157 Edelman Jurinčič Zemlja in morje MOJ SIN na perje sem ga položil to čudno stvarco to majhno stvarco in z vinom umil moj sin moja zemlja v rebri moj sin moja zemlja v soncu moj sin moj sin TVOJA ZGODBA vidiš tam so sedeli najmlajši še krilca so nosili in svečke pod nosom in kako so bili lepi tu kjer ti sediš so sedeli starejši vedno vase zaprti polni hotenja potem ko je tisto prišlo so starejši odšli mlajše pa je pobrala šola KOŠNJA ne kriči potem ko so ti jo prinesli ne pij potem ko je prišel duhovnik ne mlati otrok potem ko jo odnesejo k tvojemu očetu položit praviš da nismo smeli priti potem je rekel da ga čaka košnja RIBIŠKE 1 na tvojih ustnicah je bonaca sin in veš da s takim vetrom ne moreš priti pred nočjo v pristan na večerjo in na pesem kitar 158 Edelman Jurinčič 159 Mala antologija lirike mladih v tvojih rokah so teme sin in veš da v temah ni rib katere vabiš v mreže zvečer ko obale molče kaj je v tvoji glavi sin veš da barka je sidro veš da barka je sidro sin kaj je v tvoji glavi večkrat praviš, naj molčim in naj te puščam živeti sin moraš verjeti so sidra pomoli so sidra pomoli sidra so so pomoli preplašeno so gledali starci na morje od koder so culi smrt in grenkobo najmlajšega sina ladje so prihajale prazne in sinovi so preklinjali turizem doma mati čaka na sardine na špare kalamare doma mati. . . 160 Edelman Jurinčič letos ni rib prišla je smrt pravijo starci ob kartah tiha je gladina in tihe so barkače in tihi koraki najmlajšega sina 2 kaj se je zgodilo kdo ve zdaj morje miruje samuje in gre na ronkih smo bili vajeni belih galebov in penečih se valov zdaj kaj se je zgodilo misli si stari ribič legel bi v svojo barkačo še prej raztrgal vsa sidra in šel daleč od koder ni vrnitve daleč za soncem le kaj se je zgodilo kdo ve 3 in kako je divjalo to morje kako treskalo ob našo barkačo ob našo krsto na otoku so zvonili zvonovi in ženske so molile boga 161 Mala antologija lirike mladih samo da ni njen da ni njen tonin iz ricmanja sin barkajola marjo študent potem pride far in škropi starci posedejo pri sidru in gledajo tja čez še vedno ne miruje in kako je divjalo to morje kako treskalo ob našo barkačo ob našo krsto