Z^/7 V dvorani Hotela Paka v Velenju se je to sredo zbralo 200 članov SKEI in gostov. Proslavili so desetletnico ustanovitve tega sindikata. To je najmočnejši sindikat dejavnosti v naši državi, uveljavil pa se je tudi v mednarodnem delavskem gibanju. SKEI praznovl desetletff s 9. s. > #-».7 t, 7 >’ v - <■ Glasilo številka 6 / letnik 59 / Ljubljana, 11. februar 2000 Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije v*č o slovesnosti na 2. in 3. strani Čl am republiškega odbora Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne indu-str'ie Slovenije (Stupis) so se ta četrtek seznanili s programoma prilagajanja teh dveh dejavnosti razmeram v Evropski uniji. Državna sekretarka Renata Vili^7' Je skušala sindikaliste pridobiti za partnerstvo pri udejanjanju programov, nasprotne strani pa je bilo slišati zlasti veliko klicev za pomoč podjetjem, ki 1 se Prizadevajo za preživetje, in bosta programa zanje prišla prepozno. Ved na straneh 4 in 5 Pred novimi sindikalnimi protesti? Po neuradnih napovedih bodo socialni partnerji, podpisniki dogovora o politiki plač, pogajanja o spremembah oziroma dopolnitvah te listine nadaljevali prihodnjo sredo. Na ta dan bodo Svobodni sindikati Slovenije sklicali svoje organe. Sestalo se bo tudi predsedstvo ZSSS. Ce bodo pogajanja še naprej blokirana z nesprejemljivimi stališči delodajalcev, bodo Svobodni sindikati Slovenije, verjetno tudi drugi sindikati, prisiljeni organizirati proteste v podporo in v podkrepitev sindikalnih zahtev za spremembo dogovora o plačni politiki. Gre za uresničitev že nekaj časa stare pobude, da minimalna plača postane izhodiščna plača, da se poveča višina regresa za letni dopust, da se plače tekoče usklajujejo z inflacijo, itd. Glede na dosedanji potek pogajanj je mogoče, da bo prav kmalu prišlo do protestnih shodov pred novim sedežem Gospodarske zbornice in delodajalskih organizacij na Dimičevi ulici v Ljubljani. Aktivisti Svobodnih sindikatov in zelo verjetno tudi drugih sindikatov bodo skušali delodajalce spomniti, kako nepremišljeno so pred skoraj štirimi leti odpovedali kolektivne pogodbe in se potem umaknili pred sindikalnim pritiskom. 2 št. 6 / 11. februar 2000 To sredo je bila v Velenju, kjer je SKEI nastal, proslava desetletnice njegovega delovanja. Kakšnih dvesto udeležencev so pozdravili Tone Brodnik, v imenu velenjskega župana, Dušan Semolič, v imenu vseh v ZSSS združenih sindikatov, in Jože Stanič v imenu Gorenja, Združenja delodajalcev in Gospodarske zbornice. Slavnostni govornik je bil Albert Vodovnik, predsednik SKEI. Za uvod v proslavo so si udeleženci ogledali kratek film o SKEI, v katerem je avtor Joco Košuta skrajšano ime SKEI “prevedel” v Skupna koordinirana energija interesov. Za kulturni užitek so poskrbeli člani Mešanega pevskega zbora Gorenja iz Velenja in igralka Jerca Mrzel. Po končani proslavi sta predsednik SKEI Albert Vodovnik in predsednik SPESS Jože Janežič podpisala listino o sodelovanju. njost postavlja pred vse sindikate -tudi SKEI - nove izzive. Po Semoličevih besedah novi izzivi prihajajo od tistih, ki govorijo, da delavci delajo še premalo, da imajo preveč pravic, da so prevečkrat odsotni zaradi bolezni... Sindikati in SKEI morajo zato uporno braniti pravico delavcev, da bi živeli boljše. Cilj sindikatov mora biti tudi do delavcev bolj prijazna družba. “Pomembne so bitke, ki jih vodijo sindikati v podjetjih. Pomembni so tudi boji za kolektivne pogodbe, pri katerih je SKEI odgovoren sam pred sabo. Pomembna pa je tudi bitka združenih sindikatov za podobo močmi, tudi prizadevanji članov SKEI. Pogovori s sindikalisti šobili včasih ostri, vendar so na ta način prebrodili težke čase. Če bi še kje delovali tako skupaj, bi mogoče še kje ohranili podjetje. Stanič je zatem opozoril, da v Sloveniji sedaj ni bistveno drugače kot pred desetletjem. Delovna mesta, ki smo jih uspeli ohraniti, bo treba braniti še naprej, saj bodo ob vstopanju v Evropo še bolj ogrožena. Ogrožena bodo zaradi produktivnosti in dodane vrednosti, ki veliko zaostajata za povprečjem v Evropski uniji. “Ne smete pa tega razumeti, vam spet grozim z delom in švicent-Mislim tudi na več dodane pameti' Prihajajoče je pred Hotelom Paka pozdravila Godba na pihala Premogovnika Velenje. Proslava seje začela z Zdravljico in Himno kovinarjev (objavljamo jo v okvirčku). Po pozdravnih besedah predstavnika Velenja in željah za dobro počutje in nove uspehe je povezovalka Suzana Kok prebrala pozdravno pismo predsednika države Milana Kučana. V njem je sindikatu izra- V listini o sodelovanju SKEI in SPESS (Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije) med drugim piše: da se oba samostojna sindikata, ker imata skupne interese, zavezujeta k sodelovanju. Izmenjevala bosta informacije in skupaj oblikovala stališča ter si pomagala pri delu. SKEI bo članom SPESS zagotavljal enake pravice, kot jih imajo njegovi člani. Oba sindikata si bosta prizadevala, da bi sodelovanje postalo še tesnejše. Podrobnosti o medsebojnem sodelovanju bosta uredila s posebnim dogovorom. Roko prijateljem Mislim tudi na razvojno koalicijo' ki jo moramo skleniti delodajalci in delojemalci, ki moramo delati z roko v roki. Vlada pri tem ne bo naredila veliko, saj veste eno leto priprave na volitve, dmgo je zaključil Stanič. F. K' Jože Janežič in Albert Vodovnik sta ob podpisu listine o sodelovanju dejala, da tako začenjata združevanje sindikalnega gibanja. Dušan Semolič zil priznanje, ker seje med prvimi postavil v pravo pozicijo. Kučan je SKEI zaželel še novih uspehov. Dušan Semolič je udeležence pozdravil v imenu velike družine sindikatov v ZSSS in se jim zahvalil za dosedanje delo. Poudaril je, da seje SKEI dobro postavil in igral pravo vlogo že v času, ko seje v državi vse podiralo, ko je bilo težko biti sindikalist. SKEI seje postavil tako, da je ohranil precej delovnih mest in podjetij- Seveda pa od preteklega ni mogoče ži-Jože Stanič veti, saj seda- Slovenije po meri delavstva,” je zaključil Semolič. Jože Stanič je udeležence pozdravil kot sodruge in sodrugice. Najprej je povedal, da so Gorenje v času krize po razpadu bivše zvezne države obranili z združenimi Jerca Mrzel je zapela tri Kf' juhove in recitirala tri M°' derndorferjeve pesmi. Mešani pevski zbor Gorenja iz Velenja I |73 PTTH ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, 1"7 v t IN iv l.r 11 lili El Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d-, Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 ob desetletnici SKEI so po odločitvi republiškega odbora sindikata Prejeli vsi člani zadnjega republiškega odbora Sindikata predelave kovin in elani prvega izvršnega odbora SKEI, to so: Vladimir Bizovičar, Pavel Blažič, tdvard Kavčič, Branko Medik, Miloš Pavlica, Marjan Pirc, Janez Pižent, Mi-'|.n Ramšak, Vlado Rančigaj, Vinko Škof, Boris Fink, Branko Kaker, Danilo ipoš,A Ibo rt Velet (posmrtno), Marjana Koten, *Ju ti j Lcsizza, Franc Ptelesnik, Meta Marinšek, Izidor Gomilšek in Albert Vodovnik. vsem drugim pest zaščito podjetij in delovnih mest, uveljavljanje premalo izplačanih plač po kolektivnih pogodbah, protesti zoper politiko takratnega Sklada za razvoj, protestni shod v Mariboru in podpis aneksa h kolektivni pogodbi, - 1995 - mednarodna konferenca Mir, delo, demokracija, - 1995 -pogajanja za kolektivno pogodbo, sanacijo slovenskih železarn in protestni shod v Trbovljah, - 1996 - napoved generalne stavke, pogajanja in podpis nove kolektivne pogodbe dejavnosti, - 1997 - izredne konference, javni protesti zoper zamrznitev plač, protestni shodi zaradi politike Sklada RS za razvoj in nizkih plač ter proti splošni kolektivni pogodbi, - 1998 - napoved splošne stavke, pogajanja za kolektivno pogodbo, aktivno sodelovanje pri sprejemanju in spreminjanju zakonodaje, - 1999 - podpis dveh aneksov h kolektivni pogodbi, protesti zoper spremembe zakona o zaposlovanju, pokojninski zakonodaji, aktivna vloga pri spremembah zakona o delovnih razmerjih, statutarne spremembe... Kje smo danes? Albert Vodovnik: Dosežki potrdili pravilnost naših odločitev 'ed desetimi leti smo kovinarji po dveletnih razpravah in pripravah v razmerah prihajajočega trž-n,Cfja gospodarstva na 1. skupščini iz sindikata pri-e a ve in predelave kovin, delujočega kot oblika ln met°da delovanja Zveze sindikatov Slovenije, ustanovili SKEI - Sindikat kovinske in elektroin-C Ux,r9e Slovenije. Samostojen, svoboden in neod-v‘sen sindikat! Začela seje preobrazba, ki nam je vsem zagc ovi a aktivno vlogo v procesih, ki so grozili s pc / o nun odvzemom pravic delavcev, socialno kc ‘lstrafo in revščino. Posamezniki in politične strni e’ kl so botrovale takemu scenariju, se za dela\ e ' ,em času niso zanimale. P°™niti vas moram, da takrat opevano tržn aspodarstvo nikogar ni posebej opominjalo, a repravzaprav za kapitalizem v najbolj kruti oblik udi i’ sindikalnih vrstah so obstajali liderji, j •o c elavce prepričevali, da je potrebno najprej vzp< cn‘ti kapitalizem in da bomo šele potem lahk *Z°n ‘ °Pravem sindikalizmu. Ko pogledamo d« '"letno prehojeno obdobje, lahko z gotovostjo t. a"no, da niso imeli prav! dn^/,‘2let'smo bili Zgodovinsko gledano še v, o ae Zveze sindikatov Jugoslavije. Preko sv, or P'l,.favnikov smo bili aktivno vključeni v proč, Zve lk°Vrlja tak° Zveze sindikatov Slovenije k, i zc, sindikatov Jugoslavije. Nismo želeli dogo, 'kl so sf zgodili po letu 1991. dn ' °Venski P°litiki v tem obdobju moramo prizna, odre 7m°g.latoliko moči, da je odločno in modi ogmala in s tem odprla prostor za demokr, je ol rt°feS.f V Sloveniji. To seveda ne pomeni, c Sin rr -° si"dikatov v takratnem obdobju vol;,!, ' al! smo še pred prvimi večstrankarskir ustanovi- 1990 sPrejeH skupno odločitev , kot os 11 Zvezo svobodnih sindikatov Slovenj Ob teV°-Za n°V nuein skupnega delovanja, ne, ki /i"! ^ trel,a nujno opozoriti na vpliv tuj lizma žel uvajanJa sindikalnega plut; učinkovin, “/slahi,i delavsko gibanje in prepreči niih,n,„ , ael°vc‘nje sindikatov ter vzeti delavce ‘Jinove tovarne in pripadnost delu. Pot, ki smo jo prehodili skupaj, je bila za vse težka. Od leta 1989 smo v kovinski in elektroindustriji izgubili več kot 45 odstotkov delovnih mest. Sprijazniti smo se morali z ugotovitvijo, da tržno gospodarstvo pomeni tudi trg delovne sile. Ali nam socialna država omogoča, da z delom in plačo sebi in družini zagotavljamo socialno in materialno varnost? Prepričan sem, da hi brez sindikatov, kot je SKEI, slika bila drugačna. V10 letih delovanja se je zvrstilo veliko dogodkov, ki so zaznamovali našo pot, vplivali na boljši položaj delavcev in prispevali k razpoznavnosti SKEI. Omenimo le nekatere: -februarja 1991 - protestni shod na Trgu revolucije za višje plače in proti odpuščanju, - aprila 1991 - podpis prve kolektivne pogodbe naše dejavnosti, -junija 1991 -protest 20.000 kovinarjev v boju za delavske pravice, - obdobje 1992-1994 - bitke za čim boljši zakon o privatizaciji, kolektivne pogodbe in plače, - 1994 - boj proti zakonu o zamrznitvi plač, za Himna kovinarjev Z žarom in radostjo jeklo smo kovali delu in narodu mlade sile dali. Pesem je širila prsi nam drhteče dneve odstirala svobode in sreče. Ogenj smo netili kot plamenico brate naj druži nas v borbi za pravico. S SKEl-em smo šli v korak do sonca, dan smo učakali zmag neupogljive glave. Takoj hočemo nadaljevati pogajanja za izboljšanje kolektivne pogodbe dejavnosti, predvsem glede plač. Zato izvajamo pritiske na vlado, Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenje delodajalcev. Zahtevamo, da naše panoge ponovno pridobijo pomen, kakršnega zaslužijo. Kovinska in elektroindustrija morata biti tudi v globalni politiki nosilni panogi gospodarstva in gonilni sili napredka. V vsem tem obdobju smo bili aktivni tudi v mednarodnem delavskem gibanju. SKEI je od leta 1993 član Mednarodne federacije kovinarjev in Evropske federacije kovinarjev od leta 1994. V obeh organizacijah smo edini slovenski sindikat, ki mu je priznano polnopravno članstvo. Pomembno vlogo imamo tudi kot člani Višegrajske skupine in kot predstavniki držav, ki želijo vstop v Evropsko unijo. V evropskem sindikalnem gibanju imajo člani SKEI enake pravice kot člani sindikatov držav v Evropski uniji, ne glede na to, v kateri državi jih uveljavljajo. Ker si prizadevamo, da bi bile tudi plače naših delavcev izenačene s plačami delavcev v Evropski uniji, smo podpisali memorandum o tarifni politiki. Če bo Slovenija želela postati članica Evropske unije, bo morala izpolniti tudi ta pogoj. Upamo, da bo to izziv tudi za vse tiste, ki zaostajajo v razvoju, ki jim je mar le lastna korist in lastnina, ki se bojijo lastne odgovornosti in še bolj odgovornosti za druge. Hočemo, da je Slovenija država, občutljiva za človeka, delavca in delavko, in da dobi beseda solidarnost tudi pravo vsebino. Tudi zato želim, da bi se Zveza svobodnih sindikatov Slovenije preoblikovala tako, da bi v njej združeni sindikati z jasnimi cilji in visoko strokovnimi kadri (kar poznamo tudi iz preteklosti) lahko dajali zagon v znanju in sposobnosti tudi drugim dejavnikom v državi, predvsem pa vladi, GZS in Združenju delodajalcev. Sam o tem ne dvomim. Seveda pa bo potrebnih obilo naporov, znanja in tudi pritiskov za to, da bomo skupaj spoznali, da nam tega ne bodo zagotovili drugi. S takim delovanjem bomo pomagali tudi tistim, ki trdijo, da je samo na trdi razredni diferenciaciji mogoč razvoj in gradnja stabilne družbe. Če bi to držalo, ne bi bilo potrebno toliko vlagati v državotvorne institucije naše države. Mi smo dokazali, da je mogoče s skupnim dogovarjanjem in usklajevanjem vseh zainteresiranih to premagati. Vsem vam, ki nas razumete, ponujamo roko, vsem drugim - stisnjeno pest! 4 mmi aenotnos št. 6 / 11. februar 2000 Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je ta četrtek sindikatu tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije predstavilo programa prilaganja slovenske tekstilne in oblačilne industrije ter usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga Evropske unije. Programa sta sestavni del razvojnega programa za pospeševanje konkurenčnosti slovenske industrije, ki ga je v sodelovanju z drugimi ministrstvi in s pomočjo nekaterih drugih inštitucij, tudi evropskih, pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Sta tudi prva izmed prilagoditvenih programov posameznih gospodarskih dejavnosti, ki ju je naša država predstavila Evropski uniji je ocenila kot dobra. Programa je predstavnikom sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije predstavila Renata Vitez, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, pristojna za evropske zadeve in razvoj. SIMAnMflWSNJI»l1lfDii!l lliUffillll MMfMIHIM št. 6 / 11. februar 2000 __________ INDUSTRIJE SlOVtNIJE \ INDUSTRIJE yv< SLOVENIJE ^ Gre za razvoj diavnosli, ne reševanje podjetij Renata Vitez: Ta dva programa razumem kot del naše razvojne politike. Pri tem up0' števam, da je vloga države poslej omejena na spodbujanje konkurenčnih sposobno' sti, neposredno na konkurenčno sposobnost posameznega podjetja ali panoge ne bc smela več vplivati. Ta ju Programa sta narejena za štiriletno obdobje, podrobno pa so izdelani ukrepi za letošnje leto, za katero je znan obseg proračunskih sredstev. Država j e za letos namenila spodbujanju razvoja in prilagajanju evropskim razmeram teh dejavnosti skupno okoli dve milijardi tolarjev, v povprečju pa je to predvidoma 60 odstotkov vseh sredstev, ki bodo potrebna za realizacijo letošnjih ukrepov. Temeljno izhodišče pri oblikovanju projekta je bilo po besedah Renate Vitez dejstvo, da seje Slovenija sklenila pridružiti Evropski uniji in da jo je ta pripravljena sprejeti. Zato seje treba pripraviti na spoštovanje in uporabo 'pravil igre’, ki veljajo v Evropski uniji, in Slovenija je obljubila, da od letos ne bo več pomagala podjetjem s 'trdimi’ oblikami državnih pomoči, ki lahko podjetjem ali panogam prinesejo konkurenčno prednost. Slovenija je tudi obljubila Evropski uniji, da bo do konca letošnjega leta pripravila prilagoditvene programe še za preostale dejavnosti. Programa prilagajanja tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije sta nastajala ob nekaterih omejevalnih okoliščinah, med katere je Renata Vitez prištela stanje v teh dejavnostih, pa tudi, da Slovenija še nima programsko naravnanega proračuna, niti ni ta večleten. Razvojni cikel v podjetjih traja v povprečju tri leta, in temu dejstvu bi moral biti prilagojen državni proračun. Tak proračun je obljubljen za prihodnje leto ... Pri nastajanju programov so upoštevali priporočilo Evropske unije, naj se proizvodne zmogljivosti globalno ne povečujejo in naj se oblike državnih pomoči uskladijo z dovoljenimi oblikami lete h v Evropski uniji. Slovenska obutvena industrija je v prvih letih osamosvojitve dosegla velik uspeh, ko je sploh obstala, saj je morala v celoti zamenjati dotedanji sorazmerno nezahteven trg s skrajno tekmovalnimi razmerami na svetovnem trgu. Žal je ostala v razvojnem prestrukturiranju na pol poti. Tekstilna industrija je na svetovnem trgu bolj konkurenčna kot obutvena, ima pa sorazmerno slabo notranjo strukturo. Približno polovico prihodka ustvarja z Ion posli, med katerimi je še vedno veliko tistih, kjer se dela zgolj za mezdo. Dolgoročno gledano so Ion posli najbolj ogrožena vrsta dela v teks- tilu, čeprav so slovenska podjetja v njih zelo dobra. “Najbolj uspešna evropska podjetja iz teh dejavnosti so zelo specializirana in fleksibilna. To terja veliko znanja in visoko tehnološko opremljenost, bistvena lastnost pa je hitra odzivnost za modne zahteve trga. Druga značilnost tovrstne industrije v Evropski uniji pa je, daje tu delo drago in zato tu nastajajo distribucijski in di-zajnerski centri, samo delo pa dajejo v druge, manj razvite in cenejše dežele. Za slovensko čevljarsko in tekstilno industrijo je ključno vprašanje, ali se temu trendu lahko izogne ali pa se mu mora čimprej prilagoditi,’’je dejala Renata Vitez in nadaljevala: “V Evropski uniji zelo podpirajo nastajanje tako imenovanih grozdov, skupkov podjetij različnih dejavnosti in specializacij, katerih izključni namen je doseči večji skupni učinek.” Ključnega pomena je povezovanje podjetij, tako na nabavnem kot prodajnem področju, 'prijateljska konkurenčnost’ torej, v kateri menedžment kljub konkurenčnosti prepozna koristi od združevanja naporov pri določenih poslih. Cilji programa za letošnje leto so ustvariti pogoje za odpravljanje stmkturnih problemov teh dejavnosti in pospešiti procese prilagajanja zahtevam evropskega trga. Zato naj bi letos država pomagala podjetjem izboljšati trženje, tehnološko prenovo, pri razvoju človeških virov, pomagala razviti implementacijsko strukturo in iz- podprograme in zanje namenila ’ ' 1T|ilijarde tolarjev iz proračuna. Podprogrami zajemajo spodbude za izdelčno in tržno preusmeritev podjetij, za povezovanje podjetij in razvoj skupne Poslovne infrastrukture, za tehnološko prenovo podjetij in za razvoj človeških virov. Za obe dejavnosti so v letošnjem etu v načrtu pilotni projekti za mo-emizacijo dela in razvoj imple-mentacijske strukture. Delovna in-enzivnost v teh dejavnostih ni več glavni vzvod razvoja, potrebna je ehnološka intenzivnost in tej so namenjeni pilotni projekti. V iz-oramh (pojavljenih) podjetjih bodo Preizkusih vse mogoče ukrepe in Prijeme, ki bi povečali njihovo cinkovitost, od denimo skrajša-ega delovnega časa do posebnega Programa pomoči za starejše de-‘uvce itd. Renata Vitez pa je ome-■ a tUt‘' razočaranje, ki so ga v mi- vesti pilotne projekte modemi®*' nistrstvu za gospodarske dejavno-cije podjetij. doživeli ob slabem odzivu di- V usmeritvah do leta 2003 paf rektorje ciljne skupine znotraj panog, ukre' pi pomoči bodo postopoma pre' bajali v horizontalne ukrepe ® spodbujanje investicij; težiš” stmktumega prilagajanja bo pre' neseno v regionalne sheme in sn na kateri je predstavila pro-gram poklicne rehabilitacije invali-0V' Izhodišče pri izboru programov so sposobnosti in znanja, ki jih posameznik ima. Gradimo torej na Preostalih zmožnostih invalidov, ne Pa na njihovih omejitvah. Pri oblikovanju rehabilitacijskega načrta ima Poleg rehabilitacijskega svetovalca Pomembno vlogo tudi zdravniška j et0Valna služba, ki jo v okviru re-e dejavnosti zavoda za zaposlo-anje izvajamo od leta 1995. Zdrav-kJ^0Valci so lani opravili več - U00 svetovanj z medicinsko-er-gonomskega vidika. V usposabljava i;,S-,°iani.do konca novembra se jihje m ,',nvalidov’ zaposlilo pa J'an,Je zavod eksperimentalno iz-ciisk- pro8rame iz nacionalnega ak-valiru pr°8rama usposabljanja in-za uvelih,lr°ma prever-ial možnosti Posl,,, J ,Jdnje novih modelov za-Pleksnimja lnvaUdov v praksi. Kom Plek^ni J m val ido v v praksi. Kom-jetje” .Pmsrami, kot “socialnopod- so sintezaVrneSne delavnice in dmU'’ so sime * ‘csne delavnice in drugi, šeni reh,k rnan!in Praktičnih izku-voda in l ltacUskih svetovalcev za-stiokovnih moštev centrov za rehabilitacijo ter nekaterih invalidskih podjetij, pa tudi nezaposlenih invalidov ter težje zaposlivih ljudi. Letos bo Zavod za zaposlovanje začel v sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izvajati program pospeševanja zaposlovanja delovnih invalidov. Vključiti nameravajo 1000 delovnih invalidov do 45. leta starosti, ki so delazmožni in so na zavodu za zaposlovanje že več kot dve leti. Sestavni del programa je tudi ustvarjanje novih delovnih mest za invalide v dosedanjih in novih invalidskih podjetjih ali v običajnih podjetjih. Eno izmed invalidskih podjetij, v katerem že dlje časa uspešno poklicno usposabljajo invalide in ljudi z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi, je Želva v Ljubljani. To podjetje je leta 1991 ustanovilo Sožitje -Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Danes je v njem zaposlenih 148 ljudi, od tega 114 invalidov. Njegova dejavnost je zelo razvejana, ukvarja se s predpo-klicnim usposabljanjem in psihosocialno rehabilitacijo, s poklicnim usposabljanjem, vključeno je v eksperimentalni projekt učnih delavnic, v program delovnega preizkusa, v iskanje poti do dela in zaposlitve ter v program rehabilitacijskega ocenjevanja delovnih sposobnosti. Podjetje je bilo tudi izbrano na javnem razpisu Zavoda za zaposlovanje za izvajanje nekaterih izpopolnjenih programov rehabilitacije invalidov. Zdaj zagotavljajo usposabljanje in delo invalidom in težje zaposljivim na šestih lokacijah v programih pred-poklicnega usposabljanja na področjih šiviljstva, mizarstva, vrtnarstva in čiščenja. Po uspešnem zaključku tega programa gre invalid v učno delavnico ali se zaposli. V kratkem pa naj bi v sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje začeli v Želvi izvajati program poklicnega usposabljanja za pridobitev naziva čistilec prostorov - USO 1. Za mlade osebe, ki jih ni mogoče usposobiti za redno delo, iščejo druge rešitve, kot so na primer delovna ocenitev ali ocena delazmožnosti. Na podlagi te strokovne ocene zavod za zaposlovanje ponovno razvrsti invalida, mu omogoči vključitev v varstveni delovni center, za katerega je Želva pred dvema letoma pridobila koncesijo ministrstva za delo. Hkrati z omenjenimi programi usposabljanja v Želvi poteka tudi psihosocialna rehabilitacija za izboljšanje samopodobe, pridobitev samozavesti in oblikovanje realnega odnosa dov sebe. V Želvi uspešno izvajajo tudi javna dela, pri čemer lahko vključene v program usposobijo za mentorje ali inštruktorje in jih ob širitvi posameznih programov tudi zaposlijo. Predpoklicno in poklicno usposabljanje poteka v štirih vsebinsko različnih programih. Na področju šiviljskih, mizarskih, vrtnarskih oziroma komunalnih del so v Želvi doslej usposobili za zaposlitev sto mladostnikov. Eden prvih programov v Želvi je bil mizarski. Imajo ga od začetka in v njem izdelujejo opremo za vrtce, pohištvo po naročilu ter opravljajo razne mizarske storitve. Od samega začetka podjetja deluje tudi šivalnica. V njej so najprej izdelovali igrače, kasneje pa program razširili in zdaj izdelujejo tudi delovna oblačila, posteljno perilo ter izdelke po naročilu. Tretji program, za katerega se usposabljajo invalidi v Želvi, je tako imenovani zeleni program. Začetek sega v leto 1994, ko so po pogodbi z mestno občino Ljubljana začeli skrbeti za Pot prijateljstva okoli Ljubljane. Invalidi se ob skupnem delu z vrtnarji usposabljajo za lažja vrtnarska in komunalna dela. Opravljajo pa tudi druga vrtnarska in komunalna dela po naročilu, na primer urejajo in lopatajo vrtove, okolice hiš in blokov itd. V okviru programa upravljanja in čiščenja stavb vzdržujejo in čistijo skoraj 200 stanovanjskih enot v Ljubljani, poleg tega pa ponujajo še upravljanje več stanovanjskih hiš, nadzor nad delovanjem toplotnih postaj, servisna popravila s področja ključavničarskih, inštalacijskih, elek-trikarskih, mizarskih, parketarskih in pleskarskih del, čiščenje hišnih kanalizacij, odvoz kosovnega materiala, selitvene storitve itd. Skratka, dejavnost in ponudba storitev invalidskega podjetja Želva je zelo raznolika. Najpomembnejše pa je, da ljudem, ki so kakorkoli izgubili del svoje delovne zmožnosti, omogočijo izrabo preostale delovne sposobnosti in jim povrnejo zaupanje vase. 8 HflETEhtiiMitiMi Delavci storitvenega podjetja Vina iz Maribora, poslujočega na lokaciji bivše Metalne, so se konec prejšnjega tedna zbrali na protestnem shodu pred restavracijo Kovinar. Konferenca sindikalnih podružnic na lokaciji nekdanje Metalne je tako podprla zahteve 43 delavcev Vine za izplačilo novembrskih plač. Delavci so si oblekli tudi rdeče-bela oblačila SKEI z napisom Protestiramo. SINDIKALNI 7AIIPMIK to čim prej. “Zagotavljam vam, da bom storil za izplačilo plač vse, arje v moji moči, vendar pa vam ne morem povedati, kdaj bodo Plače dejansko izplačane, četudi se postavite na glavo!” Direktorjeva obljuba: novembrske plače oodo 11. februarja Direktorjev odgovor na direktno zastavljeno vprašanje je delavce močno razburil. “Že nekaj mesecev poslušamo isto!” “Vino je reba takoj likvidirati, njeno premoženje prodati in poplačati de-avce! “Zakaj je direktor Vine ustanovil še eno podjetje, če ni uspel rešiti problemov niti v pr- Delavci terjajo že zaslužel plače vem podjetju?” “Zakaj država dovoljuje podjetnikom, da odpirajo nova podjetja, dokler ne rešijo problemov v starih.” “Kam naj dam otroke, saj vrtca ne morem več plačevati?” “Kaj naj dam jesti družini?” “Žalostno je, kaj vse se dogaja v naši demokratični državi !” “Direktor, prodajte svoj avto ali pa avto od drugega podjetja in nam izplačajte plače!” “Vodstvo Vine seje premalo brigalo za pridobitev dela!” “Kako naj brez plače preživljam družino?” Takšnih in podobnih vprašanj je bilo mogoče slišati še veliko. Potem ko so delavci povedali svoje, sta se d Danilo Slatinek in Bogdan Ivanovič umaknila na pogajanja. Ta očitno niso bila ne lahka in ne prijetna. Po njih je direktor ponovno stopil pred delavce in z mrkim obrazom dejal: “Novembrske plače bodo izplačane 11. fabruarja.” Nato so se delavci molče, brez komentarja razšli. Tomaž Kšela Kakor je na protestnem shodu povedal zunanji sindikalni zaupnik SKEI Bogdan Ivanovič, dolguje Vina delavcem plače za november in december, del regresa za leto 1998, regres za leto 1999 ter plačilo za presežne ure. Nekaterim delavcem, ki so bili odpuščeni kot trajno presežni, pa dolguje tudi odpravnine. Vendar pa so delavci realni, zato na tokratnem protestnem shodu niso terjali od vodstva podjetja izplačila vseh terjatev, temveč samo izplačilo plač za lanski november. Delavci so si najprej nadeliv polivinilasta rdeče-bela oblačila SKEI z napisom Protestiramo. Nato so se s transparenti v rokah in mrkih obrazov postavili pred poslopje restavracije Kovinar, ki gaje Vina kupila pred letom in pol in za to najela okoli 80 milijonov tolarjev kredita. Potem ko so nekaj časa tako molče protestirali in odgovarjali na vprašanja mimoidočih in številnih novinarjev, ki so spremljali protestni shod, jih je direktor Vine Danilo Slatinek povabil v restavracijo Kovinar na pogajanja, kar so sprejeli. Na pogajanjih je Bogdan Ivanovič najprej predstavil delavske zahteve. Dejal je, da delavci prejemajo minimalne plače že od avgusta in jih je izpad novembrske in decembrske plače zato še toliko bolj prizadel. Mnogi delavci ne morejo več poravnavati niti položnic, zato terjajo izplačilo že zasluženega denarja. Sindikat SKEI se je, kakor je povedal Ivanovič, v zadnjih mesecih večkrat pogajal z vodstvom podjetja o spoštovanju kolektivne pogodbe in delavskih pravic, vendar delavci od direktorja kaj več kot obljub niso dobili. Zadnja pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetja so bila 24. januarja. Dogovorili so se, da bo vodstvo Vine najelo kredit in novembrsko plačo izplačalo do začetka februarja. Ker direktor tudi te obljube ni držal, so se delavci odločili za protesti shod. Ivanovič je prav tako povedal, da so bili nekateri delavci Vine na začetku tega leta prerazporejeni k drugim delodajalcem, nekaterim pa je kot trajno presežnim prenehalo delovno razmerje in so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Vendar pa nihče med njimi še ni dobil plače ali denarnega nadomestila za januar, zato so zaradi neizplačanih novembrskih in decembrskih plač vsi v veliki socialni stiski. Ob stečaju Metalne ECCE je izgubilo delo 23 Vininih delavcev Direktor Danilo Slatinek je dejal, daje Vina zabredla v težave zaradi stečaja Metalne ECCE. Za omenjeno podjetje je delalo 23 Vininih delavcev, zlasti snažilk in varnostnikov, vendar pa Metalna ECCE pred stečajem Vini ni poravnala vseh računov. Zato je Vina v stečajnem postopku prijavila terjatve, za katere pa je danes težko reči, kdaj in v kakšni višini bodo poplačane. Po Slatinekovih besedah ima Vina v stečajnem postopku za Metalno ECCE, v stečajnem postopku za Tekstilno tovarno Tabor in v stečajnih postopkih za nekatera manjša podjetja prijavljenih skupaj za okoli 16 milijonov tolarjev terjatev. Ta sredstva bi zadostovala za izplačilo štirih mesečnih plač vsem zaposlenim. Terjatve Vine v vseh stečajnih postopkih znašajo blizu 400.000 tolarjev na delavca. Pri drugih poslih Vina ne more toliko zaslužiti, da bi lahko v celoti pokrila omenjeni izpad dohodka. “Veijetno nima nobeno manjše podjetje tolikšnih rezerv, da bi lahko brez težav prebrodilo takšen izpad dohodka. Ža nameček pa je morala Vina za vse račune, ki jih je izstavila Metalni ECCE, pa jih še ni dobila poplačanih, plačati blizu 2 milijona davka na dodano vrednost. Tako je država podjetju pobrala še zadnja likvidna sredstva,” je dejal Slatinek. “Slej kot prej bo Vina dobila del svojih terjatev poplačanih, vendar pa vsi vemo, da stečajni postopki trajajo zelo dolgo. Delavske teijatve sicer sodijo med tiste, kijih mora stečajni upravitelj prednostno poplačati, vendar se to zakonsko določilo nanaša samo na teijatve delavcev pri stečajnem dolžniku, ne pa tudi na teijatve zaposlenih pri drugih upnikih. Menim, da to ni ustrezno in da bi bilo potrebno zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji novelirati tako, da bi prednostno upoštevali tudi terjatve za poplačilo delavcev pri upnikih. Dokler omenjeni zakon ne bo spremenjen, bodo stečaji velikih podjetij za seboj povlekli tudi stečaje majhnih podjetij.” Nato je Slatinek dejal, da si vodstvo podjetja prizadeva za izpla- čilo plač in premostitev težav, ki so v Vini nastale po stečaju Me' talne ECCE. Nekatere trajno pre-sežne delavce so prezaposlili k drugim delodajalcem, tisti, ki nis° imeli ustrezne izobrazbe, pa so bil* odpuščeni in napoteni na zavod za zaposlovanje. Rešitev je v odprodaji premoženja Kakor je dejal Slatinek, Vina ni' ma drugih možnosti za preživet; je, kakor da proda premoženje, k* ga na srečo še nekaj ima. Tako si vodstvo Vine že nekaj mesecev prizadeva prodati restavracij0 Kovinar. Po Slatinekovih besedah bi kupnina zadoščala za poplačil0 vseh terjatev delavcev. “Delavci razumejo težave pod' jetja, vendar pa mora tudi vodstv0 Vine razumeti delavce, ki nujn° potrebujejo denar,” je po direktor' jevem izvajanju dejal Bogdan Iva' novič. “Direktor, zato od tebe zahtevamo, da na današnjem protestnem shodu poveš, kdaj bodo delavci dobili novembrsko plačo. N*; kogar drugega mimo tebe ni v tej državi, ki bi lahko rešil ta problefl1 in odgovoril na to vprašanje. Dokler ne dobimo odgovora na vprašanje, kdaj bodo izplačane n oven1; brske plače, se ne moremo raziti- “Za rešitev vsakega problem3 je potreben čas,” je nato dejal direktor Vine. Dodal je, da glede m* težave pri odprodaji premoženj*1 in na dolgotrajnost stečajnih postopkov ne more natančno povedati, kdaj bodo delavci dobili novembrske plače, čeprav si bo vodstvo Vine prizadevalo, da bi bil° Sindikalna lista februar 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sekti (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstv Javnisektoi SIT 3.500.00 1.750.00 1.218.00 40,11 70.947,00 3.869.1 1.933.1 1.347.1 40, 56.473,i prvi del h Dnevnice ~ cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) ~ Polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) M|ometrina (od 26.11.1999 dalje) 4ti, 11 41 4 p enoživ|jen-ic 70.947,00 56.47 renočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predlože računu, ki ga odobri delodajalec • Regres za prehrano (od I. 1.2000) ' po SKPGD (na delovni dan)* 572,00 57: °rugi del D Jubilejne nagrade ' Po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) ~zal0let 55.846,00 ~ za 20 let 83.769,00 2 n . Za 30 let 111.692,00 "Pravnimi ob upokojitvi 354.734,00 oziroma dve plači delavca, 3- Wi ' po SKPD - ob smrti delavca 106.420,00 4 m- - - ob smrti v ožji družini 53.210,00 • vtinimalna plača (od 1.1. 2000) 74.262,00 • ajamčena plača 40.941,00 Regres za letni dopust ~ najmanj - ali največ 47.476, 71.213, 94.951, 548.724, oziroma tri plače delav-če je to zanj ugodni 94.951, 74.262, 40.941, 102.000,00 128.036,00 107.71 ---------- (70 % povprečne slovenske plače) (Uradni list Rs^87/j7j'm 80sP°darskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po za kolektivna^godba11 $C uporabtia zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomi Strokovna sluiba št. 6 / 11. februar 2000 9 Kako se preživljajo delavci brez plač? Delavci Vine še niso dobili plač za november in december. Nekateri so nam povedali, kako preživljajo svoje družine. Marjan Hauptman: Zadnjo plačo smo dobili 8. decembra, od avgusta pa prejemamo minimalne plače. Večina zaposlenih je tako dobila oktobrsko plačo 45.000 tolarjev. Trenutno naša družina zelo težko živi. Sam sem brezposeln, saj sem med tistimi trajno presežnimi, ki jih je Vina odpustila. Ker je podjetje na zavod za zaposlovanje prepozno poslalo dokumentacijo, bom dobil prvo nadomestilo šele 15. marca. Žena je bila zaposlena v hčerinski družbi Pika, kije morala v stečaj. Zato je trenutno tudi ona brezposelna. Imava dva otroka, družina pa se trenutno preživlja z ženinim nadomestilom za brezposelnost. Trenutno nimamo niti toliko dohodkov, da bi lahko plačevali položnice za najnujnejše stroške. Pavel Vugrinec: Od začetka januarja sem prijavljen na zavodu za zaposlovanje, saj so me v Vini odpustili kot trajno presežnega delavca. Plač za november in december še nisem dobil, denarno nadomestilo za januar in februar pa bom dobil 15. marca. Kako naj skoraj pet mesecev preživim brez dohodkov? Na srečo nam je dvakrat pomagal sindikat SKEI. Enkrat nam je sindikat dal 10.000 tolarjev, enkrat pa 2000 tolarjev. Kako živim? Kaj naj vam rečem? Delavci Vine se borimo za golo preživetje! Ludvika Korošec: Od novega leta sem že doma na čakanju. Vina me je kot trajno presežno prezaposlila. Sedaj upam, da bom v kratkem dobila delo pri drugem delodajalcu. Zaenkrat me novi delodajalec še ni poklical, vendar upam, da se bo to kmalu zgodilo. Bogdan Živec: Kot invalid sem zaščiten, zato me podjetje ni moglo odpustiti kot trajno presežnega, so me pa poslali na čakanje. Hudo je, ker ne vem niti, ali podjetje plačuje zame pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, zato ne vem niti, ali se mi bo to čakanje štelo v delovno dobo. Sicer pa delavci Vine za razmišljanje nimamo veliko časa, saj se moramo boriti za golo preživetje. Sadeta Šarkinovič: Ker je tudi mož, ki je delal v Metalni, brezposeln, in ker nisem dobila plače za november in december, se zelo težko preživljamo. Z možem imava sina in hčerko, ki se oba še šolata. Dejansko se sedaj vsa družina ne bi mogla prebijali iz dneva v dan, če ne bi prejemali otroških dodatkov. Da sem danes lahko prišla na protestni shod delavcev, mi je morala hčerka plačati avtobusno vozovnico iz svoje štipendije. Kako delodajalcev in pristojnih v državi ni sram, da tako ravnajo z delavci? T. K. r 1 Pfl Podjetje W in G v Mariboru je pred dnevi obiskala delovna skupina komisije republiškega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije za varnost in zdravje pri delu, v kateri so bili njen podpredsednik Vlado Popovič, predsednik Zveze varnostnih inženirjev Slovenije Jože Dolenc in sekretar za tehnične zadeve SKEI Vladimir Bizovičar. V podjetju W in G, ki proizvaja stroje za asfaltiranje in drugo strojno in kovinsko opremo, so se z njimi pogovarjali tehnični direktor, odgovoren za vprašanja varnosti in zdravja pri delu, Danilo Šileč, predsednik SKEI v podjetju Josip Humek in član izvršnega odbora SKEI v podjetju Anton Višner. Goste je pozdravila tudi direktorica podjetja Marjana Balič. drugih ukrepov za zaščito njihovega zdravja. Sam sem denimo 12 let mlade v tovarni usposabljal za varno delo, zato še danes ne morem iz svoje kože,” je povedal Humek. Redno usposabljanje je nujno Po besedah Antona Višnerja, ki v vodstvu SKEI v podjetju skrbi za vprašanja varstva in zdravja pri delu, v tem podjetju W in G skrbijo za to, da se delavci na tem področju redno usposabljajo in opravljajo izpite. Uredili so tudi Danilo Šileč Kakor je dejal, smo imeli včasih v Sloveniji varstvo pri delu urejeno bolje kot v drugih evrop- Delovna skupina SKEI v podjetju W in G o varnosti in zdravju pri delu Novi zakon lahko delodajalci uresničijo le skupaj z delavci Gostje in gostitelji so se med ogledom proizvodnje pogovarjali o problemih varnosti in zdravja pri delu tudi s številnimi delavci, preddelavci in delovodji. Po ogledu proizvodnje so vsi skupaj sedli za okroglo mizo. Uvodoma je Vlado Bizovičar Vlado Bizovičar predstavil delo in prizadevanja komisije republiškega odbora SKEI za varstvo in zdravje pri delu. Komisija poskuša podružnicam SKEI v podjetjih kar se da pomagati pri uresničevanju nalog, kijih imajo sindikati na področju varnosti in zdravja pri delu po novem zakonu. Da bi se čim bolje seznanili z razmerami na področju varnosti in zdravja pri delu v kovinski in elektroindustriji v vsej Sloveniji, je komisija podružnicam SKEI v podjetjih že poslala obsežen vprašalnik. Delovne skupine komisije tudi obiskujejo podjetja, da bi v neposrednem pogovoru s sindikalnimi zaupniki in odgovornimi delavci v podjetjih spoznale konkretne probleme in jih pomagale reševati. Kakor je dejal Bizovičar, papir vse prenese, proble- mi v praksi pa so velikokrat takšni, da jih je mogoče temeljito spoznati in rešiti samo s strpnim dialogom med vsemi zainteresiranimi. Bizovičarje opozoril na velik pomen, ki ga ima za razvoj varnostne kulture v podjetjih celovito informiranje in obveščanje delavcev o vseh vprašanjih, povezati z varnostjo in zdravjem pri delu. Po besedah Josipa Humka v podjetju W in G zelo skrbijo za varnost in zdravje delavcev pri delu. “V našem podjetju se vodstvo ob pomoči sindikata zelo trudi, da bi čim bolj poskrbeli za varnost in zdravje pri delu, seveda pa razmere še niso idealne. Res pa je, da v zadnjem obdobju na srečo kakšnih večjih nesreč nismo imeli. K temu je s svojim delovanjem zagotovo vsaj delno prispeval tudi SKEI v podjetju, saj sindikalisti vprašanjem varnosti in zdravja pri delu posvečamo veliko pozornosti. Sindikalni zaupniki tako na sindikalnih sestankih kot tudi v drugih pogovorih sodelavce opozarjamo na pomen uporabe osebnih zaščitnih sredstev in na nujnost izvajanja Josip Humek redne zdravniške preglede pri zdravniku specialistu za medicino dela. Posebej pa skrbijo za usposabljanje delovodij in mojstrov, ki se izobražujejo na ustreznem inštitutu. Ti svoje znanje prenašajo tudi na delavce. Razmere in probleme na področju varstva in zdravja pri delu v podjetju W in G je strokovno predstavil tehnični direktor Danilo Šileč. Opozoril je na vrsto aktivnosti in ukrepov v podjetju v zadnjih letih, še zlasti po sprejetju novega zakona o varnosti in zdravju pri delu. Anton Višner Predsednik Zveze varnostnih inženirjev Slovenije Jože Dolenc, kije bil vrsto let tudi inšpektor za delo, je delovno skupino seznanil s svojimi izkušnjami in novostmi, ki jih je prinesel novi zakon o varnosti in zdravju pri delu. Po njegovih besedah je Slovenija, podobno kot druge države v tranziciji, dobila znatna sredstva za to, da svojo zakonodajo in razmere na področju varstva in zdravja pri delu prilagodi pravnemu redu in razmeram v Evropski uniji. skih državah, vendar pa so v času tranzicije številni novodobni kapitalisti v želji po čim večjem dobičku vprašanja varnosti in zdravja pri delu zanemarili. Zato delavci ne verjamejo, da bodo delodajalci pripravljeni uresničiti novi zakon in začeli resnično skrbeti za njihovo zdravje in varnost. Da bi jim povrnili zaupanje, jih bo po Dolenčevem mnenju treba prepričati z dejanji. “Samo z govorjenjem ne bo šlo!” Če bodo delavci začeli verjeti, da se razmere lahko obrnejo na bolje, pa bodo lahko k temu veliko prispevali. Najprej spremembe v glavah Veliko se bo po Dolenčevih besedah moralo spremeniti tudi v glavah delodajalcev. Danes se marsikateri delodajalec še ne zaveda, da ga pred delavci na področju varstva pri delu zastopajo mojstri in delovodje. Le-ti soodgovorni, da delavci uporabljajo osebno varovalno opremo in da dosledno spoštujejo drage varnostne ukrepe. Mnogi delodajalci se prav tako še ne zavedajo, da so največje bogastvo podjetja dobri in usposobljeni delavci. Po Dolenčevih besedah novi zakon o varstvu in zdravju pri delu v skladu z evropskimi direktivami delavcem zagotavlja varstvo pred škodljivimi vplivi. Vendar pa zakon ne ureja vseh področij, temveč zlasti odnose med delodajalci in delavci. Druga področja in vprašanja bodo urejali drugi zakoni, ki jih predlagajo druga mi' mstrstva (za varnost objektov -ministrstvo za okolje, za varnost tehnologij - ministrstvo za znanost in tehnologijo, za varnost strojev - ministrstvo za gospodarske dejavnosti itd.). Tako bodo vprašanja varnosti in zdravja pri delu urejena v številnih zakonih, kar bo sicer zmanjšalo transparentnost vseh zakonov skupaj, vendar pa bo zakonodaja podrobneje urejala posamezna vprašanja yarnosti in zdravja pri delu, kot je doslej. Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu ne posega niti na področje šolstva, saj bo to urejeno v dejanji, sicer bo država zoper njih ukrepala. Vendar pa po Dolenčevih besedah s kaznovalno politiko ni mogoče spremeniti vsega, temveč je treba najprej doseči spremembe v glavah ljudi. Delodajalci se morajo začeti zavedati, da so delavcem dolžni zagotoviti varno delovno okolje in vame ter zdrave pogoje dela. V zvezi s tem delavec ne sme imeti nobenih stroškov. Tudi stroške usposabljanja delavcev, ki mora potekati v delovnem času, je dolžan poravnati delodajalec. Kakor je povedal Dolenc, bodo morali delodajalci v naslednjem le- leti srečal s primerom, ko je delodajalec kar v času njegovega inšpekcijskega pregleda napisal pravilnik o varstvu pri delu in se tako izognil kazni. Tokrat je treba prepričati delodajalce, da morajo pripraviti dobre izjave o varnosti, saj je samo na njihovi osnovi mogoče narediti tudi dober plan, kako postopoma zmanjšati oziroma odpraviti tveganja. Brez dobrih ocen tveganja za zdravje in poškodbe delavcev podjetje v bodoče ne bo več moglo pridobiti nobenega certifikata kakovosti. Delodajalec bo moral za zdravniške preglede delavcev poobla- člani delovni ie skupine so si skupaj z gostitelji ogledali proizvodnjo v podjetju s 112 *aPoslenimi. iflU ■ j L % Jk G;. mm [HUr - 1 ustreznih zakonih, ki so v pristojnosti ministrstva za šolstvo. Jasno Paje, da se bodo morali mladi za varstvo in zdravje pri delu začeti zobrazevati m usposabljati že v osnovni šoli. n Pplencje opozoril, dak varstvu Pr' delu sodi tudi primeren odnos di i Ci!UuCev' 80 delavci zara-ui slabih odnosov z delodajalcem azrvani, to negativno vpliva na ■Jinovo zdravje in povečuje možnosti za poškodbe pri delu. Novi zakon gradi hupanju uo delodajalcev Novi zakon o varnosti in zdravju na konJleVamost' Pretij0 delavcu Držav„ rc!nem delovnem mestu, za zdr»V * ?e kako zainteresirana torej Je delavcev in državljanov, dovarovaVdCilodaja,cem'dabo- najvi(i„ a 1 kravje delavcev kot do morah?dn0t0- Dcl°dajalci beto zaupanje upravičiti z tu in pol ob pomoči strokovnjakov za vsa delovna mesta izdati izjavo o varnosti, ki bo temeljila na konkretni analizi nevarnosti na posameznem delovnem mestu. Pri omenjenih analizah, ki smo jih v podobni obliki že poznali, bodo sodelovali tudi delavci oziroma njihovi predstavniki. Delodajalca, ki izjave o varnosti ne bo pripravil, bo zadela visoka kazen. Delodajalci se morajo resno lotiti analize delovnih mest, saj so Jože Dolenc takšne analize smiselne samo, če so dobre. Jože Dolenc seje pred stiti zdravnika specialista medicine dela, moral bo imeti tudi pooblaščenega strokovnega delavca za področje varstva in zdravja pri delu, ki bo moral imeti najmanj višješolsko izobrazbo. Sindikat mora biti obveščen o vseh vprašanjih varnosti in zdravja pri delu, pri reševanju katerih sodeluje tudi svet delavcev. Če sveta delavcev v podjetju ni, pa delavci imenujejo svojega zaupnika za reševanje omenjenih vprašanj. Koristna opozorila Jože Dolenc je na koncu izrazil upanje, da se bodo vsi zaposleni tvorno vključili v uresničevanje novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, saj tudi v razvitih državah delavci takoj za plačo pripisujejo naj večji pomen vprašanjem varnosti in zdravja pri delu. Na željo gostiteljev je Jože Dolenc spregovoril tudi o konkretnih pomanjkljivostih na področju varstva in zdravja pri delu v podjetju W in G, ki jih je kot dolgoletni in izkušen inšpektor za delo opazil ob ogledu proizvodnje. Gostitelji so bili vsakega opozorila, teh ni bilo veliko, veseli, saj lahko človek napake odpravlja samo, če jih opazi in pozna. Vlado Popovič j e ob koncu pogovora ocenil, daje bil obisk delovne skupine v podjetju W in G koristen za obe strani. Komisija je doslej organizirala deset takšnih obiskov, še več pa jih bo v naslednjih tednih. Komisija želi delavce čim bolje seznanili, kako pomembna so zanje vprašanja varnosti in zdravja pri delu. Samo ta- Vlado Popovič ko se bodo tvorno vključili v njihovo reševanje in tudi na tem področju razvili soupravljanje, je dejal Popovič. Tudi po besedah Antona Vi-šnerjaje bil obisk koristen. Največji problem zakonov običajno ni v tem, da so slabo napisani, temveč da jih tisti, ki bi jih morali, ne spoštujejo. Zato so aktivnosti SKEI za uresničevanje novega zakona o varstvu in zdravju pri delu po Višnerjevih besedah izjemno koristni. Tudi v podjetju W in G sindikat sodeluje pri reševanju omenjenih problemov, k čemur prispeva tudi “srečno naključje”, da se tako Humek kot Višner tudi po strokovni plati vključujeta v program varstva pri delu. Iskanje lukenj v zakonu bi bilo nesmiselno Po besedah Danila Šilca je pred nedavnim podjetje uradno obiskal inšpektor za delo in opozoril na določene pomanjkljivosti na področju varstva in zdravja pri delu. Te so v podjetju že odpravili. Zakon je po mnenju Šilca prinesel pozitivne spremembe, sedaj se bodo morali tako delodajalci kot delojemalci potruditi, da ga bodo s skupnimi močmi uresničili. Če bodo pri tem uspešni, bo to koristno za oboje. Kakor je dejal Šileč, noben zakon ni brez lukenj, vendar ne bi bilo prav, če bi ga skušali zaobiti, saj gre za naj višjo vrednoto - za zdravje vsakega izmed nas. Tomaž Kšela .k Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni vir dejavnosti Slovenije Čakamo na odgovor o pooblastilih pogajalcev Čeprav sta se na povabilo vladne pogajalske skupine na prvi krog pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja 4. februarja sestali obe pogajalski skupini, se prava pogajanja še niso začela. Sindikalna pogajalska skupina je na sestanku izpostavila naslednja vprašanja: -Ali se nameravajo pogajati tudi o plačah? -Ali vladni sklep z dne 13. januarja 2000 še velja? - Kakšen je status vladne pogajalske skupine? -Ali bo sindikalna stran na zgoraj navedena vprašanja, dobila tudi odgovor predsednika vlade, ki so mu bila vprašanja pisno posredovana? Vladna pogajalska skupina je sindikalno stran seznanila, da je Vlada RS na seji 3. februarja ponovno obravnavala problematiko plač v vzgoji in izobraževanju ter v celotnem javnem sektorju in se opredelila za pogajanja o sindikalnih zahtevah ter za to pooblastila pogajalsko skupino v sedanji sestavi. Zagotovili so, da bodo predsednika vlade opozorili, da sindikati pričakujejo njegov odgovor. Sindikalni pogajalci smo opo- zorili, da še vedno ni jasen status vladne pogajalske skupine v sedanji sestavi. Ne ve se, kdo bo za vlado parafiral usklajene spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ter ali se resnično lahko pogajamo o celotnem predlogu sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe glede na to, da vladni sklep z dne 13. januarja 2000 očitno še velja. Vladni pogajalski skupini smo vprašali, če lahko dobimo sklepe, kijih je v zvezi s pogajanji vlada sprejela na seji 3. februarja. Na koncu sestanka je bil sprejet dogovor, da bo vladna pogajalska skupina najkasneje do 15. februarja sindikatom posredovala vladne sklepe o pogajanjih glede predloga sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS ter odgovor, kdo iz vlade bo pooblaščen za parafiranje usklajenega teksta sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe. Predstavniki sindikatov pa smo se obvezali, da bomo do 15. februarja sporočili svojo odločitev glede sodelovanja Neodvisnega sindikata ljubljanske univerze pri pogajanjih in njegovega pristopa k podpisu kolektivne pogodbe. Bojan Hribar; sekretar Sindikata VIR pravni Svetovalec Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS Upokojitev matere z beneficirano delovno dobo Vprašanje: Rojena sem bila II. novembra 1950. Zaposlena sem od 8. junija 1966. Sem mati dveh otrok. Po starem pokojninskem zakonu bi se lahko upokojila julija 2000, ko bom stara 49 let in 8 mesecev ter imela 37 let in 6 mesecev delovne dobe. Imela bom namreč 3 leta in 4 mesece benefikacije. Kdaj se bom lahko upokojila po novem pokojninskem zakonu? Odgovor: Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januaija 2000, določa, da se zavarovancem, ki se jim je do uveljavitve zakona zavarovalna doba štela s povečanjem, starostna meja, predpisana za pridobitev starostne pokojnine, zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba. V letu 2000 je za ženske s polno pokojninsko dobo predpi- sana minimalna upokojitvena starost 53 let in 4 mesece. Če imate torej priznanih polnih 40 mesecev benefikacije, se vam letos na ta račun minimalna upokojitvena starost sme znižati na 50 let. Na račun dveh rojenih otrok in zaposlitve pri 16 letih se vam ta starost ne more več dodatno znižati, saj je to nižanje možno zgolj do starosti 53 let. Upokojili se boste lahko novembra 2000. Plače rastejo -brezposelnost pada Povprečna mesečna bruto plača je novembra 1999 znašala 182.908 tolarjev, ker je bilo kar za 4,6 odstotka več kot oktobra 1999. Realno so se povprečne mesečne bruto plače v enem samem mesecu povečale za 4,1 odstotka. Povečanje gre, po oceni Statističnega urada, pripisati novembra izplačanim božičnicam! Novembra 1999 je bila povprečna bruto plača na uro 1046 tolarjev ali za 2,3 odstotka več kot oktobra 1999 in za 8,7 odstotka več kot novembra 1998. Najvišja povprečna mesečna bruto plača je bila v osrednji slovenski regiji (211.283 tolarjev), najnižja pa v pomurski regiji (154.016 tolarjev). Najvišjo povprečno bruto plačo v Sloveniji so dosegali v občini Dol pri Ljubljani (287.353 tolarjev), najnižjo pa v občini Velika Polana (99.701 tolar). Novembra 1999 je bila povprečna neto pokojnina 77.266 tolarjev. Novembra 1999je bilo v Sloveniji 884.446 aktivnih prebivalcev ali 1,5 odstotka več kot leto pred tem. Zaposlenih osebje bilo 678.941, samozaposlenih pa 90.801. Novembra 1999 je bilo registriranih 114.704 brezposelnih oseb ali za 9,5 % manj kot leto pred tem. Stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 13 odstotkov. Za moške je ta znašala 11,7, za ženske pa že 14,5 odstotka. Starostnih, invalidskih, družinskih in kmečkih upokojencev je bilo 472.627. Decembra 1999 je bilo v industrijskih dejavnostih zaposlenih le še 204.124 oseb, kar je že za 7192 manj kot januarja 1999 oziroma za 5,3 odstotka manj od povprečja v letu 1998. Produktivnost v industrijskih dejavnostih pa je v letu 1999 presegla tisto iz leta 1998 za 3,1 odstotka, kar je predvsem posledica zmanjšanja števila zaposlenih. V lnexi Štore ustanovili svet delavcev Na predlog sindikata in po odločitvi zbora delavcev so se v podjetju Inexa Štore odločili za ustanovitev sveta delavcev. Na tajnih volitvah, bile so 4. februarja, so bili v svet delavcev izvoljeni: Anton Skok, Jože Korpar, Milan Gračnar, Ivan Vovk, Matej Pšeničnik, Ciril Poljšak, Bernard Zeme, Leopold Sebič, Franc Razgoršek in Branko Vrbek. Z ustanovitvijo sveta delavcev so tudi v Inexi ustvarjene možnosti, da bodo predstavniki dela lahko vplivali na poslovne odločit; ve. Sindikat pa kljub ustanovitvi sveta delavcev ohranja vse dosedanje funkcije. NAJ SEVE... Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 "C. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, kjer temperatura lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec pri tem poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 "C. Vir: Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (velja od 19. 11. 1999) RAZVEDRILO št. 6 / 11. februar 2000 aenotnos Draga Špela! Moram ti čestitati, zares odlično kuhaš ričet, vendar pa morda ne bi bilo slabo, če bi včasih skuhala tudi kaj drugega," ]e pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi previdno dejal rez-'ar Vili. ‘‘Slišal sem, da znaš odlično pripraviti tudi piščanca v omaki s s'jakimi rezanci, pa kislo repo in krvavice." Odkrito povedano meni ta ričet že pri ušesih ven teče,” je dodal skladiščnik Rudi. “Zadnje čase se mi tako mastijo ušesa, da še omaj slišim šefova navodila. Kdo ve, če to ni zaradi tega, ker moram vsak dan za malico jesti masten ričet. Špela, če me bo šefna-gnal iz službe, boš ti kriva! ” Rudi, če bi rad za malico jedel pohane piške, potem se moraš Pjjjaviti na kakšno menedžersko delovno mesto,” je pribil mizar Tone. oglej našega direktorja. Vsak dan organizira v sobi za goste kakšno pomembno poslovno kosilo, samo da mu za malico ni treba jesti ričeta.” Fantje, če se mislite še naprej norčevati iz mojega ričeta, po-tem boste jutri za malico dobili samo toplo vodo," se je končno oglasila Spela, ki dotlej ni reagirala na zbadljivke na svoj račun. “Sami natančno veste, koliko denarja 'rektor nameni za delovanje nase menze. Če ne bi imeli tako spretnega in sposobnega nabavnega referenta, za malico še ri-eeta ne bi mogla skuhati. Veliko vecino sredstev, ki jih prejema TCn'.a ‘z naslova delavskih regresov za malice, porabim z.aposlovna °sila, kijih zase in za svoje prijatelje menedžerje naroča v sobo za fnste direktor.” . ^Peia, to ti rad verjamem! ” je vzkliknil kurir Peter. "Preddne-i1 h Sem ^rektorju moral v sobo za goste nesti nujno depešo, se t..upaJ s svojimi kameradi iz občine ravno gostil spolnjenimi te-cJ'm' prsmi in belušno omako. Tisto kosilo za goste je zagotovo !fi več kot ričet za vse delavce v tovarni.” n . ^ peia, kaj si ti nora! "je zakričal Vili. “Zakaj pa si direktorju in /Jegovim gostom pripravila nadevane telečje prsi z belušno oma-°- Kicet bi jim postavila na mizo - tako kot nam!" ''ko pa naj vem, kdo bo prišel na kosilo, če pa direktor veno-er aze' seie razburila Špela. “Tokrat mi je direktor rekel, da pride b(t}aS°. tovarno nekakšna inšpekcija iz Bruslja. Dejal mi je, da se ° nas izvoz v Evropsko unijo ustavil in da bomo vsi skupaj ostali rez plač, če bodo bruseljski inšpektorji dobili slab vtis o tovarni. es e’ C(' sem zato zavrtela kuhalnico najbolje, kot jo znam. Nade-rekt 2 l.e .jih prsi z belušno omako dejansko nisem skuhala za di-plače 222 nieFnve g°ste’ temveč za vse vas, da bi še naprej imeli / • !??’kaj so na nadevane telečje prsi porekli gospodje iz Brus-’ Je radovedno povprašal Tone in z Žlico ponovno zajel ričet. \ Iz dnevnika delavca Jožeta “Niht feršteen!” “Le kaj bi porekli, saj jih ni bilo. Direktor je rekel, da letalo iz Bruslja ni prispelo v Slovenijo, ker je bilo nad Alpami neurje,” je rekla ogorčeno Špela. “Namesto predstavnikov Evropske unije je na kosilo pripeljal nekaj šefov z občinskega oddelka za urejanje okolja in prostora, ki mu mora izdati soglasje k lokacijski in gradbeni dokumentaciji za novi vikend.” “Po takšnem kosilu bo dobil lokacijsko dovoljenje ne glede na to, kje si namerava postaviti novi vikend,” je dejal Peter. “Kje pa si direktor pravzaprav želi postaviti novo bajto? "je povprašal strugar Lojze. “Ne boste verjeli - sredi mestnega parka!! ” je pojasnila Špela in svoje pojasnilo pospremila z zaničevalnim pogledom. “Ali se mu je zmešalo!?” je presenečeno vzkliknil Lojze. “Tam ne bi hotel imeti bajte, če bi mi jo dali zastonj! ” “Naivnež! Saj naš direktor novega vikenda sploh ne misli uporabljati. Sredi parka ga bo postavil samo zaradi tega, da bo pokazal svojo moč in vpliv in da mu bodo zavidali vsi drugi menedžerji in politiki v našem mestu ter seveda njihove žene!” se je zarežal Rudi. “Upal bi si staviti, da si bodo že naslednje leto prizadevali postaviti hiše tam vsi, ki bi radi dokazali, kako pomembni so v naši občini. V nekaj letih bodo takšni povzpetniki, kot je naš direktor, mestni park spremenili v dolino novodobnih faraonov." Kdo ve, koliko časa bi se še tako pomenkovali, če ne bi v menzo privihral direktor. “Špela, hitro postrezi v sobo za goste pet poslovnih kosil za naše poslovne partnerje iz Nemčije. Upam, da si danes zopet pripravila polnjene telečje prsi. Če se poslovni partnerji ne bodo dobro najedli, bo konec z našim izvozom v Nemčijo, s tempa tudi konec s plačami v tej tovarni.” Vsi smo se spoštljivo nasmehnili gospodom, ki so prišli za direktorjem, samo Špela se je namrgodila in zagrabila pet porcij ričeta brez mesa in jih odnesla v sobo za goste. Kmalu po tem se je iz sobe za goste slišalo razločno kričanje v slovenščini: “Kaj!? Ali dobro vidim? Fuj! Ali ste nam prinesli ričet za kosilo!? Pa še brez mesa povrhu!? Takšne nesramnosti pa še ne!” Nato pa se je zaslišal odločni Špelin glas: “Ajnšuldingung! Niht feršteen! " “Dragi direktorček, to nam boš še plačal! ” “Ričet lahko jemo doma! ” “Tako pa nas že dolgo ni nihče naplahtal! ” “Za lokacijskim dovoljenjem pa se kar pod nosom obriši! ” Tako so eden za drugim kričali “gostje iz Nemčije ”, ko so razjarjeni zapuščali sobo za goste v naši tovarni. ^boZoču' jezennaieno'da "Zakaj pa?” ugop/J10™* brni nenehno dirjala?"' ' razn J Lene 11. clo 16., ki govorijo o vprašanju 3 inrej(Tl- Verje,no je bila mišljena ena izmed ja poS°ab dejavnosti. Katera, avtorica ne navalu hi f" se spuščali v strokovno korekten prikaz ins.Ut ,eznost predstavitve za razumevanje tega je ver ' , bralce’ nevešče prava (namen rubrike ravno dajanje nasvetov tem osebam), bi ua morala biti bolj dosledna in strokovna. Dr. Drago Mežnar, direktor Inštituta za delovna razmerja, Dunajska cesta 5, Ljubljana n im°lannil° Urdni5tva: Pravni nasvet, o katerem vil! n1i?lag0 Mežnar P°s|al pojasnilo, smo obja-Ve , 5' stran'nasega glasila, ki ima oznako SKE1. imeh C- f^^la,ne te8a sindikata, avtorica pa je kovinskih materialov^11''"0 P°g°db° ZU dejavnost daOjct'Udjstv°m sem prebrala članek g. Alf reki Nove n7Ja V rubriki Odmevi v prejšnji števil-nagrade z avs^e enotnosti pod naslovom Jubilejne einger utem^n dVeh razl°g°v: Prvič- ker je g. Oj-na način k' /'■ f1’0'6 Sedanje na jubilejne nagrade in noHnt, T'"' d(l rubriko vendarle kdo bet kanj če jih P°iemik bom vesela, pa tudi val kibiseTj» k,°df?evu8- Ojcingerja. Bila ni n(),, ‘ sijala, da se z novo ureditvijo v k de na ° L^e dejavnosti ni nič spremet dno v\ej,° ureditev in da torej delavc gradi Primeru, pripadata obe jubii a zal ni tako. V svoji obrazložitvi j einger napačno interpretiral novi 68. čl. KPD (Aneks št.2, Urd. RS, št. 50/99) v delu, ko pravi “Delavec je upravičen le do ene jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka, in sicer do tiste, za katero najprej izpolni pogoj.” V nadaljevanju namreč navaja, da se pogodbeni stranki pri delodajalcu lahko dogovorita, da pripada delavcu jubilejna nagrada le za skupno delovno dobo in da bi bil tak dogovor v nasprotju s 6. čl. SKPg. Pogodbeni stranki pri delodajalcu nimata možnosti drugačnega dogovora glede jubilejnih nagrad, ker je določba kolektivne pogodbe dejavnosti zavezujoča. Dogovorita se lahko kvečjemu o višjih jubilejnih nagradah za posamezna obdobja ali za dodatno jubilejno nagrado (npr. za vsakih 5 let). Določba KPD tudi ni v nasprotju z razlago komisije za tolmačenje SKPg, saj delavcu ne jemlje nobene pravice, ki mu je s SKPg zagotovljena, temveč mu daje dodatno pravico, to je pravico do jubilejne nagrade za skupno delovno dobo. Upoštevati je treba dejstvo, da delavec pogoj skupne delovne dobe izpolni vedno, ne glede na to, kolikokrat v svoji ak- tivni dobi zamenja delodajalca, pogoj delovne dobe pa le, če je neprekinjeno zaposlen pri določenem delodajalcu okroglih 10, 20 ali 30 let. Takšna ureditev je zato za delavca ugodnejša. Do dileme, ki jo nakazuje g. Ojcinger, bi lahko prišlo le, če bi bil delavec vso svojo delovno dobo zaposlen pri istem delodajalcu. Takrat bi bo po dikciji KPD prejel le tri jubilejne nagrade, pri čemer je vseeno, ali kot osnovo za njihovo pridobitev jemljemo skupno ali pa delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, višina obeh jubilejnih nagrad pa je tako in tako izenačena. Ker SKPg v tem primeru kot obvezujoči minimalni standard predpisuje izplačilo jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, kolektivna pogodba dejavnosti pa določa, da v takem primeru delavcem pripada le ena, bo v obračunskem listu pisalo, da gre za jubilejno nagrado za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. V vseh drugih primerih pa, kot že rečeno, ureditev po KPD ni v nasprotju s SKPg in je za delavca tudi ugodnejša od SKPg. Lidija Jerkič Nadaljevanje pril a enotnos 16 iiTarogis št. 6 / 11. februar 2000 NAGRADNA KRIŽANKA NAPRAVA GRETJE ODTENEK (zastarelo) SPOJ, KONTAKT JUNIJ JULIJ | ŽIVLJENJSKA! POT NA | POKLICNEM PODROČJU OKENSKA IZASTORNICA PAVEL GOLIA AVGUST GNOJNA KUŽNA BOLEZEN V USTIH NOBELU ANDREJ MARINC UGASEL CENTRALNI VULKAN ■ (iz črk RAMA)| PTICA PEVKA VARNOSTNI SVET PETER AMBROŽ KUNTNER TONE ENICA Nagradna križanka št. 6 ORGAN VOHA GIBANJE ZRAKA NEIZOBRA- ŽENOST SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (1867-1955) PRODAJALEC APNA IRIDIJ UTEŽNA MERA ZA DRAGE KAMNE STARO- GRŠKI KIPAR GALIJ DARILO PRIPOVEDNA PESEM ČLOVEK Z VELIKO SPOL. SLO VOJAŠKO URJENJE VRSTA MUŠKATNEGA VINA BARIJ GLAS PUŠKE KULTURNE RASTLINE S KLASI PESTNER VNAPREJ PLAČANO NAROČILO ROLETA ŽUPANČIČ OTON ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA ZMAGA PRI ŠAHU IGRALKA GARDNER KIT UBUALEC RDEČI KRIŽ OLIVER TWIST PREDNJA STRAN KOVANCA, BANKOVCA „8$. ŽIVLJENJEM JAMČI Nagradi* križani št. 6 RAČJI SAMEC NEKDANJA TERITORI- ALNA ENOTA SLAVEN IGRALEC V ZDA V DENARJU IZRAŽENA CENA HITRI TURNIR KEMIJSKI ELEMENT ZNAK: CU RANOCELNIK PREBIVALKA IRAKA 2. IN 3. SAMOGLASNIK INDIJ. PISAT. (Mulk Radž) MELODIKA ENAKI ČRKI BRIDKOBA AKONTACIJA KONJSKA SILA GLASBENO ZNAMENJE LADKO KOROŠEC MAJH. ZVER KI SKAČE NOBELOVEC ZA MEDICINO 1902 (Roland) AKTIVNI SODELAVEC KAKE ORGANIZACIJE AMERIŠKI PISATELJ (Stephen) LETALEC USMILJENA ŽENSKA Avtor: Rudi Murn SEOMI KRAJ NA OTOKU PAŠMANIJ 'I'! STO UKA V IZRAELU NEVARNO MAMILO GLAVNO M. BELORUSIJE SKUPNOST POTOMCEV ISTEGA PREDNIKA MOČVIRNAT SVET (redko) DEL POHISTVA NATAŠA BOKAL J ■ O MESTO V ITALIJI, JUGOVZH. OD TORINA PRIZADEV- NOST PODZEMNI HODNIK ANTON TROST VERDIJEVA OPERA SEVERNI JELEN VEC DUDI ČEŠKI SKLADATELJ (Josel) VOZILO ELEKTRIČNE CESTNE ŽELEZNICE [ MISTER DEJAVNOST IZVEDENCEV GESI^A NAGRADNE KRIŽANKE št. 6 (11. 2. 2000): 1: 2: 3: Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite $ pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov SloV^ nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 500" tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevaj bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 21. februarja 200" Pravilna rešitev gesel iz 4. letošnje številke Nove Delavske enotno*^ 1 .SHARONSTONE, 2. DEMIMOORE. 3. WINONA RYDER. Nagrado 5001 tolarjev prejme Irena Brežan, Zatolmin 64 b, 5220 Tolmin. 4: 1