468. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 10. aprila 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev«
*DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K lO’—•, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se rc	pošilja upravništvu.	»
Telefon Številka 118.	::t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
&	Uredniitvo in upravniStvo:	w
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 6,
Dopisi se poiilj^jo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ge plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana <n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglaSanjn io-:::	pust. — Za odgovor je priložiti ummbo. :
h:	Telefon	Številka	'18.
Evropa na polomu.
(Aforizmi.)
Zgodovina bodočnosti bo označila aprilske dneve 1. 1913. kot največji preobrat v evropski politiki.
*
2e dolgo ni bilo med evropskimi državami take napetosti, kakor je v teh dneh. Mučna tišina vlada nad pomladjo. #
Evropski položaj je, kakor sedanje aprilovo vreme: velika nestalnost od vseh strani: gotovo je le eno: sledilo bo še nekaj viher, po katerih se bo zjasnilo.
* *
Lahko pa se zgodi, da postane viharna pomlad, kakršne še ni videla Evropa. To bo pravi zgodovinski spomin na boj pred 100 leti. L. 1813 Je šel boj za osvobojenje — zdaj gre boj za podjarmljenje.
*
Mislilo se je, da sta besedi pan-germanizem in panslavizem prazni besedi. Pokazalo se je, da to ni res. Govor nemškega kanclerja pomeni v tem preobrat — danes si stojita germanstvo in slovanstvo odločno nasproti.
*
Evropa je kakor na gugalnici: na eni strani trozveza. ua drugi tri-pelententa... Podlaga je Skader In ravnotežje dela nagajivi Nikita.
•
Igra je nevarna posebno zato, ker se ne more reči, da je na obeh straneh popolno soglasje. Med Anglijo in Nemčijo je prav taka nezadovoljnost — kakor med Nemčijo In Francijo — ali Avstrijo in Italijo.
*
Cela zemeljska obla se suče sedaj nja. eni sami točki: Skader. Žongler mora biti previden — ako se proglja nagne — lahko pade In razleti.
*
Skader je kakor sod smodnika, ki so ga popihali vanj od vseh balkanskih stranij. Vsa balkanska vprašanja so se umikala pred zmagovitim orožjem toliko časa, da so ostala — pri Skadru. Druga so pobegnila v Carigrad. Na obeh straneh pade odločitev.
*
Skader je kakor vulkan, okoli katerega plešejo evropske sile svoj ples. Bojna furija divja v vsej svoji besnosti. Zdi se. da hoče Evropa uničiti stavbo svojega kulturnega razvoja. V človeku se je prebudila bestija.
♦
Protiavstrijske demonstracije na Ruskem so znamenje, da slovano-filstvo zmaguje y ruski javnosti. To spominja na 1. 1876, ko Je car pod
pritiskom ruske družbe napovedal osvobodilno balkansko- vojno.
*
Nihče bi ne bil verjel, da se bo cela Evropa razdelila zaradi male točke, ki se imenuje Skader. Toda boj za Skader mora biti izbojevan.
*
Vse kaže, da blokada nima samo namena proti Črni Oori — ampak da bi šla rada na Drač — torej gre proti Srbom. Ali Je to nevtralnost?
*
Neverjetno. Pred vojno smo upali na pomoč Evrope proti Turkom. Nismo zaupali balkanskemu orožju. Ko so Balkanci zmagali brez evropske pomoči, smo upali na nevtralnost. Sedaj pa je prišlo že tako daleč, da šest evropskih sil preži na malo Črnogoro in jo hoče napasti. Evropa je velesilna.
*
Ako Je Nikita rekel, da bo streljal. ako stopijo čete na $pho — je imel prav, kajti po mednarodnem pravu ima to pravico. Kaj mu morejo narediti? Da polove žene in otroke po Črni Oori? — Evropa je res junaška.
*
Dolgoletno oboroževanje je bilo kakor setev, ki gre zdaj v klasje. Toliko časa so z orožjem čuvali evropski mir — da so pripravili boj.
*
V	času velikih bbjev je nevarnost za male narode, ker so brez sile in delajo z njimi, kar hočejo. Ako pride do spopada med germanstvom in slovanstvom, kaj bo z nami?' V teh časih velja le eno: zavedati se svojega slovenstva in slovanstva.
Naše vprašanje.
(Par besedi k polemiki z dr. Rostoharjem.)
Neutrudljivi dr. Rostohar odgovarja marljivo na vse napade. To Je prav — dasi brezuspešno. V praški »Union« Čitamo II. del njegovega odgovora na dr. Vošnjakov članek. V praškem »Času« pa je napisan odgovor na članek »Časovega« poročevalca, ki je objektivno napisal naše sedanje jugoslovanske smeri.
Dr. Rostohar zelo nerad prizna svojim nasprotnikom objektivnost in pravi, da izhaja cel spor iz osebnega nasprotstva. K temu bi mi pripomnili, da dr. Rostohar svoje nasprotnike po sebi sodi. Njegovi nazori — tako se vsaj nam zdi, so v mnogem šli v skrajno nasprotje z drugimi — prav zato, ker je druge propagiral dr. Voš-njak. To Je bil tudi vzrok spora. Toda spor Je sedaj principijelno važen in slovenska Javnost ga je sprejela kot principijelno vprašanje našega na-dalinega razvoja.
Dr. Rostohar tvori le skrajno nasprotno krilo in zavzema danes premagano stališče. Tu ne gre zanj, ampak za njegove nazore.
Te je slovenska javnost v celoti zavrgla in jih enoglasno obsodila.
Spor: Dr. Vošnjak — dr. Rostohar je oseben, zato tudi polemika v praških listih ni objektivna. O drugih pa dr. Rostohar tega ne more trditi in s tem ne bo rešil svojih napačnih nazorov. Boj za jugoslovanstvo danes ni oseben boj — ampak boj celega naroda za resnico in pravico.
Dalje trdi dr. Rostohar, da glasovi časopisja, v katerih slučajno sede nekateri pripadniki novoiiirstva, še ne predstavljajo javnega mnenja in da to še ne dokazuje, da slovenska javnost njegovih nazorov ne odobrava. — Mi pa se zavedamo, da smo pisali iz srca vseh Slovencev, kajti niti en glas se ni oglasil proti nam — slišali pa smo mnogo priznanj — do-čim je slovenska »javnost« dr. Rosto-harjeve nazore javno obsojala in se jim smejala.
Dr. Rostohar pravi, da za Jugoslovane ne velja primer glede Slovakov — ker so Slovaki s Čehi en narod, (oz. Slovaki so del češkoslovan-skega naroda), dočim mi Jugoslovani
— žalibog? — »nismo del enega naroda — ampak le sorodni narodi.« Prosimo naše čitatelje, da ta zadnji stavek še enkrat prečitajo! Kaj se to pravi? Danes vsak šolarček ve, da smo Jugoslovani en narod — oz. da smo — po jeziku — posamezni deli enega naroda. (Ako smo'si sorodni, smo deli enega naroda!)
Dr. Rostohar trdi daije, da naj-uplivnejši kulturni delavci zavzemajo njegovo stališče glede jezika — in da tu »politični agitatorji nič ne pomenijo.« Dr. Rostohar se je preje skliceval, da ima študentovstvo za seboj
— to danes ni več res — in tudi s »kulturnimi delavci« bo menda tako. Kar se tiče jezika, damo dr. Rostoharju prav — toda to ne vodi proč od jugoslovanstva — ampak k jugoslovanstvu. — To ni delo političnih agitatorjev — ampak kulturnih delavcev
— in tl so z delom dokazali da niso proti kulturnemu združenju.
Dr. R. pravi — da morajo mali narodi, ki nimajo oborožene sile, delati vedno lojalno politiko. — To dela lahko dr. Rostohar — mi je ne moremo delati, dokler s svojo lojalnostjo ne dosežemo svojih pravic. V politiki res odločuje oborožena sila — toda trdno prepričanje, velika vera in globoka zavest naroda je moč, ki je tudi orožje ne zlomi. To moč moremo imeti v tem, da se zavedamo svojega jugoslovanstva.
Dr. Rostohar trdi, da vodijo polemike samo politični agitatorji ilirizma, mi pa pravimo, da že dolgo ni bilo v javnosti takega zanimanja za kako javno vprašanje, kakor sedaij, In nas je veselilo, ko smo videli, kako slovenska javnost dobro razume, za
Stari in novi nazori.
811
Slika govori — brez besedi.
kaj gre. Ni bilo treba drugega, kakor samo sprožiti — in vsa resnica je prišla na dan.
Vojna.
8. aprila.
Splošno se sodi, da položaj danes ni tako obupen, temveč da se je zboljšal. Vsepovsod se zatrjuje, da se vrše med kabineti posvetovanja o kompenzaciji, ki naj bi se dala Črni Oori, da odstopi od Skadra. Češ: Črna Gora je sedaj finančno izčrpana, zato bi bila finančna kompenzacija najboljša. Govori se o 20 milijonih.
Rim, 9. aprila. »Tribuna« poroča: Ruski in italijanski poslanik na Cetinju se živo trudita, da bi črno Goro nagnila do tega, da se Skadru odpove za finančne kompenzacije. Vse velesile so edine, da Črna Gora potrebuje in zasluži večjo finančno pomoč. Govori se o svoti 20 milijonov. Toda Črna Gora zahteva za kompenzacijo tudi pomorsko obal, ki bi vključevala najrodovitnejše albansko ozemlje. Vendar pa Je upati, da se tudi glede tega doseže kak aranžma. Diplomati upajo, da bo blokada sploli nepotrebna.
Kar se Skadra tiče ni nobenih gotovih vesti. Bombardma je po enih vesteh ustavljen, zato ker še sedaj ni mogoče namestiti oblegovalnih topov, to pa radi tega, ker je vsled izstopa Bojane vsa zemlja pred Ska-drom preplavljena in tako močvirna, da je prevoz čisto nemogoč. Po drugih vesteh je bil včeraj na kronskem svetu na Cetinju sprejet sklep, da se prične z naskokom na Skader.
Kar se tiče demonstracije oz. blokade brodovja, tudi še ni gotovih poročil. Ves instrukcijski aparat zelo počasi deluje, ker se položaj močno spreminja, instrukcije kabinetov na admirale morajo pa položaju odgovarjati. Po vesteh iz Dunaja pa je
konferenca poslanikov, ki se je vršila včeraj v Londonu sklenila efektivnd blokado do sy. Iv. Meduanskega. Da* dunajski krogi vedo poročati, da se je Avstriji na konferenci celo dovolilo izkrcati svoje vojaštvo. To seveda pa najbrže ne bo res, in tudi londonska poročila zanikajo to. Vse te vesti dokazujejo, da ni več one hvalisand enotnosti med velesilami, in da Anglija, Francija in Rusija ne bodo vež! ravnale in sklepale na povelje avstrijske diplomacije. .
Kar se tiče mirovnih pogajanj, sel govori, da je sporazum med Bolgarijo in Turčijo že dosežen, da se mft definitivno ne sklene je baje vzrok neenotnost med Zavezniki. Todai vzrok bo drugje: Zavezniki zahtevajo vojno odškodnino. Velesile je rad pripoznajo. dotična finačna komisija, ki se peča z turškim državnim dolgom se pa snide šele 20. t. m. v Parizu. Dalje zahtevajo Zavezniki, da Turčija odstopi Egejske otoke direktno Zaveznikom imenoma Grški, ne pa da bi šel<? velesile o tem odločen vale, komu naj otoki pripadejo. Velesile pa zopet tega ne marajo. Tako?* navsezadnje so velesile tista cokla, ki ovira, da se že ne sklene mir in da ne prestane brezciljno prelivanje krvi.
Cetinje, 9 aprila. V poučenih krogih zatrjujejo, da se vodi novo pogajanje med črnogorsko vlado in kabinetoma v Rimu in Petreburgu zaradi teritorijalnih in finančnih kompenza-i cij, ki bi jih dobila Črna Gora, dal opusti obleganje Skadra.
Anglija svari.
London, 9. aprila. Oficiozna »Westminster Gazette« piše o možnosti, da pade Skader, in pravi: »Čd pade en del kompromisa, pade vse, Tedaj tudi Srbija ne dobi Djakova in ne dela novopazarskega sandžaka, k) ji je bil priznan s soglašanjern Avstrije. Črna Gora ne dobi ozemlja, ki bi jf sicer pripadlo in bo morala trpeti blo-
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
»Zakaj se je otepal moj oče med Stražniki, ko so me vlekli iz njegovega dvorca? Tudi to vam mora biti znanol Govorite! Priznaj, podla duša, da si lagal kruto in nesramno! Priznaj, da se imam zahvaliti za svoje muke in za to da bi moral zdaj pravzaprav viseti na vešalih, samo in edino tebi in tvoji lopovščini...«
»Zatrjujem vam, da se motite!
V	tem trenotku nimam vendar nobenega povoda, lasati se ... Res pa 'sem opazil čudna nasprotstva v uka-zih, ki jih je dajal veliki profos glede vas... S svojimi lastnimi ušesi sem ga slišal, kako je ukazal, da naj vas odvedejo pod vešala ... In taKOj na_ to sem videl kako ie poizkusil naskočiti svoje stražnike. Tistikrat sem odšel, in kaj je sledilo, mi je popolnoma neznano. Če mi razkoljete prsi in pogledate v moje srce, ne boste našli v njem laži ki je iščete.«
Lantne se je obrnil k Manfredu.
Ta je skomizgnil z ramami, kakor da hoče reči:
Njemu ne izvabiš resnice!«
»Oh!« je zamrmral Lantne, »dvajset let življenja bi dal, samo da vem. da moj oče ni privolil v moje usrnrčenje.!«
Lojola je stisnil ustnice.
»Dobro!« si je mislil. »To trpljenje naj bo večno želo v tvojem srcu... Kar se pa tiče ostalega, bomo še videli.«
Malodušno je izpustil Lantnč menihovo roko, ki jo je stiskal dotlej z vso silo, ter se umeknil za par korakov nazaj.
»Ker molči gospod tako trdovratno,« je izpregovoril Manfred, »se lotimo zdaj vprašanja njegove prostosti...«
Lojola se je zdrznil, a ni rekel besedice, zavedaje se dobro, kako mogočna sila je časi v molčečnosti in brezbrižnosti.
»Mislila sva že na to. da bi vas izpustila v Parizu — seveda šele potem, ko bi se spravija iz dosega vaše zlobe. Toda pomislila sya, da bi naju preklinjali Parižani po vsej pravici ... V jetništvu vas pa tudi ne marava držati, ker nisva takšne mučiteljske nature kakor vi in vam enaki... In nemara bi še pokvarili s svojimi pridigami vrle ljudi, ki bi vam jih postavila za stražnike.«
Lojola je molčal še vedno.
Samo roke je bil prekričal in zaprl oči.
Manfred je nadaljeval:
»Da storiva vsem po volji, sva sklenila samo, odvesti vas iz Pa-
riZa-K	.	.	.	IM	M
»Pripravljen sem!« je vzkliknil nehote Ignacij De Lojola.
»Kokarderju in Fanfarju, ki va-ma ju predstavljam tu, je namenjena čast. da vas spremita.. ,<t.
»Ali mi boste vsaj pustili izbrati mesto, kjer naj me izpustita?«
»Kakor bo... Povejte pa vseeno. Kam želite da vas odvedeta? Opozarjam vas samo, da mora biti dovolj daleč od Pariza...«
»Mesto, kamor si želim, je res Qa precej blizu — toda prisegei bi vam lahko pri svetem križu., da ga ne zapustim, dokler ne mine osem dni, kar bi pravzaprav tudi odgovarjalo vašemu načrtu...«
»No... in katero je to mesto?«
»Fontenblo!« je rekel Lojola. ki mu je bilo popolnoma neznano, koliko se je brigal Manfred za kraljevo preselitev v to mesto.
Manfred se je zagrohotal:
»Recite mi rajši, da naj vas odvedem za roko do kralja francoskega, vašega dičnega prijatelja od katerega bi vam bilo potem samo še treba zahtevati mojo glavo!«
»Do kralja francoskega!« je zajecljal Lojola. »Motite se... hotel sem se samo umekniti za nekaj časa v samostan, ki je v tem mestu.«
Manfred Je pogledal Kokarderja preko rame:
»Ali si videl v Fontenbloju kak samostan?«
»Vrag naj me vzame, če Je tam kaj sličnega...«
»Vidite gospod... V Fontenblo vas ne moremo poslati.«
»Naj bo! Izberite si sami mesto, kamor me-pošljete. Prašal bi vas samo nekaj: kdaj naj odidem iz Pariza?«
»Še ta hip!«
»Naj bo!« je ponovil Lojola, kakor da privoljuje v žrtev, toda z notranjo radostjo, ki je Manfred ni prezrl.
In Manfred je nadaljeval:
»Zgoraj, pred vrati te hiše, stoji udobna popotna kočija, opremljena z vratci, ki se zaklepljejo s ključem. Opozarjam te še. Kokarder, da je v skrinji pod sedežem vreča, v kateri ; najdeš vse, kar je potrebno za na
POt' »Dobro!« je dejal Kokarder.
»Zgodilo pa se bo takole: vsi pojdemo gor; prečastiti stopi v kočijo, ne da bi pisnil, ker ve, da mu porinem tri palce tegale bodala v grlo, kakor hitro izusti le besedico... Nato prisede k njemu naš vrli prijatelj Fanfar; mi zaklenemo vratca; nato sede Kokarder na kozla in udari po čilih normanskih konjičih, ki jima bo čast, voziti tako odličnega lopova...«	_
»Pripravljen sem vas ubogati brez upora. Toda vi izrabljate svojo moč, in ne protivim se vam samo zato’, ker ne maram, da bi kdo rekel: slžabnik božji se je branil sile s silo. Povejte mi le, kje bom spet svoboden ...«
»Prej ste vi ohranili svojo tajnost,« Je dejal Manfred resnobno, »zdaj pa ohranim jaz svojo!... Kokarder, poslušaj...«
Manfred in Kokarder sta odšla jz kleti.
Nazaj Ju ni bilo celo uro.
Gotovo je dajal Manfred Kokarderju natančna navodila.
Ko pa je minila lira, se je Manfred vrnil v klet.
»Pojdite z mano gospod,« je rekel Lojoli.
»Ali lahko vsaj izvem, koliko časa bo trajalo popotovanje?«
»Eh! Par ur... Pojdite, in mislite na to, da ste mrtvi, kakor hitro slišim glas iz vaših ust...«
Manfred je šel naprej.
Sledil mu je Lojola.
Za menihom je stopal Lantnč, a bodalom v roki.
Fanfar je korakal na koncu.
Kred blazinarjevimi vrati je stala v resnici popotna kočija.
Manfred je mignil, m Fanfar je sedel vanjo. Kokarder je ždel že pre, na svojem kozlu.
Ko je stopil med Manfredom in Lantnčjem na hišni prag, se je ozri Lojola naglo na desno in na levo.
Toda ulica je bila prazna.
Samo par paglavcev je merilc kočijo z radovednimi pogledi.
Lojola je vztrepetal od gneva tei zlezel v kočijo, mrmraje:
»Jezus vas naj prekolne!«
Takoj nato je zaklenil Kokardet vratca in vteknil ključ v žep svojega jopiča.
»Srečno pot!« je zaklical Man-
fred.
Konja sta potegnila, in voz Je o'di-drdral.
(Dalje.)
kado svojih luk. Tudi če pade Ska-fter. se tore] ne Izvrši avstrijski pohod na Črno Goro, ki bi bil združen z nevarnostjo konflikta z Rusijo. Velesile morajo dati zaveznikom časa, 'da premislijo, če hočejo zavedno 'dovoliti, da se zaradi Skadra razbije ves sporazum. Tudi Bolgarska m Grška lahko kaj porečeta v tem vprašanju;«
Zavezniki sporazumni.
Milan, 8. aprila, »Corriere della Sera« poroča iz Belgrada: Iz dobrega vira prihaja vest, da so se zavezniki zadnje dni popolnoma sporazumeli zaradi razdelitve osvojenega ozemlja. ne na podlagi prvotne srbsko-bol-garske pogodbe, ampak na podlagi teritorialnega ravnotežja. Vsaka država obdrži to, kar ima zasedenega. Vsi Zavezniki so solidarni v vprašanju otokov, Albanije in Skadra.
Dnevni pregled.
Germanska pravičnost in človekoljubnost. Vsa germanska javnost v Avstriji in Nemčiji in za njo diplomati v Londonu se« kar poti v skrbi za vero (!) in narodnost onih Albancev, ki pridejo pod Črno Goro in Srbijo. Vsi hočejo, da se Jim poveri pokroviteljstvo nad temi Albanci. Samo Albanci so jim pri srcu.
In na dolgo in široko razlagajo z Ed. Greyem na čelu, da zahtevajo to v imenu humanitete. pravičnosti in človekoljubja. Ti pojmi bodo res izgubili vso svojo nravno vsebino, če jih bodo dolgo prežvekovali diplomati in vodilni politični krogi. Ako bi tej sorti ljudi bila res pravičnost in človekoljubnost pri srcu, tedaj bi zahtevali tudi in predvsem garancije za narodnostno svobodo onih Srbov — Slovanov, ki pridejo pod toliko zaželjeno albansko žezlo. Za te ijudi, za Slovane se mora zahtevati garancija za obstoj, ker sicer so izročeni na milost in nemilost banditskim albanskim notaWom, ki so že dosedaj s slovansko rajo hujše delali, kot Turki sami. Na te uboge Srbe se nihče ne spomni — in za to vse to žvekanje diplomatov o hu-maniteti ni vredno albanskega krompirja.
Zadnje besede. S praškim Ro-stohorjem se ne bomo več pečali. Ni vredno. Tudi »Slovenec« piše o tem pametne besede: »Slovenci so že siti večnih RostoharJevih člankov. ki se vlečejo po »Unionu« in drugih listih kakor morska kača. če bi imel pisec kaj okusa, bi vsaj zdaj z njimi nehal, ker bi že davnaj lah-lv,p vedel, da ne bo s svojimi ne ravno preglobokimi idejami z njimi nikogar na slovenskem Jugu prepričal. Eni podtikajo dr. Rostoharju gotove namene, on pa trdi, da njega po vseh slovenskih časnikih en sam človek napada. Kakšne namene ima Rostohar. ne vemo, gotovo pa ni res, da napadi nanj pohajajo od ene same osebe iz razlogov učenjaške zavisti, ampak obsoja ga prav vsa sloven ska javnost. Ta polemika, ki jo neti pravzaprav dr. Rostohar, se nam zdi sploh zelo čudna, drugače bi si ne vedeli razlagati, da se danes po dunajskih poročevalcih svetu brzojavno in telefonicno naznanja, da dr. Rostohar v včerajšnji »Union« zagovarja svoje nazore o Albaniji, katere on ne prisoja Srbom, atnpak se popolnoma strinja s stališčem avstrijske diplomacije. Ne gre za to, ali ima Rostohar meritorično prav ali ne; ampak za to, da se njegovi albanofilski nazori prav v sedanjem času od gotove strani tako ostenta-tivno po avstrijski javnosti razna šajo. Zato menimo, da bi vsa slo venska javnost najboljše storila, če Rostoharjeve politične nazore po polnonia ignorira, dokler ne bo sam utihnil, če ne, utegnejo v Avstriji res misliti da je Rostohar najimenitnejši Slovenec v 20. stoletju.« Tako »Slovenec.« Mi se s tem popolnoma strinjamo. »Preporod« je v svoji letošnji 4. številki odgovoril na znani Rostoharjevi napad s sledečimi za sedaj jako pomembnimi besedami: »Napredna Misel«, časopis za napredno kulturo, izdaja, urejuje, piše in bere dr. Mihajlo Rostohar.« Mi se temu pridružujemo in pravimo: Odslej naj »Napredno Misel« izdaja, in urejuje in piše in bere dr. Mihajlo Rostohar sam.
Imenovanie okrajnih šol. nad zornikov na Kranjskem. Naučni minister je imenoval za prihodnjo šest letno funkcijsko dobo za okrajne šolske nadzornike sledeče gospode: Za šolski okraj Postojna in Logatec ravnatelja ljudske šole v Postojni Ivana Thumo, za slovenske ljudske šole okoliškega okraja Ljubljane in šolskega okraja Kamnik ravnatelja ljudske šole Franca Gaberščka v; Ljubljani za slovenske ljudske šole v šolskih okrajih Krško in Litija nadučitelja Ludvika Stiasnyja v Zagorju. za slovenske ljudske šole v šolskem okraju Kočevje učitelja na rudarski šoli v Idriji Josipa Novaka za nemške ljudske šole v šolskih
okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj nadučitelja Primoscha Iz Kočevja, za slovenske ljudske šole v mestnem šolskem okraju Ljubljana vadniškega učitelja na učiteljišču v; Ljubljani Antona Maierja, za nemške šole na Kranjskem, izvzemši nemške šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj profesorja na drž. višji realki v Ljubljani, dr. Henrika Svobodo, za slovenske ljudske šole za šolska okraja Novo mesto in Črnomelj nadučitelja Ivana Štruklja v Dobrem polju in za slovenske ljudske šole v šolskih okrajih Kranj in Radovljica učitelja Simona Karola iz Ljuhljane.
Trzinci postajajo smešni. Zaradi podlistka, ki smo ga priobčili iz zapuščin e pok. J. Ciperleta. so Trzinci zelo nezadovoljni. Ciperle je zbral par znanih dovtipov in starih poročil o Trzincih in je pisal svoj podlistek gotovo v najboljši volji in ne iz slabega namena. Tako smo ga priobčili tudi mi. Sedaj pa smo prejeli sledeči popravek; V Vašem listu »Dan« z dne 3. aprila t. 1. št. 456 priobčili ste zelo obširno noto »Trzinci. Ker pa je to obrekljivo in zlobno pisarjenje sama izmišljena laž, zahteva podpisano županstvo vsled soglasnega sklepa občinskega odbora, da dopis popolnoma prekličete. Dopis sam ne zasluži in ni vreden odgovora; ali vendar se s tako lažnjivostjo našemu poštenemu prebivalstvu, ki Je navezano na razne trgovine in obrti širom sveta lahko veliko škoduje in se ga postavlja zasmehu. Pošten človek, če bi dopisu verjel, bi si še danes v Trzin ne upal. Na posamezne laži in izmišljotine županstvo ne bo odgovarjalo;
90 let stari, ki Vam lahko izpričajo čisto laž vsega dopisa, ln še več kot za 50 let nazaj. C. k^ okrajno sodišče v Kamniku Vam lahko potrdi, da je Trzin ena najbolj mirnih občin, in da hudodelstva in zločini, ki so bili katerikrat v Trzinu, kakor povsod drugod, storjeni, so bili največkrat povzročeni čisto po tujih ljudeh in ne po domačinih. Naše pošteno dobro ljudstvo odločno zahteva preklica izmišljenih laži. Ako bi temu jr 3 dneh ne hoteli ustreči, bo občina po odvetniku zadevo pred državno pravdništvo, oziroma pred sodišče tirala. — Županstvo v Trzinu dne 7. aprila 1913. — Mihael Čolnar, župan. — Trzinci se menda niti ne zavedajo, kako so smešni. Mislili smo. da imajo res več možatosti. Po tem takem je imel pokojni Ciperle popolnoma prav, kar ie trdil v zadnjem stavku svojega podlistka. To je ravnotako, kakor če bi nam Višnjegorci poslali po-popravek zaradi polža, češ, da ga nimajo več v mestu, ali pa če bi Ribničani protestirali, ko bi pisali, kar se Je nekdaj pravilo o njih. Nas prav. veseli, da so Trzinci pridni in pošteni ljudje, tudi nismo nikoli dvomili o tem. Ako bodo pa zaradi podlistkov take popravke pošiljali y svet, si bodo več škodovali kakor koristili. Popravek prinašamo našim čitateljem zj zabavo. — Drugače dajemo Trzincem na prosto voljo. da gredo nas tožit. To bi bila prav zanimiva pravda in svet bi se smejal.
Zamaknjena Johanca v Vodicah.
O vodiških čudežih že nekaj časa ni bilo slišati. Mislili smo, da Je vsa stvar mirno zaspala. Toda Johanca še vedno vabi radovedne in praz noverne ljudi. Na Veliki teden je bila Johanca vsak dan zamaknjena, kr vavela je Jezusove rane. Ljudstva je bilo mnogo od vseh strani, posebno iz St. Vida in iz Vižmarjev. kakor da so tam najbolj praznoverni ljudje. Zenske so pokupile pri kra-marici vse bele rute in so jih namakale s »sveto« kryjo. ki jo je potila zamaknjena Johanca. Skof Bov naventura je bil med tem časom trikrat v Vodicah in je Johanco obiskal. Kakor se vidi. ne bo še čudežev konec.
Odbor Socialne Matice je imel svojo 3. sejo v predsednikovih prostorih dng 30. marca t. 1. v navzočnosti 6 odbornikov — 5 se jih je opravičilo. Socialna Matica ima doslej 12 poverjeništev, nad 500 članov, 9 ustanovnikov ter bo izdala svoje publikacije koncem poletja 1913. K tej velevažni kulturni organizaciji bi morala pristopiti vsa inteligenca in v posebni meri vseučl-liško in srednješolsko dijaštvo kakor tudi priprosti sloji, ker je to prvo knjižno društvo na slovanskem jugu, ki hoče vršiti zadačo, širiti poljudne znanstvene spise vseh vrst. Člani imajo tudi ugodnosti pri naročanju »Vede« (popust 20 odst.). Glede drugih književnih izdanj pa bo odbor na številna vprašanja odgovoril v kratkem. Članarina znaša letnih 5 K za učiteljstvo, dijašt.vo in delavske sloje letne 3 K; ustanovnina 100 K; pravne osebe plačajo vsak prispevek dvojno. Pristopajte k temu ve-levažnemu književnemu prosvetnemu društvu! Denarni zavodi, občine, premožnejši zasebniki podpirajte Socialno Matico in njeno yele-_
Važno delo z ustanovnlnaml in pristopom!
Uredništvo »Vede« prosi: gg.i< pisatelji in sotrudniki, dosedanji kakor tudi na novo vabljeni, naj blagovolilo vposlati svoje prispevke oz. odgovoriti uredništvu v kratkem, najdajje do 20. t. m, da se uredništvo izogne tehničnim neprilikam ter pravočasno disponira z gradivom.
Konj ga Je ubil. V Goričici pri Preserju je dne 7. t. m. ob 2. uri popoldne ubil konj 32 let starega posestnikovega sina Ivana Turšiča iz Rakitne. Hotel mu je zavezati rep. a konj ga udari tako, da Je revež takoj izdihnil.
Bolgarska vlada ogoljufana. Osrednja organizacija Sokolov v Pragi je poslala tri yozove obvez v Bolgarijo in je poverila ekspedicijo brivcu Menčiku iz Železnega Broda. Menčik pa je poslal samo dva vozova v Bolgarijo, dočim je tretji voz obvez prodal turškemu rdečemu polumesecu za 1200 K. Menčika so naznanili okrajnemu sodišču v Železnem Brodu. Po prvi razpravi je več oseb pred sodnim poslopjem planilo na Menčika, korenito ga preteplo in ga polilo s kolomazom.
Mezaupnl ljudje. Iz Gorice sf poroča: Gorica ni prav veliko mesto, a človek si vendar nakupi tu marsikaj. Tako se nakupi tudi tu pa tam kdo samokres. Pač čudno orožje je samokres! Tako majhna stvar, pa da celo človeka ubije! Počasi stopa mož iz mesta, morda je tudi malo vinjen. »Eh, res čudno, star je ta revolver!« Vzame ga iz žepa ter ga ogleduje. »Človek pravi res bi ne verjel, da je tako nevaren. Pa bogve če je zakaj? Morebiti niti ne strelja. Pač škoda bi bilo denarja, ako bi revolver ne streljal.« Tako ga obrača in ogleduje. »Najbolje je,« tako sklene, »da poskusim in se prepričam, ali je dober. Če ni zanič, ga nesem nazaj v prodajalno ter si izbeiem drugega.« Ne gleda na nevarnost, ki bi lahko nastala iz tega in izstreli. Taki slučaji se tu večkrat dogajajo. Tako je tudi te dni v bližini državnega kolodvora, poskušal nekdo svoj revolver. Revolver je bil dober seveda, a ker je bilo tam okoli precej ljudi, bi se lahko zgodila velika nesreča. Možakar jo. je z revolverjem vred hitro pobrisal.
Eksplozija v tovarni za kisik. Dne 8. aprila t. 1. je nastala v neki tovarni za kisik v Merlenbachu na Lotrinškein velika eksplozija, pri četnur sta bila dva delavca mrtva in eden težko ranien. Poslopje Ve bilo popolnoma porušeno.'
Velikanske tatvine v tovarni za porcelan. V kraljevi tovarni za porcelan v Kodanju so se odkrile te dni velikanske tatvine porcelana. Dva delavca so aretirali; oba sta pripo-znala tatvino dragocenih servic. Skupna cena ukradenih stvari znaša 80.000 do 100.000 kron.
Cela rodbina zgorela v platnenih. V trgu Rettenbach na Švab-slcetn se je 8. aprila t. 1. pripetila velika nesreča. Pri nekem tamošnjem posestniku Je izbruhnil Ogenj, ki je vpepelil vsa gospodarska poslopja s hišo vred. Pri tem je zgorel v plamenih posestnik hiše z vso svojo družino vred.
Velikanske povodnji v Severni Ameriki, »Kolnische Zeitung« je poslala pred kratkim v Severno Ameriko v kraje velikanskih povodnji svojega poročevalca, ki brzojavno poroča iz Columbije, da znaša skupna škoda samo v državi Ohio čez tri miljarde mark. .Trideset mest je na grozen način razrušenih. Ravno tako je uničena velika množina vasi in kmečkih posestev. Položaj v Day-tonu presega vse meje fantazije. Železniški promet je skoro popolnoma pretrgan. Radi porušenih mostov morajo delati vlaki velikanske ovinke. Glavni vzrok povodnji je po mnenju guvernerja neprestan dež, ki je lil z neba kar y potokih.
Cela rodbina zblaznela. V malem kraju Reny pri Bordeauxu na Francoskem je te dni rodbina Aul tier. ki ^obstoja iz očeta, matere in treh odrastlih otrok, napadla župnika v onem kraju, vlekla ga k svoji domačiji in ga tam silno pretepla, ker se je branil blagosloviti hišo, kjer so baje hudobni duhovi obsedli Aultierjevo živino. Duhovnik je te ško ranjen. Le trudu Aultierjevih sosedov se mora zahvaliti, da si je še rešil življenje. Rodbina Aultier boleha na slaboumnosti.
Poskus umora In samomor. 28-letni rezbar Viktor Mohorič iz Reke je dne 8. aprila ponoči izprožil štiri strele na cesti y Reki med prepirom na trgovca Krajnca, na kar si je pognal sam krogljo v glavo. Krajnčevo stanje ni smrtno nevarno.
S sekiro napadel svojo ženo. V teh dneh je napadel 481etni delayec Viljem Halik iz Dunaja svojo ženo, s katero je bil že dalje časa sodnij-sko ločen, s sekiro in je udaril z njo svojo ženo večkrat po glavi. Halik ki je znan kot alkoholik. Je bil meseca februarja 1.1. obsojen radi muče-
nla svoje žene, Po prestani kazni je prosil svojo ženo, da bi ga sprejela na svoj dom, čeprav le bila ločitev zakonskih v tem času že rešena, žena Je svojemu možu ustregla in Halik le prišel nazaj na svoje staro stanovanje. Pretekli četrtek Je pogrešila Halikova tri krone in je obdolžila svojegia moža, da ji Je on vzel imenovano svoto. Zato se je Halik najbrže razburil in Je v petek zjutraj, ko Je niegova žena še ležala v postelji, vzel sekiro in udaril z njo ženo večkrat po glavi in po rokah, s katerimi se je hotela braniti. Po tem napadu so milega soproga zopet aretirali in ga izročili deželnemu sodišču.
Desetleten deček hotel Izvršiti samomor. Dne 7. aprila t, I. je poslala vdova po gasilcu Ana Sulcova iz Žižkova, praškega predmestja, svojega desetletnega sinčka po kruh in mu dala v roko goldinar. Med potoma pa Je deček denar izgubil in iz strahu, da ne bi bil doma za to kaznovan, je tekel k reki Veltavi in je skočil vanjo. Ljudje pa so ob pravem času mladega samomorilca zapazili in ga potegnili iz vode. Poslali so po rešilni voz, ki Je odpeljal dečka v bolnišnico.
Nepojasnjen samomor v sanatoriju. V nekem dunajskem sanatoriju so te dni našli v svoji sobi 43-letnega Bazilija K. iz Aten mrtvega. Imenovani se je tam zdravil in je izvršil samomor. Na kak način je napravil svojemu življenju konec, se doslej še ni moglo dognati, ker ni na mrtvecu nikakih znamenj, kake poškodbe. Pri njem se tudi ni našla nobena steklenica kakega strupa, kakor tudi ne kak strupen prašek, po čemur bi se dalo soditi o njegovem samomoru. Grk je pustil za sebol pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor vsled neozdravljive bolezni, ki bi ga lahko stala mnogo denarja, kar pa bi bila katastrofa za njegovo rodbino. Poleg tega omenja, da je dobil morilno sredstvo od nekega pacijenta. Samomorilec Je brat nekega večkrat v poslednjem času imenovanega grškega generala, ki se je udeležil vojne proti Turkom. Bolni Grk je pred kratkim spoznal obupno svoje stanje in je sklenil, da napravi svojemu življenju konec.
Grozna smrt steklega človeka. Te dni ponoči je bila dvorana Tlia-mayerjeve klinike v Pragi prizorišče razburjajočih scen, ki so vsled svoje nenavadnosti razburile tudi trdi značaj zdravnikov. Bil je to smrtni boj steklega človeka, o katerem imamo sledeče podatke. V začetku druge polovice meseca marca t. 1. je letal v občini Dymokure na Češkem neki majhen, tuj pes, ki je ugriznil vrtnarja Pavla Matejko pri delu v spodnjo ustnico ravno ob času, ko se je Matejka sklonil na tleh pri svojem delu. Na to je pes ugriznil še neko majhno deklico. Ker se je menilo, da je pes stekel, sp odpeljali vrtnarja Matejko in deklico v Pastorjev zavod na Dunaj, kjer sta bila imenovana trinajst dni. Deklica se je vrnila nato k svojim starišem v Dymokure. Matejka, ki se je zdel zdrav, se je peljal pretekli petek v Prago k svoji sestri. Pri svojem prihodu se je čutil čisto zdravega: nekaj ur na to pa je občutil nekak strah v svojem životu; jedi in pijače, ka tero mu je nudila sestra, se ni pritaknil. Ker le Matejka tožil, da ga boli želodec, ga je peljala sestra k nekemu zdravniku, ki je Matejki svetoval, naj gre takoj na kliniko k profesorju Thomayerju. Sestra je Matejko spremila v bolnišnico, kjer je Matejka tožil, da ga boli želodec. Na kliniki so Matejka pridržali. Tam; ga je najprej preiskal asistent dr. Sie-ber, kateremu je Matejka pripovedoval, kako in kam da ga je pes ugriznil in da je bil v Pasteurjevem zavodu na Dunaju. Ko je asistent vse to povedal profesorju Thoma-yerju, je ta izrazil sumnjo, da so se pri bolniku pojavili simptomi stekline. Profesor Thomayer je naročil, naj se bolnika skrbno opazuje, in na se mu naznani vsaka izprememba bolnikovega položaja. Matejka je bi cel večer miren, vendar so zdrav niki vedeli, da se je njegovo stanje poslabšalo. Da bi bila katastrofa ta ko blizu, ni prišlo nikomur niti na misel. Proti jutru je postal bolnik nekako živahno nemiren in iz us mu je pritekla bela pena. Matejka je začel begati po sobi in je slednjič začel rjuti, kar je celo njegovo okolico navdalo z velikim strahom. Asistent je poklical sedem slug, ki so z v.elikim trudom bolnika zvezali. Zvezanega Matejko slo odpeljali v posebno sobo, položili so ga na železno posteljo in so ga pokrili z močno mrežo, da ne bi bolnik padel v. napadu na tla. Zdravniki §0 namreč mislili, da gre tu samo za močan napad stekline in da se bolnik kmalu pomiri. Toda zmotili so se. slučaj se Je končal čisto drugače. Kakor je bil bolnik zyezan, Je vendar železno posteljo, na kateri Je ležal, skoro popolnoma razbil. Iz njegovega gela so prihajali žlyal|kj gla$oyj ln telesne
mišice so vsled učinkovanja groznega strupa tako delovala, da bi se moral kmalu pomiriti in utruditi. To pa se ni zgodilo. Preostajalo ni ničesar drugega, kakor poseči po zadnjem sredstvu. Naložili so na bolnika cel kup odej, da ne bi bil nevaren svoji okolici. Vse zaman, bolnjjs, je še vedno divjal. Nato so ga narkoti-zirali s kloroformom, kar pa tudi ni imelo zaželjenega uspeha. Bolnik se je sicer onesvestil, toda vibriranje njegovih mišic ni ponehalo. Matejka se je končno pomiril, toda le vsied slabosti. Kmalu nato je izdihnil. Truplo so odpeljali y patologični institut.
Ljubljana.
— Balkanska vojna v karikaturah ln pesmih se je vsled dela za par dnij zakasnila, tako da izide Šele v soboto zjutraj. Zato Pii smo poskrbeli. da jo bodo imeli vsi naši naročniki in čitatelji takoj prvi dan v ro-cah. Priglasite se, kateri se še niste.
— Iz tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. V tajni seji je občinski svet odobril zvišanje stanarine v mestnih hišah in imenoval provizoričnega magistratnega kon-cipista gosp. Vladimirja Breskvarja za definitivnega. Občinski svet je odklonil ponudbo deželnega odbora: glede zamenjave zemljišč ob Gru4 jarjevem kanalu v svrho povečanja domobranske vojašnice, odnosno zgradbe prekladišča za živino pri mestni klavnici. Pavšal za nadzorovanje vodovodne zajemalnice v Klečali se je zvišal od 600 K na 1000 K.
ačunski sklep in letno poročilo o poslovanju mestnega užitninskega zakupa, ki izkazuje za leto 1912
102.000	K prebitka, sta se odobrila. Občinski svet je odobril: podelitev pogrebne koncesije »Pogrebnemu in podpornemu društvu železniških in državnih uslužbencev« v Ljubljani; prenos gostilniške koncesije Bete Lenčetove Hradeckega vas 46 na zakupnico Ano Umkovo na Sv. Petra cesto 26; podelitev gostilničarske koncesije Aleksandru Hegerju za barako v Lattermannovem drevoredu; razširjenje gostilniške koncesije Fr. Breskvarja za prodajo opojnih žganih pijač na Cesti na Loko 28: prenos gostil, koncesije Iv. Frisch s Turjaškega trga 2 na' Karlovško cesto 28: prenos gostil, koncesije Frančiške Belinove na Poljansko cesto 17; prenos izkuharske koncesije Ljud. J_arca in prenos koncesije za,, posredovanje služb Mat. Pikla iz šelenburgove Ulice v Kblo-dvorsko ulico 8; odklonil pa prošnje: Nikolaja Nikolajeviča za podelitev gostil, koncesije; Ivana Kern-ca za dimnikarsko koncesijo; Kotnikovih dedičev za prenos gostiln, koncesije iz Kopališke ulice 13 ^ Karunovo ulico 10 ter dr. Tume, de Tomšiča in Antona Kristana za podelitev tiskarniške koncesije.
—	Novi obrtniki. Priglasili so meseca marca na novo obrt sledeči obrtniki: Ana Pečnikova, Židovska ulica 5. prodaja slaščic in kruha; Karel Čamernik in drug. Dunajska cesta št. 9. obrt najemščkov za uporabo avtomobilov; Iv. Pust, Poljanska cesta 26, trgovina z železnimi in kovinskimi izdelki; Milko KrapeS, Jurčičev trg št. 3, trgovina z gramofoni in gramofonskimi ploščami; Frančiška Zetko. Emonska cesta 10, trgovina z mešanim blagom; Regina Kollmann, Sodnjiska ulica 4, trgovina z manufakturnim blagom in narejeno obleko; Franc Golob, Šolski drevored, prodaja klobas, klobasic, safalad in prekajenega mesa; A. Jamnik. Breg št. 20, sejmarstvo z drobnim blagom; Anton Perles. Prešernova ulica 7. medičarski in sve-čarski obrt; Neža Adamič, Sv. Martina cesta št. 9, prodaja živil in slaščic; Anton Šolar, Sv. Jakoba nabrežje št. 33, sejmarstvo z galanterijskim blagom; Fran Tschinkel. Sodnijska ulica št. 7, trgovina s šivalnimi stroji in bicikli; Marija Bonač, šelenburgova ulica 6. prodaja razglednic; Jožef Kette, Fran Josipa cesta št. 3. trgovina z mešanim blagom; Katarina Parkelj, Šolski drevored. prodaja svežega in prekajenega prašičjega mesa ter Špeha; Jožefa Repič, Pogačarjev trg, prodaja zelenjave in cvetk: Terezija Krištof. Vodnikov trg, prodaja živil in sadja; Ivan in Ana Nagy, Sv. Petra cesta' št. 2, trgovina z manufakturnim in pozamentirskim blagom. — Odgla-. sili so pa: Marija Eger, Sv. Petr« cesta 2. trgovina z manufakturnim in pozamentirskim blagom; Elizabeta Juhant, Pred škofijo št. 19, prodaja lončene posode; Josip Simon Benedikt, Prešernova ulica 3, trgovina i mešanim blagom; Rudolf Marčun. Dolenjska cesta 17, čevljarski obrt; Neža Doberšek, Križevni-ška ulica št. 7, mala trgovina s kurivom, pivom. sodoylco ln z živili; Jernej urbar, Prisojna ulica 3, pas kovska obrt; Ferdinand Primož«. Rimska cesta št. 16, snaženje stanovanj in prodaja voščila: Jera Kopaš. Vodnikov; trg. prodal*
11 PP ■ lil s!hofe5 dt° “ poi“v Velika dvorana
I TlVOli! re |01^ Hotelske sobe
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	1	n	a	po	zmernih	cenah.	•	::
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
Jera Šešek, Pred Škofijo št. 4, mala kramarija.
—	Iz Zelene jame. Smoletove smeti v Zeleni jami pri deželnem odboru Kranjskem. Že več let so nosili Smoletovi smeti na občinsko cesto; ne da bi županstvo v Mostah proti temu ukrenilo potrebne korake. Ko je Smole pri zadnjih občinskih volitvah zlezel Oražmu pod frak, postal je občinski odbornik, nekaj iz častihlepnosti in nekaj zato. da bi dobil kako deželno podporo. Ker pa Smoletovih smeti noče brezplačno nobeden odstraniti, je Smote Oražmu natvezil, da so te smeti od soseda Ivana Peklaja. Oražem je Peklaju dal nato ukaz, da prihajajo te smeti iz njegove hiše št. 169. Peklaj se je prekričal že večkrat, da iz njegove hiše ne nosi na omenjeni prostor smeti nobena njegova stranka in tudi drugi ljudje so videli, da prihajajo te smeti iz same Smoletove hiše. Peklaj se je proti temu ukazu pritožil na občinski odbor. Da bi se pa občinski odbor ne zameril Smoletu, je sklenil, da mora odstraniti v 24 urah vse smeti, ki se nahajajo na omenjenem kraju. O. Peklaj se je proti temu ukazu pritožil na deželni odbor, Kako bode rešil to stvar deželni odbor, se ne ve. Naj-brže pa v prid Oražmu. akorayno je g. Peklaj navedel več dokazov zoper to. Lahko se zgodi, da bodo Smoletove smeti šle tudi na Dunaj, kakor je šlo Kačarievo zelje. Naprednjake se šjkanira, kakor se pač le more. O. Peklaj je y tem oziru neustrašen iti gotovo se bode našla instanca, ki bode stvar rešila nepristransko. Naprednjak naj bi take klerikalne smeti pospravljal, ti bi se mu pa v pest smejali. Ker g. Pekt-laju ne morejo na nikakšen način blizu, in tudi on ni polovičar, ne bodo opravili pri njem prav ničesar. Le tako naprej in klerikalizmu v Mostah bo odklenkalo še veliko prej, kakor sj nekateri mislijo. Takim možem pa, kakor je g. Peklaj, pa vsa čast.
— Iz Zelene lame. Gospa S. je kaj čudna žena. S svojimi sosedi in strankami se prepica noč in dan, največkrat jo pa vidimo pri sodniji. Z vsemi trgovci v Zeleni jami |e v sovraštvu, edino še pri Remžgarju }e nekoliko prijateljstva; kupuje pri njem le to, kar pozabi kupiti v mestu. Ker pa ta čudna prepiraželjna gospa tudi pri Remžgarju vidi njej neljube osebe, je začela žugati, da ne pride več k njemu ničesar kupiti, ako še kdaj vidi tega in onega v njegovi prodajalni. Mi ji. svetujemo samo to. naj se nikar preveč ne šali s takimi stvarmi, drugače Ji bodemo nekoliko pristrigli njen predolgi jeziček.
— Odborova seja »Matice Slovenske« dne 3. aprila 1913. V otvoritvenem govoru poda predsednik pregled o slovenskem literarnokul-turnem delu, kolikor je v zvezi z Ma-tičinimi odseki. V zemljepisnem odseku se je pripravil zemljevid slovenskega ozemlja; pokazalo se je, da je treba še mnogo korektur. Poudarja se potreba raziskovanja »Jadranskega morja«. Pod pokroviteljstvom c. kr. vlade deluje »Društvo za raziskovanje jam«; v Nabrežini se snuje »Kraško jamsko društvo«. Ze mljepisni in tehniški odsek bi želela, da se pospešijo študije o slovenski hiši. Tehniški slovar je za sedaj v skrbi tnženerskih organizacij. Povsem zastalo je narodnopisno delo v ožjem pomenu besede; svoj čas se je poročalo, da se v Beli Krajini snuje narodnopisno društvo. Več akribije nego ostalo narodopisje zahteva dialektologija. Za arheologijo in numizmatiko dandanes nimamo znanstvenika, ki bi strokovno obvladal vse slovenske zemlje; goriško Muzejsko društvo marljivo nabira starine. Gojitev obrazovalne umetnosti zahteva mnogo denarnih sredstev; na vnanjo opremo Matičinih publikacij bo odslej bolj paziti. — Načrti za jugoslovansko Enciklopedijo so sestavljeni; a težava bo najbrž, najti ,za vse članke pisateljev. Težav se pa a priori ne smemo ustrašiti; treba nam je vsem agilne delavnosti.
—	Sklepa se o ureditvi in tisku nekaterih knjig za 1913, — Za predsednika se izvoli ponovno g. dr. Fr. Ilešič. V literarni odsek vstopita hova odbornika gg. dr. Breznik in dr. Debevec, V zemljepisnega !dr. Pestotnik’, v narodopisnega ig. dr, Pivko. Dialektološki odsek 'se bo posebe konstituiral.
— Poroka. Včeraj se je poročil odvetniški kandidat g. Josip Grab-
lovic z gdč. Heleno Bahovec. Ca-stitamo!
— Seia »Akademije« bo v četrtek, 10. t. m. ob četrt na 9. zvečer pri »Novem svetu«.
Obrtnim vajencem v vednost; Dogovorjeni izlet v papirnico se v četrtek ne. vrši. — Mt.
— Ljubljančan vlomilec v Gradcu. V župnijskem uradu sv. Jožefa v Gradcu je presenetil duhovnik nekega moža, ki je odpiral predale pisalne mize. Ko je vlomilec zagledal duhovnika, je zbežal in se skril v klet. Tu ga je policija kmalu dobila. Vlomilec je leta 1873 v Ljubljani rojeni, v Skor-covec pristojni pomožni delavec Fe-iks Haderbolc, ki je šele lani radi vloma odsedel petletno ječo. Haderbolc je v župnijskem uradu opetova-110 prosjačil ter pri teh obiskih vse stvari natančno ogledal. Če bi vlomilec ne bil preplašen, bi odnesel iz župnega urada skoro gotovo tudi
40.000	kron vredno monštranco.
Preiskava jajc. Tržno nadzorstvo je danes dopoldne v svojih uradnih prostorih z električno lučjo preiskalo 1100 jajc in dognalo, da izmed teh niti eno ni bilo pokvarjeno.
— Javno predavanje, katero priredi N. S. Z. v nedeljo 13. t. m. ob pol 10. uri dopoldne, se vrši v veliki restavracijski sobi v Narodnem domu. Predava g. dr. Tone Gosak o točki: »Delavski štrajki in njega posledice.« Ker je vsebina za vsacega važna, pričakujemo velike udeležbe. Posebno opozarjamo delavstvo na to predavanje. Vstop je vsakomur prost.
— Narodna soc. zveza priredi tekom meseca aprila sledeče prireditve; V nedeljo dne 13. aprila javno predavanje v Narodnem domu, isti dan ob 2. uri pop sestanek mladinske skupine. V nedeljo 21. aprila ob 10. uri dop. društven shod, v nedeljo 28. aprila shod zaupnikov N. S. Z. in dne 1. majnika velik javen shod ob pol 10. uri dop. in zvečer veselico v areni Narodnega doma. Prireditve 1. majnik^ se vrše skupno z Zvezo ju-goslov. železničarjev. Tekom meseca majnika priredi N. S. Z. več shodov po deželi in ljubljanski okolici.
— Loterijske številke. Trst; 39, 27, 89. 34, 77.
Trst.
Neotnikanci, najbolj primerna beseda za označbo tistih ljndi. ki se zbirajo okoli v Trstu izhajajočega lističa — »International«. Ta listič, ki ljudstvo samo poneumnjuije, je socialno demokratičen in izide vsakih štirinajst dni enkrat; pisan je na treh straneh v italijanskem jeziku na eni pa v zelo čudnem »slovenskem«, v takem namreč, katerega razven Kermoljev le malokateri razume; vsak stavek Je skrpucan tako, da ga mora človek, ki hoče za-popasti njegov smisel, dolgo časa študirati. Seveda pišejo teh par »slovenskih« črk samo zato. da lahko rečejo, poglejte, saj smo tudi mi Slovenci, kajti dobro se zavedajo, da bi izgubili v slučaju, da bi se ne posluževali te zvijače, še tistih par so-drugov, ki jih imajo. Omeniti nam je treba, da se zrcalijo v ysakem stavku same oslarije, osebni napadi in hujskarije proti »narodnjaštvu«. Take metode se omikan človek izogiba; oprijemajo se je le taki ljudje, ki se valjajo v blatu renegatstva, na podlagi katerega životarijo v odvisnosti od italijansko-nacionaine socialne demokracije. In taka pokvarjena družba, ki o pravičnosti nima niti najmanjšega pojma, naj uči slovenske pekovske delavce — socializem, od katerega navkov je tako daleč oddaljena, kakor zima od soln-cal Dovolj. Priporočamo jim zaenkrat, da se učijo in zopet učijo, kajti tako dolgo, dokler se bodo nahajali na sedanji stopnji, ne smejo upati, da bi jim slovenski pekovski delavci zaupali. Pošteni in zavedni slovenski pekoyski delavci so se označeni družbi že davno umaknili. Oči pa bodo odprli tudi tisti, ki imajo dandanes še zaprte; da se to zgodi še pred volitvami v konzorcijonalno bolniško blagajno pekovske obrti, za to bomo že poskrbeli; to nalogo radevolje prevzamemo.
VOlilna agitacija se Je začela že precej razvijati, V nedeljo je uprizorilo politično društvo »Edinost« prvi volil, shod, ki je bil zelo dobro obiskan In na katerem je vladala za boj velika navdušenost. Shod se Je. vršil v gledališki dvorani »Narodnega doma« x Trstu in sta na
njem poročala deželni poslanec g. dr. Wilfan in državni ter deželni poslanec g. dr. Rybaf. Razvijala sta program političnega društva »Edinost« in njegovo stališče napram italijansko-liberalni in socialno demokratični stranki. Nadalje sta razkrinkavala slovenskemu narodu škodljivo postopanje obeh omenjenih strank v mestnem svetu. O. dr. •	"
fan je omenjal zlasti krivično postopanje socialnih demokratov, kadar se gre za opravičene zahteve Slovencev, kakor na pr. za časa glasovanja socialnih demokratov pr°tl Ciril Metodovi družbi in za Lego nazionale. V takih vprašanjih stoje socialni demokratje vedno na strani italijanskih liberalcev, smrtnih sovražnikov Slovencev. Zaradi tega jim Slovenci pač ne moremo ^ zaupati, marveč je naša sveta dolžnost, da gremo z vsemi silami v boi flrotl o-bema sovražnikoma, kajti le na podlagi odločnega boja za svoje pravice bomo prišli do slovenskega Trsta. G. dr. Rybar je mimogrede omenil gonjo, ki se je pričela v najnovejšem času od tiste strani, kjer bi morala biti politika izključena (prižnica). Omenjal je boje naših bratov na jugu. Tudi mi stojimo pred bojem. Volilni listek bodi naše orožje, ž njltn si moramo izvojevati prayio.e, ki nam gredo. Na ta boj se moramo temeljito pripraviti. — Zborovalci SQ obema govornikoma, ki sta govorila zelo stvarno in jedernato, navdušeno aplavdirali. Boj se pričenja. Kri slovenskega ljudstva se že razgreva. In prav, da se, kajti velike krivice nam povzročajo italijanski liberalci in zvijačni socialni demokrati. kateri poslednji obljubljajo zlate gradove v resnici pa so štafa-ža kamore, italijansko nacionalne buržoazije in se poslužujejo v boju proti nam ubogim Slovencem vseh sredstev. Zato boj takim škodljivcem! Letošnje volitve naj bodo živ dokaz, da se je vse slovensko ljudstvo zavedlo, da ie spoznalo brezčutne nasprotnike, kateri bi Slovenca radi v žlici vode potopili. Kakor rečeno, je boj že v teku. Prvi shod je pokazal, da bo naše delo odločno, navdušeno in tudi uspešno. Drugi shod pa se je vršil y nedeljo popoldne na Greti in je bil tudi zelo sijajen. Za ta teden je sklicanih sedem shodov. Volilci, udeležujte se jih v velikem številu, kajti shodi so važni, na njih spoznate nasprotnike.
Slovensko gledališče v Trstu. O priliki benefice ge. Dragutinovi-čeve in g. Dragutinoviča, ki se je vršila preteklo nedeljo, Je uprizorilo naše gledališče zgodovinsko igro »V znamenju križa«, ki je bila igrana pred nabito polno dvorano občinstva, kar dokazuje, kako ceni naše občinstvo neumorno in požrtvovalno delovanje obeh Dragutinoyičev v korist, razvoj in povzdigo našega gledališča. Beneficijanta sta bila ob nastopu prisrčno pozdravljena. Gledališko občinstvo in igralsko osobje ju je počastilo z raznimi krasnimi darili. G. Dragutinoviču je bil izročen med drugim lavorjev venec, nakar je izpregoyoril g. Kovačič čestitko v verzih, kateri se je pridružilo občinstvo z dolgotrajnim navdušenim aplavzom. — Igra je bila igrana izvrstno. V vetjih vlogah so nastopili gg.: Dragutinovič (cesar Neron), Topiak (Markuš Superbits), Šuman (kristjan Favius), nadalje ga. Dragu-tinovičeva (Vereni>e) in "a. Grmekova (Poppiia) ter gca. N. N. v vlogi Mercie, ki so častno izvršili svoje naloge, in videti je bilo. da je bila igra dobro naštudirana in da so bile vloge pravilno razdeljene. Posebno lep je bil prizor ob nastopu cesarja Nerona, zelo pretresljiv pa y ječi, v kateri so mučili kristjane. Pozabiti ne smemo na Galabrio. v katerega vlogi je bil g. Rajner prav imeniten. — To lepo igro bi želeli večkrat videti na našem odru. —
V	nedeljo ob 8.15 zvečer se uprizori opera »Prodana nevesta«, pri kateri nastopijo kot gostje; gdč. Richterjeva, operna primadona, g. Har-Iner-Karas, I. operni tenor in g. Križaj, I. operni basist, člani slovenskega gledališča v Ljubljani.
Pevsko društvo »Adrija« v Bar-kovljah priredi v nedeljo 13. aprila ob 4.30 popoldne v »Narodnem domu« v Barkovljah redni letni občni zbor, na katerega so vabljenj vsi redni in podporni člani.
Podružnica »Glasbene Matice« v Trstu priredi v soboto, dne 12. aprila 1913 VI. koncert v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Sodelujejo^ Gospa Mira .C.ojstapera-
ria-Dey, vojaški orkester c. in kr. bosanskega pešpolka št. 4 pod osebnim vodstvom kapelnika g. Paulisa in društveni mešani zbor. Začetek točno ob osmih in pol zvečer.
Telovadno društvo »Sokol« v Trstu priredi v nedeljo, 13. t. m. pešizlet v Boršt. Odhod ob 2. popoldne.
Tržaška hranilnica in posojilnica
bo imela 21. redni občni zbor v petek, 18. aprila ob 8. zvečer v veliki dvorani Piazza della Caserna št. 2. Dnevni red: 1. Letno poročilo in po-trjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4. Poročilo o reviziji. 5. Razni predlogi. 6. Volitev nadzorstva.
Javen shod delavstva škedenj-sklh plavžev, ki se je vršil pod predsedstvom g. Štera preteklo nedeljo na vrtu »Gospodarskega društva« v Skednju, se je izvršil zelo sijajno. Shod je sklicala NDO. in je na njem poročal njen bivši predsednik dr. V. Kisovec. Govornik je v krepkih besedah orisal obupen položaj delavstva v plavžih ter ostro grajal postopanje »Kranjske industrijske družbe«, ki tako neusmiljeno postopa z delavstvom. Nadalje je poročal o korakih, kj jih je napravila NDO. v boju za pravice v omenjeni tovarni zaposlenega delavstva. NDO. je ostro nastopala proti ravnateljstvu in je pritiskala tudi na vlado. Z ozirom na to se bo položaj vsaj deloma izboljšal. Zato pa je dolžnost slov. delavstya, da se organizira v NDO. Ko je poročevalec vsestransko razvil program NDO.. in so zborovalci z navdušenim pritrjevanjem pokazali. da se z NDO. popolnoma strinjajo, je predsednik zaključil tako lepo uspeli shod. K stvari se že povrnemo.
Javen shod Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev (NDO). Preteklo nedeljo se je vršil v društvenih prostorih NDO. pri Sv. Jakobu javen shod tesnih težakov, ki ga je sklicala »Zveza jugoslovanskih delavcev«. Shodu je predsedoval predsednik skupine lesnih težakov in odbornik Zveze, g. Gruden. Poročali pa so: strok, tajnik Brandner o razmerah lesnih težakov v Trstu in o pomenu strokovne organizacije, g. Prelogar o gibanjih, ki jih je priredila organizacija v zadnjem času, g. Osvald pa o razmerah lesnega delavstva na Štajerskem. Omeniti nam je treba, da je bilo na sliodu navzočih precejšnje število socialnih demokratov, ki so se takoj po shodu vpisali v »Zvezo jugoslovanskih lesnih delavcev«, ki je edina prava organizacija jugoslovanskega lesnega delavstva. So pač spoznali, da social-no-demokratična organizacija, ki je krumirila, ko je uprizorila »Zveza jug. lesnih delavcev« pred kratkim gibanje ni nič vredna. Jug. slovenski lesni delavci, vsi v Zvezo!
Brat ranil sestro na ulici, ker je zapustila dom. V pondeljek pop., okoli 5. ure. se je izprehajala po ulici delle Acque elegantno oblečena, mlada gospodična, s krasnim klobukom na glavi. Ko je prišla do ulice Stadion, najširše ulice v Trstu, se ji je nenadoma približal mladenič in jo je nagovoril. Po kratkem in mirnem pogovarjanju pa je vzdignil mladenič močan dežnik, ki ga Je držal v roki, in je udaril z njim gospodično po glavi s tako močjo, da li je odletel klobuk z glave, na licu pa se je pokazala kri. Kmalu je imela ves obraz krvav. — Mladenič je stal trenotek poleg nje in jo je gledal, nato ji je zaklical s solzami v očeh: »Poglej, do česa si me pripravila.« Mladenič se je nato oddaljil in je izginil. Dama, ki je bila med tem že vsa krvava, je stala na ulici in ni vedela, kaj naj bi počela. Okrog nje se je nabrala velika množica radovednežev. Nekateri so šli poklicat kočijo, in z njo se je odpeljala mlada dama na zdravniško postajo. — Zdravnik je obvezal rano, ki pa ni bila težka; presekana je bila žilica, iz katere je curjala kri. — Ko je bila dama obvezana, je bila spremljana na policijo v ulico Luigi Ricci, kjer Je bila zaslišana. Na vprašanje, ali ve, kdo jo je ranil, je povedala, da je bil ta njgn brat. — Takoj nato je šel stražnik v njegovo stanovanje in ga le pozval na policijo, kjer je izpovedal sledeče: »Zenska, ki sem jo ranil, je moja sestra in se imenuje Elvira Tosini. Stara je komaj 18 let, a že Je zašla na slaba pota. Že tedaj, ko je bila komaj 16 let stara, je začela zahajati v slabe družbe. Mati Jo.flfiB sta Jo svarila,, a te aijatt
pomagalo. Z žalostjo moram povedati, da Le začela siliti moja sestra že tedaj v lahkoživo in lahkomiselno življenje. Oče je mnogo trpel zaradi njenega življenja; od žalosti in sramote je umrl. Mati pa je prejokala cele dneve in noči. — Pa to ni bilo še dovolj. Očetova smrt je ni prav nič ganila, niti materine prošnje in solze, pred približno enim mesecem Je izginila .zdoma, iz stanovanja v ulici Acquedotto, in nobeden ni mogel izvedeti kje Je. Ona pa ni nič pisala. — Takrat sem šel na policijo naznaniti njen beg. Policija je poizvedovala na vseh straneh, a ie ni mogla zaslediti nikjer. Ravnotako sem poizvedoval na magistratu in pri sodniji. Zaman, nihče ni vedel ničesar. — Jaz in mati sva bila vsa obupana, zakaj vedela nisva ali je živa, ali mrtva. Mati ie od žalosti zbolela in leži. — Danes pa sem svojo sestro srečal nepričakovano na cesti v ulici delle Acque. Pozdravil sem jo in jo prosil naj vendar pride domov, zakaj mati Je zelo bolna in bi jo še rada videla predno umrje. Ona pa ni hotela priti, ampak smejala se mi je v obraz. — Razburil sem se in kakor v nezavednosti sem zamahnil z dežnikom in sem jo udaril.« — Mladeniču je ime Emil, star je 23 let in je uradnik. Po zaslišanju je bil prepeljan mladenič na policijo v ulico Ricci, kjer se je nahajala nje.gova sestra. Rekla je, da je res bežala z doma, toda to je storila zato, da lahko postane subretka, ker ji ta stan najbolj ugaja. — Su-bretko... Elviro je policija pridržala, Emila pa je izpustila.
40 kg bakra. V soboto popoldne je zapazil delovodja Viljem Hotnveil, da je zmanjkalo iz zaprte omare 40 kg bakra, in to v mehanični delavnici, katere lastnik je Tomaž Holt. Delavnica se nahaja v ulici Tesa, Hovveil je naznanil tatvino svojim predstojnikom, kateri so javiH o zadevi policiji. — Prišli so stražarji in policijski agentje, preiskali so vso delavnico, zasliševali vse delavce, pa brezuspešno; bakra ni bilo nikier. Policijski agentje so šli takoj na delo, preiskali so vse hodnike in dvorišča, ki se nahajajo v bližini delavnice. ravnotako so preiskali vse prodajalne starega železa itd., a bakra vendar niso mogli dobiti. — Zvečer so dobili delavci v omenjeni delavnici tedensko plačo in so se napravili domov, samo dva sta ostala v delavnici: imela sta delati vso noč in dovršiti nekaj delov nekega stroja. Delala sta pridno, okoli polnoči pa zaslišita nenadoma korake v bližnjem oddelku delavnice. V začetku sta mislila, da se nahaja morda v oddelku kak njihov delovodja alj gospodar, toda kmalu sta se prepričala, da sta se varala, zakaj naenkrat so se odprl vrata sosednega oddelka in skozi vrata je pritekel človek, bežal skozi delavnico, kjer sta delala, odprl z veliko spretnostjo zapahe, in predno sta se delavca dobro zavedla, je že bil neznanec na cesti. — Delavca sta hitela za njim na cesto in sta začela kričati, nal se ustavi. Na te ponočne klice pa Je pritekel v bližini službujoči stražnik in je aretiral bežečega človeka v ulici Sette'Fontane. — Na policiji je povedal, da se imenuje Ivan Catta-rin, da Je star 28 let, mehanik, uslu-žben v mehanični delavnici Tomaža Holta. Ko je bil vprašan, kaj je delal v delavnici v tej uri, Je dejal, da je ostal tamkaj, ker je menil, da ostane čez noč pri delu neki njegov tovariš, kateri ga je razžalil; z njim je hotel napraviti račun na samem. Tega mu seveda niso verjeli na policiji, ampak peljali so ga takoj v zapor. Ko so šli zopet pogledat v delavnico, so našli, da so vrata v podstrešju delavnice vlomljena. Cat-tarin se Je pustil zapreti po končanem delu v delavnico, kjer je bil skrit. Ponoči pa Je ylomil podstrešna vrata, in od tu Je prišel do enega oddelka delavnice, v katero je tudi vlomil. Njegov načrt Je bil priti od tu v drugi oddelek delavnice, toda imel je smolo, zakaj tam sta delala dva' tovariša, katerim se ni upal pokapati. Bil Je v pasti. Ker je spoznal. da ne more drugače Iz delavnice, se je spustil skozi vrata drugega oddelka in zbežal, kakor smo napisali v začetku. Najbrže Je hotel izvršiti v noči kako tatvino. — Policija je nanovo preiskala y«o delavnico, bakra pa le ni.
Dva anarhista. »Dan« je prinesel v torek poočllo o napadu, ki te je zgodil v kavarni »Edison« v Tr-stUt Ranjeni Renato SiglicJi m 1» do-
čutil v pondeljek zelo slabo. Imel ie hudo vročico. Zdravniki se bojijo, da bi ne nastalo vnetje ran, kar bi bilo zelo nevarno za ranjenca. V pondeljek zjutraj je prišel zopet v bolnišnico preiskovalni zdravnik, da bi izvedel od Sigliclia, kdo je njegov ranitelj, toda zdravniki niso dovoliji preiskovalnega zdravnika k ranjencu, to pa ravno zato, ker se je nahajal Siglich v hudi vročici. Izpraše-valni sodnik bi utegnil Siglicha razburiti, kar bi prav lahko povzročilo, da bi se poslabšalo bolnikovo stanje. — Preiskovalni sodnik je moral takoj zopet zapustiti bolnišnico bref uspeha. — Danes se počuti ranjeni Siglicli še veliko slabše. Zdravniki so že izgubili upanje, da bi ga morali rešiti zlahka. Vendar še niso nastopile komplikacije. Ko ga je nekoliko popustila vročica, je zahteval izpraševalni zdravnik, da ga pustijo k ranjencu. Dovolili so mu, toda ko je stavil ranjencu vprašanje, kdo ie napadalec, mu je odgovoril z istimi besedami, kakor prvikrat. Skratka: povedati ni hotel ničesar, in izpraševalni zdravnik je moral zopet oditi brez uspeha. — Včeraj in tudi danes je aretirala policija več tujih oseb, da bi našla neznanega anarhista, toda pri vseh osebah se |e izkazalo, da so nedolžne. Tudi po drugih mestih so bile aretirane nekatere sumljive osebe na zahtevo Jukajšnje policije, toda pravega še niso našli. Aretacije nadaljujejo.
Deklica v nevarnosti, da io povozi kočija. V pondeljek zvečer je prišel v mestno bolnišnico mesar Ivan Volkomer, star 38 let, stanujoč v androni S. Cilino. Imel je razne poškodbe na desni strani života. Zdravnik mu je obvezal rane. Ko je bil vprašan, kje in kako se je ranil, je pripovedoval sledeče: »Pred kakimi 20timi minutami sem šel po ulici del Tintore, kar priteče po ulici kočija. V trenotku, ko je bila kočija ravno pred neko hišo, priteče iz nje mala deklica obstane na sredi ulice, ravno pred kočijo. Liudje, ki so yideli nevarnost deklice, so zakričali, jaz pa, ki sem bil prav poleg kočije za sem skočil pred konja in sem potegnil otroka v kraj z vso silo in vso naglico. Pri tem pa sem se spodtaknil in sem padel na tla. V trenotku, ko sem obležal, pa mi je šlo eno kolo kočije čez desno stran telesa, zakaj kočija je letela tako hitro, da nisem utegnil vstati in se umakniti. Deklici pa, katero sem potegnil- z silo na stran, se ni zgodilo ničesar.« — Volkamerove rane so precei hude, toda nevarne niso. — Zal, da ni več mnogo takih ljudi, ki bi se žrtvovali za druge.
Opica lo Je vgrizniia. Da je kdo ugriznjen od psa, se zgodi večkrat, da pa je kdo vgriznjen od opice, slišimo malokdaj pri nas. V pondeljek Je prišla na rešilno postajo v spremstvu Pavlina Weiss, stara 9 let in stanujoča v ulici Farneto 33. Pripovedovala Je, da se je igrala s svojo opico, ki pa se je naenkrat razjezila, skočila nanjo in jo vgrizniia v levo roko. Zdravnik ie deklici razkužil rano in jo obvezal.
Okraden. Krojač. Anton Ukmar le delal v soboto ves dan in celo v nedeljo dopoldne, da je sešil na-, ročeno obleko. Vesel, da Je končal delo. Je zaprl svojo lopo. ki se nahaja v veži hiše št. 86, v ulici Giulia. Stopil je v stanovanje, da se opravi za na izprehod. Ko je prišel pozneje zopet v vežo, je našel lopo odprto, Izgotovljenih oblek pa ni bilo nikjer. Tatovi so vlomili vrata lope in so odnesli ubogemu krojaču dve izgotovljeni obleki in dvoje hlač. Ukmar se je napotil na policijo. — Zares hitri so tržaški tatovi.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA POGAJANJA.
Bolgarska izjava.
Soiiia, 8. aprila. Na tukajšnjih fcompetent. mestih ne vidijo nobenih resnih zaprek za takojšni podpis pre-liminiranega miru. Kar se tiče Bolgarije, je na vsak način pripravljena skleniti mir; odločitev zavlsi na velesilah in od ostalih zaveznikov, na katerih ravnanje pa Bulgarija ne more vplivati. (To je uradno poročilo, iz katerega ie razvidno, da so velesile tisti faktor, ki danes zavlačuje mir. Pred par tedni so ravno različne Times rohnele nad zavezniki, češ, da jih je treba prisiliti, da sklenejo mir. jNaj se s kompetentnih mest zagrozi in zarohni na velesile, ker one so vzrok, da se še dalje preliva kri.)
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Sofija, 9. aprila. Vladni organ »Mir« izraža želio, da bi žurnallstič-
na polemika, ki samo škoduje osvoje-valnemu delu Zaveznikov, bila že končana. Srbski listi, ki izkoriščajo vsled napačnih informacij razburjeno javno mnenje, se zelo motijo, Odnošaji obeh dežela so v pogodbi uravnani. Prihodnjost zaveznikov temelji edino na lojalni izvedbi obojestranskih dolžnosti.
Spor za Solun.
Pariz. 9. aprila. Sem sta dospeli dve depeši, ki govorita o pošiljanju čet, ki naj varujejo posest Soluna.
Iz Sofije. Bolgarska vlada zahteva mesto Solun za sebe in je poslala 10.000 mož od drinopoljske oblegovalne armade pred Kavaio.
Iz Aten. Grška vlada je sklenita odposlati 3 nove divizije pred Solim.
SKUPŠTINA.
Belgrad, 9. aprila. V današnji seji skupščine je vojni minister Bo-žanovič odgovoril na interpelacijo vodje nacionalistov Ribarca. Izjavil je:
Pred Drinopoljem je bilo vsega skupaj 47.860 srbskih vojakov. Ves čas obleganja se je cela srbska vojska popolnoma vzdržavala na račun srbske države. Vojna naloga srbskih čet je bila cerniranje na pozicijah, preprečevanje deblokiranja Turkov In končno sodelovanje pri osvajanju trdnjav. General Ivanov se je zadnji čas odločil za napad na Drinopolje po načrtu, pri katerem je sodeloval tudi srbski general Stepanovič. Določeno je bilo, da se najprej osvoji najslabši to je vzhodni sektor, ostali sektorji bi pa imeli v to svrho potegniti nase vso turško silo, ne da bi napadali utrdbe — razven, kjer bi bilo to nujno potrebno.. Srbi niso le izpolnili te svoje naloge, marveč so utrdbe po vrsti zavzemali; gola demonstracija bi itak ne bila koristila. Srbska vojska je ujela 17.000 turških vojakov in 300 častnikov; šukri pašo je ujel 20. srbski polk. General Ivanov je poslal posebnega kurirja — majorja Stojilova, da v njegovem imenu čestital generalu Stepanoviču. Vse srbske izgube pri naskoku znašajo 453 mrtvih. 1917 ranjenih; na ranah je umrlo 26, na raznih boleznih pa 608 srbskih vojakov. Od začetka obleganja do konca je obolelo vsega skupaj 19.320 srbskih vojakov. Vojni plen se razdeli po razmerju polkov, ki so sodelovali pri obleganju.
RUSIJA PREPOVE SLOVANOFILSKE DEMONSTRA^JE.
Petrograd, 9. aprila. Danes Je bilo izdano cesarsko povelje, ki prepoveduje vojaškim osebam vseh vrst udeleževati se manifestacij takšnih smeri, kot je bila 6. t. m.
DEMONSTRACIJA IN BLOKADA.
Dunaj, 9. aprila. Dunajska »Zeit« poroča iz inforirane strani, da do tega trenutka ni še nobenega uradnega poročila, da bi se bili poveljniki mednarodnega brodovja izrekli o izvedbi blokade. Kakor hitro se pa odločijo za blokado, se bo uradno naznanilo in bo sklep takoj stopil v veljavo. Pred notiflkacijo se pa ne more pričeti z blokado.
SAZANOVA DEMISIJA.
Petrograd, 9. aprila. Kljub temu, da car ne sprejme Sazanove demisije, bo vendar Sazanov — tako se govori — odstopil in na njegovo mesto pride carigrajski poslanik Giers. To se zgodi, kakor hitro se urede vsa vprašanja, nastala v balkanski krizi, imenoma, ko bo rešeno skadersko vprašanje. (Zadnjič enkrat smo poročali slično vest o avstrijskem ministru Berchtoldu.)
VLADA NE DOVOLI PREDUJEMA.
Praga, 9. aprila. Ker so izčrpana vsa sredstva, ne dovoli vlada češkemu deželnemu odboru nikakega predujma več. Izvoli se trileten komisija, ki bo proučavala, kako priti do novih sredstev; najbrže se najame novo posojilo. Situacija je kritična, in imenovanje vladnega komisarja za kraljestvo Češko ni izključeno.
SEJA SOCIALISTIČNO - ZAVAROVALNEGA ODSEKA.
Dunaj, 9. aprila. Socialno-zava-rovalnega odseka odbor se sestane še pred sejo zbornice. In sicer v najkrajšem času. Vršila so se že posvetovanja s klubovimi načelniki.
— Ustanovni občni zbor »Slovanskega kluba« se vrši danes v Četrtek ob 6. uri v posvetovalnici na magistratu. Na dnevnem redu je: 1.) volitev odbora in 2.) sučajnosti Udeleži se pa lahko občnega zbora vsakdo, ki se za slovanstvo in njegova aktualna vprašanja zanima.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-IJana-Glince 92.
Tržaške Slovence
opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK, Sv. Ivan.
TROGAR, ulica Giulia.
BONORA. ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana.
STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC, ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Mlramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere.
ARTOŠ, ulica Belvedere.
KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA. Rojan.
BEN USI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Mar/lo. RAUTINGER. ulica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni.
SCHERMIN. ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina. ,. BELLO. ulica V. Berninf. (iRAMATICOPULO, trg Bfriera PAPIČ, ulica Sete Fontane. MURARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rlvo.
RONČEL.!, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR, Rocol.
SCHIMPF. državni kolodvor. SCHMELZER, Juž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu.
Naročite in širite ,Dan‘
m
Laška kuhinja
v I-jj-a/bljecni.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino iz deželne kleti Paronco in Brioni.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
skladišča se išče.
Tvrdka M. Spreitzer,
Ljubljana, Vojaška ulica 2.
*rv«nn>Yminit»ui«BaK7iMiirui
tr
Kupujte „I)an“.
n
Dan“
„I)an“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dari
«
Dan“ C
n
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
Je najodločnejSi neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 170.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
rinaša interesantne znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasno krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Modistiuja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
PETAR JERAI
TRST VIA S. 6I0VAM1I g.
Moderno pobištvo. Lastna delavnica.
Edna posebnost likerja je
Zdravnik želadča:4
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
t
Radi prevelike zaloge blaga dajem
20°|o popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Potrebščine za telovadce
hlače, majice, čevlje, kakor tudi za uniformiranje, srajce, čepice, peresa, kokarde, monogran^i, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za odznake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode
P. Magdič, Ljubljana,
nasproti glavne = pošte =
Liniilianska kreditna banka v Ljubljani. “<^d
Stritarjeva ulica štev. £5, (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4VL