Štev. 230.
POLITIČEN LIST ZA
-
I NfiROD.
Leto XXXII,
tLJredniitvo je V Kopitarjevih ulicah štev. t.
(vhod če z dverličc oad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 —13. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. \	Urednlikegsi telefona iter. 74.
V Ljubljani, v soboto, 8 oktobra 1904.
lakaja vsak dan, isvsemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Valja po pošti prejemam: sa celo leto 3< K, sa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20h. Vupravniltv« prejeman: sa celo leto 20 K, ia pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
UpravnIStvo ie v Kopitarjevih ulicah""stev"^T^ Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — laaeratl te računajo enostopna petltvrsta (dolilna >1 milimetrov) ia enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 b. v reklamnih noticah stane enostopna garmondvr«t» M b. — Pri večkratnem ob|avljen|a primeren popasl.
Uprarniikega telefona iter. 188.
Za čast slovenskega jezika.
V seji kranjskega deželnega zbora dne 30. septembra je deželni predsednik baron Hein v razpravi o nujnem predlogu posl. dr. Šusteršiča gledd netočnih in neresničnih poročil c. kr. korespondenčnega urada dosledno le nemški govoril.
Poslanec D r o b n i č je takoj nato odločno protestiral proti temu, da dež. predsednik govori nemški, česar on ne razume.
Nato se oglasi poslanec dr. Krek, ki izjavi:
Jaz samo prav na kratko izjavljam, da sem, kakor hitro je po slovenski razpravi, ko je bil predlog vložen od slovenske strani, gospod deželni predsednik poprijel za besedo, šel iz dvorane in tudi nisem slišal, kaj je govoril. Slučaj pa, ki se je ravno sedaj zgodil z gospodom poslancem Drobničem, ta je dokaz, kako v resnici nesmiselna je taka centralna vlada, ki trpi v deželi s pretežno slovensko večino moža, ki se ne more razgovarjati s to večino, kakor se spodobi. Ta slučaj je tipičen. Naše l;udstvo ima pravico voliti svoje zastopnike, najsi bodo tudi nevešči nemškega jezika. Do tega vendar še nismo prišli, da bi se smelo zahtevati, da morajo deželni poslanci pri nas na Kranjskem biti vešči nemškega jezika. Če se pomisli, kako se dela z našim življem na Štajerskem, v Istri, nas mora obliti rdečica, ako proti temu ne protestujemo po svoji sili. Gospoda! Jaz mislim, da more današnji dan imeti usodnih, lepih posledic za na-daljni razvoj naše politike; danes je mogoče vsaj srca nekake pripraviti, da bomo v skupnih stvareh postopali skupno. Prva točka danes pa je po tem, kar se je zgodile in kar se je prej od te strani govorilo, da se obrnem proti sedežu deželnega predsednika in vam zakličem: „Tam je naš Aman!"
(Gromovito odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji.)
Za čast naše dežele.
(Govor poslanca dr. Kreka v deželnem zboru dne 30. septembra.)
Visoka zbornica! Tudi jaz bi se drznil izpregovoriti par besed v to, da bi priporočal nujnost predlog«, ki ga je stavil gospod dr. Susteršič, in sicer zlasti z ozirom na besede, k»tore smo ravnokar slišali od gospodov predgov orni kov dr. Tavčarja in ljubljanskega župana Hribarja. Gospoda, ne samo to ni reB, da bi se bilo z današnjim predlogom nameravalo poBtaviti kako past narodno-napredni stranki, ampak nasprotno je res, da je ravno razprava že dosedaj dokazala, da se je s tem predlogom dokazalo, da imamo s gospodi na tej strani mnogo skupnih Btvari, in da mora priti ča«», da bomo delovali složno in skupno. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji.)
Pokazalo se je, gospoda, zlasti to, da imamo vsi soglasno, kakor moram sklepati po izjavi gospoda dr. Tavčarja in gospoda Hribarja, da imamo v deželnem predsed niku našem nasprotnika našega naroda in da moramo proti njemu tudi skupno nastopiti. Gospoda, to se je pokazalo pri današnji raspravi in že ta uspeh ja velik. Potem pa preidem dalje in iz argumentov, katere je navajal gospod dr. Tavčar proti nujnosti, ozir. da opravičuje svoje glasovanje proti nujnosti, posnamem argumente, ki govore za to, da bi dr. Tavčar glasoval za nujnost. Gospod dr. Tavčar pravi, da zahteva reelnega uspeha in da je ta reelni uspeh zagotovljen — to so bila njegova izvajanja — šele potem, ako bi se stranke, ali vsaj obe naši stranki, sporazumeli v tej zadevi ia bi po treznem pre-Bojevanju vseh aktov, ki so za to potrebni, potem dovršili poročilo, iz katerega bi se potem razvidelo, da imamo mi prav, oziroma da je treba varovati čast naše dežele nasproti tendencioznim poročilom kerespon-denčrega urada. Gospoda, naš nujni predlog pač ne namerava ničesar drugega, kakor le to, da zagotovimo tak reelni uspeh. Meni
se čudno vidi, da je gospod poslanec Hri bar izustil stavek, zakaj da se o tem laz-pravlja že danes. Pa danes ie se mora razpravljati, kajti ie danes je imela napačna ic formacija ta reelni uspeh, da je nekaj naših dijakov po nedolžnem sedelo v temnici, dsnes že je reelni uspeh teh lažnivih poročil ta, da misli tuja javnost, da smo mi narod ubijavcev, narod sirovežev, narod, gi ne more trpeti nobenega tu;ca med seboj. Vsled tega je terej vsaka mi nuta izgubljena, ako ne Btorimo tega, kar moramo. Mi pa, mi ne moremo s Bvojega stališča drugače priti tukaj v zbornici in iskati stika z nasprotno stranko, kakor s predlogi, ker druga pot je za danes presekana, in dokler ne ugltdite drugega pota, bs nikar ne čudite, da mi na ta način iščemo stika s svojimi slovenskimi tovariši.
G. dr. Tavčar je dejal, da če bi se sprejela nujnost, ni mogoče doseči tega uspeha. V par besedah utemelji g. dr. Su sterčič meritorno predlog, in potem se izroči odseku. Lahko tudi predlagate samo-biojen odsek, in prepričan som, du smem govoriti v im°nu naše stranke, ako rečem, da se bomo mi tudi udeležili delovanja v tem odseku. (Živahno odobravanje na le-vioi.)
To se torej lahko napravi, in v vaših rokah je, gospodje nasprotne stranke, da dobi ta odsek ta predlog v roke ter se ž njim bavi. Za nas se ne gre za to, kaj da pravijo Andervvald in drugi, ampak za to, da mi kot zastopniki slovenskega ljudstva v tej deželi demonstriramo, kakor je rekel g. dr. Šusteršič, slovesno pred svetom, d a n e p u s t i m o, d a bi bila naša deželna vlada sokriva, da se vzdržuje med tujci krivično mišljenje, kakor da bi bila naša dežela, naš narod — narod ubijavcev, narod sirovežev. (Burne odobravanje na levi in ploskanje na galeriji.)
Jaz sam sem že večkrat v tujini in na Dunaju slišal o tem. Bil sem, da povem le
en slučaj, v tramvaju na Dunaju, kar za-slišim, da nekdo za menoj zabavlja čez Kranjce, kako da so sirovi. Hitro se obrnem in rečem: „To ni res! Kje imate dokaze?" On pa mi pravi: „Vsi časopisi tako pišejo* kako je kranjsko ljudstvo sirovp."
Gospodje, kaj naj rečemo "bi to, kdo je kriv, da to naše dobro ljudstvo, ki ne pozabi dobrega biriča, dobrega eksekutorja, ki dobrega žandarja hvali leta in leta, da to naše ljudstvo potem obrekujejo po svetu kot narod ubijavcev in sirovežev !
Proti temu treba protestirati! (Odobravanje)
V nujnem predlogu sta navedena samo dva fakti, a ta dva fakta pomenjita princip, princip dež. vlade tukaj na Kranjskem.
Gospodje, mi moramo pokazati, da ne pustimo, da bi se čast našega naroda in čast naše dežele kratila na tak način. Ta princip se mora izpremeniti, in če je mož, ki se kot šef dežele drži tega principa, nesposoben, da bi iipremenil ta princip, potem naj si pomaga drugam.
Naše ljudstvo se opisuje kot neotesano, in vendar nam pričajo dejanske razmere, da mi nimamo razun češkega tako izobraženega ljudstva v Avstriji, ki bi tako koprnelo po napredku in po duševni presveti, kakor je naše ljudstvo. Za ta napredek našega ljudstva se imamo zahvaliti tudi boju, ki rodi ideje, ki rodi življenje.
Kdor živi sredi med ljudstvom in vidi, kako je napredovalo in kako je doseglo v svoji izobrazbi neki višek, o katerem še sanjali nismo pred 30 leti, bode potem z ozirom na to pripoznal i čast temu ljudstvu. Naši ljudje se obnašajo dostojno, povsod na tujem, kamor pridejo, so spoštovani kot dobri, pošteni in tolerantni ljudje. Če ima naše ljudstvo kako napako, je ptč ti, da pozna premalo živahnega temperamenta v obrambi svoje narodne časti in lasti. Gospodje, ali je to, da se na tak način postopa proti našemu narodu, kakor kažeta ta dva aluSaja in kakor kaže vse postopanje naše dež. vlade, ali je to tudi, pravim, varovanje
LISTEK.
v
Spehovka.
Spisal V. K.
Spoštovani gospod Valerijan Maroga, nadepolni gimnazijski suplert za nižje razrede, je ležal v svoji postelji, složno je stegoval svojega rojstva drobehne koščice; roke je imel na zglavju pod pleša in je premišljeval sebe in svoje življenje.
Gospod Valerijan je bil hud {optimist; vrhutega je bil srečno zaročen — danes ob enajstih naj bi so vršila njegova poroka s častitljevo devico Marijano Šivankovičevo — tako bi torej mogle navdajati gospoda ženina žale misli ? Blažen nasmeh mu jo igral okoli širokib, kakor oteklih usten, ki ao nad njimi poganjale kratke, črna kocine, sicer redke, zato pa močne in trde, kakor na Rakuni zelo rabljeni krtači. Edino okno njegove stnnice je bilo zagrnjeno z rdečim za-grinjaleem, ki je menda v burnih časih Val ^asorja vihralo kot zastava kakšnega tur Bkega barjaktsrja pred ljubljanskimi zidinami
in v vročih praskah zadobilo toliko ran, da so zdaj veseli jutri nji žarki poletnega solnca brez težave prodirali v malo sobo mladega učenjaka. Dasi je bila ura že sedem, se gospod Valerijan Maroga kar ni mogel dvigniti z ležišča, ampak tiho je ležal in opazoval muho, ki je lezla na okrhanem stropu zdaj sem zdaj tja brez pravega cilja, kakor je to že stara slaba navada vseh lahkomi solnih muh.
Ia gospod Maroga se je nosmehljal še zadovoljneje, ko je pomislil, kako visoko nadkriljuje zanikamo živalco, akoprav leži on spodaj, in kako se mu danes vse zaobrne ša na mnogo bolje ! Mislil je same prijetne misli in spominjal se je samih prijetnih dni.
Prvi tak lep dan jo bil oni, ko je bil po birmi povab^en pri svojem botrčku na kosilo. To je bilo lepo ! Z juho in mesom si ni preobložil želodca in najprijaznejše be sede botra ga niso zavedle, da bi si vzel katere jedi šo drugič na krožnik, zakij dobro jo vedel, da pride naposled na mizo — špehovka ! Že od svojega starega očeta jo bil mnogokaterokrat slišal, da je na vsem
botjem svetu ni boljše jed;, nego je špe-hova potica. Cilo v deveti deželi ni dobiti nič boljšega, v čudni deželi, kjer letajo pečena piščeta po zraku in imajo za vsako nego na špago pri' ezan polič vina ! Tako so trdili tudi stara mati, in mali Marcga je vorjel vsako besedo. H.alisana špehovka pa so mu je odslej zdela pravi nedesežni ideal, zlaBti odkar mu je umrl dobri boter.
Starši so ga dali študirat v Ljubljano. Maroga je šel z veselim srcem od doma. Ode so namreč večkrat rekli, da se v Ljub-liani dobi vsega zlomka, še ve^, kaker si kdo božji sam more domisliti. /.9 se je nadejal Maroga, da bo jedel v stolnem mestu same špehovke, toda varal sa je revež ! Kamorkoli je prišel, nikjer ni dobil, po čemer mu je koprnelo srce, oziroma želodec, vnet za vsa lepe, vzvišene in dobre špehovke. Oh, ideal mu je ostal nedoaožen ! Tolažil jo uboJca !e prijeten spomin na birmo, na tisti krasni dan, ko so je najedel Maroga botrove pctice tako, da so ga morali kmalu odvesti vunkaj za hišo na dober zrak.
Naredil jo maturo, in zdaj ga je bilo še bolj sram, kakor prej, da bi povpraševal po
ljubljeni potici. Srečno je prestradal svoja leta na Dunaju, aupliral je na raznih mestih, povsod zadovoljen s svo(o dolgočasno usedo, kakor se spodobi vsakemu pravemu filozofu. Naposled ga je zanesel življenja tok v Ljubljano.
In tukaj je našel svoj ideal, svojo špe-hovko !
Obedovat je hodil namreč h gospodični Marijani Šivankovičevi. Ta gospodična je bila doživela že svojih trideset do štirideset zim; mlada ni bila torej in lopa tudi ne, ampak bila je že precej sitna. Znala pa je izvrstno kuhati, in lejte, enkrat, ravno na debeli četrtek je bilo, tedaj je prinesla Si-vankovičeva Marijana na mizo — špehovko!
Špehovko! Špehovko! Ko io je gosped suplent Valerijan Maroga zagledal, toliko da od veselja ni znak padel s stola. Prevrnil je steklenici za jesih in olje, gledal je nekaj trenutkov kakor zaboden kozliček in se krepko prijel za nos, da bi se prepričal, čo niso vse to le sanje. Potem pa je poskočil na noge in je jel plesati okoli mize, kakor Indijanec okoli svoje žrtve.
Gospodična Šivankovičeva je skoraj
nemške posesti med nami? Ali je to po mišljenju vlade tudi nemška poaest, da ae mora o slovenskem ljudstvu trditi, da je sirovo, da je divje, da je neizobraženo?
Mislim, da moramo to izvzeti is nemške posesti Če je pa to nemška posest, isjav-ljam, da bodemo zasledovali vse, kar imajo Nemci po krivici, in natančno ločili, kaj je nemška last in kaj je nemška posest. Ta boj bo opravičen, kajti naša last je naša čast in čast našega ljudstva, in zato Be hočemo bo riti nasproti komurkoli, nasproti vladi in nasproti drugim svojim neprijateljero.
Kdor je torej te misli, naj glasuje z nami! (Burno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji.)
V službi nasprotnikov
•Slov. Narcd« je že večkrat pokazal, da služi nasprotnikom tudi v vprašanjih glede slovenske meje. Veličasten shod na Strmcu na Koroškem blati, ponižuje kakor najzagri-zenejši nasprotnik n|egovo veljavo in sploh kaže, da u,u ni za skupno narodno delo. Ves čas, odkar se je začelo na Koroškem slovenske društveno gibanje, ni bilo tako sijajnega shoda slovenskih mladeničev, a kljub temu »Narod" samo zabavlja. Tisti »Narodovi" zabavljači p» doslej niso doka zali, da znajo kaj boljšega, požrtvovalno narodno delo jim ne diši, zato se nanje tudi ozirali ne bomo. Ko bi čakali na njihovo narodno delo, bi čakali zaman.
V četrtek je priobčil »Narod« članek o tem sbodu, ki je pisan tako, kakcr bi bil naročen od dr. Tavčarjevih zaveznikov Nem cev. Značilno je, da dopisniku posebno ne ugaja, da bi se nepolitična slov. društva na Koroškem združila š „Slov. kršč.-soc zvezo" v Ljubljani in tako s trdno organizacijo dobila moč. Razumemo, razkosane bi nas radi pozobali in za te namene se prodaja tudi »Slo v. Narod«!
Istočasno kot »Slov. Narod«, smo dobili v roke tudi celovški »Mir«, ki pi3e tole:
»Veličasten shod na Velikem Strmcu je bil res krasen, v vzornem redu in čistem navdušenju P o -menil je nepričakovano močni pojav slovenskega življa v deželi. Na shodu ni bilo samo 600 kakor smo zadnjič poročali, ampak 900, in pri sv. masi in pridigi pa jih je bilo okoli 1200. Ljudstvo tega shoda r.e more pozabiti, in povprašuje, kdaj ho zopet in zakaj ga že toliko let ni bilo. Smatrajo ga torej kot tabor posebne vrste in posebnega pomena. Največje veselje pa imamo mi sami, mi mia deniči! Pokazaii smo ee! Za vero io narod! Drugo leto zopet radi prihitimo, pa naj bo skupni shod kjersioodi!«
Ali ču.ete ta glas, gg »Narodotci« ?
Na drugem mestu pa je »Mir«, še predno so v Celovcu br<li -Narodovi« no tico, napisal pod naslov m »Shod na Velikem Strmcu in nasprotniki« notioo, ki se glasi: »To jih ima ! Lazijo okrog potrti in pobiti, kakor da bi jih mi imeli csl čas zborovanja pod petami. Naši nemčurji poznajo v deželi le take Slo vence, ki se za Nemce čutijo, ter so k njim tudi štejejo ('). Ca pa kdo reče, da je Slovenec e dušo in telesom, imajo ga ali za „hecaria", ali za »Kranjca", ali za novo »bind;š±rja", za vse prej, le za koroškega Slovenca ne. In tu jim je sveta, dokazana resnica. Tedai pa t» shod! Kar tisoč moštva, ki je ponosno bilo ob junaške prsi: mi smo Slovenci z duSo in telesom ! — ka) tscega pa je preveč! Nemškega M helns, ki je mis'.il, ^a je pohru-.tal že zadojega Slo
venca v deželi, je ta shod čisto zmešal. Po zabil je na »novo« slovenščino, na hujskače iz Kranjskega, na »klerikalizem«, na vse! Ne vč kaj bi poročal. Teh treh zmajev na shodu še videl ni! Nasprotniki so smrtno-bledi hodili okrog množice, tresle so se jim hlače. Ni se nam zdelo vredno pognati jih proč, kar bi zaslužili. Ia šele šentjurski in domačalaki učitelj — še sdaj menda nista prišla prav k sebi. Elen sedaj ne zna več šteti do 42 drugi pa ne zna meriti 12 in pol metra daleč Vrla polarna bramba iz St. Jakoba, ki je v 21 parih krepko prikorakala v sredino zborovalcev, jima sivč ne dopade. Torej ta|a»i jo! V „Bauemieitung" raztro bimo: »Ftinf mandlan« — oj ti slavna kultura in resnicoljubnost nemčurjev! Ia zapomnita si, dolgo se ne bodala več upala norčevati z nami. Ponorčevala sta se s s v. pridigo, ko sta pisala v »Bauernzei-lung«, da še k r a v a je ni mogla poslu šati. In poncrčevala sta se javno v časopisu s pridnim, poštenim, obče spoštovanim do mačinom, ki v miru in poštenosti služi s svojimi rokami svoj ljubi kruhek, ter vestno plačuie svoj davek. Fej!«
Ali čujeta gg. »Narodovci?« Ali niso napadi koroških nemškutarsko-liberalnih uči teljev popolnoma slični napadom v »Narodu«. Ali imajo ti ljudje tudi v »Narodu« zavetišče? Ali se res vaša zveza razteza med vse nemškutarBtvo na Slovenskem ? Fej !
pisma iz Srbije.
»Slovenski Narod" ni poro-Cal isti ne. — Slovenski umetniki in kralj Peter. — Francoski častniki v Belgrad u. — Knez Nikola. — Balkanska
zveza. — Raznoterosti.
Belgrad, 4. okt.
Danes sem prejel štev. 222 „Slov. Naroda" z dne 29. septembra, v kateri se njegov sourednik huduje na srbske vladne kroge, češ, da mu niso šli na roke. V svojem dopisu celo vpraša: Ali ni Srbija slovar,sta država? »Narodov- sotrudnik je bil sam v Bjlgradu ter priznava v uvodu svo jega poročila, da so se svečanosti završile nad vse pričakovanje sijajno in brez vsakega disakorda. Iz tega moremo sklepati, da vsa njegova nevol|a izvira odtod, ker mu vstop v kcnak ni bil dovoljen in ker v gledišču ci dobil lože na galeriji. Ne ugovarjali bi. ko bi se raditega jezil nad vlado in štfom tiskovne pisarne, a da kot Slovenec ta svoj srd na tak način pokaže pred javnostjo, to ni lepo, in celo ne, ker ni pravo. On sam je kriv, da nI bil v konafcu in da ni dobil lože na tretji galeriji. Kakor vsi drugi novinarji, je tudi »Narodov" poroča valeč dobil vstopnico za aatedralno cerkev, kjer ae je vrš lo kronanje. Take vstopnice so dobili generali, diplomati in novinarji, med baturimi je bil tudi »Narodov* poročevalec. Sef tiskovne pisarne, visoko caobra-žen in vrlo prijazen človek, g Balugjič, je sam dal »Narodovemu" poročevalcu vstopnico za cerkev ter prosil vse akupfcj, naj po kronanju vsi p ,čakajo, da gredo ž njim na dvor. Ali je torej gospod B»lug|č kriv, ako ga niso počakali vsi novinarji in niso prigii v konak? Mnogi novinarji so še pred kon-čaiim kronanjem zapustili cerkev, da na ulici vidijo kralja. Diugi časnikarji, med n]inai angleški, francisk', italijanski, nemški, norveški in mažarski, a samo trije židje — vseh skupaj do 50 — so počakali v cerkvi in prish na dvor. V množici pa posneje ni bilo mogoče najti zaostalih.
Gledališče ja bilo zgrajeno pred 40. leti in je za sedanje razmere prerra|hno. Za
okamenela od strahu, ker je mislila, da je gospod profesor od same prehude učenosti zblaznel. Že je premišljevala, koga bi poklicala pomagat, da bi spravili nesrečneža iz-lepa na Studenec; kar pa se je gospod Ma-roga umiril, sedel za mizo in začel jesti kakor vsak pameten in lačen Evropejec.
»Izvrstno! izborno!" je nosljal s polnimi ustmi in kimal kakor konj, ki zavoha oves. Marijana pa je šla po nov prt.
Ena, dve, tri, in špehovka je bila na gorkem. Hitro, prehitro je izginila, kakor ginejo lepe jutranje sanje, ne da bi zapustile količkaj sledu. Gospod suplent je po-papal tudi vse drobtinice.
„Zakaj mi pa prej niste nikoli naredili špehovke?" je vprašal gospodično, ko se je vrnila.
»I — ko bi bila vedela! Zakaj mi pa niste nikdar nič rekli ?" je odgovorila Marijana in pregrinjala svež prt po obrisani mizi.
»Zeniral sem se. Čakajte, gospodična — oprostite, da sem bil tako neroden, jesih in olje in prt kajpada zaračunite posebej — torej, gospodična, poslušajte me. Hm! Vsak
človek ima svoje napake, to se pravi, vsak človek uživa posebno rad gotovo jed."
»Jaz imam najrajši kofedro", mu je pre-strigla Marijana besedo.
»No vidite, gospodična! Ozrimo se nekoliko po zgodovini in poglejmo, kaj so radi jedli slavni možje. Hm, hm! Džingiskan na primer je ljubil krvave klobase, Mohamed janjetino, Napoleon črno kavo ali kofedro, kakor se izvolite vi izražati, in pa piščance k la Marengo, Radecki postrvi. Lukul je najrajše užival slavčeve jezičke, Newton kislo zelje, Rafael rižoto s kurjimi želodčki, Krištof Kolumb kurja jajca, Luther vampe, Trubar žganjce in mlečni močnik, Crispi polento s cipami, Schopenhauer ostrige v paštetah, Robinzon rozine brez potic, Homer — ali ste že kaj slišali o Homerju?"
„Nič, gospod profesor."
„No, nič ne dd — Homer je imel rad grozdje in med, Shakespeare ocvrte žabe in špinačo, Cervantes pečen kostanj. Beethoven pomaranče, Geethe kračo, Lessing lečo, Prešeren šparglje in rake, Vodnik ribe in bre-žanko, Jurčič polhe, Simon jenko pražene
slavnostno predstavo so bile razdane vse vstopnice osebam, ki so po svojem dosto janttvu morale biti v gledišču. Navzlic temu je g. Balugjič za časmkarie preskrbel štiri I o že. V vsako ložo more 6 oseb, torej skupaj 24. Časnikarjev pa je bilo do 100, in vsakteri je hotel biti pri predstavi. Zato je g. Ba-lugj 6 naprosil Časnikarje, da sa vrstč na vsake pol ure. In s tem so bili vsi zadovoljni. G. Balugfič je pripomnil, da ima še nekaj vstopnic za tretjo galerijo, kjer pa so slaba mest?. »Narodov* poročevalec pa cd govori, da je zadovoljen tudi s tretjo gale rijo, samo da more biti pri celi predstavi.
Sedaj se pa jezi, da je moral biti na tretji galeriji. Komu je to podobno ? Io kar se tiče banketa v „Grand hotelu«, je stvar i«ta. G Bilugjid j« hotel da bodi bauket za časnikane v petek, dne 23. septembra zvečer. — Temu banketu je hotel prisostvovati sam minister za notranje posle. Ker pa bo mnogi časnikarji hoteli preje oditi, je bil banket v četrtek. Za slovanske časnikarje pa j« g. Balugjič hotel prirediti poseben banket, ki pa je izostal vsled tega, ker so slovanski časnikarji ujovar ali, da se je drugim pr radii banket dan preje. — Iz tega je raz vidno, da je »Narodov" poročivalec neopravičeno stresal s ojo jezo. To ni lepo, ker je dal slovanskim nepnjateljem povod, da mo rejo izpirati svoja usta.
Kralj Peter je včeraj tretjič obiskal ju goslovansko raistavn ter kupil več slik od Srbov, Slovencev, Hrvatov in Bolgarov. Od slovenskih umetnikov je kralj kupil osem slik, in scer: G. Birola »Caikov na Bregu«; Zalke Novakove »Mapi«; Iv-»na Govekarja »S<-lo Okulis«; Matije Jama .Na Amferi« m »Selška koča"; R. Jakopiča »Pod brezami"; G. Tratnika .Salo Kožarje«; F. Vesela »Bsjue« in Jos Ajleca skulpturo »Miadi Favn*. Tako bodo dela slovenskih umetnikov krasila dvor srbskega kralja. Za sliko F. Vesela (.Bijke«) je kralj plačal 3000 frankov. T ' je bila najdražja slovenska sliša Obiskovalci 80 ae mnrgo zanimali za slovenska dela ki utegnejo biti prva v razstavi. Vsi listi bo d.slej najbolj pohvalili slovenske slike.
Razstava ostane odprta do 18. oktobra, da jo vidijo tudi francoski častniki, tovariši kralja Petra iz francoske vojne akademije, ki 15. t. m. pridejo v Belgrad. Na čelu teh častnikov je general de Pernis, poveljnik VIII. divizije. Častniki bodo slovesno sprejeti in povabljeni k trem banketom; enega priredi kralj, drugega vlada in tretjega častniki belgrajske posadke, j ^
Bosanska vlada je hotela, da se druga jugoslovanska razstava priredi v Sarajevu. Srbski umetniki pa so včeraj sklenili, da se te razstave ne udeležč.
Knez Nikola se je presrčno zahvalil za prijazni sprejem prestolonaslednika Danila.
Rumunski listi so nedavno poročali, da črnogorski prestolonaslednik Danilo še to jesen obišče kneza Ferdinanda v Sofiji in da bode ob tej priliki ustvarjena zveza med Srbijo, Črno Goro in Bolgarijo. Koliko je na tem istine, to ni znano, a dvomim, da bi se ta ideja že sedaj izvršila. Srbski poslanik v Sofiji, Simic, dosedanji šef s<bske propagande v Makedoniji, je imel danes dolgo avdijenco pri kralju, jutri se povrne na svoje mesto.
Poročali ste, da kralj Peter obišče kneza Ferdinanda. Srbska vlada je demen-tovala ta glas, češ, da kralj to leto ne pojde v Bolgarijo. Navzlic temu moram zatrditi, da pojde kralj Peter v oktobru ali novembru v Sofijo.
Jutri se kralj Peter z obema sinoma odpelje v Zičo, kjer bode slovesno maziljen. Preje obišče še samostan Studenico, kjer je
zrezke, Zola svinjino in tako dalje — jaz pa nad vse cenim — špehovko!"
»Oh, gospod profesor, saj jo imate lahko vsak teden, recimo vsak četrtek!"
„Dobro, vsak četrtek!"
Odslej je užival presrečni gospod Ma-roga štirikrat na mesec ali dvainpetdesetkrat na leto svojo špehovko. To so bili najlepši dnevi njegovega življenja! V četrtkih ni za-mazal nobenemu učencu slabega reda, dajal je skoraj same »izvrstno" in marsikdaj, kadar je hotel kakšnemu posebno v trdo kuhanemu ničevedcu zapisati »nezadostno", se je hitro spomnil špehovke in ni zabeležil ničesar. Še v petkih in sobotah je bil židane volje in že od ponedeljka se je veselil četrtka. In lepega pomladnega dne je popil tri čašice brinovca in je ves ko-rajžen stopil pred častivredno devico Mari-jano in jo je prijel za suhe prste in jo tiho prosil za njeno suho roko. Marijana je povesila oči in mu dala zaročni poljub, ki pa se mu ni zdel tako sladak kakor njene špehovke, špehovke!
Ko so zvedeli prijatelji, kaj je naredil gospod Maroga, so mu odsvetovali drug za
pokopan srbski kralj sv. Štefan. V Žiči bode kralj maziljen 9. t. m.
Vse evropsko časopisje je povodom krenanja premenilo svoj ton e Srbiji in pisalo simpatično. Le nekateri angleški listi še pišejo neprijazno in tako tudi mnogi dunajski. Sicer pa so tudi angleški listi brez izjeme pohvalno pisali o srbski armadi, le 11. junija 1903 ne morejo pozabiti.
Pripomnimo pa, da je ravno lani in letos imela Srbija mnogo izrednih troškov, a letošnje leto je prvo v zadnjih 30 letih, ko dežela ne bode imela deficita. Kakor se sodi, utegne še preostati 200.000 frankov. To najbolje dokazuje, da so se razmere v Srbiji obrnile na bolje; in to bode še jasneje pokazala bodočnost.
Zasedanje deželnih zborov.
V včert-j Inji seji štajerskeg a* de • želnega zbora so bili v politični od-s-k izvoljeni sledači: grof Sttlrgkh, baron M )i>con, vitez Z»hony, dr. Koko-cbineorg, dr. pl. II ff tann. Krebs, dr. Graf, Pfrimer, Erber, Higenhofar, Schoisw\ hI, dr. D e č k o , Kočevar, baron R k taneky in dr. S :hacher). Poslanec krščanske l u iske stranke S c h o i s-w o h 1 utemeliuje bvoj predlog glede dtžalnih uslužbencev. Predkg slove: Dažel-nemu odboru se naroča, da izdela natančen statistični izkaz o polož&iu deželnih uslužbencev, in ga v prihodmem zasedanju predloži deželnemu zboru; 2) da istočasno predloži deželnemu zboru zakonski načrt o ure ditvi službenih in plačilnih razmer deželnih uslužbencev. Predlog s o odkazali finančnemu odseku. Ko je poslanec Berger utemeljeval svoj predlog o zgradDi okrajne c;ste iz Pasajl« prnti Frohnlaitnu je prišlo med poslanc. ma H-gei hoferjem in Rjkitanskim do prepira. Deželni glavar je ukoril radi nekega neparlamentarnega izraza poslanca Hagenh f ra Poslanec Schoiswohi je utemeljeval predlog, 1.) da naj se javna dela oddajo le domačim tvrdsam in zlasti ne židovskim podjetnikom'; 2.) deželni za-vodi naj kupujejo razne potrebščine, v kolikor je to mogoče,pri domačih kmetovalcih in 3. naj sa v pogodbah o javnih delih tudi sprejme določilo o pravičnih delavskih dninah. Predlog bo cdkazali ku turmmu svetu. Poslanec dr. Jurtela utemeljuje predlog; Deželni zbor naj naroči deželnemu odboru, da posreduie pri vladi, katera že več let urejuje struge roke Drave, da to tudi stori v občinah Muretince, Maiaves, Ga-jovcein Germin, kjer doslej struga Drave še ni zavarovana. Predlog se odkaže deželnemu kulturnemu svetu. Sledili bo nato manj važni predlogi in interpelacije, med njimi tudi interpekcija poslanca Ko-čevarjao reguiaciji Bes. niče.
Moravski deželni zbor je v včerajšnji aeji rešil *se točke, ki so bile na dnevnem reiu Stalni spravni odsek je 6k'e lil soglasno posptšti posvetovanje o soravi med Čthi in Nemci na M ravsk -m. V ta namen so pooblastili predsednika da skl če seje, kadar se mu zdi potrebno.
Glede češkega deželnega zbora je bilo včer«j pri deželnem msišaiu knezu L ibkovicu posvečanje vseh klubo vih načelnikov. PoBveto\anje, ki je tr*|alo nad eno ure, je bilo brez mpeha D^ž^lni maršal krez Lobkovic je naznanil, da je na men posvetovanju omogočiti posvetovanje o predlogih glede podpor. Pi sanec Prade i* izjavil, da Nemci ustavijo cbatiukc jo, ako Čehi dajo zagotovilo, da bo ''eloval državni zbor. Poslane dr. Eppmger, Kuber, dr. Pa-
Dalje v prilogi I.
drugim ženitev. Pripovedovali so mu različne vesti o Marijinimi sitnosti in drugo. Celo norčevali so se tako malo po strani iz neveste. Prvi se je rogal, da ima gospodična Šivankovičeva nos tako velik kakor kumara za pet grošev. Drugi jo je opravljal, da ponjuha vsak dan pol tobakire duhana. Tretji jo je obrekoval, da ima Marijanica leseno dušo in da zaraditega ne bo mogla nikdar v sveta nebesa, ker sveti Peter ne trpi tam gori nobenega žaganja.
Toda vsa ta natolcevanja niso zmotila zvestega Valerijanovega srca oziroma želodca, ostal je zvest svoji Marijani. — In čez par ur bo poroka!
Take in enake misli so obhajale ženina, ko je ležal v postelji. Vedno žarkeje je sijalo solnce skozi luknje rdečega za-stora. Valerijan pa je postavil kazalec ure budilke previdno na pol devetih, legel in zaspal iznova. Blažen nasmeh mu je igral okoli debelih usten.
Sanjalo se mu je o špehovki.
I. Prilos-n, QBO. Arev. „Hlov*moa" rtnA 8. oktobra 1M04
caV,* Biermann, grcf Bnqucy in Baksa izjavljalo, da bi ae morali predlogi o podporah izločiti iz obstrukcije. Končno so sklenili, da se o posvetovanju poroča klubom. V torek bodo imeli nemški poslanci zborovanje, v katerem bodo sklenili izjavo. Poslanca Eppin ger in Prade bosta izdelala iz;avo, ki bo na gtnšala, da mora s podporno akcijo pričeti državni zbor in potem naj šele o podporah sklepa češki deželni sbor.
V š 1 e z i j s k e m deželnem zboru je včeraj poslanec M i o h e j d a utemeljeval predlog o preosnovi deželnega vohvnega reda. Ustanovi naj se četrta kurila, pomnože nt j se deželnozborski mandati in naj se uvede splošna, direktna in tajna volitev. Predlog so odkazali cdaeku.
V	koroškem deželnem zboru je intorpeliral poslanec dr. Waldner deželnega predsednika, zaka| še ni potrjen v prejšnjem ztsedanju sprejeti zakon o ure ditvi struge nekega potoka v Ziljski dolini, poslanec Dobernig pa deželni odbor, zakaj še niso zdelani načrti o regulaciji Gline. Na prvo interpelacijo je odgovoril predsednik, da je pravkar cesar odobril navedeni zakon; poslancu Djbernigu je pa deželni odbornik pl. H i 1 11 n g e r naznanil, da bodo izdelani načrti najkasneje loncem meseca decembra. Deželni odbornik baron A i o h 1 b u r g ooroča o delitvi občine S t r a j a t e o. To občino namerava;o razdeliti v dve občini: Strajaves in Bistrica. Poročilo so odkazali pravno političnemu odseku. Poslanec Pinteritsch predlaga v imenu Btavbenega odseka, da naj dežela prispeva za kanalizaciio celovškega predmestja v Velikovcu 500 kron. Predlog obvelja. V imenu narodno-trospodar skega odseka predlaga poslanec Huber, naj se za zboljšanje planin dovoli 6000 kron in naj o tozadevnih melioracijskih delih poroča deželni odbor v prihodnjem zasedanju. Obvelja. Na predlog poslanca Pir-k e r j a se dovoli deželnemu ribiškemu dru štvu 500 kron podpore.
V	včerajšnji seji nižjeavstrij skega deželnega zbora so vložili poslanec M a y e r in tovariši na namestnika interpelacijo o pritožbah kmečkih posestnikov, ki se ponavljajo vsako leto ob vojaških vajah, ker vojaštvo p škoduje poljske sadeže.
V	solnograškem deželnem zboru bo sklenili resolucijo, v kateri de želai zbor protestira proti mažarščini v slui benem dopisovanju vojaških cblasti, in pa zaradi ustanovitve slovanskih vzporednic v Sleziji. Nadalje je deželni zbor tudi naročil deželnemu odboru, da izdela zakon-h k i načrt o ustanovitvi nove IV. Bplošne volivne skupine za solnograški deželni zbor in ga predloži zbornici v razpravo.
Ob otvoritvi ogrskega državnega zbora.
Grof A p p o n y namerava preoanovati svojo stranko v demekraškem smislu, kakor je izjavil neki ogrski parlamentareo, ki je na mednarodnem parlamentarnem kongresu v St Louisu mnogo občeval z Apponyjem. Prihodnjo nedeljo bodo imele vse stranke v ogrskem drž. zboru posvetovanja o svojem postopanju v prihodnjem zasedanju. Vlada bo predložila zbornici v prvi seji zakonski načrt o začasni trgovinski pogodbi z Italijo. Zbornici bosta predložena predloga o vojaških novincih in proračun.
Ureditev deželnih fiannc.
Moravski deželni Gdbor je v dopisu nižje avstrijskemu deželnemu odbtru nazna nil sledečo željo : Vsi deželni zastopi naj se zedinijo v skupno postopanje za ureditev deželnih financ s pomočjo države. V ta namen naj bi bilo skupno posvetovanje deželnih zastopor na Dunaju. Nižjeavsrijski deželni odbor je odgovoril, da se strinja z nasvetom moravskega odbora. Če pride do posvetovanja, bo deželni odbor nižjeavstrij ski v ta namen dal na razpolago deželni dvorec na Dunaju.
Praško delavstvo za preosnovo volivne pravice.
»Pravo Lidu« priobčuje oklic, v katerem poživlja delavstvo, da naj se jutri ob ob 10. uri dopoldne zbere na Phkopih Tam naj si ogleda one gospode, kateri kratijo delavstvu dr žavljanske in narodnostnepra-v i c e. V sedanjih burnih časih je vsakemu zavednemu delavcu znano, kaj je njegova dolžnost in pride tja, kjer se zbirajo nje govi tovariši. Potrebno Je, da meščanstvo in uradniUvo vidi, koliko nezadovoljnih ljudi je med njimi.
Grof Sternberg proti militarizmu.
Poslanec grof Sternberg je izdal brošuro, v kateri napada sedanji vladni zistem v Avstriji. Zlasti ostro napada domobranskega ministra Welsersheimba, ki igra v vojaških, kakor tudi v političnih vprašanjih važno vlogo.
Maroško vprašanje.
Francoski minister za vnani«» stvari Del-casse in španski poslanik Leon Castillo sta pcdpjsala pogodbo o Maroku, v kateri si državi zsjamčita dosedanjo posest v Afriki, španska in Francoska sta s» zavezali, da hočeta ščititi neodvisnost Maroka in maroškega sultana.
Vatikan in volitve v Italiji.
.Patria" v Jakinu poroča, da namerava papež vprašati italijanske škofe za njihovo mnenje o spravi med Vatikanom in Kviri-nalom. „Patria" trdi nadalje, da škofvKre-moni že dlje časa vodi pogajanja v svrho sprave. List trdi nadalje, da bo pri prihodnjih volitvah prišlo do sporazumljenja med apostolsko stolico ter vlado. Papež bo pod gotovimi pogoji dovolil katoličanom, da se smejo udeležiti volitve.
Položaj na Finskem.
»Times« poročalo iz Halsirgforsa, da novi finski generalni guverner, knez Obo-lenski, ne bo vladal tako, kakor je vladal njegov prednik Vsled izrecne carjeve želje bo vladal bolj svobodomiselno. Časopisje sme pisati na Finskem bolj svobodno, kakor za vlade Bobrikova. Knez Obolenski je tudi sklical finski deželni zbor na 6. decembra. V okrožnici je ukazal guvernerjem, da ne smejo na nikak način vplivati na volitve.
^Uprava pod Rooseveltom." ®
V boiu proti Rooseveltu kot kandidatu za predsednika z>edinjenih držav igra veliko vlogo pomnoženje upravnih stroškov. V 4 letih Clevelandovih so se zvišali cd 433 do 448 milijonov dolarjev, v 4 letih Mac Kinleya, pod časrar vlado ie bila tudi vojska v Španiji, od 532 do 700 milijonov, * 4 letih Rooseveltovih od 593 do 747 milijonov dolarjev. Skuani stroški so znašali pod Clevelandom 1758, pod Mac Kinleyem 2430, pod Rooseveltom 2641 milijonov dolar|ev. Seveda so te številke Rooseveltovim nasprotnikom v volivnem boju jako moflno r rožie.
Rusko - Japonska vojska.
Bramba Port Arturja.
London, 6. okt. Iz Port Arturja prihajajo sedaj v Čifu natančnejša poročila o zadnjih bojih. Pri sadnjem naskoku na Visoko goro je bil učinek strojnih pušk grozen. Rusi so pustili Japonce, da so prišli čisto blizu ter so potem s strojnimi puškami po drli cele vrste. Rusi so drli za Japonci ter naskočili japonske jarke, toda tu so se pa sami morali umakniti pred strojnimi puškami. Drugi dan je bilo vse gorsko pobočje po krito z mrtvimi trupli. Rusi so podpirali boj iz utrdb komaj 500 m daleč. Japonci so ostali v jarkih. Japonci sedaj sami uradno priznavajo, da so bili vrženi nazaj ter da i bajonetom ni mogoče opraviti ničesar. Treba je trdnjavo obstreljavati in izstradati. Japonce mori bolezen beri beri. Med Rusi v Port Arturju se je baje ztičel tifus.
London, 7. oktobra. Iz Čifua poroča »Daily Telegr.«, da Rusi popravljajo škodo, ki jo učini obatreljavanje. Vsi Kitajci, ki niso v evropski službi, morajo delati na utrdbah. Po dnevu delajo, ponoči p* ped ostro kaz nijo ne smejo zapustiti kitajskega oddelka. Plače ne dobivajo, pač pa dvakrat na dan jest'. Civilni ljudje pa služijo v vojski. G.dba igra vsak teden diakrat. Vodovod ni raz rušeD. Mastni svet nadzoruje oskrbovanje z moko, ker so trgovci zahtevali za pud moko 10 rubljev. Sedaj velja pud 4V« rublja. — »Daily Mail« poroča, da so Japonci pripe ljali iz Daljnega štiri največje japonske to< pove v Takušan. Smodnik šimoza ima tako moč, da je ubil nekega nemškega trgovca, ki se je skril v prostor, ki je bil varen pred bombami.
London, 7. oktobra. »Daily Mail poroča iz Čifua: Francoske ladje so baje iz Tjencina poizkušale prodreti blokado. Sedaj japonske torpedovke ostro stražijo.
London, 7. okt. V Tokiu se tola žijo (!) zaradi porazov, ki so jih doživeli pred Port Arturjem, s tem, da pravijo, da so tuski izpadi posledice velike bede in utru jenosti.
Tokio, 7. okt. Govori ae, da je ogenj japonskih baterij pred Port Arturjem poško doval v luki štiri ruske ladje. Ena je popolnoma razstreljena. Imena ladij so ne znana.
Izpad portarturskega brodovja.
Pariz, 6. okt. Iz Čifua prihaja danes zjutraj naslednja brzojavka: Ob 7,3. zjutraj je bilo opaziti, da se vrši na širokem morju pred našim pristaniščem resen pomorski boj. Slifiati je bilo gromenje težkih topov ter videti žarke električnih metalcev svetlobe. Rusko brodovje je naredilo ispad ter je pri poskusu, doseči luko Čifu, zadelo ob japonsko brodovje.
Dunaj, 6. okt. Rasdalja med Č fu in
Port Arturjem znaša v zračni črti okrog 440 km. Ker so bile pa nekatere ruske todje težko poškodovane, sedaj ne morejo bitro pluti. Skoraj gotovo ne znaša hitrost tega brodovja več ko 15 milj. Da je admiral V i r e n sedaj udri iz luke, je tako previdno, ker je 4. t. m. divjal v Rumenem merju vihar ter so bile skoro gotovo neka tere japonske ladje poškodovane ter tudi ne bodo — tako je sklepal Viren — tako na stiaži. In icb se mu je posrečilo priti blizu Čfua, kjer ga je ustavilo japonsko brodovje. Kakšen je bil uspeh tega hoja, ni znano.
Pogreb vojakov, ki so padli na VI-
^--■f^Vtifr soki gori.
Peterburg, 5. oktobra. Med Japonci in Stesljem je bilo 1. oktobra sklenjeno premirje, da se pokopljejo mrtvi. Okrog dva tisoč trupe), ki se že gnila, bo pokopavali ruski in japonski vojaki. Predno so vojaki pričeli žalostno delo, so morali odpoditi cele jate jastrebov, ki so žrli mrtva trupla. Pokop je trajal šest ur. Med vsem tem časom pa eo igrale ruske in japonske vojaftKe godbe svoje narodne pesmi ter izkazale ubitim na ta način zadnjo čaet. Takoj po pokopu pa so od obeh atrani začeli zopet streljati.
Adresa vojaštva Steslju.
Vojaštvo portarturske posadke je podalo btelju udanostno adres1, v kateri mu izražajo občudovanje za njegov pogum ter iz javljajo, da mu bodo vedno Bledili, potem Port Artur ne more paBti.
General VellSko o Port Arturju.
Berolin, 7. oktobra. V Peterburg došli šef inženirskega oddelka pri mandžu rijaki armadi, general Veličko, je dejal med drugim: Mukden je strategično brez važnosti, važna je le črta ob reki Hun. Zimska vojska ni nemogoča Tadi Japonci se lahko pozimi vojskujejo, ker v Mandžuriji pade malo snega ter so pota lepi. Položaj trdnjave Port Artur ni posebno težak. Seveda obžalovati moramo one, ki so notri. Japonci trdnjave ne bodo vzeli z naskokom; k večjemu le najskrajnejše utrdbice, ki pa nimajo posebnega pomena; pri tem pa Japonci izgube lahko po 10 000 mož. beveda o bodočnosti trdnjave kaj povedati, je težko, še Steselj bi ne mogel. Trdnjava se bo držala, dokler bo imela še eno patrono in en su bor. Ako bo brodovje zapustilo luko, ne bo to nič čudnega. Vedeti je treba, da ni brodovje zaradi trdnjave, marveč trdnjava zaradi brodovja. Ako odide brodovje, trdnjava ne bo na slabšem; japonsko brodovje itak ne more blizu trdnjave. Živil je po Velič kovem mnenju v Port Arturju desti še za mesece.
Vojska v Mandžuriji
Peterburg, 7. oktobra. „Birževyja Vjedomosti" peročajo iz Mukdena: Lahko-oblečeno japonsko vojaštvo zelo trpi vsled ponočnega mraza.
London, 7. oktobra. Od Okuove armade poročajo: Japonci spravljajo po že leznici velikanske množice živil in streliva za zimsko vojsko. Promet traja neprenehoma. Nove čete vedno dohajajo. Boji pred-straž se vrše pri 1. in 4. armadi. Čete podnebje izvrstno prenašajo. Bolnikov je malo. Pričenja se mraz.
London, 7. oktobra. Čete ruskega levega krila, kjer pričakujejo japonskega napada, se gibljejo jako živahno. Tudi so dobile pojačenja. Poročajo o raznih bojih prednjih straž.
London, 7. oktobra. Iz vojaškega vira v Tokiu poroča „Standard", da je glavna ruska moč še vedno okrog Mukdena. Čete stoje od Fuzana do Sinmintina. V Tokiu ničesar ne vedo o Kuropatkinovih namenih.
Peterburg, 7. oktobra. „Rus-koje Slovo" poroča iz Mukdena: Ruske ogledne čete so doznale, da je začela japonska pehota zopet prodirati. V neki kitajski vasi so našli ruski vojaki zalogo streliva, ki je bila tu pripravljena že pred začetkom vojske.	J
Koliko vojakov imajo Japonoi?
»Novoje Vremja« našteva skupno moč japonskega vojaštva tako:
Popolnoma izvežhanih mož od 20. do 39 leta je 1355 000 od katerih tvori 540 000 mož aktivno armado. Polizvežbanih mož iate starosti je 1,600 000. Neizvelbanih. a za boj še sposobnih je 400000 Skupaj torej znaša vojna sila Japonske 3, 955.000 mož. Od teh je na bojišJu morda že 1.500.000 mož.
Pušk imajo pa Japonci približno en milijon. Zato skrbno pazijo, da sa kaka puška ne izgubi. Če pade vojak, dajo njegovo puško takoj drugemu.
General Grippenberg,
Na Koreji.
Tokio, 7. oktobre. General Hasegava, doslej poveljnik cesirske garde, je odšel na Korejo, da prevzame poveljstvo nad ondot-nimi japonskimi četami. Najbrže bo korejska armada razpuščena ali postavljena ped japonsko poveljstvo.
London, 7. oktobra. »Daily Telegr.« poroča iz Soula: Prodiranje Rusov v Korejo ima že bolj določne oblike. Japonske garnizije so pomnožene. Pričakuje so spopada.
General Stackelberg ni bil odstavljen
Peterburg, 7. oktobra. General Stackelberg demontira v listu »Nov. Vremja« vest, da bi bil odstavljen od poveljstva prvega voja. Od 30.aprila do danes je neprenehoma poveljeval temu voju. Zdi se mu v pomirjenje prijateljev in sorodnikov potrebno, da dementira.
novoimenovani poveljnik druge ruske armade, je bil doslej poveljnik vilnskega voj. okraja. Star je nekaj nad 60 let ter je po rojstvu Finec. Odlikoval ee je že v rusko turški vojski. V ruski vojski je visoko čislan, tako da so z njegovim imenovanjem zadovoljni vsi.
Ruske vojne ladje v nevtralnih vodah.
Loudon, 7. oktobra. Reuterjevemu uradu poročajo danes iz Melbourna, da je poveljnik avstralskega brodovja sapovedal križarici »Pyladea«, ki se sedaj nahaja na vzhodni obali queenslandski, ter ladji »Cad* mus«, naj odideta v cesto Torres, kjer sta dve ruski vojni ladji.
»Daily Mail« pravi, da se v Avstraliji boje, da ne bi ruske ladje napadle parnika »Imperator«, ki vozi dragocene stvari iaSid-neja za Japonsko.
Koliko fiasa bo trajala vojska?
Tokio, 7. oktobra. Grd Okuma je v nekem govoru povdarjal, da so je treba Ja* poncem pripraviti na dolgo vojsko. Koliko časa bo trajala, se ne da določiti, gotovo pa dve leti, ter bo veljala dve milijardi jenov. Japonska si bo drugo leto izposodila 500 milijonov jenov. Okuma je opominjal narod, naj skrbno varuje Bvoje pomožne vire, ter je še enkrat povdarjal, da Japomka gotovo zmaga.
Narodno gospodarstvo.
— Dobava premoga C kr. tobačna
glavna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje v dobavo premoga za leto 1905,1906. oziroma 1907. konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono in opremljena s pobotnico v lOod-stotni varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1905 in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, katere naj imajo na zunanji strani zavitka napis: »Ponudba za dobavo premoga k štev. 7295/1904«, vložiti so morajo naj kaaneje do 22. kimovca t. I., 11. ure dopoldne pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni. V letu 1905. potrebovalo se bode 24 000 meterskih stotov premoga. Potrebna množina premoga za leto 1906 , oziroma 1907., v približno enaki visokosti leta 1905., naznanila se bode zalagatelju pred potekom leta 1905., oziroma 1906 Zahtevana kakovost premoga in oddajalni obroki razvidijo se iz posebnih dobavnih pogojev, kateri so vsakemu v pisarni c kr. tobačne glavne tovarne na vpogled in mora ponudnik sporazumljenje ž njimi ua ponudbi izrecno potrditi. Prepis dobavnega razglasa, iz katerega so razvidni nadaljm ponudbeni pogoji, leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpegled.
Književnost in umetnost
* Menično pravo. S posebnim ozirom na trgovsko poslovanje in na važnejša menična prava večjih držav spisal Anton K u d e r, c. kr. sodni avskultant. Izdalo in založilo »Slovensko trgovsko društvo Merkur«. Ta volekoristna in žo davno v slovenskem jeziku potrebna knjiga se dobi pri zgoraj omenjenem društvu v Ljubljani. Za nečlane velja knjiga 2 K 50 h, za člane pa 1 K 20 h.
Štajerske novice.
š Pogorelo ie v četrtek popoldne posestniku Lovro Šumanu v Lormanju. Bil je sicer zavarovan. Sodijo in tudi pravijo, dasosažgali otroci. — Starši! Varujte ogenj, var'te luč!"
6 Vlak je povozil m d Sov. B atrico in Pragerukem posestnika in črevljarja Karla G.ltnerjr, ki je šel ponoči pijan domov.
š »Obrtno društvo" v Celju nudi narolnomu Kleparju, kolariu in sodarju ugodna mesta. Več Be iiva pri društvu eamem.
š Časopisje na Štajerskem Ama-nuenzis grašae vseučilisone knjižico, dr. Ahn, je izdal knjiž od, v kateri podaje pregled o statističnem razvoju sovenskega in nem škega časopis,a na Staierskem. Od I. 1848. do 1903 je iibaialo 289 časopisov in sicer 26 s ovenskih, 260 nemških,. 1 francoski in 1 rumuniki.
Idrijsko mestno gospodarstvo
(Dalje.)
IV.
D^ nsm kdo ne očita, da nas vodi stran karska strast, da mcrda pretiravamo ali nalašč pišemo neresnico, bočemo dokazati sedai, ko smo vso stvar v glavnih potezah n»<*r tali, da so vse naše trditve r<>>»ni*r*, opirajoče se na občinske račune. Pri vseh člankih nas vodi le misel, da mera županstvo stati na nekakem vzvišenem i tališču, 8 katerega ne sodi in ne deluje v et> ankarskem smislu, temveč dela in izvršuje suari, ki vsem koristijo, ne pa samo lfs'.ri stranki. Tudi pri vplačevanju občinskih rioM-ei bo ni vprašalo, ali je isti denar plačal Goli ali Drag. L a p a j n e. S tega stališča ma občina prj-vico skrteti za javne ceste, j,.vne šole, v,.do -vode, kanalizacijo, pokopališče itd., ne pa za igrišča društvene dvorane in enake stvari, ki koristijo samo lioeralcem, katerih je komaj slaba tretjina v Idriji. Taka podjeta Be dajo zagovarjati le tedaj, če kaj neso, n. pr. vodo vod, električna razsvetljava, ne pa če po varočajo obJini velike stroške, brez občnega haska.
Na razpolago nam je »reviiija idrijskih mestnih računov ia leto 1902«, in na pod lagi t ga spisa bomo podali čitateljem jako interesantne podatke.
Med dchcddi ao naslednji pogreški:
Pobotnica g. ravnatelja Pirca za mesec januar se je glasila na 403 K 33 v. in se je ta znesek vpisal med izdatke, obenem se je detičnemu gospodu odtegnilo K 48*33, a sa ta snesek ni vpisal med dohodke. Isto velja pri pobotnici g. H.rle ta glede 3 K, prav tako glede ravnatelja P.rca sa marec glede 10 K. Nasprotno sa je 15. su ca 1903 vpisalo 20C0 K kot is hranilnice dvignen znesek, kar pa ni bilo res. Ziesek 40 v. se je napačno vpisa! med izdttke mesto narobe. G ede pobotnic ravnatelja Pirca zi mesece april, maj, junij in julij velja isto kakor zgoraj in je torej Iraba prišteti 10 K -f 10 K + 10 K + 18 K in isto velja pri pobotnioi prof. Pirnata glede 2 K. Tri krone postavilo se je med izdatke mesto med dohodke. Dne 30. sept. 1902 se je vpisalo 1000 K kot iz hranilnice sprejeta Bvots, kar pa ni bilo res, ker hranilnica o tam nič ne ve. Dalje sta d;bivala vdova Hmgtbaler in starček Grom pokojnino, ozir. podporo in sicer za celo leto prva 450 K, djugi 73 K, skupaj 523 K. Ta znesek se je pravilno vpisal med ziatke in kdor razmer ne potna, bode mislil, da ima idrijska občina dolžnost icplačevati, kar pa ni res.
Tista zneske plačuje Ljubljana, a vpisani niso nikjer med prejemki. Ca jih torej v L;ubljani še niso povrnili — kar ni verjetno — se mora to zgoditi, ali jih pa mora plačati župan sam
Dohodki po obč. izkazu znašajo 309.253 14 K
pogreški pa..... 2.359-27 «
torej pravilno......3U6 893&7 K
Med slrcški so pa tile pogreški:
Pobotnica požarne straže kaže 698 K; vpisanih je pa le 690 K; račun g. Kigovška je nepravilen za 2 K; za kidanje snega se je izplačalo 34 30, ne 34 40; pristoibinski ekvivalent ne znaša 27 13, temveč 58 46; — 40 vin. se je napačno vpisalo med stroške, mesto narobe; dvorni tiskarni so je poslalo dvakrat po 18 60, mesto enkrat. Raču i g. btrausa ni 69 70, ampak 64 70; pobot niča tek. št 406 (340) ni pravilna b 50 90, temveč 49 90; tek. št. 440 (372) ni 95 40, temveč 94 40; račun g. Sjpetavca ni pravilen za 10 K — mesto 157 36 je le 147-26. Znesek 3 K se je napačno vpisal med stroške. Pristojbinski namestek znaša 58364 in ne 692 75. Tek. št. 772 (666) ni prav 213 73, temveč 213 33; račun tek. št. 1014 (834) ae nora glasiti na 179 30 in ne na 169 30 G. Vilj. Treo je napačno računal za 11 kron, meBlo 23 37 pisal je 12 37 Razni (!) davki ne znašajo 1213 90 temveč 340 35. diferenca torej za 873 55!
Dohodki kažejo po občin, izkazu 309 072 98 pogreški........ • 941 99
torej pravilno.......3u8 13U 99
Upoštevaje pravilne dehodke s . 306 893 87 •	» stroške .308 13099
se pokaže dtfiot...... 1237 12
razun »ea-a dolg ob5. blagajne ubožnemu zavodu 3936 kron.
Opozarjamo, da je dobil prvi pregledo valeč končnih prejemkov 4650 24 v.; drugi pa dificts 1004-17 in kaj je rekel g. župan? P. s ukajte! Rake! ie: Vzemimo blagajniki zaključek 4650 24 in odštejmo de-fiait 1004 17, ostane 3646 07 kron, kar smatram kot svoje nevzdignene remuneracije t*r jih prepuščam občini! R ca na vodi! To je mož, kaj ne, on pripušča občini kar 3600 kron, opomniti pa moramo, da je g. žu >a« svoie pravilne remuneracije mesečnih 100 K natanko vzprejemal, b pobotnioo po trjeval in med izdatke vpisoval. Od kod tako različni taklju^ki, povemo pozneje.
Idrijske novice.
i Šolske razmere. Naši liberalci so malo hvaležni onim, ki so jim kedaj bili na uslugo. Ravnokar sameva eden zapuščen od vseh in še bolan, a drugi, ki jim ne gre več tako postrežljivo na roke, je pa kar čez noč postal „nemški klerikalec". Ta namreč ni nobeden drugi, kakor naš nadsvetnik Šmid. Kot virilist v mestnem zastopu je glasoval z liberalci, a ko je spoznal zavoženo gospodarstvo, ne pride več k sejam. In ker m več za .štafažo" liberalni stranki, ?a v sobotnem »Narodu" opuckajo z »nemškim klerikalcem'' — mimogrede bodi povedano, da ni še nikoli pri kakih volitvah stal na strani katoliška stranke — in on je radi tega tudi kriv vs;h nerednosti na naši rudarski ljudski šoli. Mi ne bomo branili g. nadsvetnika, a pokazati hočemo vnovič na ono rano na naši šoli, katero ji zadajajo naši liberalci, pa krivdo zvračajo na druge. »Narod" piše, da je med 12 učnimi močmi 8 učiteljic. Kdo pa je tega kriv? Saj so prosili tudi učitelji za razpisano učiteljsko mesto, a šolski svetnik je predlagal učiteljico. Seve, njega ne bodo prijeli radi tega, ker je njih pristaš. Nezdrave razmere na naši šoli so zakrivili razni volonterji, katerih je ravno sedaj toliko, da ss še razvrstiti ne morejo. Ena učiteljica je na odpustu in še vedno je ena prostovoljna moč preveč na šoli. V zadnjem času je rudarska šola postala nekako torišče Lapajnetovi žlahti. Sedaj je n. pr. volonterka oseba, ki je še premlada za izkušnjo na učiteljišču, a zadosti že stara, da v šoli podučuje in se udeležuje učiteljskih konferenc. Zato pa lahko ostane njena mlajša sestra doma, četudi ji še manjka štiri mesece do izpopolnjenega 14. leta. Rudarju se kaj tacega ne dopusti, a tem ... Mi se le čudimo, zakaj ne razpišejo, da bo oni sprejet kot volonter, ki bo največ plačal, saj jih sedaj niti uvrstiti ne morejo vseh, ki se ponujajo zastonj pod-učevati. Zato si mislijo: Čemu razpisovati plačana mesta, saj imamo tako preveč učnih moči brez vsake nagrade. Izprašani kandidatje kat.-narodne stranke gredo raji na deželo za plačilo podučevat, kakor da bi na rudarski šoli v mestu zastonj tlako delali. Liberalna mladež pa se vsiljuje na idrijski rudarski šoli in obeta delati brez vsacega plačila, a ko se komu dovoli pozneje »milostna nagrada mesečnih 60 kron", zabavlja po časnikih čez one, ki so ga milostno sprejeli na zavod in proti njegovi obljubi še nagradili. To povejte, g. dopisnik, enkrat svojim pristašem! Na deželo v službo, tam primanjkuje učnih moči, tamkaj je takoj redna plača, ne pa „milostna nagrada", kakor na rudarski šoli. Takrat pa, ko bo na naši ljudski šoli manjkalo učiteljev in posebno še učiteljic, bodo primo-rani razpisati izpraznjena mesta, bodo zbolj-šali plače ter drugo uredili. A dokler bo ljudska šola le neka vadnica, na kateri se šele v praktičnem oziru vežbajo mlade, komaj z učiteljišča, ali celo še ne, prišle moči, toliko časa pa ne more biti ne uspeha ne reda. Vaš zastopnik dr. Ferjančič bo malo opravil pri ministrstvu, saj mu bodo kazali fakta, da so šolske razmere v Idriji tako ugodne, da se učiteljstvo srečno čuti, ako sme na naši šoli podučevati brezplačno.
Ilelokraitjske novice.
Na Suhorju je bila pretekle dni vo litev odbora in tupana. S/etovalci so izvoljeni: Jurij Ambrožič, Martin Gerkšič, Anten Suktje, Jožtf Ktemcniič Zupanom so si izbrali F.-anca Tomec a, pcsaatnika iz Bu šinje vasi. Vsi odborniki Bkupno z županom so vrli možje katol-narodne stranke.
V neki urad na Belokranjskem pride nedavno vrl možak po svojih opravkih neko popoldne. Uradnik zareii nad možem: Čemu nista prišli opravit to stvar dopoldne? A mož mu odgovori: Gospod, kadar bodete plačani B8mo sa dopoldne, pa vas ne bodam ve5 nadlegoval pipoldne.
Kdo je kriv, da spi podružnica sv. C.rila m Metoda v M.tliki?
Metliški mestni pisar ima v pri m?ri b svojim delom jako dosti plače. Skoda,
da nima še kake uniforme Ta bi A-pado-vemu potomcu kaj lepo pristojala! Upajmo, da bode mladi g Bertl v Ilriji poleg regu lacije učiteljskih plač izpeljal še tudi to rt>-gulsciio. Metlika, tskrst boš ti šelr. srečna!
O metliški š ii smo ie pisali pred ne^aj tedni, kako bi se morala prenarediti, da bi ustregla s\o;emu namenu in željam roditeljev. Toda vs9 molči. A še več, na mesto da bi se pridobila še eta učiteljska moč, je odšla sedaj ša gosp. Fux >va iz te šole. Divkoplačevaloi metlišie šole, koliko časa b demo pač še mirno gledali to igrač-kanje z našo deco? Ži nekaj let sen se poduiuje na tej šoli jako nerodno, ker se menjavajo neprestano uč teljske moči ali pa se pr»st*vliajo družim šolam v pomoč.
Suhorska babioa še vedno pretepava svojega moža. Temu se čudi vaa okolioa, ko se pristojne oblasti prav nič ne ganejo, da b< storile keneo takemu pohuitauu.
Dinamitne patrone ao dobili pre tekla dni v Črnomtiu tik župnišča in scer tri. Našel jih je fl isnčni stražnik g. Jeraj. Mi ss silno čudimo, d« ni nobene tozadevne preiskave. Z asti še, ker je govorica po Čr nomlju da bi bile nastavljene g župniku, ki se je imel baje tisti dan pripeljati domov, ko so jih našli. Prosimo, da se stvar po jasni 1
Starotrška šola je aepet osirotela. Nadučiteli Gross, o katerem se pripoveduje, da je v disciplinarni preiskavi, je pobral od
tn t s»oja bnpitf>.
Jeseniške novice.
Greben raste hajlovcem na Jesenicah, čedalje bolj predrzni postajajo. Najhujši so pa renegtti. Tako je lekel eden : .Jeseničani se bedo že morali privaditi tndi na frank-furtarice." Vsled demonstracij zadnjo nedeljo so kar divji in obetajo, da prihodnjič no pa še več turnarjev pr šlo. Ne prišlo oi do m kakih prizorov, ko bi ne bili hajlovc izzivali. Posledica bodo čutili prizadeti slovenski de lavci v tovarni. Čuje se, da bodo odpuščeni. Bomo videli, ali bodo odpuščeni t odi priza deti hajlovc', ali bo odpuščen tovarniški in ženir, ki je viaokošolca Pretnarja pobil Ga t».
Oholost jeseniških hajlovcev presega ža vseuaei«\ Nemški „Tu nveieiu" jese niški je izdal 27. avg 1.1. »Jahn Zaitung.-o, v kateri se iz Slovencev, pod rubriko: Neues vom Bil hermarkt, tako le norčuj* : »Ravno kar je izšla knjiga »Nauester S aver q let-soher« ali popolno navodilo v najkasneje osmih dneh peif jktno slovensko pis»t;, brati in računati znati. Dobiva se v vseh knjigarnah tu in inozemstva. Kdor kupi en izvod, dobi gratis za nameček salonsko iedajo vse slovanske literature v treh malih zvezkih z velikimi črkami in mnogimi slikami v žepnem firmatu. C;na knjigi 12 vinariov.*
Los von Rom agitator Pflaun je odšel na Prusko k vojakom. Z dnji čas je bil, sicer bi bilo treba izgnati ga čez avstrij ake meje.
Cene mesa na Jasenicah so sedaj: go-vedin» kg. K 1 32, teletina K 168, svinjina K 1 68. — Ča si kdo upa te cane vsaj nekoliko znižati, izhajal b j gotovo, ker kupcev se mu ne bo m»n|kalo Lspa prilika z ime Barja d* se naseli na Jesenicah.
Podjetje Madlie ln Co. je delalo ceTo nedeljo, med tednom je pa počivalo. Delavcev mu manjka, ker jih preBUbo plačuje, pa mu prede.
Pameten nasvet damo nekaterim Jeseničanom : Naj pri svojih shodih ne hujskajo proti »klerikalcem*. S samim izlivanjem in hujskanjem ne bodo rešili domo v ne. Tistim, ki so navdušeni za izdajalski • Slov. Narod*, prav prijatel|8ko svetujemo, naj sedai pridno prebirajo poročila iz našega deželnega zbora, ki jih prinaša »S.ovenec«. Kdor sedaj ša drži s »Slov. Narodom« in ga celo priporoča, ta ni prijatelj slovenskega ljudstva I
Aretirali so na H ušici pri Jasenicah minerja pri karavanškem predoru, Jakoba Račiča, d ma iz Cesariča pri Karlopagu na Hrvaškem, radi hudodelstva tatvine. Ilačičje svojega sodelavca v spanju okradel, vzel mu je tudi iz zaprtega kovčega uro in pa več denarja. Ko je okra leni delavac ovadil Račiča orožnikom, se jim je ta legitimoval s poselsko knjižico, katero je ukradel nekemu delavcu ki je odšel domov. Račič je tudi ogol|uf*l gospodinjo, pri kateri je stanoval. Orožniki so tatu aretirali in izrodili c. kr. okrajni sodniji v Radovljici.
Pošta. 01 1. oktobra vozi tirovska pošta dvakrat na dan vGorenjo vas. Oihod zjutraj ob 5 uri 55 minut, popoldne.ob 1. uri 45 minut, orihod pipoldne ob 12.uri 30 minut in ob 5. u i 45 minut. Sadaj bo ras rforavnn za potaike
Dober tek je imela gotovo lisica v podobcini Le »iine, ker je letošnje poletje odnesla -n poiedla 82 kokešij.
Organista imamo zopet. Lstos je bilo celo leto le tiho v cerkvi.
Zahvala. Gd\ # a t Kopše je povodom požara darovala žirovskemu gasil nemu diuHru 20 kron, sa kar se ji načelništvo zahvaljuje.
Loške novice.
1 Aretaciji se je protivil. Pavel Pečnik, delavec iz Škofje Loke, je prišel nekoliko vinjen v Sušnikovo krčmo. Spil je vrček piva in ga zagnal ob tla iz jeze, ker mu ni hotel krčmar druzega prinesti. Ker ni hotel Pečnik razbitega vrčka plačati, odvedel ga je občinski redar na prosto ter mu napovedal aretacijo. Zdaj se je pa vrgel Pečnik na tla, mahal z rokami in nogami proti redarju ter ga psoval; šele ko je prišel nadstražnik, posrečilo se je jima, spraviti ga v zapor. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece težke ječe.
po svetu.
Zirovske novice.
Ogenj. V velikem strahu živimo Bedaj Zirovc, ker je v teku enega meBeca dvakrat gorelo. Dne 1. t. m. zjutraj je začelo goreti pri poaastnici gdJ. K. Kopše, ravno sredi vasi. Gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta, potem je prihitelo še dobračevsko. Z veliko težavo se je vendar posrečilo cgenj nog«siti, kajti gorela je že slamnata streha Samo točnosti gasilnega društva gr« hvala, da ni pogorela morda cela vas. Ogenj je nastal pri cevi iz štedilnika; škoda je cenjena na 155 kron. Pogorelka je zsvarovma pri »Vzajemni zavarovalnici«.
Uvoz — podgan. Dosedaj se menda še ni slišalo, da bi si kdo z uvažanjem podgan služil denar. To se pa je dogodilo sedaj v Rio de Janeiro. Ker so bile podgane res prava nadloga mestu, je zdravstveni urad razpisal 48 vinarjev na vsako podgano, kar je pa imelo tak uspeh, da so začeli preiskavati, odkod so vse podgane. In dognali so, da jih dovažajo iz drugih krajev ter potem nosijo na zdravstveni urad, kjer dobe za vsako 48 vinarjev. Bila je cela družba takih uvaževalcev. Predsednika in 15 članov te družbe so zaprli.
Slavnostni obed psov. O najnovejši cvetki milijonarskih muh poročajo iz Londona : Naka milijonarka je v proslavo rojstnega dne svojega triletnega psička dala napraviti v svoji vili banket, h katerem so dobi i psi od prijateljev posebna tiskana v»b:la. Pet lakajev je streglo pri obedu, ki ie bil briljantno pripravljen. Psički so jedli f ank-furtarice s solato (!) kozlička, sladoled, čokolado. Slednjič je dobil še vsak gost en štrukelj v spomin. Minire teh prismojenih dam so prišle pač že na — psa
Do smrti požrtvovalen ofie. Ganljiv dogodek se je dogodil te dni v bližini Jasy v Rumuniji. Kmet Ivan Tobozarov se je peljal s svojima malima otrokoma iz Jasy v Podol. Med potom se je polomil vsled slabega pota od starosti ves trohneli voz. Bilo je še daleč do vasi in v bližini nikogar, ki bi mu pomagal. Zato je moral kmet s svojima otrokoma prenočiti na prostem polju. Bila je mrzla noč, in burja je ostro vlekla in prezebujoča otroka sta se trepetaje stiskala k očetu. Zaman ju je skušal ogreti s svojim lastnim telesom; zato sleče naposled svojo vrhno obleko, zavije v njo otroka ter položi na to svoja ljubljenca na neko pobočje. Da bi ju pa ogrel še bolj, vleže se sam na nju ter ostane tako. Drugo jutro so našli mimoidoči popotniki kmeta — mrtvega. Zmrznil je; izpod očetovega mrtvega trupla sta pa zlezla njegova otroka, ki sta ostala pri življenju.
Drage sobe. Ameriški mil jonar T. Joung je najel v nekem novem nevyor-škem hotelu stanovanje s petimi sobami ter plačal za eno leto 225.000 kron najemnine. Sobe so jako krasno opravljene; le žal, da najlepšega dela uprave, postelje, ki napravljena iz lesa vrtnic ter stane 50.000 K., gospod Joung ne more rabiti, ker je — predolg.
Društva.
(Tambur. društvo »Sloga" v Dolenjem Logatcu) priredi koncert dc6 9 oktobra 1904 v hotelu .Kramar". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. ia esebo. C sti dohodek je namenjen v društvene namene. Ker ja društvo letos pri raznih dobrodelnih namen h bres-plačno sodelovalo, se pričakuje obilne udeležba. — Plačila se hvaležno prejemajo.
(Društvo »Vesna« na Dunaju) vabi na svoj I. redni občni zbor, kateri se vrši v soboto, 8 t. m. ob 7. uri zvečer v Richterjevi pivnici (III R annvv g 1) P/el zborovanjem je vpisovanje starih in novih rednih in iirednih članov. Opomba: Po § 4 (lit. c in d) društvenih pravil sme vstopiti kot redni član vsak na Dunaju bivajoči dijak uoodab!jajočih umetnosti. Izredni člani ao tudi lahko oni na Dunaju živeči dijaki, ki sebavijo z up^dab. umetnostjo kot postranskim predmetom.
Dalje v prilogi II

Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. oktobra.
Liberalna obstrukcija v ustavnem odseku. Kako frivolno se igra chola gospoda deželno-zbortke večine z važnim vjrafanjcm vclilro rdoime, je pckazal zopet včerajšnji din. Dasi vedo vs\ da je zdaj veB položaj odvisen cd delovanja ustavnega cdseka, vendar ta oduek cd konstituiranja ni imel le ncbeue seje! Dr. Schčppl, od nemškoliberalne veČine izvoljeni predsednik tega cdseka, je napovedal sejo za včeraj popoldne po delelnozborski seji Mi smo že pred enim lednem pnbili, da je tako odrivanje jfcko umljho. In včeraj je bila pa ie ta seja odpovedana: To je posebne vrsta obstrukcija, s katero hočejo liberalci pre-prečiti volilno reformo. To se pravi pač, da so liberalci hoteli naše poslance S£mo voditi za nos. Ni pa pri nas navada, da bi se ponižali za igračo takim ljudem, in zato so kat. nar. člani odseka poslali g. deželnemu glavarju sledeče pismo:
Prebl8gorcdni gospod Oton p 1. Dete 1 a , dež. glavar itd. v Ljubljani.
Preblagorodni gospod deželni glavar!
Uvidevii, da hoče večina ustavnega odseka z zavlačevanjem sej zaprediti vsako resno delovanje navedenega odseka, ne uvi devajo podpisani odsekovi člani vzroka delati etafazo takemu neopravičljivemu početju in torej odlagajo svoje mandate v tem odseku, prepuščajoč vso odgovornost večini.
Najodličnejšim sp< štovanjem beležijo Vašemu Preblagorcdju udani
Dr. Šusteršič l.r. Dr. S c h w • i -tzerl. r. Dr. Kreki. r. Mihael A r k o 1. r. J a k 1 i č I. r.
V	Ljubljani, 7. oktobra 1904.
Drugo pismo se glasi:
Preblagorodni gospod dr. Anton
vitez Schoepel, dež. poslanec, na čelmk ustav, odseka itd. v Ljubljani.
Vaše PrebI a g oro d je!
Uvidevši, da hoče VaSe Preblagorodje, odnosno večina ustavnega odseka z zavlačevanjem sej zaprečiti vsako resno delovanje navedenega odseka, ne uvidevajo podpisani odsekovi člani vzroka delati Btafažo tal* emu neopravičljivemu početju in torej odlagajo svoje mandate v tem odseku, prepuščajoč vso odgovornost častiti večini.
Najodličnejšim spoštovanjem beležijo Vašemu Preblagorcdju udani
D r. S u s t e r š i č i. r. D r, K r e k I. r. Dr. Schweitzer 1. r. Mihael A r k o I. r. J a k 1 i č 1. r.
V	Ljubljani, 7. oktobra 1904.
Zdaj so torej tudi v ustatnem odseku
gospodje sami med seboj. Ket. narodnih pcBlancev ne todo imeli za norce v od sekih. Ti bodo govoril v javnih sejah. Radovedni smo pa, kak bo načrt za volilno reformo, ki ga bodo ti gospodje izdelali, in — kdaj ga bomo zagledali!
»Narodovo« poročanje. Včerajšnji „Narod" je prinesel poročilo, katerega glavni del je popolnoma izmišljen, ostali del pa zavit. Nemško-slovenska zveza se je namreč dogovorila, da o tej seji, v kateri se je nje vodji dr. Tavčar pokazalo, da se nihče naših poslancev ne pusti od njega terorizirati, d£ v svet poročilo, kakor bi bil dr. Šusteršič vsega kriv menda zato, ker se ni pustil psovati. Seveda stenografični za pisani k drugače govori, vsi ki so bili v zbornici, tudi vedo, kako je bilo. Prizori so se vršili natančno tako, kakor smo jih opisali mi. Dr. Šusteršič ni dr. Tavčarju dejal nobene razžaljive bosede, dokler ni dr. Tavčar zaklical: »Lažnjivec". Dr. Šusteršič je najprej opozoril deželnega glavarja na ne parlamentarne izraze dr. Tavčarjeve. Ta pa je le vpil dalje „lažnjivec". Ni bilo drugače, kakor da si je potem dr. Šusteršič sam pravico naredil in dal dr. Tavčarju odgovor, kakršnega je zaslužil že davno in ki se po polnoma vjema z resnično dr. Tavčarjevo vrednostjo. Če je bil pri tem kdo podoben „oklani kravi", kakor „Narod" pravi dr. Šu steršiču, je bil to dr. Tavčar. Dr. Šusteršič ni rabil besed: „Po gobcu Vas bom usekal", tudi ni res, da bi katoliško-narodni poslanci pustili dr. Šusteršiča na cedilu, ampak so vsi planili proti dr. Tavčarjevemu sedežu. Laž je tudi, da bi se bil dr. Šusteršič ruval
z dež. glavarjem in da bi sploh kako besedo rekel o dr. Tavčarjavih otrocih, ali da bi bil rabil besede: „Vaši otroci so pa za osrano šolo". Dr. Šusteršič je Tavčarju, ko -je ta nekaj govoril o dr. Šusteršičevem sinu, dejal: Vi hodite vnemško šolo, Vi hodite v šolo k Šveglju!" To je resnica. Če je bilo nadaljevanje včerajšnje seje onemogočeno, je tega kriva v prvi vrsti dr. Tavčarjeva arogantnost, katero mu bodo pa naši poslanci že ohladili. Razume se, da je tudi poročanje „Narodovo" o galeriji napačno. Dr. Tavčar je imel najetih par gosposkih barab, ki so zameketale »Žlindra", a galerija se je gromovito postavila na dr. Šusteršičevo stran in več minut so stresali dvorano gromoviti klici dr. Tavčarju posebno iz ust liberalnega dijaštva: „N e m-škutar! Ven z izdajalcem! Celo graška „Tagespost'1 priznava, da je bila galerija na dr. Šusteršičevi strani, zato drugo pisarjenje „Narodu" ne pomaga mnogo. Naši poslanci kot zastopniki slovenskega ljudstva se ne bodo pustili od nikogar psovati, ne od Heina, ne od Tavčarja in ne od nemških veleposestnikov, ki imajo take delikatnosti za seboj, da imajo najmanj povoda se eks-ponirati! Sicer pa je „Narod" jako neroden. Vpletel je vmes in podtaknil liberalcem klice, iz katerih izhaja, da so le liberalci v deželnem zboru največji sirove ž i. Splošna sodba tudi v enem delu liberalne stranke je, da je dr. Šusteršič popolnoma pravilno nastopil in da bi dr. Tavčar v takem slučaju dobil od kakega druzega gotovo zasluženo — zaušnico.
»Narodovo« zavijanje. »Narodovo« poročilo, da bi bil dr. Šusteršič rekel narodno naprednim poslancem: »L a ž n j i v c i s t e v i ! «, ni resnično, ampak dejal je le dr. Tavčarju, ko ga je ta psoval z lažnjivcem: »Če je kdo lažnjiveo, ste vi, ki od laži živite!« Le nikar drugim obešati, kar velja dr. Tavčarju !
Modra kri. V včerajšnji seji je klub plemenitašev kranjske dežele po nerodnosti enega grofa in enega barona prišel iz ravno težja. Baron Schwegel je kakor maršal Ojama razdelil vloge svojim podložnikom. Naprej je poslal slovenske liberalce v ogenj proti katoliško narodnim poslancem. Teh se mu najmanj škoda zdi, in ti so tudi tako ne umni in nerodni, da naskakujejo vedno naše poslance, ne zmeneč se mnogo za udarce, ki jih pri tem doba. Baron Hein in baron Sohwegel pa stojita v ozadju in se radujeta, da se Slovenci sami med seboj koljejo. V včerajšnji seji deželnega zbora je dr. Tavčar s svojo lastno glavo prestregel moralni udarec, ki je bil namerjen na barona Heina. Plačilo za to mu Bigurno ne izostane. Slovenski liberalci so prednje čete nemškoliberalne vladne večine, nekak »Kanonen-futter«, ki ga porivajo naprej v boj. Nemških liberalcev se pa Schvvegelnu bolj škoda zdi. Zato jim je naročil, da se naj modro in previdno drže v ozadju in se naj ne mešajo v debate, dokler slovenski liberalci sami tako dobro služijo nemški gospodi. Doslej so plemeniti gospodje to tudi držali. A včeraj sta dva padla iz vloge. To sta »les en-fants terriblee« Schweglove modrokrvne rodbine: Grof Barbo in baron L;chtenberg. Grof Barbo se ni mogel krotiti. Gcspodič je preveč spočit in zato težko miruje. Zaletel se je v dr. Šusteršiča prav po nepotrebnem, ker od kat.-narodne strani doslej ni bil žaljen noben član veleposestva. A grof Barbo in dr. Tavčar sta že kot siamska dvojčka: če enemu kaj rečeš, se čuti tudi drugi razžaljenega. Ta čudni grcf je naredil pred dr. Susteršičem tako nespodobno gesto, da se ni čuditi, če ga je ta tej gesti primerno označil. Priletel je tudi Polde Janežič, adop-tirani baron Lichtenberg, ki je opsoval poslanca dr. Šusteršiča in se zaganjal z dvignjenimi pestmi vanj, govoreč besede, ki spadajo v hlev, ne pa v deželno zbornico. Dr. Šusteršič je dvignil torbo za akte, da prastreže udarce. Svoje včerajšnje poročilo moramo resnici na ljubo v tem popraviti: Dr. Šusteršič ni mahnil s torbo proti grofu Barbu in baronu Liechtenbergu, ampak jo samo dvignil in se postavil v pozituro, da parira eventuelni udarec. Sploh je bil dr. Šusteršič v defenzivi, ker bo ga vedno oni
prvi napadli. Ta dva Čudna izobraženca sta že v prejšnjih zasedanjih pokazala svojo oliko na podoben način. Zdaj prihaja dan plačila in povračila. Baron Scbvvegel, ki se ves čas drži modro kakor egiptovska sfinga, je prišel mirit prevročo kri svojih dveh podanikov. Ti ljudje bo vajeni o Slovencih govoriti le v tonu najglobljega zaničevanja, in zato ne verjamemo, da bi se modra kri v kranjski deželni zbornici držala trajno v meji h dostojno6ti. A spoznali bedo, da so katoliško-narodni poslanci drugačni značaji kakor liberalci »n se ne bodo pustili več za-sramovati. A kako bo odslej baron Lieohten-berg mogel še ostati namestnik deželnega gla\arja, je drugo vprašanje. To je jasno, da v »bornici ne more predsedovati mož, ki poslance psuje z neparlementarnimi izrazi in jim b pestmi groii. G. baron Sshvvrgel se lahko jezi rad neodpustljivo nerodnostjo svojih Japoncev. Res: modra kri še ni vse — mora biti tudi nekaj v glavi!
Kaj bo ? Tako vprašuje »Narod« po včerajšnji deželnozborski seji, v kateri je dr. Tavčar Nemcem na ljubo provcciral. Najljubše bi bilo nemškoslovenski zvezi, da bi sploh nobene seje ne bilo več. Tudi lani je zdibovala pri protestnih predlogih proti krivicam, ki se gode našemu narodu — po za-ključenju dež. zbora. Tu se vidi, kako Be nemškoBlovenska zveza boji slovenske javnosti I — Strašno bi rada nemškoBlovenska zveza spravila s dnevnega reda predloge za našo narodno čast in dr. Tavčar bi najrajše dalje mirno bojazljivih pogledov čepel pod Svegljevo peto, zanašajoč se na nerazsodnost nekaterih svojih volivcev in na nemško pomoč. Ic »Naroda« to jasno govori! Končno pride »Narod« do Bklepa, da liberalna nemškoBlovenska večina stoji na stališču, da jo mora dr. Šusteršič prositi odpuščanja, če hoče, da naj poslanci še sede v eni zbornici z njim. Ta je pa debela. Dr. Šusteršič naj začne prositi odpuščanja, ker je bil on najprej razžaljen! Bo treba menda nemškoslovenskim zaveznikom dati piti še malo več vode, da Be bodo istreznili in da ne pridejo popolnoma ob pamet! Če ne morejo z dr. Šusteišičem sedeti v zbornici, naj pa gredo ven. Vsa dežela jim bo hvaležna! Za marsikaterim bo donela narodna pesem: „Oh, zdaj grec'6, nazaj jih več ne bo !«
Kaj je najznačilnejše? Od včerajšnje seje je najznačilnejše, da so člani nem š k e g a veleposestva, dasi jim nihče ni ničesar hotel, eksponirali se za Tavčarja, kakor bi se bolj ne mogli za bveglja. Bili bo mu hvaležni, da je po n|ibovih navodilih provcciral in jih rešil iz zadrege, v katero je spravil predlog o korespondenčnem uradu nemškoslovensko zvezo. — Nemci smatrajo Tavčarja že skoro za svojega voditelja! Nekateri Nemci so v svoji klepetavosti včeraj po ljubljanskih kavarnah temu dajali tudi duška ter izjavljali, da bodo pri eventuelnih novih volitvah Nemci še z večjo močjo nastopili za dr. Tavčarja. Vsakemu poštenemu Slovencu je s tem stališče dano!
Kako Svegljevi zavezniki naprav-Ijajo „narodne akcije". „Slovenski Narod" je včeraj pisal, da je „narodno (?) napredna" stranka vložila v dež. zboru predlog za slovensko vseučilišče in da je povabila »klerikalno stranko", naj ta predlog podpiše, a da je dr. Šusteršič to odklonil. Tako »Narod". Stvar pa je taka, da je ravno »narodno (?) napredna" stranka s tem predlogom pokazala, kako malo ji je za skupni nastop v tej velevažni zadevi. Dr. Šusteršič je izjavil, da predloga »narodno (?) naprednih" poslancev naši poslanci ne podpišejo glede na parlamentarno situacijo, glasovali pa bodo za predlog. To je seve »Narod" zatajil. Naše poslance je pri tem vodilo to-le: Ce bi bilo res slov. liberalnim poslancem v tej zadevi kaj za skupni nastop, prišli bi bili k našim poslancem, da se posvetujejo z njimi o skupnem predlogu. »Nerodno napredni" poslanci pa so predlog sami sestavili, ne da bi bili naše poslance kaj vprašali, in so hoteli, da bi jim bili zastopniki ogromne večine slovenskega ljudstva le nekak privesek. Tako se pa ne pusti poniževati nobena stranka, posebno ne stranka, ki ima za seboj glavno slovensko moč. Li-

tem predlogom nasuti le oči onim, ki so nad nji-Do-
beralci so hoti nekoliko peske" v
hovim narodnim izdajstvom ogorčeni, bili so dispenzo od barona Šveglja za predlog, o katerem je baron Švegelj dobro prepričan, da radi njega še ne dobimo slovenskega vseučilišča in da bodeta Hein in on že preprečila sprejem slovenske vseuči-liške deputacije pri cesarju, ki tudi pred leti že izvoljene deputacije ni sprejel. Kakor rečeno, naši poslanci so, ko so „n e r o d n o napredni" poslanci nastopili na zgoraj omenjeni način, izjavili, da bodo kljub temu za predlog glasovali. Odkrito naše mnenje je: NemškoBlovenska zveza se je s tem zopet pokazala, kako malo je vredna. Čemu podpirajo narodno napredni poslanci Nemce, b potem še za tak predlog ne morejo dobiti podpisov od njih? S tem papirnatim predlogom nobenemu resnemu človeku ne imponirajo liberalci. Saj smo videli, kako so morali zadnjič, ko je bilo treba odločno nastopati proti krivicam, ki se gode naši narodnosti, zlesti pod klop in so končno na Svegljevo povelje morali glssevati proti! Dokler Be od Nemcev ne ločijo, je vsak njihov narodni nastop le hlimba, kajti z zvezode-janjskikrepe nemštvo in slabe slovensko stvar. Dokler se ne razruši ta zveza, tudi Slovenci ne bomo imeli na morodajnih mestih za velike narodne akcije zadostnega vpliva, ker ga ondi Slovencem podirajo tisti, katere tu podpira in ji daje politično veljavo Tavčarjeva stranka. Kdor med Slovenci drugače trdi, je slep ali pa iz egoističnih namenov političen slepar nad svojim narodom! Skupne narodne nastope s to zvezo onemogočujejo liberalci, ker so z raznimi izjavami ozko priklenjeni na Nemce in smejo delati le to, kar jim ti milostno dovolijo. Tako so se z izjavo, da bodo proti vsaki nujnosti, pustili vjeti Nemcem, da so jim ti v najnujnejših zahtevah onemogočili vsak skupni narodni nastop. Taki ljudje niso resni slovenski politiki!
Katoliško-narodni poslanci in slovensko vseučilišče. Dne 28. sept. 1898. je izvolil kranjski deželni zbor deputacijo, ki naj pri cesarju raztolmači prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Ta deputa-cija do danes ni izvršila svoje naloge, ker ni bila Bprejeta v avdienco. Kdo je temu vzrok? Vkljub zvezi z Nemci, vkljub vladni BUžnjo-sti niso megli liberalci preprositi vlade, da bi izposlovalo avdienco. To izpričuje, kako brez pomena je liberalna stranka v svoji zvezi. — Naši poslanci so brž, ko so vstopili v deželno zbornico, javno hoteli pritisniti na dei. predsednika, da izposluje izvoljeni deputaciji avdienco. Tak nujni predlog so stavili tudi lani dne 2 2. septembra. (Brzopisni zapisnik str. 16). Prvi je podpisan dr. Šusteršič. A liberalci so sklenili, da glasujejo zoper vse nujne predloge, torej tudi zoper ta. Katoliško narodni poslanci imajo torej prednost glede na to vprašanje, in predlog, kakor so ga oni stavili, je edino pravi. Deputacija je že sklenjena. Samo deželna vlada ji mora izposlovati avdienco. — Tako je in nič drugače. Hribarjev predlog kaže le, da se naSi liberalci proti vladi nič ne upajo; samo tako neumni so še, da mislijo, da jim bodo naši poslanci za stafažo. — O slovenskem vseučiliškem vprašanju so katoliško-narodni poslanci v deželnem zboru na takem Btališča, da bi morali liberalci, ko bi jim bilo res za stvar, priti k njim in se jim priklopiti za skupno akoijo.
Švegljev zastavonoša dr. Iv. Tavčar prav gotovo ni več slovenski zastavonoša, ker na Dežmanovih grabljah še nikdar ni visela slovenska trobojnica. Tega človeka edino delo je sedaj blatenje dr. Šusteršiča. Laže se, da dr. busteršič svojo rodbino nemški vzgaja, dočim je dr. busteršičev sin vnet Slovenec, ki nima prav nič na sebi tiste narodna mlačnosti, ki je last narodno-na-predne frakarije. Dr. Tavčar je res revež, ker edizi up mu je bil sedaj dr. Susteršičev sin, katerega se je lotil z vso svojo politično resnostjo, a niti ta mu ne ostane za dokaz dr. Susteršičeve nemškutarije. Laž je tudi, da dr. Šusteršič dela vse rekurze v
, res p« je * 'adec piše v
Gradec samo v nemške da njegova pisarna tudf vseh slovenskih prsvdat s Itf.v enaki, sa kar je priča g. dr. B e n k ofv i č, ki te re kurze sestavlja. Zato pa osti&e v rokah dr. Susteršičevih ie slovenska trobojnica, v Tavčarjevih pa Dežmanove grablje! Kaj neki zasluži liberalna stranka, ki ima takega zastavonošo?
Ven x »barabo« 1 Posebna ljubezen do »debele neresnice«, katera bsseda je v včerajšnji deielnozborski seji tako razjezila nemškutarskega Janusa, se kaže tudi v tem, da poizkuša v »Slov. Narodu« na najne sramnejši način izrabiti velike demonstra cije od strani galerije v prid svoje ban-krotne avtoritete. Trdi namreč — mi smo dogodke itak že pojasnili — da je klicala g„lenja dr. Susietšiču: »Žlindra! Vda z bu-rabo!* Dejstro je to, da so na galeriji poleg Malovrha res nekateri poizkušali klicati »Žlindra!" a so bili oklefutani in so zbe žali na nasprotno Btran, kjer so bili — obr-cani, Izvzemši te žalostne junake pa je dala cela galerija, ko je videla, s koliko požrtvo valnostjo je izzval dr. Tavčar ves viharni prizor, samo da bi preprečil glasovanje za Susteršičev predlog, v resnici duška svojim čustvom s klici: „Ven z barabo!" ki so za-glušili — kar radi priznavamo, res vsako drugo besedo, toda niso bili niti najmanj naperjeni proti dr. Susteršiču. S tresočimi se hlačami je stal Tavčar za svojim pultom, njegovi zvesti pristaši — Schvvegljevi pod-repniki, so zrli, kakor pudlji, politi s sifonom, a galerija je klicala, videč, da je dvi gnil Susteršič roko proti Tavčarju: „Poči ga! Ven z barabo !" Bil je res dramatičen prizor in da ga Janus ni razumel, kaže le, da mu niti njegovo nežno razmerje do Schvvegljevega fraka še ni dalo tiste fine aristokratske — pristno „trakarske" občut-nesti k la grof Barbo in baron Lichtenberg (proti svojim deklam) katere je treba, da razume to, kar se — s kolom namigne. Da pa Janus ne bode prežalosten, mu zaupamo, da smo izvedeli iz gotovih virov, da se v kratkem lahko nadeja osebnega plemstva z naslovom: „Dr. Janus Teutacher vitez žalostne postave pl. Grabljevski s ,knofi Schvvegljevega fraka v grbu".
Baron Hein potom korespondenčnega urada še vedno ni uradno po pravil neresničnega poročanja o dogodkih pred kazino! Tako se vzdržuje v javnosti napačna sodba o Slovencih !
Delirlj ? Z dr. Tavčarjem se nekaj godi. Zadnji čas ta narodno napredni odlič njak v svojem »Narodu« zmerja ljudi s pijanci. Celo dr. Susteršič je dr. Tavčarju v včerajšnjem „Narodu« »pijan šnopsar«. Bati se je, da se kronični alkcholizem pri dr. Tavčarju ne razvije v nevarni delirij.
Dr. Vladimir Leveč f. Danes ponoči je umrl v Ljubljani gospod dr. Vladimir Leveč, profesor na vseučilišču v Freiburgu v Švici, sin deželnošolakega nadzornika gospoda Frančiška Levca. Mladi mož, star šele 28 let, je s svojimi arhiva-ričnimi in drugimi znanstvenimi deli bil v ponos Slovencem in bi bil s svojo neumorno pridnostjo in obširno vedoželjnestjo postal eden prvih slovenskih učenjakov. Sodeloval je pri celi vrsti znanstvenih društev in iz vestij. Bii je rea v pra?em pomenu mož dela, katerega izgubo bridko čuti domovina, kateri nedcslaje tako značajnih sinov. Imenom vseh svojih somišljenikov izrekamo globoko užaloščenemu gospodu deželnošol skemu nadzorniku Lavcu in veleapoštovati njegovi rodbini iskreno, odkritosrčno bo-ialje!
Kanonlčna vizitacija Premilostni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jegiič se je danes zjutraj odpeljal na kanonično vizitacijo v vipavsko dekanijo v spremstvu gospoda tajnika Viktorja S t e s k e. Premilostni se vrne v Ljubljano konec oktobra.
Osebna vest. Nastavljena je na Vrh-polju pri Moravčah provisorična učiteljica gdč. Ivanka Cegnar.
Nehvaležnost Sedanji baron Schwegel (takrat Svegelj), je pisal Luki Jeranu: »Med častito duhovščino naše preljube kranjske domovine štejem marsikaterega prijatelja in tovarša, dobrotnika in pomočnika«. Tudi dr. Tavčar bi moral duhovščini biti hva-
eien, ker ga je dobrotno vzredila. Oba moža sta se pa zvesala samo zato, da skupno te peta svoje dobrotnike.
Slovenska ljudska iola v Trata
Upravno sodišče je včeraj rešilo pritožbo, ki jo je 116 v Trstu živečih Slovencev vložilo proti odloku naučnega ministrstva iz I. 1902 Naučno ministrstvo je namreč odločilo, da tržaška občina ni dolina, ustanoviti slovensko ljudsko šolo v mestu. Upravno sodišče pa je včeraj po večurnem posvetovanju razveljavilo odlok naučnega ministrstva,kerje po zakonu neutemeljen. Upravno sodišče sa namreč sklicuje na § 59 tudi za Trst veljavnega ljudskošolskega zakona, ki določa, da se morajo povsod ustanoviti šole, koder je uro na okoli po petletnem povprečnem računu vsaj 40 šo!e obveznih otrok. Ako je torej v Trstu v okrožju ene ure toliko slovenskih otrok, mora tržaška mestna občina ustanoviti slovensko šolo.
Ia Idrije se nam piše: Ker ste objavili pismo dr. Majarona, objavite še, kaj so naši liberalci rekli tačas svojemu poslancu. Pisali so: „Tukajšnji zaupniki narodne stranke so danes soglasno sklenili, da popolnoma soglašajo s stališčem, objavljenim od poslanca Majarona, kateremu naročajo, delati na jednotno postopanje vseh slovenskih deželnozborskih poslancev v narodno-političnih vprašanjih."
Občinske volitve v Smarci, ki
so se zaradi nekega pooblastila zavlekle tri mesece, so sedaj končane. Županom je izvoljen Janez Benda, posestnik v Šmarci, svetovalcema Fr. Svetec in Primož Barle.
Občinske volitve v Ribnici se bližajo! Zapisnika sedaj ni nihče ukradel, se je menda vsakemu zdel preslab. V prvem razredu bo volil samo en pravi posestnik, ker je vse druge prerinila liberalna posojilnica, ki plačuje precej davki. Na noge pa so jo postavili skoro sami kmetie; sedaj pa jim daje brce in jim jemlje dedne pravice. Oči se odpirajo in se bodo sčasoma popolnoma odprle. Posebno se bodo ljudem oči odprle takrat, ko bodo videli, da jih odrivajo ljudje, s katerimi bi tudi kis'ega mleka ne jedli iz ene latvice !
Draga zaušnica. Jožef Ogorelee, trgovski pomočnik, sedaj v Tistu, je dne 29. maja šivilji Boštjančič, ko je šla s Sko-feljce na Razdrto, priložil zaušnico. Ogorelee je bil zaradi nekih domačih razmer že več časa jezen na Boštjančičevo. Sodišča ga ie obsodilo na 50 K denarne globe.
—	Obesila se je v svoji spalnici 63 let stara posestnica Margareta Petrič z Nanosa, občina St. Vid.
-	Hrvaške novice. Rektor zagrebškega vseučilišča je poklical k sebi zastopnike dijaštva ter jih svaril, naj ne napravijo demonstracij proti novoustanovljeni mažarski stolici na zagrebškem vseučilišču. — Umoril je v Bosanskem Novem neki zakupnik bivšega župana Ra-
beja Ferida. — Mažari hočejo uvesti
sin
v hrvaSko domebranstvo mažsrski službeni jezik. Razume se, da ie radi tega med Hrvati veliko ogorčenje. Fmi. Gerba grozi, da odrtopi, ker so pričeli Mažari v hrvaško dcmobranstvo že urivati mažarske častnike.
Mirko p I. P i o a Č i c je bil, kakor poroča »Narodna Obrana« v Zagrebu, ob sejen na 1 mesec dni zapora in na 1000 kron odškodnine dekletu, katero je venerski okužil.
—	Mošenjska občina ie izvolila dne 5. okt podžupane: Janeza R e s m a n a za Moinje, S k o r č i o a za Ljubno, Fr. V a -Mavca za Leše; dne 6 oklobra pa III razred odbornike: J. Pristave«, V. V a 1 j a v c a , Jos. F i n ž g a r j a , Fr. B 1 e i w e i s a.
—	Strokovnjak o radovljiški sadni razstavi. Dne 6 t. m. se jo mudil v sadni razstavi v Radovljici generalmajcr G. Linner s soprogo. Generalmajor Linner ja zn*n po celem Kranjskem kot eden najuzoirnejših nadjerejcev in je tudi kot strokovnjak prva kapaciteta v sadjarstvu. G. Linner, ki ima v svojem sadovnjaku v Begunjah na Gorenj ekem najlepše sadje, kar si ga jo misliti mogoče, je dejal o razstavi, da je najprijett-nejša iznenaden, ker ni pričakoval, da ima Kranjska tako krasno sadje, zlasti jabolka. Odličen gost je tudi pohvalil odbor, da je vkljub zaprekam dosegel z razstavo tako lep uspeh. Sodba takega moža nekaj tehta.
—	Društvo »Kranj« v Kranju priredi jutri svojim članom in njihovim družinam družinski večer v društveni dvorani na „Novi pošti". Na programu je godba, polje in predavanje. S tem se začne vrsta predavanj, koncertov in veselic, ki jih društvo vsako leto prireja svojim članom ! Kakor proteklo leto, bodo se gotovo tudi letos člani in prijatelji društva v obilnem številu in z veseljem udeleževali društvenih predstav!
—	V Tržiču so prijeli delavoa Antona Gorjanca s Premskovega pri Kranju, kateri je v nekem prepiru in pretepu težko ranil avoinga nasprotnika.
—	Nesreče. Na Glincah je Ivan Sever zažgal s žvepljeuko »kapBel«, ki se je raz letel in mu poškodoval oko. — Roko v rami si je zlomil Anton Flore v D.iiu. — Marijo Suder je podrl na Glincab pes na tla s toliko močjo, da si ie zlomila nogo. — V Rov tali je padel neki Kogovšek pri tlačenju atelje tako nesrečno, da si je zlomil roko.
—	Belokranjske novioe. Premer-jevo posestvo na Primostaku z roli nom vred je kupil metliški trgovec g Fr, Skušek za 50 000 K. — Kavarno otvoril v Metliki g. Kambič. — V Č r n o m 1 j u so vzd gnili in oopravili most čez Dob-ličanko in Lahinjo. Sioda, da se Ei mest še razširi).
Ustavili bomo nepreklicno prihodnji teden »Slovenca« vsem p. n. naročnikom, ki nam dotlej ne pošljejo naročnine vsaj za en četrt leta naprej, oziroma ne
uredijo ta zadeve pismeno.
Upravništvo „S 1 o v e n c a".
Ljubljanske novice
Iz katoliške cerkve je izstopil tukajšnji
odvetnik dr. Ferdinand Eger. Pre stopil i« k protestantom.
Slovensko gledališče v Ljubljani. Jutri, nedeljo, sta dve predstavi in s.cer se predstavlja popoldne ob polu treh ob zniža nih canah narodna igra s petjem : »Rov-ek Andrejčok«. To igro že dve leti niso igral'. Zvečer predstavljajo drugič v Be-zoni burko s petjem »Rezervistova vatba«. — V torek, dno 11. t. m., pojo tretjič veliko opero »Hugenoti Tepež Frarc Vidmar, delavec, je imel že dalj časa jezo na Ivana Gorenca. Včeraj ga je čakal na C>sti na loko Začel ga je dražiti s psovkami in pretapavati. Posledica je bila, da je Vidmarja odpaljal policaj na magistrat.
Zaradi razgrajanja so zaprli bivšega me šetaria Mihaela Vojsko. Vojska, ki je bil že večkrat predkaznovan, je vpil, da mu ie vso eno, če s3 ga tudi odda v prisilno delav nico
Iz bolnice v palec se ie včeraj pri cep lieniu drv > sekal drvar Franc M:horič iz Hradeckega vasi. Moh r.č je meral v bolnišnic^.
Umrla je Helena Končan, posestnica, stara 68 let. Hradeckega vas 6.
Musica saera. V nedeljo 9. oktobra v stolni cerkvi vnuka maša ob 10. uri: Missa
zložil Jožef Ne
u
in bonorem s»ncti Frideri švera, graduale »Oculi oranium" Anton Foerstar, c f jrtorij „Super flumsna Btbylon" koralno.
Obrtna šola na Rakovniku. Piše se nam: Ker pogosto prihajajo na vodstvo salezijanskega zavoda vprašanja glede rokodelstva, sklenilo je v dogovoru z dež. in mestno šolsko oblastjo začeti v zavodu v prihodnjem mesecu tečaj obrtne šole za one dečke, ki so dokončali ljudsko šolo in imajo 14 let. Vodstvo bi sicer želelo izučiti gojence v delavnicah na Rakovniku, ali ker tega ne more, dokler mu cenjeni sotrudniki in dobre so-trudnice ne pomagajo, da se dovrši nameravani zavod, se je vodstvo pogodilo z različnimi boljšimi tvrdkami v mestu, da jim pošlje gojence v delo, od 7-12 dopoldne in od 1 do pol 6. popoldne. Vodstvo se bo kolikor možno pri tvrdkah zanimalo, kako se gojenci obnašajo. Zanimalo se bo zajedno z vladno priznanimi učitelji; kako napredujejo v svoji obrti in kaj jim še posebej manjka, da se spopolnijo v svoji stroki. Nadzorovalo se bo kolikor mogoče in gotovo bodo gojenci vsaj ob prostih urah, urah, ko niso pri delu, daleč od tolikih nevarnosti, kar bo za vestne stariše velika tolažba Čim bolj bodo dobrotniki in dobrot-nice podpirali zavod, temveč ubogih in zapuščenih dečkov bo mogoče sprejeti in jim tako zagotoviti vsakdanji kruh in srečno prihodnjost. Novi vajenci se sprejemajo tekom oktobra. Sola začne z novembrom. Pogoje pojasnuje usmeno ali pismeno: vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani.
Katehet Smrekar so je ponesrečil na svoji graščini pri Se niči. Zvinil si je nogo. Prepeljali so ga v Ljubljano.
Razne stvari.
Majnovejie od rasnih stran*
Usahnilo je jezero Sivra v Afriki. Jezero, ki je bilo 45 km dolgo in 20 km široko je ležalo jugoistočno od Niasojrja. Jezero je odkril L:vingston 1. 1859. — Srečno je prišel v Ameriko pisarniški oficijal avstrijskega muzeja za umetno zgodovino Franc Draschtik, ki je poneveril 26.381 kron. — Tragedija ljubezni. Soproga vseu3iliš«ega prcfasorja Laur^ntija v Napoliu je prišla na kolodvor, da ae odpeljo do Gardskega jezera. Kar na enkrat pa pristopi k njej dijak Somelli ter ustreli petkrat iz aamokresa na njo, da se je
sgtudila mrtva na tla Morilec, ki se je bil re »rečno zaljubil v profesorjevo soprogo, se
je s šestim strelom usmrtil som. — Gledališče pogorelo. Včeraj je popolnoma pogorelo mestno gledališče v Bazelu. Gasilci niso mogli ničesar opraviti, dasi je bila celo umetniška dvorana zraven gledišča v nevarnosti. En gasilec je težko ranjen. — Stražo se hoteli zastrupiti neznani zlikovci v Peter-Pavlovi trdnjavi v Peterburgu. V juho so primešali arzenik. Straža je še o pravem času zapazila to namero. V trdnjavi so zapori za politične kaznjence ka tere se je na ta način poizkušali rešiti. — brebrno pohištvo. Iz Londona pišejo, da neka ondotna tvrdka izdeluje za nekega indnskega raja (kneza) srebrno pohištvo. Sobna oprava obstoja iz monu-mentalno narejene postelje z nebom, ki ga drži dvanajst veiikih podob, potom iz 12 stolov, 4 naslonjačev, dveh divanov, toalete za dame in ene omare.
U brzojavk.
Berolin. General Trotha poroča, da so nemški vojaki zlomili uporno moš Here-rov, katerih načelniki so needini. En del Hererov bi se rad udal, a se boji, da bi jih Nemci ne postrelili. Nemci zasledujejo umikajoče se Herere.
Peterburg. Za pomočnika ruskemu ministru za notranje stvari je imenovan dosedanji guverner pohovški, knez V a z i l -č i k o v. Pravijo, da je jako strpen državnik.
Dunaj. Včeraj je bil tu ministrski svet, ki se je pečal z zadevo dalmatinskega ces. namestnika.
Z a d e r. Zasedanje dalmatinskega deželnega zbora je odgodeno.
Telefonska in brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Peterburg, 8. okt. Ruskim listom se poroča iz Viadivostoka, da se nahaja admiral Kamimura s svojo eskadro blizu tega mesta. Mnenja veščakov so različna. Eni mislijo, da hoče Kamimura samo dementirati, drugi pa menijo, da bo Japonci pripravljajo za obleganje Viadivostoka. Kitajski poslanik v Tokiu je baje ža obvestil svojo vlado, da nameravajo Japonci napasti Vladivostok z dvema divizijama.
Peterburg, 8. okt. »Novosti" poročajo: Druga perioda vojbke, ki se je pričela, bo našla japonsko armado od dolgih in hudih bojev popolnoma izmučeno. Rezerve bodo mogle vrzeli v armadi le izpolniti, ne pa ojačiti, med tam, ko Rusija pošilja na bojišče drugo armado in novo brodovje, da nadaljuje boj pod ugodnejšimi razmerami.
Pariš, 8. oktobra. »New York Herald* poroča iz Peterburga: V Mandžuriji se bije vrlo zanimivi strategični dvoboj. Rusi hočejo prisiliti Japonce, da začno boj ob reki Hun, kjer ima Kuropatkin naravno obram-beno črto. Japonci pa čakajo, da spravijo dosti močno vojno moč okrog gorovja in prelazov, da obidejo Ruse ter jih prisilijo, da se umaknejo do Tjenlina, kjer bi imeli Japonci ugodnejši položaj.
Pariz, 8 oktobra. „Echo de Pariš« poroča o odstavljenju kontreadmirala Uh-tomskega: Ko se je ta po bitki 10. avg. brez posebnih izgub in zoper carjevo povelje vrnil v pristanišče, ga je general Ste-seij postavil pred vojno sodišče, ki je obsodilo kneza Uhtomikega kot nesposobnega za poveljstvo mornarice. Steaelj ga je odstavil in imenoval Virena za poveljnika brodovja. Namestnik in car sta to potrdila.
Pariz, 8. oktobra. Princ. Luiza je dobila baje od dunajskega dvora poročilo, da so ondi zadovoljni, ako se začne iznova preiskavati njen dušni položaj. Baje bodo pri tem udeležena največ francoske kapacitete.
Peterburg, 8. oktobra. Na poročilo angleških listov, da bo Rusiji dal novo po-Bojilo Rotschild pod pogojem, da Be v bodoče z židi na Ruskem milejše ravna, in da bo osigurano to posojilo v tobačnem monopolu, izjavlja ruska brzojavna agentura, da je to popolnoma izmišljeno. Tobačnega monopola v Rusiji niti ni. Sovražniki Rusije razširjajo take vesti, ker je Japonska v silni denarni zadregi in ker ruskih financ ne po-snajo.
Pariz 8. oktobra »Matinu« poročajo iz Peterburga: Vesti s bojišča govore o malovažnih bojih med predstražami. Važno je pa, da sa okrog Mukdena vrše mnogoštevilna obrambena dela. To znači, da Be
Kunpstiin n) inuirt/i nni nu Ui v bitko okrog Mukdena, ampak ae tu tudi utaboriti to zimo, ko bode odbil sovražni napad. V geieralnem Štaba so mnenja, da do bitke ne pride pred 15. dnevi.
Tolmin, 8. okt. V Podnebu je župnik P r i m fi a r umrl. Pogreb v pondeljek ob 10 uri.
Trst, 8. sept. Današnji „Pic«olo« pravi k raasodbi upravnega sodišča glede oloven-skib šol v Trstu, da se bo tržaška občina še dalje upirala slovenskim šolam. Slovenci naj ne mislijo, da so ie zmagali: zdaj >e začne nov boj, ki'bo pokazal, di so Slovenci zdaj bolj oddaljeni od uresničenj* svojih zahtev, kot kdaj prej. Glasilo tržaških Židov pravi, da so bili Italijani že doslej jako »velikodušni« do Slovencev, a da ne bodo trpeli slovenskih šol, ki bi »kršile pravo dežele« in scc.alni mir«. Vsa zadeva se bo obravnavala zopet od začetka.
Carigrad, 8. oktobra. Sultan je podelil kardinaloma Mery del Val in Gottiju Medžidijin red.
Port de Franoe, 8. oktobra. Neko liko dni vulkan Mont Pelea zopet bljuje
Jivi/nnlpiti izvrstn0 sredstvo za ohranitev X># llIlUVIZlIli) lesovja , preprečuje gnilobo,
oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike
ima v zalogi tvrdka BRATAEBERL v Ljubljani
Frančiškanske ulice.	624 15 11—6
Vnanja naročila proti povzetju.
Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Alojzija Perne
posestnika,
nam je došlo toliko dokazov tolažil-nega sočutja, da se čutimo dolžne, tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo č. duhovščini za vodstvo pogreba, gg. članom in pevcem si. bral. društva za ginljivo petje, si. tržiškemu »Sokolu" za častno udeležbo pogreba in končno darova-teljem krasnih vencev. Slednjič izrekamo prav toplo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pre-blagega pokojnika, ki so z udeležbo pri pogrebu nam lajšali veliko bolest.
Bog obilo poplačaj. Tržič, 7. oktobra 1904.
Potrtega srca naznanjava v svojem in svojih otrok imenu vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno novico, da je najin predragi sin
dr. Vladimir LevGG,
profesor nemškega prava na vseučilišču Freiburg v Švici,
dne 7. okt. 1904 ob 11. uri zvečer, pre-jemši svete zakramente za umirajoče, po dolgi, hudi bolezni v 28. letu svojega nadebudnega življenja izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega rajnega bo v nedeljo, dne o. okt. 1004, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, v Sodnijskih ulicah 2, na pokopališče k Sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v četrtek, 13. okt. 1904, ob 8. uri dopoldne v farni cerkvi Mar. Oznanjenja pri 00. frančiškanih.
Predragega umrlega priporočava v prijazen spomin in pobožno molitev ter prosiva tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 8. okt. 1904.
Fr. Leveč,
c. kr. dež. šolski nadzornik.
Pavla Leveč, roj, Mrak.
Meteorologijo poraSllo.
Viflinanad morjem 3C6-2 ra.srednji zrafini tlak 736.9 mm
| S bU)r ' ro»l*. c ] Ct oy»- ; iUi- I r»ni« ' ' HfUj« ' «i*tUk. I
t*
V»«r.
n,
N«t>.
7 | zveč. | <21) 7 | 16 1 1 si. szah. | obl.
a | 7. ijutr. i 7<i6 7 1 0 [2. popol.j 731-7 |
11 5 jmoč. sszah, „ 1 8'61 si jug | dež I Srednja včerajšnja i.-mp«r»tiu.i 15 2' <ionn. 11-9'
2-2
Kuharica,
v službo.
poštenega vede-pja, vajena v kuhi in gospodinjstvu, želi priti h kakemu 6. gospoda župniku
Naslov pri upravnistvu.
1675 3-3
6 mesecev na poizkušnjo!
3 mesece krediti Popolno zastonj 1
in enake širokoustne reklame moja svetovno znana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—1
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnettšno, sistem
Samo
f!. 2*25
I 't- z verižico in futc-raiom
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
v črnem imit. ieklen. ali ni-ktilnastem okrovu, pat. omail. kuzaiiščc, 36 ur idočo, natanč-no repasiruno s triletnim primernim jamstvom, v futeralu iz jelenine, 7. nikeln. verižico in priveskom za cono gl. 2-lVi, :i komadov «1. <1-50, tt kom.
12-50. lata ura z dvojnim pokrovom ffl. 3-50. Cene sluteni „ltoNko|)f'- ure, brez plombe, kitkoršne prodajajo muli urarjl in trgovci, komad 1-75.
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej
Pm tovarna ur
v Mostu (Brux) št.	1099, (Češko)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato llustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis iu franko. ..........................................................................................
U Grenčica ||
(I „Florian" I j
j| in liker |j
(I „Florian" ||
H najboljša kapljica
za želodec m8 58 | j
~llllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIillM
»n»H»H »n »n / H / H <n »H »n»o <n »n
$ AVGUST REpIČ
W	LJUBLJANA (v Trnovem) 3 S^
S^ izdeluje, prodaja in popravlja vsako- ^ <7S	vrstne —-
X r^ sode	/K
Vj^	po najnižjih cenah.
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. ^ »n»n /H»n «0 »n »n /n »n »n'n# n* n
po ugodni ceni
suKneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
ŠpitalsKe ulice štev. 5. {
Ver teiarjev,
za Vso zimo trajajoče delo sprejme takoj
Filip Jupaočič, stavbenik.
Ljubljana, Rimska cesta št. 2.
1707 1-1

Naznanilo in priporočilo.
Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da prevzamem, oziroma otvorim
v nedeljo, dne 9. oktobra 190U
Z godbo in plesom starodavno gostilno pri\
g. Jfaučiču v*JV(edvodah\l
Točil bodem razno pristno pijačo, ter postrezal z okusnimi jedili.
Priporočam se za prav mnogobrojen obisk S spoštovanjem
168f l—1
Jvan j^larinšeK, gostilničar.
..............................................IIII11M1......IIIII.............................
¥ T v	ki je dovršil prvi
I f* O fi/-* 51	ali drugi razred sred-
U Vvllvlla	ni'h šol, sprejme ta-
^	koj h^^m^
Albin liant, trgovec v Kranju.
1678 3-3
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim častitim naročnikom se najiskre-neje zahvaljujem za doslej iskazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prečastiti duhovščini, gg. bogoslovcem, drugim cenj. gospodom ter damam najtopleje priporočam v čevljarski Obrf spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno delo, beležim, odličnim spoštovanjem 1649 3—2
Avgust Mate,
črevljfirskl mojster Sv. Petra cesta 32, poleg delavnice pokojnega g. Hrvata.
Pri kroničnih katarih v grlu in bronhijih se je sijajno izkazal	■■
Rogaški „Styria-vreIec"
1701 a 3-1
za grgranje.
Medicinalni
I ■ 1 52 -49
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
*/, steklenice K 5-— 7. » » 2 60
Dobiva se v vseh bolj ših trgovinah.
Mesečno do •^v-v^a^a^ 1000
kron si more vsak kot postranski zaslužek pridobiti na lahek in pošten način brez stroškov. —
Vpošlje naj se naslov na Sfelnhauseil
£ Co., Karlsruhe, Baden- isti 3-3

Menično pravo
sestavil gosp. Anton Kuder,

KUJ
c kr. sodni avskultant in učitelj meničnega prava na višji dekliški
šoli v Ljubljani,
ter obsega 166 strani. Cena knjige je v lično vezani obliki K 2 50, za člane slov. trg društva „Merkur" K 1 50, s poštnino vred K 2 80 oziroma K 1'80 Naroča se naravnost pri imenovanem društvu. Znesek K 2 50 je malenkost in kdor ga hoče koristno uporabiti, naj si takoj naroči to knjigo. Uvažujemo hvaležno praktične in koristne cilje, katere je začelo slov. trg. društvo „Merkur" z velikim trudom in žrtvami zasledovati, ter dajmo mu z nakupovanjem njegovih knjig pogum in veselje za nadaljno pot k ustanovitvi prepotrebne slovenske
narodno-gospodarske knjižnice.	1702 2

Nagrobne križe
slamoreznice, bakrene kotle za žganje, vlite kotle, ^
mesoreznice, sploh vso želez- V nino, kakor tudi kompletne kuhinjske oprave se dobivajo 170S 6-1 najcenejše pri
Karola Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.





**
J	V > ' »'*■ — ' ' * i**i ^ '<' '

1684 3-3
Naznanilo.

Vsako sredo in soboto izvrstne sveže pečenke, krvave, jetrne in avgsburške klobase.
Uljudno se priporoča
Fran Golob preje J. Bcrgmann
mesar in prekajalec mesa. Sp. Šiška št. 150. — Filijalka: Prešernove uiice 5

J



tlcenca
sprejme IVAN REPE, mizarski mojster na Jesenicah na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji. Star bi moral biti nad 14 let, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo in čvrste postave.	1699 2—1
Puhovnik
se išče za Blejsko Dobravo.
Služba je Mika, renumeracija dobra. — Več pove Ign. Fertin, župnik v Zasipih, p. Bled. 1703 3-1
0g. organistom in pevovodjem!
Naročite si za spomin vernih mrtvih n a j laž j o
Latinsko črno mašo.
(Dobiva se pri M. Vurnik-u v Št. Vidu, (Dol.), v Kat. bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani, za 1 krono 10 vin.)	1700 3-1
F^rajne male p05«5 tuo
bliža Ljubljane je naprodaj.
Kje, se izve pri upravništvu tega lista. 1697 3 — 1
^appodaj Je
dobro ohranjen
glasovir.
Izve se v Škoiji Loki, Šolske ulice 3.
1705 8—1
Mesarija « < in gostilna
se odda v najem v neki večji župniji. 1698 3-1
Mlad, oženjen in delaven mesar bi našel tu gotovo eksistenco.
Kje. pove upravništvo tega lista.
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 23 38
OltSSH
■■ravna
alkalična kislina
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vod-nj akov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
iivire«: Giesshubl Sauerbrunn,
i«lez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varit*
Prospekti zastonj iti franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjil necerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami it > ioni
Zaloga pri Mihael Kastnar-ju in Pete' Lassnik-a v ijabljani
Pozor krčmarji!
Podpisani je dalje časa služboval kot sodni sluga po Istri in dobro pozna
dobre vinske kleti, dobro zemljo In kraje.
Vsled tega naj se vsak, kdor potrebuje zanesljivo pristnega vina, obrne na
Martina Sreboth,
trgovca v Poreču. Istra.
Trgovski prostori
s stelaža-mi za tr-
____govino z
mešanim blagom prevzamejo se V najem za dobo več let takoj ali pozneje
Naslov povč upravništvo „Slov.a 1681 3—2
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
v lastni hiši * v Ltjubijani \ y lastni lili;
•VVVV^VVI
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—79
4
11 01 2 0
t " v
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
WW Uradne ure od 8.—12. lil 0(1 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premožei\je kmetske F rojrfi/ifin posojilnice znaša	^ j»*4j'"4j 4"'
S K 23,806*306-40. sSdrr K 98.238*41.
Varnost lirauiluili vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranllničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
stav°Šhran-K 5,089.883*14.
is
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
1690 3-1
Razglas.
Št. 7973/1904.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbirke in starine :
2800 kg odbirkov jute
zamotano v zavojih, bruto za neto.
3000 „ » raščevine 2300 „ „ papirja finega belega 2600 „ „	„ navadnega
1900 „ stekla v sodih, bruto za neto 1400 „ litega železa, starega, prostega 7100 „ » „ prežganega 2300 „ kovanega železa, starega 800 „ železne ploščevine, stare, proste 400 „ cinkove „	„ „
450 „ železnih iveri v zabojih, bruto za neto 150 „ kovinskih „ „ „ „ , „ 1540 . starih žebljev.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono in s priloženo pobotnico v 10 % varščini, vloženi pri katerisibodi c. kr. blagajni in z zunanjim napisom »Ponudba za odkup odbirkov" dostaviti je najkasneje do 20. vinotoka 1904, 12. ure opoludne c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
Odkupne cene, bodisi za posamezne ali pa za vse naštete odpadke, napravijo naj se s številkami in črkami za 1 meterski stot naštetega blaga posebej, in loco c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Izključne in nedopustne so takoimenovane konkretualne ponudbe odjemanja.
Kupcu odda se proti položitvi kupne cene samo razpisana množina blaga, n e pa tudi ona, ki bi se med tem časom do oddaje nabrala.
Gospodje ponudniki se izrečno zavežejo v svojih ponudbah, da v slučaju, ako se jim blago prisodi, isto najkasneje v teku treh (3) tednov po sprejetem obvestilu plačajo in iz tovarve odpravijo.
V slučaju, da ponudnik ne izpolni tega pogoja, zapade vložena varščina, ne da bi se c. kr. erar odpovedal pravicam, ki mu pristoje vsled odloka dvorne komore z dne 12. avgusta 1825 in § 908 a. b. d. zak.
Odbirki so vedno med navadnimi uradnimi urami vsakomur na ogled; poznejši ugovori po odločitvi ne veljajo in se nanje ne bo oziralo.
Ponudniki so vezani s svojo ponudbo toliko časa, da odloči o ponudbah c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju.
Pobotnice v 10 % varščini vloženi pri kaki c. kr. blagajni, vrnejo se ponudnikom po končni odločitvi c. kr. glavnega tobačnega ravnateljstva na Dunaju, oziroma če se jim blago prisodi, po izvršenem plačilu in odpravi blaga.
Nedoločno opremljene in prepozno vložene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
C. kr. tobačna glavna tovarna.
V Ljubljani, dnč 27. kimovca 1904.
Martja Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerRveniR
para~ mentov.
—ggžBta—

m
imtmivr,
P 4
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obha-Jllne burze, štole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizka, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.
Croipodične,
kater* hh ž li jo lzobrazti
v šivraiiju s.a domaČo ocrabu in v krojnem risauju
po najuovefcem uutuiiiu •ipri>" tn<*
fR*NJ* JESIfl
Ljubljana, Stari trg 6t 12.
OCLfVS!
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da sc mi povrne
I jld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n»>
zev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic la
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlk zllc;
1 kom. amar. pat. srebrna zalemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal^ nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktoria čašlč za pod* klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo jld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poproj stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jld. 6"60. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skoil in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne te-— melji na nlkakrinl slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag*.
na Dunaj i II., Itembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
-rt
H

Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znesek naprej vpošlje.	^
Čistilni prašek za njo 10 kr.	^ ,
Pristno le z zraven natisnjeno varst-	*
veno znamko (zdrava kovina).	4
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro jakc zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak« koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo BOhm, okrožni in tovarniški avnikidr
V najem se išče
posestvo
Ponudbe pod „Posestvo"
lepim večjim travnikom na peščeni zemlji. Hiša naj ima tri do
pet sob. zzzzz=r
na „Slovenca".
1687 3—3
pr* Novosti
1647 2
modnega svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Školijo št. 21. LJubljana.
VM
trn
<T/.vfr/. •)$'.•)
m®
Mi
LLKantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rieni, pše-nični in mlečni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove roiilke, vaniliski ln frieii-ricbsdorfski Hubor i. dr.
1051 52-19 Na dan štirikrat ivežo pecivo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
V--sv
V-.\7i> «
.v/. \v/
■--/■ik^-J.
•V>.V> •a».\ .v
-rr/.JvA •/i>-/ii
■■HHffnnHMm^Hi •/'.s •/•!> '/-".s Vi» .V..V> .V>7i> V^.N	V--.\> .V. V-*i\ .V>
000® 0® 0000 A. Kraczmer i£;Efev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoma
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in pianln
najbolj renomiranih firm po najnižjih ccnah. Pre-igrani klavirji, solidno in — stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. —
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bbsendor-tfer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, obirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in naračunavujo najcenejše.
1517 52-4
J
Wm
mk
mm

IU f-Zl ?.93l !0pBJg A JK ja|qo!d f v A0)(!u{0|ez qiujoAp j>| o
" A0)|nq0|)| IjUBUpoi
E0O|EZ B)|8!UJBA01
•quu80 qi^ziu oujauiud B8vjq i)sou)sjaouzbj od
-ajda? 'AC»|nqo|)j i\\)\s -jSunj 'A0)|nq0|}| \\\pA\
Ul H!>JL|DUJ ' A0jpui|p
oSoj^Z OfOAB 0UJ0qz; ija^^p ltu ui qpsaiu a n.q?u!jqo nuiauAB[S u; iuij{Aoqnp jjijnBjojd npojodud
x 09u«jx poj[ <iu«fiqnfi a
i DIIHOS T I
Za kron
vin.
najzanesljivejša	M
žepna urazagospode nasvetu!^; Pošljem pristno
anketa
Femontoar«
^oskopf-upo
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu.-
3 letno jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi ^14 50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carino prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj VI1I;2 Lerchenfelderstrasse 124—126.118.
* Marijaceljske kapljice za želodec
Varst. znamka
edino prave iz lekarne / G. Schopfa
„Pri Materi Milosti" v Marijinem Colju
v steklenicah po 50 in 90 vin.
Edino pristne lc, ako jc stcklenica v zeleno-belo pasasti škatlici z varstveno znamko ,Matere milosti" iz Marijinega Celja.
V Ljubljani se dobd pri lekarju Gabr. Plocolll-.lu, dvornemu založniku, kakor tudi v vseh lekarnah; kjer pa ni zaloge, naj se naroča naravnost.
1435 13—6
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
|ooooooooooooooo| RED = STAR = LINE« 1
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
OOOOOOOOOOOOOOOOO Ivan Nep. Resman. S
O	35 .u3 Q	Q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Pliiladelphla.
»3T Gld. 70— za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, no/ih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah st. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
O
o o o o o o o o o o o o o o
o o o o o
Otvoritev privatnega industrijal nega tečaja.'
X K X V s X * >.. X <
X K . •.-•< X .'-...-. .K..
Naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da otvorim 15 t. m. svoj od visoke c. kr. dež. vlade dovoljeni iudustriiihii tečaj.
Učenke se bodo praktično vežbale v četrtletnem tečaju, ki bode deljen v dopoldanskega in popoldanskega, v vseh ročnih delih.
Podučevali se bodo sledeči predmeti: kvačkanje, pletenje, šivanje perila, kakor tudi krojno risanje, belo in umetno vezenje, narodno ornamentuo vezenje in risanje, filigransko delo, email- in vžgano slikarstvo.
Učenke, ki so dovršile 14. leto, se sprejemajo vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne pri gospe
/Y\£*iii Kliravs Indusfrlalna učiteljica, LlublJana. Jltarijl nucera, s* .petra cesta 31, na dvorišču.
Zastopnik: FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
7. raven Srange
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork
samo
f|. 60	z dobro, prosto hrano.
Odhaja se	iz Ljubljane vsak
ponedeljek,	torek in četrtek
v tednu.	1503 52-5
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
1'n Lit mM IJ i' li .1 171S
vc
i
H
I
A
I



Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Žele z o I i v a r n a,
strojna in ključavničarska tovarna
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
1012 Patentirana v 30 državah. 5«—18 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdeiovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdeiovatelj cementnln, Gllnce pri Ljubljani.
♦ ♦ ♦ ♦
i
S priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v te stroko	^
spadajočih predmetov:	»
B.	napravo in popravo različnih strojev =	JH
^ izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših	U jlj konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
"	Naprava različnih transniisij za vsako industrijo.	Ji
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne	^
n i
krite, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.
H"] Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-	U
I j	stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih
U	'n ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike	S?
H,	raznih velikosti.	n
U	UrlolmroniD iičrtih nlptonln T rt urino nrrraio nainilfP tmvnilfP tfH	"
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pažnike. travnike itd. ^ Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. ^
JI 472 50-43	tfV
Nikakih sivih las In brade več I
i Mladeniško mehkobo in naravno barvo las ® se doseže le z uporabo Vitek-ovega
Scar nucina
^zak. zajamčeno) 1098 52-16 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-teku & Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ————
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
1009 52-18

apeue
priporoča velečastiti duhovščini ter stavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehelno - voščene sveže
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
LiJU Bl± JflN A,
PrejSernove (Slonove) ulice St. 7.	Perlesova hlin
1600 b4-3
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovič) Ljubljana, Mostni trg št 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate __________
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega '	izdelka. =
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. <v»
niH Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zk«ze avstrijskih o. kn. državnih UKadnikov.
"■pr**
r*	iL^-aar
%
OOOOOOOOOOOOOOOO
o Prva domača = 80 § slovenska pivovarna §§
8 G.fluerjevih dedičev 88
O Ljubljana, Wolfove ulice 12__
8 priporoča slav. občinstvu in spošt. go- OO stilničarjem svoje izborno marčno In
Ql	na bavarski način
O = Vctrjeno pivo =
8 Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in q 1008 zlato kolajno. 52—ls
Ustanovljena leta 1S54.
OOOOOODOOOOODOO OOOO tOOOOOOOOOO
ooooooooooooooo
o
M
124 12—11
Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnlh rolet za Izložbe in portale
G. Skrhic
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz--»:--»r- vode. a_____
wm- Ceniki zastonj In franko.
Z« $vet\
1646 5 2
priporoča svojo veliko zalogo
pristno pozlaenih
nagrobnih
križev
£ po najnižjih cenah
trgovina z želez-
nino . c .
Štefan Nagy
Ljubljana, Vodnikov trg 5,
1122 100-29
"Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
Hanns Konrad
'tovarna ia ure In lmina trgovina | Most it. 955, Ceiko
Pr»r» »mer. nlk r«montoIr-iira ■ sidro,	. ,
•laUm Boakopf patent t trpežnem futr»lu	(Tin 0'FA
ls Jelenoieg« unnj» i »leg. rerliico Ii nlk-	S " j"'
D* U prirenkoni, komad --______
Vedno najnovejši =====—
gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja sa na obroke. — Stare ploiie se zamenjajo.
Namizno grozdje,
sladko, gorsko, chasse-las, pošilja
——————————— 6 kilogramov
po K 2 50 Dr. Horv&th v Szeutendre. Uhry.
lg&2 7—3
Š 1	sprejema se u
Flcrijanskib ulicah st. 15, II.
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom,par gld. 2-80.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. B--.
Močni
moški
čižmi
(štifleti) par gld. 2-80.
g

Trpežni
Ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo, par
gld. 2-50.
Zelo močni
Ženski
čevlji
za zavezovati par
gl(l. 2-80.
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3--.
Elegantni barvani
moški m
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4.-.
priročni
moški
čevlji
iz jadrovine, par
gld. 1*—.
m
Barvani
0 a
cS u
M
9 ft
m
in j
usnjati sandali
par
gl. 2.50 do 3.-
■▼i iTisvBrriBTiivirTigTi
Priročni
ženski
čevlji
za na ulico, par
gld. 1 30.
Elegantni
ženski |
salonski ® čevlji
par
gld. 1-50.
£ m
Ženski |
^Avlii	^
čevlji
z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par
gld. 2--.
Najfinejši krem (mazilo) za rajava in drna obutala.
Alfr.frankel
kom. družba
0
tJ
1 P
Nt
P
B
©
t a
C
o
M
©
N.
P
5
i.
©
©
s
6
© H*
s
4
© o
I
preje:
502 23—16
— fllodlinška tovarna za čevlje v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. -Zastopnik: A. PREATONI -

JE3T flbscltfiraoi
učenci obrtne šole
z dobrimi spričevali
= se sprejmb takoj. =
Spričevala in ponudbe pod naslovom: ,T. Z. Ljubljana, poštno ležeče*. 1688 3—2
^	479 104 69
A.NT0N PRESKER
Krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. le
se priporoča preč. duhovSfiie v izdelovanje vsakovrstna
duhovnUk* oblefct
Iz trpežnega In solidnega blajs
po nizkih oenah.
Opozarja na veliko svoji zalogo
= izgotovljene oblaku
posebno na haveloke v na)
veiji izberi po najnižjih cenah
dobavitelj anlform avstrijskega društva ieleanlaklb nradnlki
1011 52—11
®p ti6ni ■ zavod

1
ana
cfurčičev trg štev. 3.
p»zor! Naprodaj hiša. p»z»r!
Y Starem trgu št. 19 pri Kočevja, okraj Črnomelj,
se proda enonadstropna hiša,
v kateri je spodaj lokal za prodajalno, ena soba in kuhinja, zgoraj pa tri sobe in kuhinja. Pri hiči je vrt, skedenj in hrani. Hiša je pred malo leti nova in stoji par minut od farne cerkve. Dobro bi izhajal prodajalec ali pek, ker peka že ni nobenega tukaj.
Proda se iz proste roke — Oglasiti se je pri astniku J. Zupana, fotografu, p. Stari trg pri Kočevju, Dolenjsko.	1654 3-3
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20-6
Enonadstropna hiša
na Krakovskem nasipu štev. 21 v Ljubljani,
s prodajalno za špecerijsko trgovino in z vrtom za zelenjavo se
proda iz proste roke
pod zel6 ugodnimi pogoji. — Več pove lastnik.	i487 5—5
? vrste laiki za

sta sj> mi* »trn
^ttfSif*
9
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
Standart Warniseh Works, f4ewYork
pri bratih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
tovarna za barve, lake in firneže.
3
O O
__1	tovarna za Darve, laKe in nrneze.	= - 1358 12—9 I—
Sllllllllliiilililll Senzacioueliil uspehi, llliiiiiliiilillliil
Največja izbera
najboljših in najcenejših
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Večletno jamstvo.
Lastna delavnica za poprave
šivalnih strojev
' vsakega sistema.
1348 10_5 Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17
o
Važno! z» Važno!
gospodinje, trgovce in žiTinorejce.
Naiboljsa in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. „ 52—12
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerija JUtfOH Kar|C
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino,optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9.12 52—21
Dietingerjev"nas].
Toodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od l-80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izvršujejo se tuil oa v to stroko spzdsjpša popravila aatanSno, vestno la Jako seno.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
Ljubljani, Stari trg št. 26.
|	a
I	i
CD
g, N	2.
s-p	» *
© -t-	ca
a. £ cr
O« —!
o	3
■o	CD	Si
*£B	S-
o	O S-	B
S. =	£
K —	«
pr	J	»
e: I—»	=
s cr © —i 2! rt.
-i.
O KJ
O, o
ZJ
tT 10 .S o ^p B
S § S m
N	B
_	o
a	« u
O O N
n
o •a
o >o
H
rt
_	O
tfi	P, O
a	a
■O —
a>
o.
Vsaki del motorja se Jahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—12
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.

tm
■
Pri nakupovanj'u
= suknenega = in manufakturnega - blaga ==
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 52-36
Velika zaloga	.
suknenih ostankov.
1055 52—17
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralicne vidre in sesalke
JOSIP WElBLi
J. Sptfeitzep«ja naslednik Iijublj SltlEt, Slomškove uliee št. 4.
Sfh ^Lh fVneT,U, obCmstvu in prečastiti duhovščini v izdelovale vseh v to stroko spadaj OČlh predmetov: ŽISno omrežje na st*oj. obhajilne mize, ograje na mteodvomi, obm.lno ompezje, vežna vpata, balkoni, vepande, stolpne kWže, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stveSne stole itd.
iSM6* v»ijl8ni zastovi in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.

fe^SS: 1
#
mm
Iz Ljubljane v HTew l ork
Brzoparniki: „Kalser Wllhelm II.", „Kronprlnz Vfllhelm", „Kalser Vfllhelm der Grosse", ,,Kalserln Marla Theresla" (največji in najhitrejši parniki);stane vožnja
Zopet znižane cene!
prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35 nasproti sfarl „TI5lerJevl" gostilni.
1361 9
K
O TI cn< 3
o.
t>r o B
T3
§
cr- ^
O«
O <
p
o o w
P
O <
05
Kupim
50.000 krljev
40.000 smrekovih in jelkovih, 2000 bukovih, 2000hrastovih in različnih dr u gih vrst, p ostav-Ijeno v Ljubljano. Ponudbe s cenami sprejema
A. Deghenghi
lesna trgovina
Ljubljana.
1689 52-44
j Kamnosek j
[Ignacij čamernik
j Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 24—18
A
Zdravje je največje bogastvo!

Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. «v-
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženrt velike tn male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavostl in prelilnjenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter nc bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva sc samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20—7
__Me£fna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja.
Cena je naslednja in sicer franko dostavljena-na vsako pošto:.'
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. 2 5 ducatov (60 steklenic) 17'— K.
3	ducate (36 steklenic) 11-— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam sumo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barctinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjcpan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Ustanovljena I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
X
Zdravje je največje l>o«»istv<>!
—' -:
v/
i
102 52-41
MOTORI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad.
Mlatilnice, gepeljni, slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobe v zalogi
Fran Zeman-a
Ljubij.iiin, Poljanska cesta št. 24.
m

K^ifi

Jernej Bahovec|
trgovina papirja, pisalnega in ri~ salnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 62—41 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, beležnic, črnila itd.
Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih Iiteratov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cono, točna in solidna postrežba.
"	v =Tr V—T—v- -T- TIM34 ^	»»-V	IM^J V	^
flnfon Schusfer
Ljubljana, Špitalske ulice 7, Ljubljana
priporoča
rž-
v konfekciji za dame in dekiice: bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; vsakovrstne lodne, krasne barhenfe, šerpe, = različne garniture in flanelaste odeje. =
Solidno blago!
Nizke cene!
Vzorci na zahtevanJe poštnine prosti.
H
1

£
Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo
velijo zalogo

zlatnine, srebrnine, gJ bril j antov, diamantov
in drugih v mojo strogo spadajočih stvari po

najnižjih conah.

©
2a mnogobrojen obisk 5e najuljudncje priporoča S spoštovanjem	1643 27-3
tfarol tfošak, 2iatar
Ljubljana, Prešernove ulice štev- 5, jalo-jni/t c. avstrijskih državnih uradnikov.
S
4-
t 4-
4-•f-
t
♦f 4-
*
4* 4 4
4*
Nflivprifl	naiboliša in najcenejša tvrdka za
Haj vetja laiuga, naročevanje ozir. nakupovanje *
Copieev za pleskarje, sobne slikarje,
zidarje in mizarje. LakOV, pristnih angleških, za vo zove.
Emajlne prevlake, pristne, v
posodicah po '/»i V« l/t >u 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipeino in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega *<t vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 58
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Schoiifuida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
zajamCeno trpežnega.
Gipsa.alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prste nih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====

J^umberško, belgijsko in š^ijsko platno v vseh širinah, namigni 11 prti, serviete, brisalce, šepni robci, šifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo 2a opreme nevest
jc hotele in restavracije
po izvirnih tvornimi h cenah, ^rg
hborno blago!	Velika izbera.
j Priporočam se preč. duhovščini in sl- P- n. občinstvu v obilni obisk-
y Uelespoštovanjem
s\nton Sare, specialna trgovina
v /Ljubljani, Sv- Petra cesta štev. 8. 809 62-17
iVRfi DOGAJ*
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
1
svojo bogato
zalogo hišne oprave
Spalneterjedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
i
Mod race in zimnice na peresih, podobe, ouledala, otročje vozičke itd.
JLJL«. m«* t«^	jtmv*»jir»»J«5-|«».
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 4i
9« O

I I
I I
Ogledite si pri nakupu
Novo došlo
modno blago največje izbere, 120 cm široko, met. od 45 kr. do gld. 4 50, svile in baršunov met. od 65 kr. napr., flaneli 70 cm široki met. od 19 kr. naprej. Sukna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk. Žensko in moško perilo: srajce od 39 kr. naprej, kravate, pletenine in dežniki. Velika izbera preprog in posteljnih garnitur.	10io 52-17
Novo vpeljano!
Konfekcija za dame! kakor: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (Paletote) i t. d.
po znano nizkih cenah!
Dobiva se edinole i PriffinTrir Ljubljana
pri tvrdki r^vs. 1 IIHIU/Jv /v\estni trg ks
JI
II

Zahtevajte pt*i nakupu
671 60-31
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
W zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN"
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.

Vti?
Varstvena znamka.
se povsod!