PTUJSKI ČUK
Moje 12. porocffo. — Z tnenoj je velik kriz. Zadnjič sem Si sl Svojim 11. poročifom nakopal je-Zo pof mesfa na sebe. Ljudje so res čud-ftf. MisKjo, tfa bom povsocf frčal m cfa imam živce fz — jekla. Moje zadnje po-ihajkovanje je rodiio celo prvi zakonski prepir z Tnojo Sovico. fa frajla rni Je čisto odločno tekfa, da se da od mene — ločiti. —
,,tfog s teboj m vse vfharne nočf, nadloga in -fcriza vsa"" sem zaskovikal fn odfrčaf ba Sovice, katere perje je bifo vse — premočeno. Pošfeno sem molčai, kakor se spodobi m odfetef ne-slisno naprej.------
Fo poroafa? Sevedaf Vsega vam pa povedati ne sraem, ker nf varno. Ne '6i bifo v mteresu druzabne m družin-sfee sfoge, ako  bi  vse lzbrbfjaf. —
V nevofji Sem prifrfotal na dvoriš-če stare kasarne. b Kf/unom sera se za-cfef v še razsvetfjena okna m komaj toliko sem bpaztf, da ae je 'lone, kr se boji sfrafiov kot zlodej križa, sfčril v svo]'o fcoito. Ftitem je pravif, da se fnu je prikazal njegbv bratranec, av-strijski kaprof—
Da b\ jaz avanziraf v avstrijsfcega fcaprofa, ki Je že pred 15 fetr padef na ,,polju siave' (fakrat je bifa zelo fede-na zimafj — pa ni tnogoče. lakega ob-rekbvanja pa ze ne prenesemf fn sem spet odfrčaf. Fa ne dafeč, namrec" v vežo. Tam ttomuje Oref. Kljub spfoš-m narodnf siogi' sem se zbaf srtnega ptfča ln samo pri Iini" pokukaj v nj'egoV vo ,,6otego'". K'sreči'me m' vfdef. W, cfef pa sem jaz tam nekega tička iz Hor-vatskega. Le-ta je pef ob haioškera mo-štu nezaveano meni v čast:
».Cuk &edi na veji;
sova pii na šforu...
Luk Sovo %ove:
Sovka fiodi bližer
bova se fenffa
ob eni ,,štuci"' vina...'" —
feova se napifa, —
a čuk, — on bil je trezen *—
]e 5 kfjunom piknif jezen
&ovo..., Stuca se razbifa
— Ijubezen pa se je — razlifa."
7o /e pef Tiček ocf Horvatije. Ker je to njegova himna, mi šej v gfavo ne pade,  da  t>i  me   hotel  —   ,,štenkatf.|
Drugič ši 6om privoščif njegove dobre — žemljef 2Ca maščevanje, ker tako le-po ^špota"" 'poštene poročevafce.
Fotem sem t>dfefe[ kar nad mesto, ves razjarjen, zares. — Spotoma, ko sem se ogfasil fearadi' druščine, sem slišaf, da so pefi nekateri ponocnjaki' tisto svo-jo hfmno: ,,Cuk se je oženif../ Do-bro vedoc, iia se defajo z mene norca, sem ]o mahnfi fz m.sta. Kam me esnef-ni vfhar zanesef, vam bo povedalo moje nasfednje porodlo. — Za nekaj dni pa bom te pokvarjene ponočnjake ptuj-ske pusfii. pn pokoju \n ne bom gledai na njifi zakonske m nezakonske atrak-cije. Saj se ifak jezijo na mene, ker sem baje našel čudne stvan, ki ne smejo na svetfo. Moj pnjafeij vrabec ("v sili sva sc pobratlla v Jmenu ptičje sloge) pa že cfolgo oivka po ptujskih strehafi, kako je nekdo tia mizi zavadfaf sukno... U-ganite, firbci, Cegavo! Zdaj pa zbogom! Moje 13., bograc usozfno poročilo.
Snežna vijavica, šfevilfca 13, petek, baba 'srecfi ulice, egiptovska tema, ma-ček križ.a Cesto.>. O. jerum, jerumf Pa me j-e zanesfo. Sprva nisem vedef fcam. — V tej zmešnjavi In jezen na vse, kar sem videf, čuf in preživel, sem se znašef v lepi slovenski vasi'. Luc me blišči! Kav nenodno sem se zaletel 111 koj pogruiv tafr. da sem pnfsv. C/rbanu, patronu vin-sfcifi gonc. — V Kferrtenčičevi hiši ve-sef smeh, fiarrnonikih meh i"n ko cekm zveneti smeii deklet. Naiahno sedem na okno 111 potekam: Hžof so luščfli. lJa. sem pomislil: Kako je mogoče oprav-Ijati tega oštirjasa, da smarnico toiči, ko so'vsi"tafco pošteno vesefi?f Hudo ben jezfk ,,dosti" kvara napravf 1 — Med družbo Sem videi Darfnko, urban-sko poštanco, katero lmajo vsfradi, ka-kor svojo ^estro. Io je demokratizera [ — sem fei raisfff.
Ljubko dekle Je, zares m kakor se spodobi: dtomača meel cfomačHni*. lJo~ mislU šem: YIo pa /e srečho bitjef — Sicer pa Je njena sreča njena srčna za-deva. — JVkdtem se je zabava razvija-fa o b žvokfh Cencove harmonike prav ugodno. Go=;podar je nazacfnje medlus-čfnami se našef — dva sfofaka. „'1 u ne rnore biti krize'' sem pomisfif m veselo zaskovika( ,feaš" tistV čas, ko se je Dann-ka (morda -*o jo krstili drugače) prav
zvonko nasmejafa svo'i družbi". — In fo je bifo ža mene usodno. ^ant;e, morda, Iju6osumni'so pfanifi ven m začeirstref-; Ijati v tioc. BiT sem v smrini" nevarno-sti. "Nefcemu ,,jogru'' sem se vsedef na puško... Ko Je šestic poafo, mi je od straha neka]' všfo na petelina... Potem sera jo bcfRurif v noc... Hvafabogti, da smerno cuki po zraku frčatij sicer bi ,,nfitera pn' Sv. Urbanu naznanif v Lju-bljanf gospodi" t^ni', da nam cfrugega rifitera pošfjejo, šter' bi meo vec bnge za ttrban-ko cesto. Drugic vam bon po-veda, kak fcrave po štei>gafi hodijo in — gramoione kvarijo lh še vec hecov urbanskifi v 'domačem jeziku. — Pa na svidenje vrli tfečki' no deklicef —