo miru, malo ljudi, slikovito pokrajino in dovolj priložnosti, da se z vsem srcem preda lepotam narave. Spal je osvežujoče spanje, ki ea je ozdravilo. Zjutraj je ljubi] občudovanje sončnega vzhoda, katerega prelepih barv se nikoli ni mogel'nagledati In za časa nekega takega sončnega vzhoda se je zgodilo, da je našel Lino. Stal je ob morju in gledal, kako se je počasi dvigala izza vode rdeča sončna krogla, kakor da bj se trgala iz objema valov, ki bi jo radi zadržali. Tu je sedela pred njim Lina, oddaljena !o nekaj korakov, držala roke za tilnikom in pela. Oblečena je T>ila v kopalno obleko, kj je izdajala vso gracioznost njenega vitkega, cd sonca ožganega telesa. Alberti je stopi bliže; ob njegovem koraku se je zdrznila in se ozrla. »Ali ste se prestrašili?« jo je vprašal obžalujoče, ona se ie pa zasmejali: >0 ne, zakaj neki?« Bilo mu je samemu nerazumljivo — toda ves njen pojav ga je tako zmedel, eeorav je bil vs’?a vajen svetovljan, da je začel samo vsakdanji Dogovor. Pri tem je pa mogel natančneje onazovati njen očarujoči obrazek: temnočme, velike oči nod fino oblikovanimi ebrvmi in sočna, rdeča usta s polni. ,i ustnicami, kr*'{pr ustvarjena za poljubljanje. Ko jo je "a nekai dni n?lo res poljubil, je kot izkušen moSki takoj ugotovil, d* nifo le njene ustnice pred niim ša nikogar ooljuhile. Med*em s« je bil seznanil tudi že z rc-dbmo leoe''! dekleta iti jo nato snr^-m^al v nien drmmčj kraj v bližini MHnoc. kjer je slavil svojo zaroko z hišah oziroma stanovanjih in poslovnih prostorih vodovodne pipe in sploh vsi iztoki, bodisi v kopalnicah, straniščih in drugih napravah, ki so priključeni na mestni vodovod, stalno povsem vododržno zapirajo. »Mnišai« Tito na znamkaii Naše bralce bo morda zanimsl« vest, da si je »maršal« Tito pr«d kiat-kim dal od vlade, ki jo j« sam imenoval, nadeti naslov »narodni heroj«. CasU pa mu je *s premalo. Botjieviki so razpleali tudi natečaj za nove srbske mamke in med novimi znamkami mora biti vsaj ena s podobo- »mar, šala« Tita, toda po odobrani foto-grafiji. To pa zato, da se ne bi kak bolj-ieviški umetnik zmotil in naslikal za novo znamko slavnega »maršala« po fetografiji, ki jo hrani kriminalna raz-vidnica zagrebške politije, kjer Je bil nekdanji robijaš Josip Broz dvakrat naslikan v ob ra? in v profilul Po Goriškem listu Opozorilo pri rabi e’.8ktričii*g3 io’ra Pokrajinska uprava objavlja: Spričo občutnega pomanjkanja električnega toka so težko prizadete industrija in obrt/pa tudi zasebni potrošniki. Zato je vsakršno razsipanje električnega toka nedopustno in v sedanjem času znak skrajne.nediscipliniranosti. Ugotovljeno je, da mnogi še sedaj ▼ svojih stanovanjih in pisarnah brezobzirno kršijo predpise o omejitvi električnega toka, Zlasti se v velikem številu uporabljajo električne peči ra ogrevanje prostorov, kar mestno elek> trarno silno obremenjuje. Zato se potrošnik^ električne sile ponovno opozarjajo. da so kazenske sankcije v novih izvršilnih določbah o omejitvi potrošnje električnega toka z dne 3 januarja 1945 zelo stroge. Kršitve izdanih izvršilnih določb se kaznujejo z najmanj 2 letno ječo in z neomejeno denarno kaznijo, v sodbi pa se lahko izreče zaplemba brez odškodnine. Kršitelji teh predpisov se bodo brezobzirno kaznovali. Organi mestne elektrarne so prejeli strog nalog da v vseh primerih, ko ugotovijo uporabljanje električnih peči te brezpogojno zaplenijo. Omsjitev oddaje phna Mestna plinarna ljubljanska odd,-tja od nedelje ‘28. januarja dal.ie plin j>od »v«rmalnim pritiskom zjutraj samo od 8.4o do 7.30. .opoldne ki mo od 10.30 do 13. in zvečer »mo od IR""1 do 18.30. Znova opozarjamo odjemalce plina, da je uporaba plina «b času niškega pritiska v gotovih okoliSiinah zelo «e varna ter naj zato v#akdo plin uporablja le ob normalnem pritisku. Omojitev porabe vode Za opravljanj« županskih poslov Nov zatemnitveni čas. Do vštetega 4 februarja je zatemnitev obvezna od lo. do 7.10. Dr. Boris Zamik umrl. Iz Zagreb" je prišla vest, da je 11. januarja umrl v 62. letu starosti dr.- Boris Zarnik. Bil je profesor na zagreški in honorarni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti. Slovel je kot strokovnjak v biologijii napisal je iz te stroke tudi več znanstvenih razprav. Predavanja v Nem-ki akademiji. Preteklo soboto je predaval v okviru lektorata Nemške akademije v srebrni dvorani Uniona Obersturmfiihrer Ploner o temi »Dietrich Eckart, ein Dichter und Kamofer«. Predavanje, ki so mu med drugim prisostvovali tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, je zelo lepo uspelo. Več zelenjave. V »Kmetijskih novicah« je izšel članek inž. Cirila Jegliča z naslovom »Ljubljana prosi vse vrtninarje: Priskrbite za pomlad več zelenjave«. Članek je zelo zanimiv in r.a toplo priporočamo vsem v hrenje in premislek Bedimo obzirni! Po !jub'ienskih ulicah leže kupi snega. Toliko ga niti najstarejši Ljubljančani ne pomnijo. Ker primanjkuje delovnih moči in prevoznih sredstev, prosi mestno županstvo hišne posestnike, naj vsakdo razen s hodnikov in potov spravi -.neg tudi še vsai s polovice vozne '•este vzdolž svojega posestva, da bo '-"ogoča vožnja po restah in hoja var-ia po hodniHh, Obenem se ooo^ar-’iio hišni posestniki, da Dosipljeio svoje hodnike vsaj s pepelom, da. ne. bo nesreč zaradi poledice. Nova poštna tarifa. Sef pokrajinske uprave je Izdal naredbo o spremembi postnih pristojbin ki bo stopi'a v veljavo z objavo v »Službenem listu«. Zaradi nomanikanja prostora ne moramo teh do'očb objaviti, interesenti pa dobe podrohrs informaelle na postnih upadih in v »Službenem Hstu«. Otvoritev pošte Cerkn*ra. Pošta Cerknica prične pos’ovati 1- februarja Lino. Albertijeva sreča je bila po polna. Doma ga je čakal poslednji razgovor: z Adrijano, ki mu je bila že več let prijateljica in tovarišica. In tako ji je izjavil nekega dne obzirno, toda z odločnim glasom, da se je zaljubil v očarujoče dekle, napol še otroka, in da se bo z njo poročil. »Odpusti mi, Adrijana,« je končal, >toda srcu ui mogoče ukazovati...« Molče in negibno ga je Adrijana poslušala, potem je pa vstala. »Bodi srečen, Gvido!« to je bilo vj*s. kar je rekla — skoraj brez glasu m žalostno. Nato je odšla. In Albertijeve misli so odhitele od nje k on; drugi, ki naj bi že kmalu , postala njegova... Adrijana je bila pozabljena. Prišel je ’an poroke. Nevesta je sijala v vsej nežni lepoti in sreča' ie žarela iz njenih vlažno leskei.r se oči. Albertijeva sreča ni poznala n;■ -jA. Smehljal se je svatom, k j so se l>'"vf'sj zbirali in niso mogli pričakal j ;re-nutka, ko bodo prišli avtomobili, da jih odpeljejo v cerkev. Nazr.dnjc se je pa le oglasilo-ropota n ie mntor:ev iu trob, in poročila družba se ie ryvno pripravila, da odide po stopnicah navzdol, ko so Albertija poklicni!: Nekdo želi z njim nujno govr»nti. N-znnn meški mu je izročil pismo, katero ie Alberti naglo odprl in brat. »Spoštovan; gospod inženirk ?e je glasila njegova vsebina..»Kot zdravnik si dovoljujem sporočiti vam tole željo; Neka dama, kj vam je znaša, je doživela pred nekaj minutami, ko je hitela v cerkev, da prisostvuje vaši poroki, hudo nesrečo. Povozil jo je avto iu prepeljati so jo morali z nevarnimi notranjimi poškodbami v bolnižmeo. Njeno stanje je žal brezupno — živela . bo kvečjemu le še nekaj ur. Mislim, da vas ne prosim nič napačnega, če vas pozivam, da odložile svojo poroko za nekaj ur in obiščete ubego pone-srečenko, ki ležj v tukajšnji javni bolnišnici in neprenehoma ponaviji samo vaše ime. Storili boste Slovelko delo. gospod inženir, č<; bev-te dali umirajoči vsaj to poslecijo tolažbo. Potrobila pa- je vsa n: ji.-a. Vaš globoko vdani — dr. Luci: ;o Morigi.« V nepopisni gre i je Alberti strmei v pismo. Nenadom ; je stala pred njegovo dušo snet vsa živa Adrijana in ta lepa. ml# la Adrijana leži wiaj nevarno ranje a na bolniški poMčlii in kliče med 1 Hiranjem njegovo ime-Naglo od! 'en je razložil svoji nevesti v krn .ih besedah, da mora obiskati 51o\ ka. ki umira, se opravičil pri nje ih starših in svatih ter se odpeljal. /• 'rijaiio j« našel neg^'Tfb ležečo med t iziuami, s široko odprtimi očmi, bli lo in nemo. Doktor Mo-rigi. sedeč pi njenih nogah, ie ostal negiben, in resni izraz njegovega obraza je dajal kaj malo upanja Pred Alt>ertijem so se pojavile slike iz nie-gove mladosti, iz dijaških l^t z vreini njihovimi tegobami, njihovo revščino in veseliem. iz tistih mnogih let. v katerih mu je stala Adrijana ob strani v vseh njegovih težavah, upanjih in radostih. »Odpusti mi. Adrijana, odpusti!« je zajecljal. Tiho. brez scen se je bila pred nekaj tedni poslovila od njega, ko ji je povedal o svojj zaroki, in mil rekla samo: »Bodi »reient« Njegova zaroka, njegova poroka, kaj mu Je mar zdaj vse Vo? Prijel je roko zveste tovarišice iz let mladosti — in umirajoča je šepetala s šibkim glasom: »Moj Gvido!« Ob njeni postelji mora o*t»ti — do konta. Toda bolnica je dejala z naporom vseh svojik sil: »Pojdi. Gvido, dfnes se smel manjkati...« Alberti je vendar oetal. Tri dni povneje je prejel pismo svoje neveste: Očitki, obtojEbe... ni jih prebral do konca. Z«odU se je bil čude*: Adrijnni je p«dajalo bolje. 2e čez nekaj dni je mogla zapustiti bolnišnico m odpotovati z njim na okre-valno potovanje. Na rivieri sta se zaročila. Priprave za poroko so bile kratke: treba ie -bilo le natisniti nova oznanila, p« katerih je ime Lina Mi-relli zamenjalo ime Adriiana RosH. 1 za ce'okunno postno službo. Ortnek prične poVovati dne februarja t. 1. za n sem^ko službo. P IS pooblaščeni generalni tajnik Jančigaj i ‘pni^i je izdal navedbo o mejitvi porab" vrk''>'«v Ci >i«k po» POROČILI SO SE: V L!«W!anl: t. Osterc, ura-tnik botniikf bUfralue T. f Pr 1,1 * * UMKU 10: V Alb n S'ik*v!?i Go»M- »Stuv« n-itelj i* T*ri:il)» K»r»Mn» Dimu Vi>»», »nprogk Katiuki lur- t*iio'.p «oi>ro«!» po •'Ivrtriiks: Vi»'le Le»*«r. Sirt«; Xi.t> Poa »rkrrUr n,j PskrMlo- *U upr*vi; dr frn-i Giirtl. prerij niro ▼ P ‘. Aiirtrtltek šifrer; J»*lP ^■‘rpiti, 'itclj: Anton Ksilcits«. tri «rak »»•’■!, MU V..»tv«vlkovm: Roz« KstIpovs.._ vd»vs . . »n pottru-in kontrolorju * r dr. Vorlif, mKHnik; Frnii tk* vode, ki stopi v veljavo z dnem ob jave v Službenem listu šefa Pokrajin- »•> ske uprave. Od uaredbe prinašamo ■ najvažnejši tl. t.: ......_______________ . _______ Od due uveljavitve te naredbe so j °Jo*rt"Ve Pii, oroli.lk * P : rošil 'ra'l',ono si re k»r hišni posestniki in stnivivairiski na- ' yik>;., S(w.„ ,iru)m j, .»oMjodičPa žena tistega moža * jemniki dolžni paztlu da “ - nlih 1 *"K *' ‘ »Verujte mi. dra';i tovariš,« je dejal dr. Moripi nekemu svojemu prijatelju zdruvi iku: »mi zdravniki ne smemo biti vi dno le zdravilci teles, biti moramo prav često tudi zdravilci duS. Tu je na primer neka mlada žena, katero poznam že od ranega detiustva, sej sem io viflel rast' in t8^0 rph<*> brsteti in »veteti... Nekega dne je prišla k meni I»rez svčta. do smrb neerefina, in mi rekla: ,Go*pod doktor, pomagajte mi! Kaj naj storim. Moi, ki g« ljubim, ki pa *«• dol*a_ leta ljubim bo poiutrišnjem poroul z n'|’10 dru*o.‘ Bila j* res popolnoma obupana ubogo d«k'*l l*1 tedaj sem »• odločit rt prevaro, prvo prevaro ’ svo'>m »ivljenju. \zel sam dekle v svojo bolniSnieo i* pt««l njenemu url-jatelju, da Jo it na poti v »trkev k Bjavori poroki povonil avto, da ima nevarne počkodbe. da za njeno okrevanj* ni vet veliko upanja, in da J9 M te njegova človeška dolin<»t. da «dr podi »voj« peroko za ,e.r prihiti k njeni postelji. 9»! M'e n iu-rajoiu neprenehoma samo n’" ' a« , ime. Kak.r sem rekel je bil« to • žlviieniu . prevara ▼ o vra t 'ai Hf v niih i k*{« »o*--.. T»I it ]e dotlej ifod!!® Ko jc Vinko promoviral i.a u Pfava, mu Je njegova mati izročila pismo, katero mu Je bil »apustil dvajset let poprej viikirli oče pomorščak. V pisiuu mu je opisal •voje doživljaje v času, ko je proti koncu devetnajstega stoletja služboval na francoski Inaii, ki je merila globine Indijskega oceana okoli Madagaskarja. Sporočil mu je, da je tedaj našel v majhnem čolnu na morju popolnoma obnemoglega malgafikega princa Irona fiavaevala, katerega **o Francozi iskali kot upornika. Reflil ga je in mu pomagal priti »‘oraj na Madagaskar. V zahvalo mu je niRda ffaskarski princ obljubil bogato nagrado, toda Ponjo mora priti sam v staio skrito svetiiče sredi tropičnih pragozdov pod goro Tnara tanimo. Priložil mu je tudi zemljevid poti do svetišča. Ker zaradi naglega odhoda z Madagaskarja in potem zaradi bolezni ni več sam utegnil po skati princa, naroča stari Sobočan svojemu sinu, naj po končanih Študijah on odpotuje na Madagaskar m poiSče princa. Izkaze naj se mu z njegovim lastnoročnim tnal-gfa&kiru pismom in zemljevidom. Vinko Sobočan odpotuje res proti Jugu. V l*ort-Saidu, kjer <"aka na drugo ladjo, da popelje naravnost na Madagaskar, se v noki restavraciji seznani z dvema Francozoma 1’aulem m Jeanno Landec, ki se mu prvdsta-T’ta kot brat in sestra, potujeta po trgovskih opravkih na isto pot kakor on. Med Vinkom Ja Jeanno se razvije na ladji ljubezen, ki vodi do Javne zaroke. In kot ženin odkrije Vinko »voji • nevesti Jeanni . vso aktivnost svojega potovanja V Sansibaru se vkrca tajno na isto ladjo 8e nekj spanec, ki ga Landecova poznata, a Vinku se zdi sumlj v zbx i;ski tip. Ko se potem končno izkrcajo v pristanišču Diegu Buarezu na Madagaskarju, misli Vinko, da se Je Spanec odpeljal r. ladjo dalje v pristaniSče Tamatave, zato sprejme ponudbo. Jeanne in njenega brata Paula Landeea, da ga spremita skozi pragozdove do svetiSča pod Tsarata-nano. Vkrcajo se na majhen obalni parnik In odplujejo v Vohčmar, od ondod pa z domačinsko jadrnico do ustja reke, od koder bi morali nastopiti pot v notranjost mada-gaskarskih pragozdov. Tudi ta del potovanja se srečno konča, in Vsa trojica prične s pomočjo 6kupine domačinov-nosačev pi odirati ob reki, zarisani na Eemljevidu, v nezruno pokrajino. Kmalu pridejo do visoke skali in potem do majhnega Jezera. kn.r J m o),oje potrdi, da Je zemljevid resničen m da so na pravi poti. Ko pa hci.ejo potovati dalje,, ge Jim domačini-nosači u;>ro. Za nobeno planilo jih niso pripravljeni spremljati več dalje, zakaj po njihovem prepričanju žive tam dalje v pragozdovih ali duhovi, ki pogube vsakogar, kdor se drzne stopiti ca nj hova začarana tla. Popotniki so zato prisiljeni potovati dalje brez nosačev. Po velikih naporih in blodnjah dospo nazadnje do kraja, kjer zagledajo na planoti Pod goro Tsaratanano iskano skrivnostno inalgažko svetilče. Približajo se' mu, in Vinko najde r njem res princa Irona Ravaevala. Princ je seveda postaran in močno spremenjen. toda na svojega nekdanjega rešitelja, Pomorščak Sebočana, nj pozabil. Zato sprejme tudi njegovega sina z vso skoraj očetovsko prijaznostjo, hladea in odmaknjen ostane nasproti obema Landeeovima. KI mu prav, da jima Je Vinko izdal skrivnost svetišča in njegovtg* bivališča m da ju Je pripeljal celo b seboj. To m« v prvem razgovoru tudi odkrito pove Ko mu pa hoče Vinko razodeti, Ja Je J^aone Landecova njegova zaročenka, ga princ prekine z besedami: »Za zdaj je najin razgovor o njima končan.« Vinko je bil zaradi prinčevega vedenja nasproti njegovi nevesti skoraj užaljen, vendar se Je domislil, da ima Uavaevalo vsaj toliko prav kakor on. Kljub temu Je on njegov dolžnik, ne Vinko njegov, saj če ne bi bilo Vinkove-la očeta, knez zdaj sploh ne bi več živel. Ta zaključek ga je opogumil. Skle-nil je, da pove knezu brez ovinkov, da je jeane njegova zaročenka in je nieviuva dolžnost, do jo sprejme z isto vljudnosljo in naklonjenostjo, kakor sprejema njega samega. Se preden je mogel io storiti, so se pa odprla v nasprotni steni vrata, katerih dotlej niti opazil ni, in v sobo ie stopila krasna mladenka. Vinko se le osupel zastrmel v nepričakovano Prikazen. Stara sedemnajst, morda osemnajst let, cvetočega obraza rahlo rumene polti z rožnatim nadihom in ko noč črnih las, ki so obkrožali njen mili in smehljajoči se obraz, le stala nenadoma pred njim kakor bitje iz najčudovitejše pravljice. Oblečeno je bila v dragoceno oblačilo in vsa okrašena z zlatom in dragulji. Vinko je samogibno vstal m se ji poklonil. »Predstavljam ti svojo hčer, princeso Ranool« je spregovoril knez. »Tebi, dete moje,, pa sina mojega davnega reiitelja in prijatelja, dr. Vinkn Sobočana.« Dekle je s sladkim nasmeškom na nstmeah ponudila Vinku roko, ki ji » je zmeden poljubil, in dejala: mn j e v si* NAPISAL. MARIJ S K A L A N »Pozdravljeni v našem odljudnem domu in hvala vam, da ste prišli 1 Jaz in moj oče sva neskončno srečna, da vas moieva pogostiti pod svojo streho.« »Hvala vam iskrena, princesal« je odvrnil Vinko. »Tudi jaz sem srečen da sem gosi tako odličnega prijatelja mojega pokojnega očeta in njegove tako lepe hčere.« »Pozdravljeni ip na svidenjel« je dejala s še prijaznejšim glasom Ra^ noa, se poklonila in spet odšla. Na vratih se je še enkrat ozrla, in Vinko je videl zdaj oni isti sladki smeh tudi v njenih očarljivih črnih očeh. »Nisem vedel, knez,« je vzkliknil Vmko, samo da bi z besedami premagal svojo začarano osuplost, »da imate hčerko. Mislil sem, da živite sami v tej samoti.« »To je moj edini otrok in zadnji člen v verigi našega starega rodu.« ie dejal lron Rsvaevalo. »Kakor tvoj oče, tako je tudi njena mali umrla zelo zgodaj, ko Ranoa še ni dopolnila niti tri leta starosti. Strla jo je usoda noše domovine in rodovine Moji sestrični, zadnji kraljici Madagaskarja, je v pregnanstvu na otoku Reunionu od žalosti počilo srce od hrepenenja po našem lepem otoku. Pa tudi jaz bi bil umrl od lakote in žeje sredi morja, če me ne bi bil po tako nepričakovanem naključju rešil tvoj oče. Ostali moji sorodniki so bili večinoma pobiti v vstaji, ali pa odgnani na tuje, kjer so počasi drug za drugim izhirali. Taka je bila naša usoda. In moja? Ko sem tisto noč s pomočjo tvojega očeta naskrivaf izginil s francoske ladje pred Ma-jungo, sem se zaupal morskim valovom, ki so me srfcčno prinesli na obalo. Bil sem zopet živ in zdrav na svojih ljubljenih domačih tleh, toda obsojan, da se kakor divja zver skrivam po najodljudnejsih madagaskar-skih samotah. Tako sem preživel v tem, svetu neznanem svetišču več let, dokler se moja zunanjost ni toliko spremenila, da me vsakdo ni mogel takoj spoznati. Sele tedaj sem se podal na težavno pot k svojim maloštevilnim zanesljivim prijateljem, da pripravim vstajo in izženem tujce iz naše domovine. Skrivajoč se pred sovražniki in ovaduhi' sem z velikimi napori in samozatajevanji prepotoval ves veliki otok, od severa do skrajnega juga. Govoril sem, vzpodbujal m rotil ter pripravljal naš veliki dan.« Knez je za irenufek umolkni), da zaduši ginjenost in ie noto nadaljeval: »Ta dan je končno tudi res napočil. Yes zdravi in značajni del našega ljudstva se ie na dano znamenje dvignil v vstaji proti iuji nadvladi. Na čelu vse vstaje sem stal jaz sam. ti pn,cm‘ so sijajno uspeli. Iz nekaterih pokrajin so bili tujci kmalu popolnoma pregnani, in že se je zdelo, da bo naša velika stvar ven-čana z dokončnim uspehom.« Zopet je umolknil in ko je nadaljeval, se mu je tresel glas od bolečine m razburjenja. »Zlomila nas je izdaja,« je dejal. »Tuje zlato z obljubami dostojanstev je premotilo nekaj naših, da so prebegli na sovražnikovo stran in nam pripeljali nasprotnike za hrbet. Glavnina .naše vojske, katero sem vodil jaz, je bila pobita, zajeta ali razkropljena. Vstaja je pfopadla in maščevanje. zmagovalcev je bilo brezobzirno. Vse, kar se ni brezpogojno vklonilo, jc bilo odstranjeno in uni- čeno. Mene, ki se mi je posrečilo v zadnjem trenutku na čudežen način uiti smrti ali ujetništvu, so dolgo iskali j>o vsem otoku. Na mojo glavo so razpisali visoko nagrado, ki je mnoge premotila, da so me videli v vsakem meni količkaj podobnem neznancu. Koliko nedolžnih ljudi je na ta način izgubilo svobodo, bilo mučenih ali tudi ubitih. Zmagovalci so bili celo trdno prepričani, da sem bil eden izmed tistih prav gotovo jaz, in mislijo menda tako še sedaj. Toda našli me niso in posrečilo se mi je pripraviti še večkrat nove upore, a odločilnega nikoli več. Moje do konca razoroženo in potlačeno ljudstvo je izgubilo voljo m vero vase. S peščico najzvestejših, ki so mi še preostali, sem se nazadnje dokončno zatekel v to odljudno divjino. Sem sem pripeljal tudi svojo mlado nevesto, poznejšo ženo, in tu mi ie pred skoraj osemnajstimi leti rodila hčer Ra-noo, katero sem ti pravkar predstavil. Toda nesreča domovine, naše rodovine in samota z večno izločenostjo iz človeške družbe, vse to je tako težilo njeno mehko in občutljivo dušo, da ie pričelo pod io težo -kmalu kloniti tudi njeno prej čvrsto in zdravo telo. V treh letih po rojstvu Ranoe je shirala in umrla, ne da bi mi bila dala še princa, lu sem si ga želel. Toda zdaj vem, da je bilo tako bolje. Naj se z menoj za vselej konča moško potomstvo naše rodovine.« Spet je zatrl ganotje, se z neverjetno silo volje obvladal ter nadaljeval: »Pokopana je tu, v tem svetišču Ostala je vsaj v smrti združena z menoj in z vsemi tistimi, ki smo tu iskali zatočišča. Takrat ta kraj ni bil še tako zapuščen, kakor je zdaj. A kakor da je ona jx>kaza!a pot, ki vodi iz pozčmeljskega suženjstva v večno svobodo, so se drug za drugim odpravljali za njo vsi tisti, ki so se rajše odrekli svetu kakor neodvisnosti. Sele pred poldrugim letom je umrl zadnji mojih tovarišev v prostovoljnem izgnanstvu iz družbe. Tako sem ostal pojpolnoma sam z Ranoo, svo;im oskrbnikom in njegovo ženo.« »Zakaj se niste rajše izselili v tujino?« ga je vprašal Vinko sočutno, ko je umolknil. »V tujem svetu bi bili mogli živeti nemoteno sredi družbe. Nihče bi vas ne bil preganjal.« »Na to sem večkrat mislil, toda ljubezen do svoje nesrečne rodne zemlje me je vedno priklepala na ta košček sveta s tako nepremagljivo silo, da se nisem mogel odtrgati od njega. Ce ne bi imel Ranoe, se tudi na koncu svojega življenja ne bi odtočil za ta korak. Kakor cesto, sem tudi to zadnjo noč v skrbeh premišljeval, kaj bo z Ranoo, če umrem še jaz? Tu ne more ostati. Ali naj jo pošljem v Tananarivo? Preganjali jo po vsej verjetnosti ne bi. Toda: ali naj jo poročim tam s katerim izmed tistih, ki so potomci izdajalcev in nevredni, da bi se moj rod združil z njihovimi? Ne, če je propadlo vse, mora izginili tudi moj rod s tal Ma-dagaskorja. Nič več ne sme pričati, da je živela na njem svobodna vladarska rodovina.« »Kaj nameravate potem z Ranoo?« je vprašal Vinko začudeno. »Ali jo hočete kljub vsemu pustiti samo v tej divjini. To vendar ni mogoče. Nekaj je na vsak način tTeba likreniti.« »Vso to zadnjo noč sem v skrbeh premišljeval,« je nadaljeval knez, ka- kor da je preslišal Vinkova vprašanja, »kako naj ukrenem, a nobena pametna misel se mi ni porodila v izmučenih možganih. Ko pa setn nazadnje le zaspal, se mj je v sanjah prikazal tvoj oče Nikolaj. Stopil je k moji postelji prav tako kakor takrat, ko sem ležal oslabljen od lakote in žeie na oni francoski ladji pri Komorih, sedel k meni, se mi zagledal v obraz in dejal: »Oprosti, prijatelj, da nisem prišel k tebi, kakor sem ti bil obljubil, toda ni mi bilo mogoče. Zdaj ti pa pošljem svojega sina. Sprejmi ga prav tako prijateljsko, kakor bi sprejel mene! Se več, sprejmi ga kot svojega sina!« Po teh svojih besedah se je spet dvignil in izginil v temini, jaz pa sem se prebudil.« »To se vam je sanjalo sinočnjo noč?« je vprašal Vinko, in glas mu je drhtel od vznemirjenja. ' »Sinočnjo noč,« je pritrdil knez. »Po dolgih, dolgih letih sem spet mislil nanj. Se več, videl sem ga tako razločno, kakor vidim zdaj tebe. Podoben si mu. Pričel sem premišljevati: Ah so bile to res le sanje? Ali ima morda res sina? Cegaima, mora biti žc velik mladenič. Kje je ta njegov sin? ledaj mi je nekaj prišepnilo v misli, da ga bom kmalu videl. Ves današnji dopoldan sem preživel v mislih na te sanje in vsako uro pričakoval, kdaj se bodo odprla vrata in bo prišel sin mojega reši-telia Nikolaja. Zdel sem se samemu sebi1 smešen v svojem praznoverju Ko pa sem zaslišal vreščanje pol-opic in neznane korake v veži, sem zatrdno vedel, da se sanje spreminjajo v resnico. Zagledal sem ie in tisti trenutek vedel, kdo si. Spoznal bi te tudi če mi ne bi bil pokazal mojega pisanja. To mi je bilo samo še poslednje potrdilo.« »Čudovito,« je zamišljeno dejal Vinko. »Nikoli ne bi bil verjel v možnost takih sanj, a še manj v njih uresničenje.« »To n.so bile sanje,« je prej>ri-čevalno rekel knez. »Bil je migljaj višje volje in jaz sem ga tudi takoj razumel. Zdaj vem čisto natanko, kej mi je treba storiti. Zato sem te tudi poklical, da se s teboj pogovorim. Govoriti hočem pojaolnoma odkrito. Prišel si zato, da prejmeš tisto, kar sem obljubil tvojemu očetu kot nagrado za mojo rešitev. Vrednost moje rešitve je pa obstajala samo v vprašanju, koliko b<> moje življenje koristilo mojemu ljudstvu. Cilja ni doseglo, zato je tudi vrednost izginila Za nevredno stvar ni potrebna nagrada. S tem pa seveda nočem reči, da ne nameravam izpolniti prijatelju Nikolaju dane obljube. Ne, reči hočem nekaj veliko večjega: med nama ne more več biti govora o nagradah, temveč samo še o delitvi vsega, kar imava. To se pravi: kar je moje je tudi tvoje, in kar je tvoje, je fudi moje.« Po teh besedah je knez vstal in pričel korakati po sobi od vrat do okna. Vinko je strmel vanj kakor v čudo. Besed, ki mu jih je knez pravkar povedal, ni razumel. Zaman se je trudil razvozlati skrivnost, ki se ie skrivala za njimi. »Kaj neki misli s tem?« se je vprašal v mislih. »Z menoj hoče deliti vse, kar ima, a jaz naj bi delil z njim vse svoje? Kaj naj jaz delim z njim? Kaj imam, kar bi mu moglo predstavljati neko vrednost?« Ce ne 01 videl knezovega inteB« geninegu obraza in čistega pogleda, bi mislil, da ni čiste pameti, tako mu Pa_ ni preostalo nič drugega kakor počakati na to, da mu knez sam pojasni svoje zavite misli. »Ce mora moj rod že »zginiti kol red vladarjev Madagaskarja,« je pričel knez po kratkem molku nadaljevan svoje načrte, »potem tudi ne sme obstajati dalje kot rod podložnikov tujcev. Prelije naj se rajši v tuje ljudstvo, ki nima skupnosti ne z Mal-gaši ne z Madagaskarjem.« Obstal je pred Vinkom in nadaljeval tiše, a svečanejše kakor je govoril prej: »Zato sem sklenil, da ti ne izročim nobene nagrade, marveč da ti poklonim vse svoje zaklade, prav do zadnjega in največjega, do zadnje potomke naše slavne rodovine, moje edine hčerke Ranoe. Zato sem jo poklical, da ti jo predstavim, še preden o tem spregovorim « Vinko je od presenečenja in zadrege vstal Knezova ponudba ga je vrgla v položaj, iz katerega sta vodih samo dve poti: da jo sprejme in izda svojo nevesto Jeaneo, ali pa da jo zavrne in s tem onesreči kneza 111 njegovo hčer. »Naj se odločim tako ah tako,« je pomislil, »v vsakem primeru zadam strašen udarec človeku, ki mi ie drag in bi zaslužil vso mojo dobroto. O Bog, ko bi bil le mogel slutiti, kaj vse bom doživel na tem potovanju, se nikoli ne bi bil odpravil na Madagaskar.« Samogibno se je dvignil in vznemirjen obstal pred mizo. Čutil, je nemirno bilje svojega srca 111 roke so mu drhtele. Knez ie rpolče hodil od okna do vrat in nazaj in se ni ozrl vanj. To zna! boš. d» sem ti dobro svetoval.« Vinku so bile zadnje knezove besede kakor balzam na rano. Čut poštenosti ga je res silil, naj knez« odkrije vso resnico, toda če je sam še noče slišati, zakaj bi mu jo vsiljeval? S tem si bo pridobil dovolj časa za posvetovanje z Jeaneo in Paulom. Onadva mu bosta gotovo nasvetovala pravilno postoj>anje in našla obliko, ki ne bo nasilno razbila medsebojnega zaupanja. Po lej odločitvi se je pomiril. (Dalj* prihodnjii.) KULTURNI TEDNIK Dsveti letnik »Umetnosti* Te dni je • edina slovenska revija ta umetnost in umetniško kulturo. »Umetnost«, katero izdaja Bibliofil-s.ia založba, urejuje Da akad. slikar Miha Malej, zaključila s skupno izdaio Ireh še manjkajočih snopičev »voj deveti letnik. Letnik ie poln zanimivih in aktual-oih esejev. razDrav. poročil, kroniških zapiskov, knjižnih ocen itd. kakor Judi večbarvnih in črnih reprodukcij ter slik raznih domačih in tuiib. preteklih in »edauiih umetnin b področja slikarstva In kiparstva. V tem *a-khuenem *ešitku. vsebujočem strani S0..,.' 80 ,*a«iooani z razpravami, eseusticiumi in druaiinj strokovnimi nisi: kipar Ijtan Zaisc (Moji spomini fičw£n\m deJ) ritkam Mirko Kuia- sfiJ Iv?n (informativna o nmnem delu). Anton Debe-*iait ranprav« o znanem švi. *>ost). Martm Benimn (življenj«,,!. *li-Vincrji!.* van Gooha) in Aueust fmisli o umetnosti) Tf»„„ SP-f nvkom slrde orer!«^; domafih in umetniških durodko* oni si „ri-h slik in H po v nrikast naino-i)r’ i-f s""'«askih knjižnih izdai in Zelo obsežna ie v tej zaključni publikaciji tudi etabia prilosra »Uinet-nosti« — živ* njiva. Tu ie (pole« Doma in sveta) edino zbirališče sodobno tvornih starejših in mlajših, znanih in mani znanih pesnikov in tudi pesnic, kakor so: Cvetko Oolar. Leopold Stanek Pavel Karlin Marii Skalan. Vera Remčeva, Ivo Peruzzi. Stane Novak. Radoša Rudanova. Mitia Meiak. Andrej Budal in Stana Vir-škova. Prevode iz tuje lirike sta pa prispevala Ernest Rus in Alojz Gradnik, a Cvetko Golar ie napisal tudi »e eaodoiansko eroteskno »Muc Ba-ronr, F. Dobrovoljc ie pa sestavil imensko kazalo za zbrane sniee Ivana < ankariR. Bo^at ie tudi ilustrativni del x vežharvno renrodukciio Jamovega Ljubljanskega Gradu na čelu. Kor Jurčičev »Jurii Kozini« Nedavno »mo poročali da ie izšel v 7*a-erebu hrvat&ki prevod povesti Josipa Jurčiča »Jurii Kozjak«, katero ie nre-v&del iz slovenščine dr. Kolednik. Zdaj je Pa Izdala Učiteljska tiskarna istp Jurčičevo mledostno delo v novi slovenski izvirni tzdaii z ilustracijami akad. »likaria Maksima Sedr>ia. Namen zalo?be ie bil kakor »e zdi počastiti stoletnim pteatolievesra roistv« jn dati »Jurita Kozjaka« tudi tistim bralcem, ki um ajarejš« iidaie niso več dostopne. Posebna odlika te izdaie so celostranske Sodeieve ilustracije, reprezentativne umetnine sodobne moderne slovenske era tike Maksim Se-dH Uj i> eden naših naiholiših frankov. dokazuie prav s temi in dru-rimi ilv.straciiami zadnjega da vidno dogoreva do svoieca viška Friedrich Griese: Zima. »Naša knii-Ba< Ljudske kni"<*arne ie izdala nedavno svoio trideseto publikacij« 234 strani obsegajoči -Grieseii>v roman »Zim*« v i>rovodu Frana Bradača. O delu bomo podrobneje »prccovorili ob priliki. Shranjevanje živil. Tiskovna založba ie pričela izdaiati posebno knjižnico poučnih in praktično koristnih kniic. Med temi ie izšla nedavno tudi kniitra »Shranjevanje živil«, katero ie napisal Vladimir Ličen. Knjisra obravnava vprašanja in načine ohranjevanja živil v trgovinah in v domačem evsDodini-stvu ter.obseea 112 strani. Jubilej velikega arheologa. V Gradeu ie slavil ianuaria 70-letnieo iivlienia naš rojak, univ. prof. dr. Valter Schmid, eden najpomembnejših arheologov v Srednji Evropi, posebno na področju rimske kolonizacije v naših krajih. Tudi slovenska arheologija ie tesno zvezana z njegovim delom in imeuom. in š = iIi i fii® DARfflOL Mjbolji* odvajalno tredstvo V šoferski šoli Učenec med vožnjo k avtomobilskem)! učitelju: »Zdaj mi pa povejte, kako je treba ustaviti, že ni nikjer nobene cestne svetilke ali drevesa?« Mladoporočenca Mlada žena: »To je pa res nesramno, kako slabo je prišil tvoj krojač gumbe! Zdaj moram ie ravno tretjič šivati isti gumbi« Skrbi Fičfirič: »Leto6 imam pa z vremenom re* skrbi. Zdaj je vroče, zdaj spet mrzlo in »neg. Človek res ne ve, kaj bi prav za prav odussel v Mstav-Ijalnico!« Že trikrat »Če bi biti strokovnjak, bi vam lahko svetoval lepo priložnost, da se poročite v dobro uspevajoče podjetj«.« »Prosim, prosim, strokovnjak win velik. Bil 6em' i« trikrat oženjen.« EdinaM »Torej vi pravite, da »ta gospod Copatar in njegova žena vedno enakega mišljenja?« »Da, samo v enj ločki razlikujeta.« »Tako, v kalen?« »Ona mu ne zauua nič. 011 pa njej Neum>o«t »Vidiš, ta visoka drevesa je zasadtj že moj praded, ko je bij še otrok.« »Ne govori neumnosti! Kako bi 1» mogel otrok zasaditi tako visoka drevesa!« Gasilska Gasile« priteče ves zasopel k svojemu poveljniku: »Kam naj telefoniramo? Gasilska postaja goril« Pogoji »Zakaj se ne poročite?« je vpralal . gospod Samec svojega znanca. »Ker imam zato določene pogoje, od katerih no morem odstopiti.« »Tn kateri so ti pogoji?« »Moja iena mora biti lepa, bogata in neumna. C© ui bogata in lepa, j* ne vzamem jaz; če ni neumna, ne vzame ona mene.« Pr«vid«o Mamica svoji hčerkici: »Pridi sem, Dušica, da se boš amila. Pričakujem« tetico.« Hčerkica: »Ja, mamica, kaj pa. hi tetice ne bo?< Nasprstu« Uti Ulj razlaga učenkam razna besedna nasprotja: debel-tanek, velik majhen itd. »Metka, povej mi nasprotje od besede , prosto’! Metka zardi in odgovori: jZast.de-no.< Veil»to enak Gospa profesorjeva: -Mnžn sfin dala šop naslovov, a lahko mati sama zamori, če v teh odločilnih letih preveč vsiljuje svojo ljubezen in s tem ovira naravni razvoj otroka v človeka. Čas, ko pripada otrok materi kakor sladka lastnina, obsega le nekaj let. 'Ze v teh letih skušaj biti svojim otrokom ne samo mati, ampak tudi prijateljica. Otrok naj v tebi vidi tisto bitje, s katerim se lahko pogovori o vseh važnih stvareh, ki ga lahko vpraša za vse nasvete in mu zaupa vse svoje veselje in žalost. Odgovarjaj a taktom in materinsko modrostjo na otrokova vprašanja. Poslušaj z razumevanjem, kadar tl pripovedujejo o prijateljih in Idejah, ki se zanje navdušuje. Le mimogrede, a na pravem mestu, dodaj svoje pripombe. Tako bo ostala vez med materjo in otrokom takšna, kakor st jo vsaka prava mati želi. Postala boš mati v resničnem pomenu besede. Otrok bo to čutil In kot odrasel človek tl bo poplačal tvoje razumevanje z zaupanjem In hvaležnostjo. a. .NAS NAGRADNI NAfECA) Kotiček m nravne gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plavamo 10 lir Le?« » rižom Prevri V« litra leže, vodo odlij in na novo zalij z 2 litroma tople vode, dodaj '/« liira riža. vejico majarona in lavorjev list ter kuhaj do mehkega. Napravi svetlo prežganje, dobro premešaj in pusti še malo prevreti. Pred-no servira?, lahko dodaš na maSfiobi prepražer kruhove kocke, kJ napravijo to tt-“no jed še okusnejšo. V.B. Janeževi upognjenci ii krompirji Skuhaj 15 dkg krompirja, ga olupi in pr*tlaf;. Dobro zmešaj 5 dkg sladkorja, 1 jfvce in 3 do 5 žlic moke ter dodaj krompirju. To mešanico zajemaj z ilieo in jo nakapaj v primerni razdalji n« namazan pekaž, kjer se zmea razleze, nato potresi z janežem in , oci, dokler lepo ne zarumeni. V. B. Pravica ločencev Otrokova korist odločilna pri sodnih odločbah Možno je, da se zakonca pri ločitvi i pritrditvijo varstvenega sodišča ne ■porazumeta zastran nege in vzgoje »trok. O sporu glede tega, pri katerem roditelju bodo ostali otroci in cak« bo z njih vzgojo, odloči varstveno sedišče. Sodišče se pri tej odločitvi ezlra aa okoliščine, ki so priredi« de ločitve, na poklic in zna-Saj Mkoncev, na njih osebnost. Odloča seveda samo otrokova korist Odločba sodišča se lahko glasi tako, la ostanejo vsi etroci pri očetu ali j>a v»i pri materi. Možna je tudi re-litev, da »stane del otrok pri materi, Irugi del pri očetu. Kakor koli pa se »dločba glasi, obdrži prizadeti roditelj pravico občevanja in obiskova-aja tistega otroka, ki mu je bil odtegnjen. Možno je seveda tudi, da se snem« reditelju povsem prepove obiskovanje njegovega otroka, če se izkaže, da bi utegnil slabo vplivati na otrokov telesni ali duševni razvoj. N. pr. očetu ali materi se lahko br« nadaljnjega prepove pravica obiskov, če je ponovne grdo ravnal z otrokom. Sodišče se posluži tega ukrepa le v skrajnih jjrimerih, ker je treba osebno občevanje otroka s starši, če je te mogoče, obdržati. Varstveno sodišče lahko po že Izvedeni ločitvi podrobno uredi pravico do obiskov. Uredi se vprašanje, kje in kako se roditelj sestaja s svojim otrokom. Prizadeti roditelj razloži pred sodiščem dejanski položaj in zaprosi, da se mu odrede obiski. Pri tej priliki pojasni tudi svoje želje glede obiskov in v koliki meri jih zahteva. Sodnik bo nato na podlagi položaja izdal potrebne odredbe v korist otrok in podrobno uredil obl skovanje. Zakon ne vsebuje nobenih določb o tem, kako pogosto, kako dolgo in kje naj se vrše obiski. Sodnik odloči po svojem prepričanju, kakor se njemu zdi najkoristnejše in najprimernejše za otroka. Sodišče lahko na prošnjo odloči tudi e vprašanju, ali naj otroke privede na obisk zakonec, ki so otroci pri nje« ostali, ali naj pride ponje roditelj, ki so mu odtegnjeni. Če bi se v teku časa razmere bistveno spremenile, sme sodišče izdati glede na otrokovo korist nove odred- be. Izda jih, ne da bi se oziralo na svoje prejšnje odredbe ln ne oziraje se na sporazum, ki sta ga zakonca sklenila med seboj To posebno tedaj, če se izkaže, da obiski enega roditelja ogrožajo otroka v fizičnem in moralnem oziru, ali da kateri roditeljev pri obiskih hujska otroka proti drugemu zakoncu, le-tega zasmehuje, ponižuje ali kakor koli slabo vpliva na otroka. Zakonodaja stoji torej na stališču, da pri sodni odločbi glede pravice ločencev do obiskovanja njihovih otrok ne odloča toliko pravica staršev do otrok, temveč je predvsem odločilen otrokov telesni in duševni razvoj, torej otrokova koristi Specialist za otroške bolezni Dr. MARIJAN STEGNAH LJub’|ana, Cankarjevo nabrežje 1 /III. Telefon 39-94 Ordinira samo za posete na domu. Petindvajseta sprava Anekdota o Viljemu Buschu Viijem Busch je bil dolgo desetletje in čez sotrudnik monakovskega lista »Fliegende Biatter«. Z založnikom in urednikom sta pogosto zahajala v znamenito monakovsko pivnico, kjer sta se pri vrčku piva o marsičem raz-govarjala, med drugim kajpak tudi o umetnosti. Sem in tja so se njuna mnenja križala in ob takih prilikah sta se moža cesto tako hudo sporekla, da je eden ali drugi ves divji planil kvišku in odšel. Seveda sta se kmalu spet pobptala in to se je navadno zgodilo tako da je Busch izdelal sličico ali napisal nekaj stihov in poslal v uredništvo s pismom: »Visoko spoštovani gospodi Zelo me bo veselilo, ako morete moje delo objaviti v svojem listu. Z odličnim spoštovanjem ..,« Na to je običajno dobil odgovor naslednje vsebine: »Visoko spoštovani gospodi Vaše delo mi je tako ugajalo, da bi se rad osebno seznanil z Vami in Vas pridobil za stalnega sodelavca Zato vas vabim, da se sesta- neva še nocoj ob 9. uri v dvorni pivnici pri vrčku piva. Z odličnim spoštovanjem...* Na minuto točno sta bila potem oba na mestu, se predstavila drug drugemu, po prvem požirku pa sta že smeje se pila bratovščino tn bila spet najboljša prijatelja. Nekoč pa povabi založnik Buscha k sebi na dom namesto v pivnico, sprejme potem prišleca z vso slovesnostjo in ga odvede v gostinsko sobo, da ga posadi za svečano pogrnjeno mizo. Busch, ki si vsega tega kar ni mogel razložiti, vpraša ves začuden: »Kaj pa je vendar danes?« »Kaj neki? Danes obhajava najino petindvajseto spravo,« se smeje prijatelj, »in to morava vendar praznovati kakor se spodobil« »če je tako, potem pa kar...« se zasmeje zdaj tudi Busch in sede za mizo. Prijatelja sta preživela enega najlepših večerov. Ali kadimo zaradi nflcoflna? Nikotin dviga duhovno zmogljivost, telesno pa zmanjšuje Sodobni poskusi na podganah v takoimenovanili zibajočih se kletkah so znova dokazali učinek nikotina na osrednje živčevje. Slične poskuse so napravili tudi na ljudeh, upoštevajoč duševno kakor telesno plat. V ta namen so dali utrujenim poskusnim osebam zaužiti čist nikotin iu jih nato preiskali. Duhovna zmogljivost se je dvignila, prav tako »e je povečala spretnost in vsa dejanja, ki zahtevajo koncentracijo; a hkrati — kar je zelo značilno — se je telesna zmogljivost zmanjšala. Uspeli teh preiskav je jasen, če vemo, da so poskusne osebe po kajenju za 12 °/o bolje seštevale, za 9% laže vdevale šivanko in z za 6*/» boljšim uspehom skušale kaj vlo-viti ali prestreči. Nasprotno pa so telovadne vaje z ročkam; v ravnotežju zmagovali za 14V*. v vihtenju pa za 11 •/• slabše. Glede učinka na osrednje živčevje je torej neka sličnost s kofeinom in pervitinom, z razliko seveda, da kofein poveča istočasno duševne in telesne zmogljivosti. Poskusno je torej dokazano, da ljudje kade zaradi nikotina; samo po sebi razumljivo pa igra veliko vlogo posebni užitek, ki ga imata pri kajenju in pa navsezadnje vnanje dejanje, >obred< kajenja, ki je bolj ali manj raztegnjen. Ce hočemo kajenje v celoti oceniti, moramo poleg trenutne, morda navidezne koristi, ki jo imamo od kaje, upoštevati zmanjšano zmogljivost mišičevja. Za trajno pa, zlasti ob zlorabi, ki končno le oškoduje človeško ožilje-korist kajenja ne le prestane, marveč se skoraj popolnoma izgubi. Pošta pred 3000 leti Ne Kitajskem so* imeti že pred 3000 leti organizirano redno poštno dostavo. V ta namen so imeli vrsto tekačev, ki je bila v dobro organizirani mreži razprostrta Po vsej državi. Vsak tekač je nesel sporočilo od določenega kraja do meje svojega okrožja, kjer ga je prevzel tekač sosednjega okoliša in ga odnesel spet naprej. Prenašanje sporočil z enega konca države na drugega je zato trajalo včasih tudi po več tednov. Hitrejše je bilo prenašanje sporočil pozneje, zlasti pri Mongolih, kjer so po Džingiskanovi organizaciji nastopali namesto tekačev najhitrejSi jea-deci. Prenašanje pošte 8 tekači so imeli organizirano tudi južnoameriški Indijanci ob prihodu Spancev v Peru. Križanka Sfev. 3 1 2 3 POMEN BESED Trife začarani bratje# PO ČEŠKI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD Starec je opazil, kako je zlato pievzelo jelko, ui med lem ko je Vojko pomerjal obleko in preizkušal orožje, ie brž pristopil k njej- Priliznjeno ji je pričel opisovati tolovaja Bradaja kot viteza, kateremu pripada vse to bogastvo, če bi postala njegova žena, bi fi poklonil vse, in ne samo navadne žene, celo pnneese in kraljice jo bodo za to zavidale. In vso to veliko srečo doseže lahko takoj, če pregovori Vojka, da ubije ali vsaj zapodi svoje nadležne pse. Vzlic temu, da je bil tolovaj Bradat strašno grd in oduren, in vzlic temu, da io ie njen brat iskreno ljubil, je Jelka brž pozabila na vse, prevzeta od pohlepa po bogastvu in časti ie pristala na starčevo ponudbo. Pričela je prigovarjali Vojku, naj zapodi pse, ker jih tako več ne potrebuje, saj bo vse bogastvo v votlini zda| njuna last, kakor je rekel starec, ln po daljšem obotavljanju se je Vojko res vdal. Ukazal je zvestim psom, naj zapnste votlino in naj se rnnoknejo »za mejo pod goro«. Kakor je bil sicer žalosten zaradi psov, ie bil vseeno zadovoljen, da je uslregel sesiri, in takih misli se je tudi vračal v votlino. Toda glej-Pred seboj je ugledal odurnega tolovaja Bradaja, ld je varasel kakor Iz taL Zloba in bes sla mn sijala iz hudobnih oči, v roki se mu je pa svetil oster meč, ki naj bi se ^sa?J: Vojku v srce. Toda Vojko ni bil strahopetec. Pogumno je izdrl meč iz nožnice in se pripravil na boj. Ali ojojl Tedaj mu je vrgel zlob« starec zastrupljeno tenčico od zadaj čez obraz, in v trenutku se Je omamljen zdrudil na tla. Dalj• pnhodmti. Vodoravna: 1. Oblika gorskega vrha. Tudii ena sama zbode natančno gospodinjo v_ oči. — 2. »Ušesen« v zdravniškem jeziku. Nje požiranje n« nasiti in ne odžeja. — 3. Del gosposkega stanovanja. Ribiška mreža. — 4. Dokler je napet, ustvarja bolečine. Osebni zaimek. — 5. Lepa široka ulica. — 6. Stavbno gradivo. Glasbeni rokopis. — 7. čas njene rasti je za nami. čreslovina, — 8. Jed. Vez-nik. — 9. Kdor jo ima, laže prenaša trdote življenja. Evropsko gorovje. Navpiino: 1. Ne velja za simbol sitosti. Material. — 2. Drugo seno. števnik. — 3. Kompromisar. — 4. Ponosna žival. Egiptovski bog. — 5. Dve črki iz besede ,lesnika‘. Kazalni zaimek. — 6. Pogostna kratica. Vojno orožje. — 7. Skrbi za duševni blagor. — 8. Števnik. Del Grčije. — 9. Srčna kultura. Znan kraj na meji med Bolgarijo in Turčijo. Rešitev križanke štev. 2 Vodoravno: I. materinstvo. — Z enota; kolos. — 3. sigai mast. — 4. icaj p (— piano, t. j. tiho); k; ker. — 5. J. A., t. j. Josip Apih (1853—1911) in Jq|cob Alešovec (1842—1901); dr.; ®k'; ko. — 6. a; one; tla; U (= uran). — 7. nasip; Radom. — 8. Igf ni; as; S. N. (Slovenski narod). — 9. zapah; nismo. — 10. eter; kres. — 11. mak (iz njega se pridobiva opij, iz le-tega pa morfij in kodein); voz (ime dveh ozvezdij: Veliki in Mali voz); prt. Navpično: 1. mesijanizem. — 2. Anica; Agata. — 3. toga; os; pek. — 4. etai dninar. — 5. Ra (staroegiptovskt bog sonca); prepih; v. — 6. i; o. — 7. N. K. (— Niko Kuret); katran; z. — 8. som; klasik. — 9. tlak (tlakomer ali barometer sam še ne nakaže vremena, ampak samo skupaj z vlago-merom tn toplomerom); A. D. (=“ anno Domini, t. J. v letu Gpspodovem); srp. — 10. vosek; osmer. — 11. ostro-umnost. Haša anekdota SIJAJNA PONUDBA Scott, slavni polami raziskovalec, je nekoč prosil Lloyda Georgea podpore za novo znanstveno odpravo, ta pa ga je — da bi bilo cenejel — napotil do nekega podeželskega bogataša. Cez nekaj dni sta se srečala in j« Lloyd George vprašal Scotta, kako je kaj opravM. »O, prav dobro,« se je odrezal Scott, »dobil sem ttooč funtov, a dobim jib petdeset tiso«, če Vas pregovorim, d« greste zmenoj, cel milijon pa v slučaju, da va» ne privedem več nazaj...« Begunaka tfruKn« lite nujno n« po«»do pri dobrih ljudeh, tudi proti »nodnl menefal odlkodninl primerno poiteljco u poldrugo leto »tarega otroka. OdciT na prolnjo pro«l-mo n* nrednlltro »Drulln»kega tednika«. KRZNENE PLAŠČE bele kožn&ke, lisičje, dihurjeva, kuni e boe, dobto ohranjene tei kože dometih in divjih živali kupuje Rot, krznarstvo, Mestni trg 5 Kdo ugane? Ded — lelt* Moj ded je bil železničar. Se po dolgih letih, ko je bil že v pokoju, je rad pripovedoval o svoji službi. Vedno jo na svojih vožnjah doživel kakšno čudovito stvar. >N..koč,< je pripovedoval, >sem se vozil kakor zaviralec iz Kurje vasi v Veliki trg. Ko smo se odpeljali i* Kurje vasi, je bil vlak dolg točno 450 m; ko smo prišli v Veliki trg, je bil vlak dolg samo še 420 m.< Poslušalci so sicer o tem dvomili, a zgodba je bila resnična. ILako to, dajenasUila razlika 30 m? Odgovor: ‘tu 08 05t!Iz»J opap nj[BtA inoSiop °W pd at JB>[ ‘rjnr nfutuiAtrz Ud !j«[;qpo m {[ode e« o« ml nflJi ui35(U3A A 'niofuSaizBJ U3jbia °?3l IpBJBz iuoSba psui Ifod« i|iq o« i9Tti z; npoqpo tjj Nakupovalnica Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po'dnevni ceni. Herausgeber: Ljubljana, Mihalek — ali« ta K, BratuSa, JournalUt, verantvrortllcher Redakteur: H. Kern, Journalitt; Drucker*!; Merkur, A. O. ln Ljubljana, Hlr dle D^c^®^ Mlh«^°rtUC^l0v UublfanL bljana, - Izdaja K. Bratuia, novinar, odgovarja H. Kam. novinar, tlaka tiskarna Merkur d. d. t Ljubljani, .a tlakarno odgovarja O. Mihalek - vrt t Ljubnem.