Gospodarske stvari. Vzreja goveje živine. (Konec.) Sila imeaitao je pri kravali, da so zdrave in ,,dobre kože", kedar ae spravijo k biku. Nič manj pa gre akrbeti za bika, tudi ta bodi ,,dobre kože" ia zdravega, čilega života ! Seao, prga, ržeai kruh atori tudi biku dobro. V kruhu naj ae manjka aoli, to zato, da ga žival raje je ia bolje ji tekne. Kedar je goapodar živali dobro stregel, ni še s tem vsega atoril, tndi za dobro pašo ji bode skrbel. V ta aamea bode koacem meseca februvarija in v početku meseca marcija pašaike ia aeaožeti z braao prevlekel in tudi, ako le premore, aekoliko umetnega gnoja aa nje potrosil. Na tak način dobi živina dobro ia zdravo pašo ia če ai vreme aeugodao, bode tudi obilaa. Najbolja paša je za krave taka, ki iaia v sebi mnogo apna in fosforove kisliae. Ako si tako skrbel živalim za krmo ia pašo, ae more ti izpodleteti ali vaaj tvoja krivnja ae bode, ako ae ti ne aagodi po tvoji volji. Da ae pa iz dobrega teleta vzredi dobra krava, daje se teletu prvih 6 ali 7 teduov kravje naleko ia sicer toplo brez vode ali tudi brez posnetega mleka, najmaaj po trikrat na dea. V tem bode aajbolje, 6e dobi tele prvi teden 21 litrov mleka, poteni pa se mu ga daje čedalje več, v drugem tedau aaj ga dobi že vkup 63 litrov. Pri tem aaj ostaae do 4. ali 5. tedaa, tedaj začenja tele že jeati nekaj seaa ia v petem tedau sme se aiu nadrobiti kaj malega prge v mleko. V 8. tedau pa naj pije vaak dea poleg malega mleka še 3 litre sladkega vrhujeaega mleka. Vravnati je to tako, da dobi v tern tedau tele 52 litrov sladkega, 22 litrov vrlinjeaega mleka še V3 kilo prge vaak dea. Sladkega ia mleka daje se aiu poslej zrairom maaj, zato pa aaj dobi vee vrhajeaega mleka. V deveteia tedau prideae se še Vs kilo stolčenega ovaa ali ržene moke, bolje pa še je, ako se mu daje aamesto moke koj V5 kilo ržeaega kruha. To naj ostane do 10. tedaa. Kedar pa izpustiš tele aa pašo, dajaj mu še vedao po 5 litrov mleka ia lanene moke, prge, ovsa in kruha. Ako ga ae moreš izpuatiti aa pašo, dajaj pa mu vedao zadosti aena, ne bode škoda, če prideaeš še ržeaega kruba. Če človek zauemarja krmljeaje v prvem letu, stori to tudi v drugem letu ia še bitreje, kajti boljo pašo odloči za krave, teleta pa se naj pasejo, kjer rada, za aje aiu je mala skrb. To ai prav in se kazujuje aa živiai in škodo ima le gospodar. Ne bilo bi tudi dobro, ko bi se prvo leto akrbelo za tele, drugo leto pa ne ia bi ae pustilo na alabi paši, tedaj dobi tele pač meaa, ali kosti so slabe ia život ai lepe oblike. Za meaarja jili še človek potlej vzredi, aikakor pa za dobro pleme. Kdor pa ae skrbi za prvo leto, pa tudi drugo leto slabo za tele, tak si ae vzredi aikoli kaj prida živali. Njemu velja : ,,Revni hlev, revai štev!" Se liuje bi bilo za-nj, ki je prvo leto lepo skrbel za tele, potlej pa bi ga zaaemaril. Tak bi izgubil vse, kar je prvo leto za aj izdal, teleta v tretjem ali četrtem letu čejo krrno in pašo tako, da še jim aajboljša ai predobra. Iz tega pa si lehko posname, kdor le hoče, da ai dobro, če se živini prikrajšuje pasa in tam se ae dela prav, kjer so skupne ali občiuske pašo, pa ai jih čejo kmetje med aebe razdeliti. Razdelitev bi že bila prav, toda veliko vprašanje je, ali ai bodo svoje ko8e kmetje lepo iu dobro priredili. Še bolj pa, ali jim splob ne bode maajkalo paše. Tedaj pa rečemo: Kmetje skrbite, da bote take paše, ki jih že imate, vzboljsali ter jih gaojili, kakor kaže, aikar pa, da bi še gaoj, ki ga pusti živiaa aa njib, še le prodavali! To je varčaost, da se je Bog usmili. Sejmovi. Dae 27. februvarija v Slov. Gradcu. Dae 28. februvurija v Celji in v Vitaaji. Dae 1. marcija v Radgoai ia dne 2. marcija aaVraaskem. Dae 3. marcija v Rušab, vLučaiiah, v Oplotaici ia v Slov. Gradci.