Kdo hralisa pri nas Pruse? Nekoliko let je že tega, kar so pri naa začeli hvaliti in bvalisati vse, kar po pruskem ali prajzovskem diši. Moledvajo cesarja Viljema in njegovega ministra Bismarka. Komaj čakajo, da bi brž vlezli v pruske hlače in pikelbaube, t. j., radi bi prišli: ,,pod Prajza". Ker se pa mejaši avstriskega cesarstva vendar črez noč ne dajo popipati, zato si med tem drugače tolažijo svoje pruske želje. Izpostavljajo pruske boje; popevajo: ,,Wacbt am Rbein": ter kričijo: ^Pteuasen hocb". To pa le tedaj, kedar napravijo izlet ali ,,ausflug" ter imajo že kaj pive v trebubu ali štajerca v glavi. Gotovo so to čudne prikazni. Poprej tega v našem cesarstvu nikdar ni bilo. Više lOOIetna zgo dovina in skuanja aedanjib dni nas uči, da Avstrijanci nimamo nobenega uzroka sosednih Pruaov toliko veseli biti. Marveč celo lebko se prepričamo, da so Prusi sovražni našemu cesarstvu, našej katoliakej veri, posebno pa še slavjanskim narodom sploh, ki v lepem številu tudi po avstrijskem cesarstvu prebivajo. 1. Prejl 150 leti bilo je Prusko ae majbno kraljestvo. Števililo je na kakih 1200 Q miljah okoli 5 Tniljonov prebivalcev. Zdaj je mogočno ceaarf-tvo, ki je pograbilo vse nemške dežele. Meri 9812 ? milj in ateje 41 miljonov ljudi. Ali predno so Prusi do tega doplezali, morali smo mi Avstiijanci veliko trpeti. Pruska je naraščala na zgubo Avstrije. Na jesen 1. 1740. je umrl cesar Karl VI. Ali komaj je njegova bči, nepozabljiva Marija Terezija očeta pokopala in vladanje avstrijskih dežel sprejela, že so grabljivi Prusi z vojsko mabnoli na Avstrijo. Brez napovedi vojske, prav po tolovajski so udarili na Šleako ter nam lepo in bogato deželo za vselej iztrgali. Marija Terezija je trikrat imela s Prusi vojsko. Poslednja je divjala celih 7 let. Veliko tisoč najjakših Ijudi nam je bilo ubitih, neizmerno veliko denarjev potrošenib, državni dolg od 118 na 271 miljonov pom- I nožen, lepa Česka in Moravaka dežela upostošena — Šleaka pa zgubljena. Po končani vojski bil je sicer mir, a nikdar zauesljiva prijaznost. Prusi so naa vselej goljufali, kedar smo se na- nje zauašali. Tako so nam na prinier 1. 1805. iu 1850. pomoči obetali zoper Francoza. Ali naposled so ostali figamožje. Čeaar arao se 1. 1866. učakali, to se vsi dobro pomnimo. Vsakega vrlega Avstrijana v srce zaboli, ako pomisli, kako zavratno in in sčuvarski ao tedaj Prusi z Labi vred crez nas planoli, Holstein vzeli, više 30.000 vojakov ubili, zasedene dežele mučili in naposled 30 miljonov srebmih tolarjev pobrali. Zdaj si pa lehbo vsak sam domisli , kdo da so oni Avstrijanci, ki kljubu tolikim nearečam, vendar Pruse bvalisajo, jira čaat in slavo godijo, po Viljelmu in Bismarku vzdibujejo? To so nam prav nevredni in bodikaj Avstrijani. Voljni smo stavljati jib v sramotno vrsto tistih, katerim je izdajalec Judež načelnik in očak. Sram jih bodi! Tudi Francozi so bili v vojski s Pi usom nesrečni, pa da bi zdaj sovražnikovo peto lizali, tega ne atori noben Francoz. 2. Pruski ceaar in njegova rodbina je lutrovske vere. Njegov prednik, Albert braniborski je pred 300 leti od katoliake Cerkve odpadel in postal lutrovec ter celo rodbino in deželo seboj potegnil v krivoverstvo. Kot najmogočniši luteranski vladarji, so pruski kralji več ali menj zdatno podpirali, branili pa tudi širili luteranstvo — zlaati med svojimi katoliškimi prebivalci. Tega dela so se lotili posebno zvito od leta 1816 naprej, ko 80 v oblaat bili dobili porenske kraje, kder prebivajo skoro sami Katoličani. Pošiljali so pa med Katoličane eame mlade in lične luteranske uradnike. Ti so imeli ukazano ondi, 5e le roogoče oženiti 8e a kako katoliško nevesto. Otroke iz takega zakoua so pa potem izrejali in vpiaevali med luterane. Ali škofi in duhovniki katoliaki so se temu ustavljali in tudi ljudstvo je 8 svojinii pastirji potegnolo. Prusom je žvijačno poluteranovanje spodletelo, akoravno so nadškofa kolinskega bili zaprli 1. 1837. Črez 2 leti so prenehali. Ali kar jim je takrat spodletelo, to hoSejo zdaj poskusiti po sili. Pruski ministei- Bismark je dal na-movati grozovite postave zoper st. katoliško CerkeT. NanierjaTa katolicanstvo popolnem poteptati in zatreti. Mnogo duboTnikoT je pregnanih, Teliko pa zaprtih. Dva nodakofa in 1 akofao Tje5ah kot kaki razbojniki. Sploh preganjanje st. CerkTe na Nemškem je kruto, nezasliaano. Ali raTno tukaj zopet lehko spoznamo, kdo bo tiati, ki pri nas Pruse hvalisajo? To so namreč Tsi neTerniki, kraeni in obrezani, liberalci, frajmaurarji in bogatajilci? Ti se neizmerno Teselijo pruskega preganjanja sv. CerkTe. Od samega veselja ne Tedo, kaj bi še začeli. Le eno željo imajo t tej re5i namreč: ko bi Tendar si za nas avstrijske Katoličane zamogli Bismarka ali vsaj njemu -makega korenjaka najeti, da bi jim pomagal po Ternih sobratih udrihati. 0 to bi bilo za nase liberalce Teaelje! 3. Prusi so porenske dežele dobili s pogodbo, da se Katoličanom Terske in cerkTene praTica pustijo. Takista pogodba se je stavila, kedar se jim je poljska poznanaka pokrajina podelila. DoataTljeno bilo je še, da morajo nemški Prusi slaTJanskim Poljcem jih doma5 jezik na miru pustiti, in ga TaroTati. Ali Prusi ne dopolDujejo nobene pogodbe.^ MarTeS preganjajo Katoličane, slaTJanske Poljake pa ponem5ujejo, da je strah in groza. Od blizo 3 miljonoT pridobljenih PoljakoT je zdaj skoro poloTica že ponem5ena. Ovo ponemčeTanje je posebno zdaj siloTito. Vsa poljska imena srenj, Tesnic, trgoT in mest so odpraTli in z nemakimi zamenili. Iz šole je poljščina tako prognana, da še krščanskega nauka ne pustijo t materinskem jeziku učiti. ZraTen so nemška draštTa, ki kupujejo poljska posestTa, katera potem le Nemcem prodajajo. Tako naseljeni Nemci bodo tedaj t nekoliko letih popolnem spodrinoli poljski jezik in ljudstvo. No in zdaj smo naleteli na tretjo Trsto prusačkib prijateljeT med nami in to so: nemškutarji in ponemčeTalci nenemakih narodoT t ATStriji. Prusi so jim sijajn izgled ponemčeTanja. Takih bi potreboTali, da bi nepoToljne Čehe in SloTence pozobali. Takoani so tedaj tiati, ki pri nas Pruse toliko hTalisajo, gladijo in božajo: izdajalni nepremišljenci, ki pozabijo, da so ATgtrijanci — brezTerniki, ki st. CerkTO soTražijo in pa nemškutarji, katerim je poneničeTanje najpoglaTitniaa rec in skrb t držaTi. Lepi strici to! Daj Bog, da se nebi nikdar noben SloTenec mednje pritepel. Vsaj SloTenec pra^i: Staro Tino, star denar Stara Tera, star Tladar —