Po« Leto I i., stev. 299 |«h(l* ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 240 K mesečno....... 20 • ia Inozemstvo ,. 600 , Oglasi za vsak tnm višin« stolpca (58 mm) . 3 K mali oglati do 30 tam ■tolpca (58 mm) . 1 . itlrani« V Llubllanl, četrtek one 22. decembra «921 Posamezna «ev SO Oif * 2 K BU3.W Jr. JU.VU1 o podloženo skupščini že jutri. ODBOR SOCIJALI8TIČNE STRANKE Beograd, 21. doemnbra. (Izv.) Sinoči se je konstituiral glavni odbor ujodi-njene socijali3tično stranke sledeče: predsednik Dragi Ha I^i>čevi4, politični tajnik Vitomir Korač, tehniški tajnik Mirko Obradovič, blagajnik Blagoj; Bratinac. Sestavil se jo dalje redakcijski odbor za urejevanje strankinega glasila »Radničke Novino*. ki bodo izhajale dvakrat na teden. stra ne le s tem, da ne uživa njih zaupanja, In sicer ne le zaradi znanih aler, zarad! katerih so interpellrall poslanci v parlamentu (kakor n. pr. zaradi dunajske afere polkovnika Vašlča In afere vo|vode Bojovlča). nego tudi zaradi njegove nesposobnosti, zaradi katere ne morejo dovoliti, da bi on zastopal budžet od dveh milijard dlnarlev. Demokratski klub bo lutrl ponovno poskušal doseči v tem vprašanlu sporazum z g. Pašlčem, kl Je tudi sam svoječasno pristal na to, da bo general Zečevič samo začasno postavllen kot volni minister. Beograd, 21. decembra. (Izv.) 2e sporočeno razdelitev resortov Je smatrati za definltivno. Dr. 2erlav bo poleg svojega resorta na prošnjo finančnega ministra Kumanudlia upravljal tudi gotove posle finančnega resorta, ker si minLster ne namerava vzeti pomočnika, polaga pa posebno važnost na to, da rešuje zadeve, kl sc tičelo državnih financ v neposrednem sporazumu s poznavalcem prilik v novlb pokrajinah. Pašlčem, kl pa Je ostal pri tem, da ima obdržati portfelj vojnega ministra ge- „ n . _____ neral Zečevič. Utemelleval le to svolo . Beograd, 21. decembra, azv.) Parlament zahtevo s tem, češ da Ima zato posebne * do ,MUve kib,neM' razloge. Proti temu neparlamentarnemu ' Beograd, 21. decembra. (Izv.) Kralj, ki načinu sestavljanja kabineta so protesti-' .te nameraval odpotovati danes za, nekaj rall demokrati In utemellevall svojo za-1 dni ns lov. je zaradi krize potovanje od-htevo po spremembi osebe vcrlnega mini-1 loži!. Antanta in gospodarska obnova Evrope POGAJANJA MED BRIANDOM IN LLOYD GEORGEOM. — NEMŠKI MO RATORLI. Pariz, 21. decembra. (Izv.) »Agence Ha-vas» javlja Iz Londona, da so bavi Lloyd George z načrtom, sklicati mednarodni kongres, na katerega bi bili povabljeni tudi zastopniki sovražnih držav in ki bi se bavil predvsem z gospodarskimi vpra^ Sanji Evrope. Na kongres bi bile povabljene vrhutega vBe nevtralne države in tudi sovjetska Rusija. Anglija upa, da se francoska vlada oe bo upirala sklicanju kongresa, na katerem bl bila zastopa-na tudi Rusija. London, 21. decembra. (Izv.) Pogajanja med Lloydom Georgeom in Briandom napredujejo zelo počasi Dosedaj se kljub prijateljski obliki pogajanj So ni pokazat la nobena možnost, da bi se dosegel sporazum. Tako v vprašanju nemških reparacij, kakor tudi glede umaknitve čet iz zasedenega nemškega ozemlja obstojajo So vedno enaka nasprotja, kakor prvi dan konference. Francozi 60 tudi danes zahtevali energične odredbe proti Nemčiji, dočim izraža Lloyd George bojazen, da bi bila potem pozicija VVirthovega kabineta omajana, kakor bi še povečalo evropske težkoče. Pogajanja med angleškimi delegati na eni in nemško delogacijo, obstoječo iz Ruthenaua, Finkerja in Hawen-steina na drugi strani, so dovedla do tega, da se je v gotovih političnih krogih naziranje o plačilni zmožnosti Nemčije močno izpremenilo. Zaradi tega nastopa sedaj Llovd Goorge za reduciranje vsote vojne odškodnino, ki naj bi se določila ua novo v zmernejši obliki. Toda francoska delegacija je tndi še danes nagla-šala, da se skuša Nemčija na vso mogoče načine odtegniti izpolnitvi svojih mirovnih obveznosti. Strokovnjaki so ves dan poskušali doseči kako obliko za sporazum, ki bi bil zadovoljiv za obe stran omogoči gospodarska obnovitev Nemčije. London, SI. decembra. Renterjev urad poroča; Včeraj popoldne se je nadaljevala konferenca med Loucheurjem ter angle- SLOVENSKI OBČINSKI VOLILNI RED RAZŠIRJEN NA DRUGE POKRAJINE. Beograd, 21. decembra. (Izv.) Druga sekcija zakonodajnega odbora ie danes dopoldne sklenila, da Ee občinski volilni red za Slovenijo razširi tudi na Dalmacijo, Bosno In Hercegovino. RAZMEJITEV Z MADŽARSKO. Beograd, 21. decembra. (Izv.) Komisija za razmejitev Jugoslavije in Madžarske je radi slabega vremena odero-dila svoje delovanje do 25. februarja. Naša delegacija, ki se je nahajala ▼ Spodnji Kaniži, se je preselila v Osjek. STROKOVNE ŠOLE ZA RIBOLOV. Beograd, 21. decembra. (Izv.) Ministrstvo polloprivrede ie določilo, da se v nalkraišem času otvorllo strokovne šole 13 ribolov. Kurzl bodo otvorlenl na Bledu In drugih jezerih po Sloveniji. Beograd, 21. decembra. (Izv.) Pran coska vlada je obvestila našo vlado, da škimi ln francoskimi izvedenci. Govori je objavila vse sanitarne ukrep: prllikom se, da se izvedenci Se niso odločili o prvem problemu ali je Nemčija zmožna, izpolniti zahteve zaveznikov. Šele, ko se bo to odločilo, se bo moglo razpravljati o vprajanju, ali je umestno izsiliti odplačila. London, 21. decembra. Kakor doznava »Manchester Guardian* s francoske strani, naglaša angleškemu finančnemu ministrstvu včeraj predložena francoska nota v glavnem, da je Francija pripravljena pristati k delnemu, oziroma popolnemu moratoriju, seveda pod gotovimi pogoji. Politika Lloyda Georgoa je nastopna: Velika Britanija je pripravljena, da jamči za francosko voaSko varnost na nastopni način: Najprej se morajo odstraniti obnovitvene tekžoče. V ta namen je Velika Britanija pripravljena revidirati ves obnovitveni načrt.. Franciji in Belgiji naj se opustošena ozemlja obnovi po Nemčiji v zmislu wie«bad«nske pogodbe. Volika Britanija opusti vse evoje zahteve na- i ptam Nemčiji r utemeljitvijo, da so opu- i stošena ozemlja Anglije trgovina in da se edini način vzpostavitve evropske trgovine tiče odstranitve atmosfera, ki je bila vstvarjena potom brezplodnega obnovitvenega sistema. Prvi in najvažnejši pogoj, ki ga zahteva Lloyd George, pa je, kakor se govori, da se Francija razoroži na kopnem in na morju. Pariz, 21. decembra. Kakor poroča »Petji. Parisien* iz Londona, sta oba ministrska, predsednika sklenila, da bosta o uspehu prvega sestanka molčala. Razgoyori izvedencev o nemSkih odplačilih v jami Razsodba v Kappovem procesu BIvJI nemSkl zunanji minister Jagow obsojen na pet let ječe. Upsko, 21. decembra- (Izv.) Ob velikanskem navalu občinstva je bila razglašena danes razsodba, v velikem političnem procesu zaradi Kappovega. prevrat noga poizkusa. Senatni predsednik Felei gus je podal Se enkrat sliko položaja in proglasil nato sledečo sodbo: »Von J» gow je kriv zločin* izdaje proti državi in sc obsodi, akopiav je ravnal lz domoljubja, ker so bile posledic« pretežke, na 6 let trdnjavske ječe. Von Waruiw< beim ln dr. Schiele se oprostita, ker sls IzvrMla le postranska dejanja ta tud nista prevzela ministrskih mest. Proti nji ma se ustavi tndi vsak« nadll.tajs pr* iskava. Vem Jago«, nekdaj berlinski policijski predcodnlk, od Hardona ta od socialistov ostro napaden, znan lz svo/i afere s pev ko Tillo Durleui, po Izteku »Die Ptrasf-dlent dem Verkshr, Neugiirige stafl 5" warnt.» ta po ostrem udusinju delavskih demonstracij. Med vojno je bd nekaj Bas* nnmSki zunanji minister. V marca 1B?1 se je udeležil Kappovega monarhlstlčm« ga pu«a proti novi nemški vla«li. Držav ni pravd nik Je zanj zahteval 7 let težk* ječe, za njegove pomočnike pa po 6 let. VELIKA AMERIŠKA POMOČ GLADNI RUSIJI. Washington, 20, decembra. Sena' sprejel zakonski načrt, katerega je bii.-i predhodno odobrila Žu tudi reprezentančna zbornica, po katerem naj bi i 7. dala država v pomoč za žrtve lak«"«1 na Ruskem 20 milijonov dolarjev. ANGLIJA IN TRSKA. London, 21. decembra. Anglefike čete, kl so že začele odhajati iz Irske. dobile povelje, naj do nadaljnjega ostanejo na svojih mestih. Dublin, 21. decembra. 8tafajnovski pm lamont, je danes nadaljeval posvetovanj:! Devalera je Izjavil, da parlament, cim' pravice ratificirati pogodbe z Veliko Bri tanijo. On bo. čim pride do glasovanj« predložil tozadeven predlog. LASKA JEZA NAD JUGOSLOVAN< SKO TRGOVSKO ZVEZO L NEM ČIJO. Rim, 21. decembra. Tukajšnji Usti obširno razpravljajo o jugoslovansko nemški trgovski pogodbi in ugotavlja jo, da je pospešeni zaključek te pofiv! be jugoslovanska demonstracija ■/•rn'i Italiji, ker bo jugoslovanska vlada t ozirom na jako ugodne določbe te pn godbe lahko vplivala in vrisila. priti.-' na potek jugoslovansko Italijan*.' 'b trgovskih pogajanj. RAZVELJAVLJENI 1TALIJANSK' MANDATI. Rim, 21. decemlira. V današnji so,d je razveljavil parlament mandat komu nističnega poslanca Misiana, kj je bil radi dezertacije za časa vojne, obsojen na pet let ječe. Misia.no je med tem časom pobegnil preko Švice in Nemci i v Rusijo. Istotako je razveljavljen mandat, poslanca Artura Luzzatta. kei je dokazano, da je_ prišel do mandat." potom podkupovanja. WASHINGTONSKA POGODBA. Pariz, 21. decembra, Anglija ne namerava nastopiti na wa«hingtonsk; konferenci za to, da se sploh odpravi jo podmorniki. Angleški delegati bo izdelali načrt za znižanje tonažo podmorskih čolnov in za, omejitev njihove upo- ki, toda zaman. Do kakega sklepa še vodno ni prišlo. Ministrski predsednik Briand ki se je mislil vrniti jutri v Pariz, je od- ference se doznava, da je Lloyd George loži! svoj odhod in se vrne najbrže šele za začetek meseca jannarja. predlagal v petok ali soboto. Istotako je zaradi de- konferenco petih velesil, h kateri bl bili sedanjega neuspeha konference moral tu- povabljeni tndi zastopniki Rosi,je ta Nem di LIoyd George izpremeniti svoje dlspo- j čije. zloije. »Temps» poroča lz Londona, da, pride končno najbrže do sporazuma v tem zmislu, da bo dobila Francija jamstvo za svoje zahteve, obenem pa se bo tudi ugodilo želji Lloyda Georgea, da naj se uvoza živine Iz naše kraljevine, Češko, slovaške In Rumunlie. Francoska vlada je dovolila zopetnl uvoz svežega mesa. NERESNIČNE VESTI. Beograd, 21. decembra, (Izv.) Ministrstvo poljoprfvrede Je obveščeno, da mnogo trgovcev z žfvlno širi tendencl-Jozne vesti, da bo živina po državi re-kvlrirana. Opozarja se, da so vse te vesti izmišljene In da bodo osebe, ki se Jih zasledi pri razšlrieniu takih vesti, aretirane. TUJI DRŽAVLJANI SE MORAJO JAVITI. Beograd, 21. decembra. (Izv.) Notranje ministrstvo je ukrenilo, da se vsi tuji državljani, ki se ne bodo do 1. januarja pravilno javili policiji. izžen«jo iz naše države. ŠPEKULACIJE S TELEFONSKIMI APARATI. Beograd, 21. decembra. (Izv.) Ministrstvo pošte in telegrafa, je Izdalo prepoved za nakup ali prodajo večjih množin telefonskih aparatov, ker so se dognalo velike špekulacije s tem predmetom. CEHI IN SLOVAKL Praga, 21. decembra. (Izv.) SlovaSka 'rabe. ljudska stranka se vedno bolj oddaljuje Washington, 21. decembra. Itahjai <• od čeških strank ta zahteva odstranitev sko odposlanstvo je izjavilo, da bo po-čeških uradnikov iz dežele. V kratkem litika Italije glede omejitve oboroževs-uamerava poslati predsedniku Masarykn nja na morju odvisna v veliki meri w * ' ~ j pomorskih siL ki so bile dovoljuje izpolnitev njenih zahtev zadnj! pplz- Opozarjamo! kiis njedinjenja, URADNIŠKO VPRAŠANJE NA ČEŠKEM Praga, 21. decembra. (Izv.) Ker je vla- , Božična številka «Jutra» bo po ebno obsežna. Prinesla bo najbolj London. 21. decembra. Po uradni ce- da znižala draginjske doklade državnih ; i aznovrstno vsebino, tzSla bo v < ...____________-„v, Sft vrllila. danes voli- ■ ... . . .. • . ._____ nitvi znaSajo stroški za, vzilržavar.je angleških čet, ob Renu pet, tnilijonov dolarjev več, kakor zn»Sa angleški delež na, reparacijskem odplačilu. javnost. Važnejše nego vsi ti očitki, se nam zdi principijolna zahteva po nevtralni osbi, v katri bi mogla, cela armada hrez razlike in brez presodkov gledati svojega voditelja in ki bi tudi v parlamentu" uživala zaupanja dovolj, da z uspehom sprovede čez parlamentarne strmine velikanske številke našega vojaškega budžeta, tako. krute in težke in vendar tako potrebne. ZOPET REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. London, 21. decembra. Po najnovejših vesteh iz Portugalske, je tam ponovno izbruhnila revolucija. Prišlo je do opetovanih krvavih spopadov na bregovih Taja, pri katerih se je tudi precej streljalo. Vse bolnice so polne ranjencev. Vsi ministri novega kabineta. so pobegnili. nastavljepcev, so se vršila danes velikanska, protestna zborovanja. Policija je zaprla vse dohode h parlamentu, da do-monstrant.i ne b! prišli t njim v stike. PONESREČEN KOMUNISTIČNI POIZKUS NA ČEŠKEM. Praga, 21. decembra. (Izv.) Komunist! so poskusili včeraj r Osf.ravl, kjer stavkajo delavci kemičnih tvorole, svojo ofenzivo. Proglasili so namreč sladkorno tvor-nioo v Oderbergu za delavsko last. Nastavil! so ie vse Bvnje obratovodje ta odstavili dosedanje ravnatelje. V odločilnem trenutku jo prišla, policija ta areti-! raki, vso kolovodjo, komunističnega giba- -------i nja. 7 jih jo bilo izročenih sodišču. Danes ££ i i« je , gradi te®> reMl del delavcev 3® l vrnil na delo potroieni nakladi in bo obenem redka prilika za najuspešnejše ir-seriratje. Obenem bo stavila božična številka «Jutra» na občinstvo VEČ JAVNIH VPRAŠANJ. Kdor pošlje v določenem roku najzanimivejši pravilni odgovor, dobi dragoceno darilo v ▼ rednosti več tisoč kron. Za nekatere druge dobre odgovore se bodo razdelila manjša darila. Vseh daril bo 21. Udeležba bo dostopna za *sa-'kosrar; darila so omejena le naročnike, dosedaple in nove. Prehranjevali?! fsasko socialistične večine Llubllana, 21. decembra. Ljubljana trpi že več tednov na pomanjkanju mesa. moke, mleka, mlečnih izdelkov, jajc ln drugih živil. Ljubljanski trg le prazen kot še v volnem Času nikdar nI bik V takem Stadiju lepe besede ne zaiaželo nič. Treba le mestnim očetom napeti možgane ln zavihati rokave ter z dejanji pokazati kako odvrniti katastrofo v aprovizaclji. -Socialistična* večina se nI ganila z mezincem, da bl kaj pametnega ukr.nlla. Občinski svet ie sicer izbral Izmed sebs pod predsedstvom gospoda župana takozvani aprovlzačnl odsek, kl je pa podo-lv.n koklll, kaiera poseda na kiopotdh. Ljubllančanje razven kislega zelja, ki prihaja v ostalem na trg brez zasluge magistralne koalicije, do sedaj še niso videli vidnih znakov napredka v mestni aprovizaclji. Da malo omami in spelje na stranpota ljubljanskega konsumenta. Je »socialistična* večina vprlzorlla v občinskem svetu veliko debato o aprovizaclji. Referent Je bil klerikalni občinski svetnik g. l.retn-žar, čigar najntodrejšl Izrek ie, da Je naloga mestne občine, računati z dejanskim položajem ter »ukreniti vse potrebne* za prehrano mestnega prebivalstva. Vse, kar jc preje v časopisih pisala koalicija, da ie samo Izvoz kriv aprovlzacijskega zla, ie vrgel ob tla poročevalec g. Kremžar s tem, da Je dobesedno v Imenu koalicije trdil: ♦Ker vella naša država za ugrarno in ker le navezala na Izvoz živine In mesa, le lasno, da se bo Izvoz Se dalje vršil. To preprečili nima nihče namena. Treba pa je izvoz regulirati» itd. še večja v prihodnjih mesecih, ko v Sloveniji nihče več živine ne bo prodajal. DrugI predlog, s katerim se zvišujejo klavniske pristojbine za 1000 odstotkov, sicer nI popolnoma nespameten, a za prehrano mesta ne more v praksi imeti prav nobenega pomena. S tem, da se le l'k.v-nlna za vole zvišala eksporteriem od 2u na 200 kron, se v današnjih valutnih razmerah nc more resno govoriti o kakem novem finančnem viru za mestno prehrano. Ako pa na) značl ta povlšek le Stkano potem ie brezdvomno tudi zgrešil cilj. Zahteva tretjega predloga, da naj občinski svet določi komisijo, kj naj nadzira klavnlčne organe, je menda prikrito očitanje — županu, da do sedaj nI vršil svoje naloge. Drugače ga razumeti ne moremo. Ravno Isti očitek zadene mestnega župana tudi v 4. predlogu njegove lastne koalicije. 2e vrabci so na strehah čivkali, da so mestni občini pri Vnovčevalnlcl rezervirane posebne pravice. Na žalost vseh konsumentov se pa nihče od 'soclulistlč-ne» koalicije ni hotel posluževati teh pravic. Ne samo to! V eni zadnjih sej ie v aprovizačnem odseku demokratski on-činski svetnik g. Bcnkovlč zaman opozarjal na ugodnosti pogodbe z Vnovče-valnlco. Večina je v zadregi le Izgovar-iala, da nima pogodbe v rokah, dasi M zadostovalo poslati ponio slugo. Storila pa seveda tudi na Benkovlčeva opozorila nI ničesar. O. Bcnkovlč Je kot član opozicije v občinskem svetu vendarle smatral zadevo za tako važno, da |o Je na lastno pest zasledoval naprej. Potrudil se je k Vnov- Koaliciia je torej na usta svojega refe ! čevalnicl ter je tamkaj od vodstva izve-nta priznala, da leži jedro ljubljanskega, del, da jc Vnovčevalnica mestni občini na renta aprovizačnega vprašanja v reguliranju razpolago. Pripravljena, da je takoj pričeti s prodajo cenejšega mesa na treh stojnicah, ki bi jih bilo lahko postaviti na izvoza. Tega mnenja smo bili in smo tudi mi. Zato smo že opetovano povdarjall da se mora Slovenija, zlasti pa Ljubljana'";^' 'f«"1 mesta. Cene, ki bl smele bili ui Maribor prilagoditi novim gospodarskim razmeram. Zato stno že opeter. ano opozarjali na velike naloge, kl čakalo naša mesta v novem položaju. «Sociali-•;tičua« večina se le celo hudovala na nas, ko smo zahtevali, da naj mestna občina ljubljanska vzame aprovizačno vprašanje ponovno \ svoje roke ter takoj prične z Inlcijativnim in pozitivnim delom. —* Tudi včerajšnja občinska seja ie pokazala, da novi naši gospodje tei veliki ilžje kot obstoječe maksimalne cene, nuj bi določilo mestno tržno nadzorstvo. Zalo bl Vnovčevalnica ne zahtevala drugega kot prednosti pred drugimi eksporterjl v mestni klavnici. Tudi naj bl občina preskrbela potreben personal, plačala bl ga pa Vnovčevalnica sama. Meso bi sc po Vnovčevalnici danes že prodajalo, ako oi bila magistralna gospoda sposobna sploh kal druzega delali kot veliko govoriti. NI prav nobenega dvoma, da le Izključno koalicija kriva, ako Dubljanski konr.ument še ne uživa razmeroma velikih ugodnosti. nalogi niso kos in da so veliki časi na | mestnem magistratu na žalost v črnomo- i ki hi i'1' resnično delo za prehrana s pa-d. rdeči koaliciji našli le pritlikave ljudi, tnetnlm aranžmanom lahko takoj omo- Pet predlogov je stavila včcra| v ob- ! finski seji koalicija zaradi prehrane. Vseli ] Zadnji predlog občinskega svet. Ktem-pet predlogov nI vredno niti piškavegn 'arja zahteva ustanovitev »Družbe slo-oreha. Deloma obsezajo predlogi stvari,' venskih mest in Industrijskih krajev«. Na ki dokazujejo, da večina sploh ne ve kaj ie ntena naloga in naloga njenega župana ir pa mestnega magistrata, deloma pa so predlogi taki, da z njimi sploh nI mogoče na sedanjo prehranjevalno krizo bistveno vplivati Posledica prvega predloga g. Kremžar-!a bo bržčas le ta, da se bo v klavnici še manj klalo za ljubljanski konsutn Mali ljubljanski mesarji so skoraj popolnoma kratko povedano: Mrtvo rojeno dete! Socialistična večina lamentira, da ljubljanska občina nima milijonov, da bi mogla uspešno regulirati Izvoz. Mar naj Ljub-Ijanl pomagajo Jesenice, Tržič, Trbovlje in druge občine s svojim bogastvom? Iz vsega navedenega je nedvomno dognano, da je doživela socia'istlčna večina v prehrani kolosalen fiasko. Poleg neaktivnosti Je najbolj karakterističen znak Toda prevarala se je! Albanci »ara! najbolje poznajo Hasan beja Prištevca in njegovi vladi t>o bili šteti kratki dnevi; najproj jo vstala jrroti njemu sama Tirana, nato vsa okolica in Haaan bej je moral s svojo vlado po dveh dnevih pobegniti iz Tirane. Vlado je nato vzel v svoje Toke Ido-men K os t uran, pravoslaven Albanec z ,Tško vzgojo in tako vsaj trdijo velik helenofil. Svoj čas pod Wiedom je bil okrožni načelnik v Korči, v vladi Suloj-mana Delvinija minister za pošte. Splošno jo znano, da Idomen Kostuvan ni prijatelj Italije, torej bo gotovo skušal dati albanski politiki novo ln drugo smer; vprašanje je pa seveda, koliko časa bo ostal Idomen na vladi; dogodki zadnjih dni ne govoro prav nič za dolgotrajnost njegovo vlade. Pred očmi zavezniške komisije so ao odigrali ti albanski prevrati in gospodje diplomati so mogli videti, kaj je ta Albanija, za katero 80 šil s takim navdušenjem v boj! Komisija je videla co samostojno državo, imela je kmalu dosti. Odšla je iz Albanije tako hitro, da je ni niti videla, da ui imela prilike ugotoviti »nasilja:- naše države napram Albaniji, ni mogla pa tudi videti vseh onih grozot, ki jili je tiranska vlada zagrešila po Mlrlditiji in v Matu. Komisija bo sndaj lahko poročala londonskim in pariškim diplomatom, kaj je in kaj ni videla v Albaniji. Ako bo govorila resnico, bo mogla ponoviti samo to, kar so že neštetokrat nagli-šali naši delegati v Parizu. Londonu in Ženevi. -f- Italijanska «črna knjiga« ca Ino- zemce. Za časa svetovne vojno so bile znane »proskripcijske liste*, avstrijske vlade. Kdor je bil enkrat zapisan v njih, temu se ni več zlepa zasmejala sreča. Nekaj podobnega uvaja sedaj Italija, ki vodi na svoji obmejni poeta-Postojna »črno knjigo*, v kateri sto-ijo zapisani vsi tisti podaniki iz Ju-ijske Benečije, ki se zdijo italijanski vladi v političnem pogledu sumljivi. Strani italijanske »črne knjige* so na-polnjene v prvi vrsti z imeni dijakov, ki študirajo v naši državi -j- Morilec Esad - paše ubit Poroča so z sl Krnsko meje, da jo pri zadnjih nemirih v Tirani padel tudi Rustem bej, ki je v Parizu ustrelil Esad paio in bil potem pred pariškimi porotniki oproščen. Rustem bej je bil v vojski Hasana beja Prištevca. ko je ta napadel Tirano in pregnal vlado Vangjela. — Istotako se poroča, da koraka z veliko vojsko nad Tirano Ahmed beg, bratranec Esad paše, poglavar plemena Matov, enega najbojevitejših albanskih plemen. Ahmed beg je bil v času srbske okupacije Albanije okrožni načelnik v Matu in je odločen zagovornik ujedinjenja Albanije z našo državo. -J- Čuden Imetnik sarajevskega čekovnega urada. V zadnji, šosti izdaji imetnikov čekovnega računa v Sarajevu, ki obsega imetnike do 1. decembra 1921, se nahaja pod številko 20 sledeči imetnik: Kabinettskanzlei Seinor kai-serliehen und kOniglichen apostoli-schen Majestat — Wien. odvisni od eksporteriev. Ta odvisnost to i te jare gospode popolna nesposobnost. M pravem trenotku Vrhovni zavezniški svet, veleposlanic ka konferenca, zveza narodov in kake- 53 imenujejo vse to visoke inatan-iv. kjer krožijo in odločujejo za zelenimi mizami diplomati o usodi narodov in držav, so izrekli salamonsko razsodbo o Albaniji: Ker so se prepričali da je ta držav a ; posobna za samostojno in neodvisno politično in državno življenje ker so so Albanci pokazali kot naro.i, ki je vreden te samostalr.o-sti. ki jo bo znal varovati in ceniti, naj se zgodi njih volja! Proglasili so samostojno in neodvisno Albanijo, dali ji meje, pozvali sosedne države, tla imenujejo svoje diplomatske zastopnike pri tiranski vladi. Da vidijo, kako živi ta. novostvorjena država svoje, politično in državno življenje, so poslali v Albanijo posehno medzavezniško komisijo. In usoda je hotela, da. se je ravno pred očmi to komisijo odigrala komedija, da je ta samostojna in neodvisna pnrlamentar. Albanija, potom državnega prevrata inscenlranega ocl tujih agentov, menjala, v enem tednu kar tri vlade. Kot znano jo vladala v Albaniji ta-kozvana tiranska vlada, ki ji jo nače-loval Pangelija VangjoJ, ki je bil že poprej v italijanski službi; ko jo po-bt.il predsednik vlade, se je popolnoma prepustil italijanskemu vodstvu. Stališče, Id ga je zavzemala ta, tiranska vlada, napram naši državi, je splošno znano; aranžirala jo ponovne napade na naše obmejne kraje, angažirala italijanske oficirje, da so vodili zadnjo albansko ekspedicijo. Toda kljub temu jo bil Pangelij.i Vangjel v Rimu še premalo Italijansl-A zato si je Italija iskala novega in zanosi p ve,jšega moža. poslušnejše orodje. Našla je znanega Kačaka s Kosovega Hasana beja Vučinca, ali kakor se jo jxizneje prekrstil, Prištevca. Hasan bej je igral že v stari Turčiji zanimivo ulogo. Po tur. konstituciji je bil poslan kot. poslanec v turški parlament, kjer je bil velik nasprotnik mlndoturkov; takratni minister notra- da je v službi Dunaja in Rima, od koder je res dobival obilne denarne subvencije. Celo na delu so ga enkrat prijeli in to ravno pred italijanskim poslaništvom v Carigradu; našli so pri njem važne dokumente, ki so jasno dokazali, da pripravlja Hasan bej s po-nočjo Dunaja in Rima albansko vstajo, ki je res nato izbruhnila in ki jo je po krvavih bojih udušil Torghut-paža, Hasan-beja in nekaj njegovih prijateljev so Turki takrat zaprli, toda Italija so jo zavzela za svojega plačenika in na italijansko intervencijo ga je morala turška vlada izpustiti. Hasan-bej se je vrnil na Kosovo polje, kjer se je ves čas skrival pri svojih prijateljih. Ko je srbska vojska zavzela Kosovo, je Hasan pobegnil v Albanijo. Tam sc je postavil na čelo beguncev in raznih Kačaških band ter je leta 1013 skupaj z Mehmed-jtašo Te-tovcem vprizoril znano albansko pobn-no, katero pa je hitro ntlušila srbska vojska. Hasan bej je ostal v Albaniji vedno zaklet sovražnik naše države; vodil je vse napade, bil v stalni zvezi 7, makedonskim komitejem. Letos je bil Hasan bej na daljšem diplomatskem potovanju na Dunaju, Budimpešti, v Rimu, odkoder se je vrnil v Albanijo z novimi direktivami in bogatimi denarnimi sredstvi. Sestal -.e je takoj s svojima prijateljema Bajramom Curo iz Djakovice in Kaori-lto-džo iz Prištino; zbrali so vojsko Kača-kov, udarili na Tirano, vrgli vlado Pangolija Vangjela in proklamirali novo vlado, v kateri je bil Hasan bsj predsednik in minister za zunanja dela, Eajram Ctira minister vojno ter "r h ovni komandant albanske vojske, « Kaori hodža minister pra.vde. Zakaj je Hasan bej vrgel Pangelija' Navidez je to težko definirati, toda ako pomislimo, da je Hasan bej star italijanski agent, nepomirljiv sovražnik naše države, najdemo takoj logično zvozo. Vlada Pangelija Vangjela je bila premalo aktivna, ni mogla in znala energično zastopati albanskih, oziroma italijanskih interesov v Albaniji, zato jo hotela Italija na čelu Albanije br?:' jiogojno poslušnega človeka ki bo v iiib zjdev Tolaat-oaša mu ie dokazal I n lenih rokah aleoo orodje. Politične beležke 4- Kaj Je s Protičem? Ta vprašanja si stavljajo povodom radikaiskega kongresa hrvatski blokaški listi in so čudom vjirašujejo, kako jo to mogoče, da 60 ni Protič udeležil radikaiskega kongresa in da ga jo manjkalo v usodnem trenotku, ko se je bojovala borba r.a Protičevo ali za Pašičevo koncepcijo. To postopanje Protiča je vzbudilo mod Hrvati nezaupanje v odkritosrčnost njegove politike, ker so doslej gledali Hrvati v Protiču odkritosrčnega tn resnega politika. Zato so sedaj doživeli veliko razočaranje, ko je Protič kapituliral brez vsega pred Pašičevo koncepcijo. 4- Slovenski radikali v Beogradu. Kakor poroča kočevski »Radikal*, je zastopal na radikalskem kongresu ljubljansko oblast dr. Niko Zupanlč, mariborsko dr. Leopold Lenart, a ker je bil tam tudi dr. Sajovic, je ta gotovo zastopal kočevsko oblast, — torej so radikalci razdelili Slovenijo že v tri oblasti. Zanimali nas bodo odgovori teh gospodov v znani anketi... -)- Izjava šefa zemljoradnikov. Dopisniku beograjskega »Vremena* je izjavil predsednik zemljoradniškega kluba Vojislav Lazič, da zemljoradniški klub no vstopi v nobeno vlado, uiti v demokratsko - radikalno, niti v vlado, ki bi jo eventualno sestavil kak drugi blok. Zemljoradniki hočejo ostati lojalna opozicija proti vsemu, kar je v aa-protju z, njihovim programom, a zavzemali se bodo za vse, kar je v korist narodu in državi. Zemljoradniki ostanejo tudi kot opozicija v parlamentu in obsojajo odsotnost poedinih parlamentarnih skupin, ker opoziciji pripada kontrola, a brez kontrole ne more biti niti najboljša vlada dobra. — Lazi d je nadalje odločno demantiral vesti, da obstoje kakršnikoli od noša ji med zemljoradniki in radičevci, s katerimi nimajo nobenih zvez, kakor tudi ne s češko in bolgarsko zeleno internacijo-nalo. Lazič je izrazil tudi nado, da bo pri prihodnjih skupščinskih volitvah zemljoradniška stranka napredovala ln dosegla v Srbiji najmanj eno tretjino vseh mandatov. -f- Polemika o hrvatski himni. Povodom stoletnice hrvatsko narodne himne »Lepa naša domovina* se je vnsla huda politična časopisna borba. Novo-sadska »Zastava* je namreč priobčila na dan stoletnice Runjanina, skladatelja himne, obširen životopis, v katerem je rečeno, da je bil Runjanin Srb pravoslavne vere in da je bil njegov ded pravoslaven pop nekje v Sremu, Blokaški »Hrvat* je pograbil to ugotovitev in napada Srbe, češ da hočejo po-srbiti tudi stvaritelje hrvatske narodne himne! — Kaj bi bilo, ako bi se tudi mi malo skregali s Srbi, ki nam hočejo posrbiti Davorina Jenka edino zato, ker je komponiral srbsko državno himno »Bože pravde*! -f- Dunaj in Reka. Reški službeni list »Voce del Popolo* prinaša v svoji zadnji številki neko paralelo, ki jo zelo zanimiva: govori o deficitu mest, Dunaja, in Roke. Kakor zna.no, znaša dosedaj predvideni deficit Dunaja za leto 1922. 7 milijard in pol. Ta deficit, ni sicer tako ogromen, ako se upošteva padanje avstrijske krone in strašno ekonomsko stanje, v katorem se nahaja cela Avstrija. Poglejmo sedaj ua Reko. Ona se ne nahaja pod kontrolo raznih reparacijskih komisij, ona ni odvisna od antante, ona ne plača nobene vojne vojne odškodnino, a njen deficit znaša vendar 26 milijonov lir; ako to vsoto pretvorimo v avstrijsko valuto, po sedanjem kurzu, znaša- defi clt Reke 9 in pol milijarde. Mala Reka ima torej večji, deficit kot ogromno in gladno mesto Dunaj. Kje so vzroki, to vedo dobro Italijani sami. vemo pa tudi mL Ze£@znlfarjem! Danes popoldne je došla od vrhov, uega vodstva koalicije v Beogradu br. zojavka sledeče veebine: Zahtevo nerešene. Upanje slabo. Delu nadaljujemo. Vztrajajte! Podpisi: Stanojevič, Korošec, Belim m Nachtigal, Pavlič. Skoro neverjetna vest. Upamo pa, da so naši zastopniki preveč črnogled ker nikakor ne moremo verjeti, da j» ostala vlada slej« in gluha napra, bednemu položaju železničarjev, o katerem je točno poučena in so zastopniki vlade sami priznali, da so žalitev, železničarjev opravičene ln da je sedi-nji položaj železničarjev neznosen. Zelezničarjil Poživljamo Vas, ds ohranite mirno kri, dokler se ne vri;« našo zastopstvo iz Beograda, ker -nadejamo, da bo na vodilnih mestih kočno le prodrla uvidevnost. Pokrajinski koalicijski odbor. Po svetu — Pretep med dvema italijanskima generaloma. Italijanski penzijonirani genoral in bivši guverner Tripolitanije, Ameglio, ki je bil odstavljen in penzi-joniran radi raznih nerednosti, ki so se dogajale v Tripolitaniji, je napadel v Rimu na ulici generala Tettonija, ki je bil predsednik preiskovalno komisije. Najprej ga je ozmerjal s par donečimi italijanskimi psovkami in mu nato priložil zaušnico. Prišlo bi do protepa, da niso priskočili pasantio in razdvojili huda generala. General Tettoni je vsled dogodka pozval generala Ameglia na dvoboj pod najostrejšimi pogoji. — D' Annunzio v Anatoliji, Rimski listi poročajo, da odpotuje D'Annunzio v najkrajšem času v Malo Azijo, da obišče v Angori Kemal pašo ter se mu pokloni kot velikemu bojevniku za čast in slavo turškega imena. Ali bo ostal D' Annunzio na Turškem, tega listi ne vedo. — Notranja razorožitev Italije. Italijansko notranjo ministrstvo je odredilo razpust vseh oboroženih organizacij, vštevši fa.šiste. Vlada hočo s tom ukrepom pospešiti mir in notranji napredek deželi. Nemčija zahteva odškodnino radi upora v Gorenji Šleziji, Nemška državna vlada je poslala medzavezniški komisiji noto, v kateri zahteva odškodnino za škodo, ki je bila povzročena nemškemu prebivalstvu vsled poljskega upora v Gorenji Šleziji. Po vesteh iz Varšave so prešli vsi bivši jiruski dr-davni premogovniki v onem delu Gorenje Šlezijo, ki je pripadel Poljski v roke francosko-poljskoga konzorcija. — Nesoglasja v Wasb!ntrionu. Na seji washingtonskega mornariškega odbora je predlagal francoski delegat admiral Lefeaux, naj se dovoli Franciji v porijodi 10 let graditi deset hiperdre-adnoughtov s 835.000 tonami. Ta j>r ;d-log jo vse iznenadil. ker bi na ta način Francoska mornarica postala močnejša od Japonsko. Italijanski delegat jo izjavil, da mora imeti Italija ravno tako močno mornarico kot Francija, zato je temu predlogu nasprotoval; istega mnenja je bil tudi angleški delegat češ. da bi bil francoski predlog v stanu ziniti celo osnovo razorožitve, ki je izražena, v razmerju 5:5:3. Odbor je izjavil, da ima Francija pravico povečati svojo flotiljo, da pa je ta predlog znatno pretiran. V političnih krogih smatrajo, da bodo vsled te francoske zahteve nastala resna iu težka nesoglasja med Italijo in Francijo. — Zastopstvo angleške «Labour Porty» jo izročilo londonskemu premier,ju Lloyd Georgeu spomenico, v kateri zahteva spremembo reparacijskih določil versailske mirovne pogodbe za Nemčijo. — Kitajska dobi železnico v Šan-tungu. Japonska vlada je pristala na predlog, da dobi železnico na polotoku Šantung Kitajska in sicer proti odškodnini, ki odgovarja znesku 50 milijonov zlatih mark. — Dvajset milijonov dolarjev pod pore je dovolil ameriški parlament ?.a odpomoč glaclujočemu prebivalstvu v Rusiji. Svoto upravlja ameriški predsednik Harding. Po sedanjem kurzu znaša ta znesek približno pet milijard naših kron. — Kako je Karlu ln Cltl na Madeirl? Po poročilih iz Fttnchala se doznava, da živita ekskralj in Žita v vili »Viktorija*. Straže nimata nobene, razen stražnika, ki je postavljen kot nekaka Častna straža. Portugalska vlada smatra Karla in Zit.o za gosta, a, ne za ujetnika. Vsako nedeljo hodita v cerkev. Karel in Zlta s svojim spremstvom ne prideta v dotlko z ostalimi hotelskimi gosti, ker imata separirane sobe. Kari je zelo molčeč in melanholičen, dočim se je Žita že pomirila in stoji v jirija-teliakih odnožaiih s svojo okolico.. Prosveta REPERTOAR LJUBLJ. GLEDALIŠČA, Drama. Četrtek, 22. dec.: »Revizor*. Izv. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec.: Zaprto. Nedelja, 25. dec.: »Komedij« zmešnjav«; popoldne ob 8. uri. Izv. Nedelja, 25. dec.: »Peterčkove poslednji sanje*; zvečer ob 8. uri. Izv. Pondeljek, 28. dec.: »Peterčkove posled nje sanjo*; ob 8. uri. Izv. Pondeljek, 28. dec.: »Revizor*. Izv Torek, 27. dee.: Zaprto. Opera. Cotrtek, 22. dec.: »Labodje Jezero. E. Petek, 23. dee.: Zaprto. Sobota, 24. deo.: Zaprto. Nedelja, 25. dee.: «Werther». Izv. Pondeljek, 28. dee.: »Prodana nevesta* Izven. Torek, 27, dee.: Zaprto. • Prva slovenska premljera v letošnji sc-zoni ljubljanske drame se bo vršila v nedeljo dne 25. decembra ob 8. url zveče v dramskem gledališču. Uprizorili bol', prvič Izvirno delo Pavla Oolle »Peterčlo ve poslednje sanje«, božično povesi štirih slikah. Dekoracije |e Izvršil po svo-Jih ln po načrtih akad. slikarja, g. Ivan ' Vavpotlča, g. Vaclav Skružny, kostumi so narejeni deloma po načrtih g. ak.i slikarja Ivana Vavpotlča. Režllo vodi ::. Sest. Božična umetniška razstava v Jakof' čevem paviljonu. Pokrailnski namestni: Ivan Hribar ie obiskal v torek v spre; • stvu dvorn. svet dr. Skaberneta razstav',' In pri te) priliki nakupil več slik za pokrajinsko upravo, ln sicer dela Oasparij', Marčlča, Santla, Zupančeve In Zmitka. Izven tega |e kupil g. pokrajinski namesi nik še za sebe dvoje slik (Motivi z Bleda) R. Marčlč-a. Nekaj del pa so nakit pil) zasebniki. Opozarjamo, da se na tei božični razstavi kupljene umetnine lahk t takoi vzamejo lz razstave. Trostova koncertna turneje. — N;e klavirski virtuoz Anton Trost z gosr' Claire Fledler-Trostovo pride v začetku Januarla prihodnjega leta koncertlrat po Jugoslaviji. V Celju bosta koncertlrabi umetnika dne 5. Januarja. Lani so se nm Ljubljančani silno slabo obnesli; kotim trideset ljudi ga Je prišlo poslušat. Upamo, da bo letos bolje. Trost slovi na Dunaju kot izboren interpret Beethovna. jPoljska* se Imenuje knliga, kl |o jc napisal naš prijatelj dr. Lubaczevvski v Zagrebu 1921., izdala pa knjigarna Vasic, str. 78, cena 6 din. Knjiga Je informativno silno zanimiva ln Ima namen, zbližati poljski ln naš narod. Knjiga vsebuje spise: Poliska zemlja. — Poljska v pro-šlostl. — Savremena Poljska. — Državno uredjenje in ustav poljske republike. --Agrarna reforma. — Predsednik republike (Pilsudski). — Savremena literatura. — Likovna umjetnost. — Prirodno bogastvo Poljske. — Poliska industrija. Ruska literatura v Italiji. Rastoče zanimanje Evrope za usodo Rusije je dobilo Izraza tudi v tem, da je sklenila italijanska vlada ustanoviti na rimski univerzi stolico za rusko literaturo, ki bo prva ruska stollca v Italiji. Za docent;; ie imenovan ettore Lo-Tarro, ki Je bil do sedal tajnik Vzhodnoevropskega instituta. Češka pevka Ema Destinova je priredila v New Yorku koncert, na katerem je pela arije lz Smetanovih in Dvorako-vili oper ter nekaj slovaških pesmi. Doživela Je Izvanredno velik uspeh; newyor-škl listi so polni hvale češke pevke. -spodje, ki so zadnjič tako kričali ln kazali, sedaj niso imeli toliko poštenosti, da bi se vsaj z eno besedo opravičili. Tega sicer gosp. Turk od teh ljudi gotovo ni nid ftričakoval, a zdi se nam potrebno, omeniti ta dogodek, da se vidi. koliko smisla imajo nekateri go-9jiodje za čast! * Dijaški reverzl. Nekatere pokrajinske vlade, kl so dajale dijakom, učiteljem in profesorjem podpore za nadar Ijevanje in spopolnjevanjo, so zahtevalo, da. morajo (Štipendisti podpisati nekake obveznice, da bodo gotovo Število let služili v dotičnl pokrajini. Ker tako postopanje ni v prid narodnemu in državnemu edinstvu, je ministrstvo prosveto odredilo, da se morajo uničiti vsi taki reverzi ln da se tudi v prihodnje ne smejo sprejemati reverzi, ki bi se v njih določevalo službovanje v posameznih krajih ali pokrajinah države. * Gasilstvo v ljubljanskem občinskem svetu. V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je bila zanimiva stveno - policijski odsek je predlagal dehata o »Gasilnem društvu*. Zdrav-ustanovitev posebnega Gasilnega ura-iia, ki naj izdela reorganizacijski načrt. Občinski svetnik dr. Pestotnik je priporočal predlog in izjavil, da soglaša z idejo, da je treba postaviti tako ažno organizacijo na stalnejšo podlago. Gasilno društvo naj obdrži svojo -amostojnost, občina naj bo pripravljena na izdatno subvencijo in naj ohrani primerno ingerenco na razpolaganje z denarnimi sredstvi. Izraža p> sebno veselje nad živahnim zanimanjem zastopnikov SLS za ljubljansko gasilstvo. V tem vidi dokaz, da je SLS revidirala svoj nekdanji program glede gasilstva in da je prišla do naziranja, du Je treba opustiti misel delitve gasilnih organizacij po verah In po političnih strankah. * Nezakonski otroci, odnosno dejstvo. da je število istih največje v Sloveniji, ki jo klerikalci tako radi proglašajo kot svoje posestno stanje, še vedno razburjajo klerikalno časopisje Včerajšnji »Slovenec* se je zopet vrnil k tej žalostni ugotovitvi uradne Statistike in dokazuje, da štovilo nezakonskih otrok ne more biti merilo za moralno kvalifikacijo kakega naroda; našel je celo neko francosko kriminalno Statistiko, po kateri dokazuje, da se jo za časa vojne kriminaliteta moških zmanjšala, žensk (detomori in umetni splavi) pa povečala. Ta francoska Statistika pa velja samo za vojno dobo: zato je jasno, da se je kriminaliteta moških zmanjšala, ker so bili vsi moški in I o ravno v oni starostni dobi, v kateri jo odstotek kriminalitete največji, na bojnem polju, doma so pa ostale žene, Id bo na gori omenjene načine skušalo skriti posledice prepovedanega življenja. — Toda naša uradna statistika je splošna, ona navaja število nezakonskih otrok predvojnega, vojnega in povojnega časa. Ker reklamirajo klerikalci Slovenijo za sebe, je soveda »Slovencu* neprijetno, da bi priznal, da je ravno v klerikalni Sloveniji največ nezakonskih otrok: zato mu to dejstvo tudi ni moralno merilo! * Carinjenje v D-vlaklh. Obupno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Generalna direkcija carin v Beogradu nas obvešča, da jemljejo potniki pri D-v Lakih zlasti lz Avstrije s seboj v kupeje še vedno kot ročno prtljago carini podvržene predmete, z namenom, da jih ntibotapljo v Jugoslavijo, ne da bi plačali uvozno carino. Opozarjamo občinstvo s njega last- nem Interesa, da preda take predmete v prevoz kot potniško prtljago, ker bo carina sicer v nasprotnem slučaju nastopila z občutnimi globami, oziroma take potnike prisilila, da prekinejo vožnjo ln izstopijo v obmejni carinski postaji. Ce pa ima potnik s seboj carini podvržene predmete, kl so tako malenkostni, da Jih ne more predati kot potniško prtljago, naj jih prijavi sam nepozvan carinarnici v obmejni carinski postaji. * Razpisana sodniška mesta Razpisana so sodniška mesta v 9. činovnem razredu in sicer eno ali več mest pri deželnem sodišču v Ljubljani ln po eno mosto pri okrajnih sodiščih na Brdu, v Kamniku ln v Radovljici Prošnje Je vložiti do dne 24. januarja 1922. * Železnica Murska Sobota - Ormož. Mariborski »Tabor* poroča iz zanesljivega vira o stanju železniške zvezo Murska Sobota - Ormož. Kakor posnamemo poročilu, se trasiranje te železniške zveze pridno nadaljuje. Urad, ki je nastanjen v Ljutomeru, obstoji iz šestih inženjerjev, enega goometra in treh tehniških uradnikov. Trasa Murska Sobota - Ljutomer Je na terenu popolnoma izgotovljena. Glede dela Ljutomer - Ormož je bila javnost prepričana, da je načrt žo popolnoma gotov in da bi se lahko takoj pričelo graditi, vendar i>a zadeva ni taka. Stari projekt za to progo Je izdelala neka privatna tvrdka za lokalno progo najnižje vrste; ker pa je sedaj ministrstvo odredilo, da se mora izdelati projekt za prvovrstno železnico, Je bil stari projekt popolnoma neporaben. Vendar je tudi tukaj novi projekt napredoval tako daleč, da bo, če ne bo vreme dela preveč oviralo, celoten projekt spomladi popolnoma gotov in se bo lahko pričelo z izvršitvijo. V kolikor smo dobili v Beogradu pojasnila, projekt Murska Sobota - Lendava ni nobena konkurenca za ta projekt, ampak je mišljo-no, da se bi tamkaj izgradila lokalna proga. Na nažlh poslancih pa je. da bodo poskrbeli, da se proga Murska Sobota - Ormož spomladi, ko bo projekt gotov, takoj tudi začne graditi. * Zvišanje voznih cen na Južni železnici. Južna železnica razglaša: Z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1922 se zvišajo vozno cene za potnike za 15 odstotkov in voznine za pse, potno prtljago in ekspresno blago za 10 odstotkov. Zvišane vozne cene za potnike se zaokrožajo navzgor na 50, odnosno na cel dinar, voznine za jwe, potno j>rtljago in ekspresno blago na 5, odnosno 10 par navzgor. Vozna cena za drugi razred znaša 2, za prvi razred pa 3 vozovnice tretjega razreda. * Izseljevanje v Ameriko. Po uradnih podatkih se jo iz Jugoslavije izso-lilo v Amoriko meseca julija letos 1310 oseb, meseca avgusta 1403 in meseca septembra 1192. skupaj torej v omenjenem četrtletju 3005 oseb. * Akademska omladina mesta Kranja in okolico je ustanovila na svoji ustanovni skupščini dne 19. decembra nepolitično društvo »Akademski krožek*, kl si stavi kot eno glavnih nalog, da zainteresira vse sloje za kulturna vprašanja. Društvo bo prirejalo v Kranju ln okolici poljudno-znanstvena predavanja. Otvoritveno predavanje se vrši v četrtek dne 22. decembra ob 20. uri v prostorih »Narodne čitalnico* v Kranju. Predava univerzitetni profesor gospod dr. K. Ozvald »O osnovnih načelih ljudskega izobraževanja*. Vabljeno je vse občinstvo. Vstop prost. * Vsem onim, kl potujejo v Trst. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve se morajo vsi naši državljani, ki j>otu-jejo v Trst, zglasiti v Trstu pri naši delegaciji ne glede na to, ali jim je potni list tukaj izdan tudi za povratok ali ne. * Otvoritev kavarne «Zvezda» v Ljubljani, Včeraj je v poslopju Kazine bila ot-vorjena kavarna »Zvezda*, katero je njen lastnik g. Fran Krapež opremil z največjim okusom in udobnostjo ter v res velemestnem slogu. Sloves g. Krapeža je privabil ko; prvi dan najodličnejšo ljubljansko publiko v novo kavarno ki je sedaj eden najlepših javnih lokalov, kar jih ima Ljubljana. Kavama »Zvezda* je bogato založena s časopisi, revijami in ilustracijami, postrežba jo vzorna, kava in druge pijače prve-stne. G. Krapežu čestitamo na uspehu p-vega dne in mu želimo najlepšega uspeha. * Nova podružnica Jugoslovenske Matice. Na Dobrni pri Celju se je ustanovila te dni podružnica Jugoslovenske Matice. Za predsednico jo izvoljena gospa Franja Schmid, za namestnico gospa Angela Jankovlč, za blagajničarko gospa Pavla Zagažon, za tajnico gospodična Berta Plevčak, v odbor pa gospe Košan Golob, Cvlk, Podgrajšek, Apih in gospodična Katjuša Kamenšek. Nova podružnica šteje že 40 članov In priredi v poletnem času v zdraviliški dvorani večjo prireditev v korist Jugoslovenske Matice. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi od 11. do 17. decembra naredilo 82 otrok, umrlo pa je 11 moških ln 14 žensk, skupaj torej 25 oseb — 15 domačinov ln 10 tujcev. Na infekcloznih boleznih je v tem času obolelo 5 oseb ln sicer 2 za škrla-tlnko, po 1 oseba za davico, trebušnim Iegarjem in ošpicami. * »Klub Primork* v Ljubljani se tem potom rahvaljuje vsem, ki so z darovi ali na drug način pripomogli k lepemu uspehu božičnice. Posebno zahvalo izre kt klub g, dr. Latm, g. prof. Peternolu in g. Zeleznlku ter gospej prof. dr. Novakovi, za njihovo nad vse požrtvovalno pomoč. Srčna hvala vsem članicam, zlasti onim, ki so pod vodstvom gospe dr. Gregorinove tri tedne pridno šivale. Ker ima društvo, ki se je zaneslo na obljubo bančnega sindikata za pomoč, primanjkljaja 10.000 kron, se tem potom [hidov-no obrača na Javnost s srčno prošnjo za pomoč. Morebiti se najdo kak dobrotnik, kl plača društvu to vaoto pri g. P. Kozini kot dolg za čevlje. — Odbor »Kluba Primork*. Prosvetni odsek Sokola v Litiji je ot-vorll letošnjo gledališko sezono z mladinsko igro «Trnjulčica>, kl jo lepo uspela, za kar gre zahvala s. Ažmanovi. Igra se je ponovila 8e v Litiji in v Smartnom. Prosvetni odsek — br. Zigon in s. Ažma-nova — je na delu. Dal nam je pred vsem knjižnico, ki lepo uspeva in obeta postati ponos Litije. * O negovanja In zaščiti dojenčkov bo t torek dne 27. decembra ob štirih popoldne predaval zdravnik dr. Toplak v mestnem kino mariborskem. Za predavanje je praška vseučiliška klinika dala na razpolago veliko število lepih diapozitivov, kl bodo služili predavatelju za pojasnjevanje. Vstopnin* 1 dinar. Ves čisti dobiček je namenjen sirotam. * Okrajno glavarstvo v Maribora priredi v petek, ob 15. url, v telovadnici v Krekovi ulici božičnlco, na kateri bo ob-darovanih okoli 200 otrok t obleko in obuvalom. * Parno kopališče v Celja se otvori danes, ker so že Izvršena vsa popravila * GodbenI klub Brežice priredi ns praznik Bv. treh kraljev, to je dne 6. januarja 1922 v veliki dvorani »Narodnega doma* v Brežicah ob osmih zvečer koncert z Izbranim sporedom. * Prvi zimski dan. Po astrrmornič-nem koledarju danes ob 10. uri 8 minut dopoldne začne zimska doba. Torej imamo danes prvi zimski dan. * »Vesna*. Primerno božično darilo našemu ženstvu je prvi letnik »Vesne*. Posegajte po njem. Upravništvo »Vesne* je Miklošičeva cests 16 r pisarni Delniške tiskarne. * Zavitek ženskega perila se Je Izgubil včeraj v sredo med 6. ln pol 6. uro zvečer v Ljubljani na Dunajski c.estl, v 8e-lenburgovl ulici ali na glavni pošti. Najditelj se naproša, da odda zavitek pri ljubljanski policiji. * Požar v Rimskih toplicah. Kakor ee poroča Iz Rimskih toplic, je nastal požar v skladišču tovarne podpetnikov |n pame žage na Gračnicl. Požar je uničil tovarno ln žago. flkode je nad 200.000 kron. * Čuden kupec. K nekemu čevljarju na Aleksandrovi cesti v Mariboru je prišol okoli 22 let star mladenič in ga vprašal, ali ima na prodaj kake stare čevlje. Čevljar mu je takoj postregel, nakar ga je tujec prosil še za kake stare hlače. Ko je šel čevljar po nje, pa je tujec Izmaknil še par novih čevljev ln Izginil. * Težka nesreča vsled neprevidnosti. 1 Sletni Jakob Vrhovnlk, rejenec iz Črnuč, jo dobil v roke karbldno svetiljko. Ko jo je hotel prižgati, mu je nenadoma eksplodirala Drobec svetil,jke mu Je priletel s tako silo v čelo, da so mu izstopili možgani. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico, a je po zdrav nlškl Izjavi zelo malo upanja, da bi okreval. * Drzna tatvina v Sarajeva. V hiši narodnega poslanca dr. Nikole Mandlča v Sarajevu je bila te dni izvršena drzna tatvina Njegov sluga Johann Gensendor-for mu je ukradel mnogo dragocenih predmetov, med drugimi krasno Jodilno orodje, več zlatih m srebrnih stvari ter prstan z rubinom in briljanti, vreden 100 tisoč kron. Gensendorfer Je izginil brez sledu. * Nepoboljšljiv in tujemu imetju jako nevaren je žebljar In delavec Eržen Gaš-par Iz Krope. Bil je že desetkrat zaradi raznih prestopkov predkaznovan in leto« iz ljubljanskega policijskega okoliša izgnan za dobo petih let. Sedaj ga zasleduje zopet radovljiško sodišče, ker je izkazoval svojo moč na nedovoljen način. * Smola vlomilskega poglavarja. Kakor smo že poročali, Be je od troperesne deteljice, kl je pred par dnevi poskušala ponoči vlom v Mencingerjevo trgovino na Martinovi cesti, kolovodji Vinku Rošu iz Kranja posrečilo pobegniti. Imel pa Je smolo In prostosti ni užival dolgo. Ljubljanska policija mu jo bila pridno za petami in ga je končno Izsledila v Skofjl Loki, kjer Je bil na obisku pri svoji ljubici Aretirala ga je v trenutku, ko se je brezskrbno šetal po glavni cesti. * Tatvine. Trgovki s čevlji, Anici Lo-žan na Starem trgu v Ljubljani jo bilo v torek ukradenih 6 parov čevljev po 1200 K in 2 para po 500 kron. — Jakobu Gregorinu, Marjanovemu hlapcu, ki je peljal h Pollaku na Dunajsko cesto 12 kož, Je na potu na neznan način ena izginila, vredna 2000 kron. * Nezgode. Klepca Janeza lz Sevelj pri Sv. Joštu nad Kranjem je konj, ko mu je prinesel krme, udaril s kopitom po glavi in ga težko poškodoval. — Ivanu Ka-stelicu v Janez, Trdinovi ullct je pri razkladanju neka senena bala padla a tako silo na levo nogo, da mu jo je zlomila. * Na pota v Maribor ponesrečil. Zupan In posestnik Ivan Kreft iz Petancev v Prekmurju je na potu v Maribor prenočil v gostilni Zamola pri Sv. Lenartu. Na stopnišču mu Je spodrsnilo in je padel 5 m globoko in si zlomil pri tem levo roko. Dobil je poškodbe tudi na glavi; prepeljali so m. v mariborsko bolnico. Gospodarstvo VELEPRODAJA SOLI V SLOVENIJI. Uprava državnih monopolov v Beogradu sc le odločila, da odda razpečavanic soli v SIoven!|l na veliko v zakup za dobo od dne 1. februarja bodočega leta do vključno dne 31. decembra 1923. Neposredno v rokah monopola |e ostalo proizvajanje soli v rudnikih in morskih solinah In eventualni uvoz, ako se za to pokaže potreba. Da se založi narod s sollo v vsi Sloveniji pod približno enakimi pogoji, se le določilo 12 prodajnih mest, kier se ko sol dobivala po normiranih cenah. V prodajnem rajonu Ljubljane so določena prodalna mesta (vellkoprodale) v LJubljani, Rakeku, Kranlu, Kočevju, Novem mestu, Trebnlem In Krškem, v prodajnem rajonu Celje pa so prodajna mesta: Celje, Slovenj gradeč, Maribor, Ptul ln Dolnja Lendava. Po teh prodajnih mestih se prodaja sol po normiranih enakih cenah na veliko, začenši po cele vagone do najmanj po eno vrečo. In to vsakemu brez razilke. V zakup sc oddajalo celotni prodajni rajoni, to je Ljubljanski ln Celjski rajon. Zakupnik enega ali pa tudi obeh rajonov mora pa zalagati vsa prei našteta prodajna mesta (vellkoprodale) z zadostnimi količinami. Ljubljanski rajon se v obče omejuje na meje prejšne Kranjske, le v okoliš prodajnega mesta Krško spada zaradi lažjega preskrbovanja tudi okrajno glavarstvo Brežice. Nasprotno pa spada Zagorje lz Litijskega okrajnega glavarstva v preskrbo-valnl rajon Celjski. Velezakupcl polože kavcijo v svrho oslguranja rednega poslovanja. Ta kavcija Iznaša 80.000 dinarjev za Ljubljanski ln 92.000 dlnarlev za Celjski prodajni rajon. Prodajna mesta morajo biti založena z dvomesečno solno rezervo. Prodala soli na drobno le svobodna In se cene reguliralo po konkurenci. Toliko glede prodaine organizacije. Ta je v bistvu približno Ista, kakor !e obstojala v Sloveniji pred t 1914. Posamezne določbe, pod katerimi se dale sol pod zakup, so razvidne Iz »uslo-vov», katere morejo Interesenti dobiti v pisarni tobačne tovarne v Ljubllanl. Monopolna Uprava |e pri organizaciji prodaje soli očividno stala na gledišču, da se ne ustanove državna solna skladišča, ampak da ta posel prepusti trgovini in zadrugam. V starih granlcah Srbije ln pa v po-krallnah prelšnie ogrske države obstoje začasno še dalje monopolna skladišča za sol. — Ako se prodalna organlzacila soli v Sloveniji izkaže kot dobra in cenejša nego veleprodaja v režiji monopola, rotem nI dvoma, da v doglednem času dobimo vellkoprodalo soli po slovenskem vzorcu v vsi državi. Trgovski krogi so se Izražali proti prodajnem monopolu za sok Obveljala bo njihova, ako se nameravana oblika izkaže za gibčneišo in cenejšo nego veleprodaja s posredovanjem monopolnih skladišč. Pogoji, po katerih se naj vrši prodaja soli, so pa deloma okorni ln tudi za monopolno upravo neekonomični. Tako se brez potrebe zahteva plačilo v naprei, namesto da se vrši obračun mesečno. Posameznik, korporaclja aH konzorcij, kl bo prevzel velezakup soli, bo moral razpolagati z velikimi svotami da plačule v naprei sol, kl |o bo prclel še-le v 14 dneh a!l mesec dni po vplačilu. Razun tega mu leži v dvomesečni rezervi soli mnogo denarja. Res da treba monopolu sigurnosti, vendar bi mu to dala tudi garancija kakega denarnega zavoda ali kal podobnega. Sedal se stvar za dve leti pač ne da premcnltl. S temi določbami »Uslovov* se bo režija očividno podražila In plačal jo bo monopol v obliki višje provizije velezakupcem. Na vsak način pa pričakujemo, da se bo za veleprodalo soil pokazalo zanimanje In se sestavile za državno blagajno naj-povoljncle ponudbe, kajti od tega nI odvisna samo ta licitacija, ampak smer celega razvoja solnega vprašanja v bodočnosti « Italijani o trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo, »II Resto del Carlino* pišo, da se trgovinska pogajanja med Jugoslavijo ln Italijo nahajajo v krizi Posebni odbor italijanskih delegatov se je posvetoval o načrtu, po katerem naj bi so ravnal poslanik Manzonl v Beograd«. Za Italijo so najvažnejša pogajanja o ribolova In kabotažl Znano je, da Jugoslavija ni hotela ratificirati dogovora o ribolovu. Zato se bodo pogajanja o kabotažl in ribolovu nadaljevala To pa bo mogoče, ko se popolnoma reši vladna kriza v Beogradu. V Rim je dospela jugoslovanska misija, ki ima rešiti z Italijanskim podtaj-nlštvom za trgovinsko mornarico vprašanje dogovora med Bertollni jem In Trum-bičem, po katerem se je Italija obvezala da vrne Jugoslaviji vse trgovinske ladje bivše monarhije, ki so last Jugoslovanskih državljanov. - Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani javlja, da se skle ne dne 80. decembra v Intendanturi komando Dravske divizijske oblasti v Ljnb-ljanl neposredna pogodba glede dobavo 6580 kub. metrov trdih drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovsko ln obrtniške zbornice, pogoji pa pri divizijski intendan turi v Ljubljani na vpogled. Tečaj za umetno riborejo. Pokra In ska uprava za Slovenijo priredi v ribjem valiseu na Hlodu dva tridnevna tečaju za umetno riborejo. Prvi tečaj, ki -e vrši okrog novoga letu. bo podal navodil i za pridobivanje iu valilev ribjih iker. dr-gi tečaj spooiliuli pa lin obravnaval od gajanje iu naBajenjo ribjega zaroda. Toča j bo vodil ribainki konzulom profesui I-van Franke. Prijave naj so pošljejo z ozirom na omejeno število udeležencev čim prej, najkasneje pa do dne 24. decombra 1921 pokrajinski upravi, oddelku »a kme tijstvo. Potrebnim interesentom so bodo podeljevale podpore po največ :!00 kron za vsak tečaj. «• Padanje žitnih cen v Madžarski. Vsled manjšega izvoza žita iz Madžarske so opaža na budimpeStanski blagovni borzi daljnje padanje cen pšenici in moki. Pretekli petek so so v pšenici sklenili posamezni zaključki po ceni 2109 madž. kron. Za rž ni bilo zanimanja; ponujala se je po 1400 m. K. Moka št, o se je ponujala po 34 m. K za 1 kg. — Dunajski denarni trg. Na Dunaju vlada za enkrat veliko pomanjkanje de-na rja v gotovim, s katerim bi se moglo zadostiti potrebam indnstrije in poslovnega sveta Temeljni razlog pomanjkanja denarja leži v prvi vrsti v visoko naras lih cenah življenskih potrebščin, potem v stalni nervozl občinstva, ki v strahu pred raznimi prisilnimi merami drži de nar doma. Potreba gotovega denarja je tolika, da je množina denarja ▼ promet" premajhna, čeprav Je po izkaza Avstro ogrske banke z dne 15. decembra mno žina bankovcev v prometa ponovno na-rastla za 11.8 milijarde na 182.4 raUiiir de avstrijskih kron. Bona Zagreb, devize: Berlin 180 — 185, Milan 1200 — 1205, London izplačalo 1100 — 1110, ček 1090 — 1108, Newyork ka bel 205, ček 258 — 260. Pariz 2110 --2125, Praga 345 — 847, ftvlca 5110 — 5125. Dunaj 4.25 — 4.50. Budimpešta 42 — 48, valute: dolarji 257.88 — 28« rublji 18 — 28. češke krone 840 — 350 napolooni 980. marke 158 — 158. leji 205, lire 1200 — 1205. Trg. obrtna banka 260 — 265. Hrv. eskomptna banka 780 — 73.* Jadranska banka 1SOO - 1850. Brodska banka 860 — 890. Jugoslovonska banka 476 — 460. Ljub. kreditna banka 955. Slavenska banka 500 — 615. Praštedlona 5000 — 6050. Rečka pučka banka 480 — 485- Slov. eskomptna banka 625. Srpska banka 700 — 716. Goranln 040 — 670. Gutman 1585 — 1650. Narodna šumska Industrija 560 560. Našlčka industrija drva 450 190. Slavonija 600 — 670. Dubrov. paroplovna družba -1-100 4500. Beograd, valute: dolarji 05, mark« 37, leji 50, devize: London £76. Pariz 535, Praga 85, Dunaj 1.09, Budimpešta 10.50, Borlin 87.25, Solun 2JI0, M lar. 302. Banka za Primorje 800 — 860. Praga, devize: Berlin 42.60 — 43.40, Curih 1427.50 — 1482.50, Milan 329 — 331. Pariz 588.59 — 591.60, London 804 — 809, Newyork 73.60 — 74.60, Beograd 114.25 — 115.45, Sofija 64 — 55, Dunaj 0.905 — 1.565, Varšava 2.40 — 3.00, Za greb 28.60—29.40, Budimpešta 11.35—12.15 Curih, devize: Berlin 8.05, Newyork 5.18, London 21.58, Pariz 41.55, Milan 28.45, Praga 6.85, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.06, Varšava 0.17, Dunaj 0.80, avstrijske žigosane krone 0.10. Dunaj, devize: Zagreb 21.72 — 81.77 Beograd 86.90 — 87.10, Berlin 34.97 — 85.05, Budimpešta 938.50 — 941.50, London 246.90 — 247.10, MIlan 264.90 — 2G5.B0, Ncwyork 58.78 — 58.82, Pariz 461.80 — 465.20, Praga 79.97 — 80.08, So fija 40.95 — 41.05, VarSava 2.04 — 2.06. Curih 1146.25 — 1146.75, valute: dolarji 57.98 — 58.02, levi 88.95 — 89.06, marke 84.97 — 85.03, funti 241.90 — 242.10. francoski franki 463.80 — 464.20, lire 258.90 — 259.10, dinarji 86.80 — 864». poljske marke 1.99 — 2.01, leji 94.95 — 95.05, švicarski franki 1120.75 — 1121.25. madžarske krone 9.86 — 9.71. Berlin, devize: Rim 779.20 — 780.80 London 781.75 — 783.25, Newyork 172.8:.' — 173.18, Pariz 1893.60 — 1895.40, fivi ca 8886.60 — 8878.74, Dunaj 6.58 — 6.62. Praga 232.76 — 288.26, Budimpešta 26.2T — 26.83. Vremensko poročilo LJubljana 806 m nad morjem. Dau 81. Aee. 787 4 787-6 788 8 2 0 70 1-4 tt i...1 vetrovi •L lerer e Nebo obl. r.jasBO jasno Srednja včerajšnja temperatura 8'4, normalna -2-2. Vremenska napoved: lepo severno vreme Solnce vzbuja ob 7'42, zahaja ob 16-16 CLAUDE FARRERC: Mi Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Kakor je že pri pravih meščanih navada, so jo najpreje povsodl za-sramovali, jo psovali, s prsti kazali »a njo. Oče ln mati, sila krepostna, stroga in pobožna purgarja, sta jo seveda brez usmiljenja in gladko vrgla na cesto, čim ie hčerin greh postal javen. Iskala si ie strehe, kakor je vedela in znala, ubožica, in povila je na cesti, kakor mačka ali psica, saj javna bolnica ni za vlačuge! Pa tudi v tej najskrajnejši sili se je ni nikdo usmilil. Mimoidoči so jej obrnili hrbet. Le dve nuni iz samostana Na§e ljube Gospe sta se je usmilile ln se ponižale, da pomagata tej takorekoč okuženi revicl v neznosni bedi. Dete je krstil duhovnik iz posebne milosti, pa seveda brez zvonenja in brez krstne slave. Potem se pa ni živa duša več brigala ne za mater ne za sinka. Vkljub temu sta ostala pri življe-flju. Po krivici so jo zaničevali, to divno Anamarijo Kerdoncuff! Imela je dovolj trdne volje in vztrajnosti, in bogme nI bilo treba posebno dobrotne usode, pa bi bila postala najbolj poštena med poštenimi, soproga in gospodinja plemiča, ki bi se bil smel po vsej pravici ponašati s takšno družico! Usoda pa je določila drugače. Pa čeprav ie stnnogla\-liena v nič, jc hrabra Anamarija vendar vedela, kako si pridobivati ua pošten način svoj vsakdanji kruh, vkljub temu, da si je vse mesto prizadevalo žaliti jo, kjerkoli je le moglo. Poteklo je pet let neusmiljene samote. Za Anamarijo ni več bilo uiti staršev, niti prijateljic, niti drugarlc. Njeni so jo zatajili in jej celo branili, da ni smela nositi njihovega imena! Bali so se, da bi bili sami onečaščeni, in so zato izposlovali pri visokem mestnem svetu, da je izdal ukaz, ki odjemlje nesrečnlci njeno rodbinsko hne. Odslej se imenuje le še Anajna-rija, brez drugega priimka. Anamarija je torej brez lastne rodbine, in kakor da je to vse najbolj prirodno in razumljivo, se Je vsakdo izogiblje. Oni, kl se jih ne tiče, pač nimajo dolžnosti, da se postavijo na njeno stran, kaj li, da bi branili grešnico proti pravičnemu očetovemu srdu! Tolika strogost sicer pri takšnem očetu ni bila nič čudnega ali nepričakovanega. Ko so Trublctovl od preprostega ribiča postali ugledni in premožni meščani, ni staremu plemenitemu meščanskemu rodu Ker-doncuffov ostalo prav ničesar od starega premoženja, ki je skopnelo, kakor spomladni sneg. Kakor je že, rekel bi, človeško, je v tem starem domu ošabnost in občutljivost rastla v isti meri, kakor je propadalo premoženje. Slabo obnašanje Anamarlje !e zato katfor žareče železo Žgalo samozavest in občutliivost vseh onih, kl so v Saint-Malo-u nosili Ime Ker-doncuffovih. Najhuje je pa šc bilo to, da so isti Kerdoncuffovl Trubletovega fanta, ki je izhajal iz preproste in nizke ribiške rodbine, gledali nekoč zelo postrani, ko mu je padlo v glavo, da bi se potegoval za Anamarijo... Kajti ostremu očesu klepetulj in botric takratno Tomaževo nagnenje ni ušlo. Kerdoncuffovi so bili takrat strogi in visoki. Fanta je pa to jezilo. Zaničevanje, ki so mu ga dekletovi sorodniki kazali, mu je brez dvoma iz-zorelo sklep, da konča vso zadevo kar čez noč. Miua Trubletova, nekdanja drugarica in pozneje tekmica in sovražnica Anamarije, se je takrat zelo radovala nad bratovim sklepom, saj se je bila sama zelo trudila, da podpiha brata. Kerdoncuffovim je pa bilo to prav, dasiravno so se skrivaj zeleno Jezili nad klepetuljami, ki so prešle k nasprotni stranki in razna-šale po vsem mestu, da je sedaj Trubletov fant Kerdoncuffovemu dekletu obrnil hrbet!... Toda Kerdoncuffovl so se naredili, kakor da so gluhi, in so vsakemu, ki jih je Ie hotel poslušati, pripovedovali, da dekle, kakor Je Anamarija, takšne krvi in iz takšne hiše, pač sploh ne more niti misliti na to, da bi kedaj uslišala potepuha, ki se je predrznil, da dvigne svoje oči do nje. To pa je imelo za posledico, da so se v iz- vestnem zmislu Kcrdonculfovi ujeii v lastne mreže. Ko je namreč prišlo ua dan, da je Anamarija zapeljana, niso Kerdoucuifovi mogli Tomaža javno dolžiti, in tudi niso hoteli zahtevati, naj popravi svoj greh. Odkar se je njihova hči pregrešila, je prestala biti njihova hči. Onega Tomaža pa naj bi zadelo drugačno maščevanje Kerdoncuffovih. Vincent je mrtev. Tomaž je njegov morilec! Takšna je bila sodba Kerdoncuffovih. Na srečo je bila sodba mestnih svetnikov drugačna. Kakor se končno nekako poležejo tudi najbolj zapletene in zamotane zadeve, tako se je zgodilo tudi tukaj. Tomaž si je preko morja pridobil ogromno slavo in bogastvo ln takšen sloves, da je končno utihnilo vsako zabavljanje nad njim. Vincent je v grobu in pozablen že zdavnaj. Le najstarejše in najbolj zagrizene bogo-moljke v mestu še brusijo jezike, kadar kje zagledajo Anamarijo brez imena, pa tudi to se dogaja le redko, kajti pomilovanja vredna žena zapušča le takrat svoje borno stano-vanjce, kadar vodi svojega dečka na zrak, ki ga ljubi tem bolj vroče, kolikor več solza je prelila zaradi njegovega življenja. Ta dečko pa raste in se razvija ter postaja prav ljubeznjiv, zdrav, krepak in priden. » * • Vse to je že postalo tako vsakdanje, da tudi povratek plemenitega I gosp. Jagnjeta ni ničesar spremenil. Anamarija Kerdoncuft torej moh ni» grobu svojega brata Vincenta v iskreni pobožnosti in udanosti. Razven Tomaža je morda edino ona v celem Saint-Mal6-u vedela zagotovo, da je njen brat šel prav le zaradi nj. KUPIM DOBRO OHRANJENE CITRE (najrajJe pol elegije). Ponudbe pod .Glasba., Konjice, poBtnoležeče. 21 M) Prodam 2167 OTROŠKO ŽELEZNICO z dvema strojema, tračnicami in vagončki, Wol!ova nI. 8/1. tSSi i H-^UiHMTi^i MESEČNO SOBO iSče za takoj uradnik. Ponndbe pod «8oba» na nprav. ništvo «Jutra». 3162 Proda se OMARA ZA JEDILNICO i mramorjem in ogledalama, mizo, perila ia obleka v dobrem stanju. Naslov pnv6 uprava «Jutra». 2148 TRIJE MLADI ŽIVAHNI MLADENIČI akademiki, želijo v svrho ko-respoudiranja znanja z mla dimi, lepimi gospodičuami v starosti od 17 do 22 let. Le reeue ponudbo s sliko pod iifro: «(iojkn, Rajko, Rojko« naj ie pošljejo na upravo «Jutra>. 2163 PRODAM 2000 metrov suhih bukovih drv in 2000 kilogramov kislega zelja. Bohinjska B.strica. Grobotek. 21M) IGRAČE, 2156 iepe, dobro ohranjene, družabne igre. sanke, na prodaj Kralja Petra trg 8/1. levo. MLAD, INTELIGENTEN GOSPOD 2169 želi resae al! zabavne korespondence t simpatično gospodično ali mlado vdovo, ki ima veselje do glasbe. Ponudbe pod .Uradnik«, poštno-ležeče Ljubljana I. Prodam nekaj vagonov BUKOVIH DRV od postaje Kočevje. Bor. Sbil, Kočevje. 2102 pst^fiišipi Proda se v sredini mesta majhna 2186 ENONADSTROPNA HISA. Poizvž se v.-ak dan od 2. do 4. ure v Rožni ulici 19/1. levo. GOSTILNA SE VZAME V NAJEM 2120 na kakem prometnem kraju Ponndbe na upravo «Jutra* pod 6itro «Promet». H k ojaS ih pomočnikov treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: Emon-ska oeata 8, v pisarni. 1987 proizvod A. E. G. Najlepše darilo za naše gospodinje je izvrstno in praktično urejeni za leto 1922. Uredila Utva. Izdal ga je pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice ▼ Ijubljani. Cena K 30-—. Dobiva so po knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v IJubljani, Pred škofijo 21. Električne notarje instalacijski material žarnice. Števce, žice dobavlja elektrotehnična tvrdka lir 1973 Cankarjeva oeata a, po zmernih cenah. Petsto stotov M iM n takoj na prodaj. Ponudbe z navedbo cen npravnietvu .Jutra". 2118 L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 Najlepše, najboljše in najcenejše darilo sa Božič Js I Je lepa in dobra knjiga! Moma zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 ima takih knjig v zalogi na veliko Izbiro, ter jih si. občinstvu v to svrho toplo priporoča. Posebnosti domačega izdelka za novorojence. Tetra-perilo. C. J. Mestni trg 8. 2004 § st 13 10 a Szdelovatelj dežnikov Na drobnol Ha debelo I Zaloga sprehajalnih palic. 1667 Popravila točno in solidno I Prednost ima oni, ki ima večletno prakso in biti mora izučen ključavničar. Plača po dogovoru. dobra izpričeval,-t tet 21 fr' Parna žaga Franc Ravnikar, Linhartova nI. 25, 18 johov, smrek iu bukev, srednje starosti, se proda sa 100.000 K. Poleg tega ee proda tudi večja mnoiina bukovih metrsKIh drv. Naslov povfi An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2174 se išče proti popolni garanciji in obrestmi od privatnika. Cenjene ponudbe pod ,,InveatlOlJa'' na An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna nlica B. 2172 POTNIK i se išče za drobnarijsko in galante-Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega delovanja in referenc, dalje 1 rijsko blago za Slovenijo in Hrvatsko, plačilnega zahtevka pod „Tovarna 1822" na upravo «Jutra». _ Pon