2. štev. V Ljubljani t . januarija 187 Letnik II Insersti se »prejemajo in velji tristopna vrata: 8 kr., ie »e tiaka lkrat. 12 „ „ „ » » ,, „ ,i ,t 3 i, Kolek (itempelj) znese vselej 80 kr Pri večkratnem tiskanji ee eeua primerno «manjša. Rokopisi ar ne vračaj ■>, uefran kovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema oprav ništvo (administracija) in ekspedicija l» Starem trgu b it. 163 Političen list za slovenski narod Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto . . 10 gl. — kr. «• pol leta . 6 ., — ,, sa ietrt leta . . 2 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. ca pol leta . . 4 „ 20 „ " tu četrt leta . . 2 „ 10 „ V Linliljaui na dom pošiljau velja 60 kr. vež na leto. Vredniitvo je na stolnem trgu bil. it. 284. Izhaja (jotrikral ua tedeu in sicer v torek, četrtek iu sabotu. Volitev deželnega poslanca za Notranjsko. V zadnjem listu smo povedali, da bodo kmečke občine Postonjska. Senožeška, Bistriška, Planinska in Loška že 8. januarja v Postojni volile deželnega poslanca namesto umrlega g. Korena. Volilni možje ostanejo ravno tisti, ki so 1. 1871 volili dr. Gosto in g. Korena. Ti možje so si do sedaj ostali enaki in pri vseh volitvah volili kandidata od odbora Slovenije jim priporočenega. Nemogoče je, da bi se bili čez noč spremenili, in šli na limanice, ktere jim mladosUneuci stavijo. Narod jim namreč za kandidata priporoča g. Hrena, Begunskega župana, kterega, kakor pravi, po Notranjskem pozna vsak človek. To tudi mi „Narodu" pritrdimo ter pristavimo, da ravuo zato, ker g. Hrena pozna vsak človek, se nikakor ne more verjeti, da fci ga tisti možje volili kdaj za deželnega poslanca, kteri so do sedaj dajali svoje glasove g. Korenu. Marveč mislimo, da bodo oni tudi zdaj zvesti ostali svojemu prepričanju, in b. januarja za deželnega poslanca volili moža, kteri se bode potegoval za tisto geslo, za ktero se je g. Koren boril že 12 let. Koga naj tedaj volijo? Nekteri so mislili na grofa Hnhenvvarta. A nikakor ni upati, da bi grof Hohenvvart hotel sprejeti kandidaturo na Notranjskem, odkar se je tam tako si!no zoper njega sgitiralo pri volitvah v državni zbor, dasiravno bi bila njegova volitev nekako zadostenje za obrekovanje, ktero seje takrat o njem trosilo. Zopet eni imenovali so župana g. Zelena, ki se nam zdi popolnoma pripraven in sposoben za ta posel. Njegova delavnost za narodno reč, njegova vednost in značajnost znana je vsim Notranjcem. Odkar •■< b;.rujeino za narodne svetinje, bil je g. Zelen vedno na strani stare narodne stranke in si je na vso moč prizadeval za razširjanje narodne zavesti. Pri dosedanjih volitvah je bil vselej med volilnimi možmi, kteri ga tedaj vsi prav dabro poznajo. Zopet eni so imenovali gosp. Obrezo iz Cirknice ali g. Jeršana iz Unca. Oba sta izvrstna narodnjaka, o kterih se tudi ni bati, da bi vlekla z dr. Zamikom, a gosp. Jeršan, kakor za gotovo slišimo, ne prevzame volitve; g. Adolf Obreza pa bi bil morebiti pripravljen prevzeti jo, če mu volilci skažejo svoje zaupanje. G. Obreza je izveden pa tudi značajen mož, ki pozna potrebe naroda našega, kteremu je bil od nekdaj vdan z dušo in s telesom. Ker volilcem nočemo vsilovati kandidata, ampak ga le priporočamo, bodemo še le v prihodnjem listu določno oklicali ime tistega moža, kterega si bodo volilci sami izbrali. Na vsak način pa menimo, da naj si notranjski volile, doma poiščejo kandidata za deželni zbor. Zato prosimo, naj se za enega izmed imenovanih dveh od'očijo in nam ga blagovolijo gotovo do ponedeljka (morebiti telegratično) naznaniti, da ga v prihodnjem listu proglasimo za kandidata. Rodoljubi, zopet nam je sloga in edinost za zmago potrebna, in če bi morebiti zdaj še ktere misli navskriž bile, je 8. t. m. v Postojni še čas složno stopiti na volišče! Pristavek. Ko je bil list že končan, prišel nam je dopis „0d Reke" iz Notranjskega, v kterem se nam poroča, da se g. Hren Notranjcem ponuja za kandidata, da pa ondašoji volilci namer;1' njo voliti g. Adolfa Obrezo. — Dopis z listnici g. Hrena vred, objavimo prihodnjič. Cerkev in šola. K novemu letu 1873 je sloveči Albau S to lz v svojem koledarji za čas in večnost o novi šoli pisal to-le: Sedaj se prepirajo in trgajo za šole tako, da mi na mis: prihaja Salomonova sodba. Prišle ste namreč dve ženski, kteri ste sicer vkupaj stanova ■. pred Salomona kralja prav v naglici in v prepiru med seboj in tirjate, naj jima kralj razsodi pravdo. Pripetilo se jima je bilo po noči v njuni stanici nekaj prav sitnega. Imela je vsak-tera svoje dete; zjutraj pa se pokaže, da je bilo euo mrtvo — poležano. Očitate si tedaj druga drugi: mrtvo dete je tvoje, živo pa je moje. In Salomon naj razsodi, ktere je živo dete. Težko je bilo to, ker je vsaktera trdila in se rotila, da je živo dete njen rod, ne pa une, ki ga tirja po krivici. — Kaj bi bil storil ti, dragi bralec, na mestu Salomonovem? — Kralj Salomon pravi: Storimo poravnopravnosti; prinesite meč in živo dete presekajte v dva enaka dela, in dajte vsakteri polovico, vsaj se nobena pritožiti ne bo mogla, da smo straniČni ali enostranski. Tedaj zavpije prva: Da, tako je prav; una-le naj tudi nima več, kakor jaz. — Druga pa pravi: Ne, dete moje naj se nikar ne umori; mar naj je ta-le ima živo. — Zdaj spozna kralj, ktera je živemu otroku prava mati; ona ki je pokazala srce in v srcu ljubezen do njega. Tej je bilo živo dete prisojeno; uua pa. ki je bila zadovoljna s polovico, je morala umakniti se s sramoto. Enaka pravda se v novi dobi vrši v Evropi skor po vsih deželah, pa ne le za eno dete, ampak za milijon otrok, prav za prav za .vse, ki so živi na svetu, ali imajo še priti na j svet! Stranki, ki se prepirate zanje, ste dr- Podlistek, I n fe r n a I i. Novela (Iz poljskega poslovenil A. I.ukovič.i 1. Mrzel veter žvižga po krakovskih ulicah in tudi ne ena zvezdica se ne sveti skoz Črni zavoj oblakov. Temna noč je, ojster mraz in pozno zvečer: mesto je pusto, luči se po malem uže vgasujejo, a le v enej lnši svetijo se še okna v celej vrsti v jasnej svitlobi -- in odmev vesele godbe sentimentalno se meša s čudnim zbrizganjem vetra. Po ulici koraka v naglem koraku v plašč zavit mladeneč, a naglo v sredi se ustavi; zarija razsvitljenih oken kaže njegov s smrtno ble-dostjo politi obraz. i Tik razsvitljenega poslopja je štacuna, v katerej še mala lučica brli; kupčevalec pre- števa pri malej svetilnici svoj dobitek današnjega dne, a mlada, rudeča deklica nestrpljivo va nj gledaje si od mraza otrpneli roki drgne „Stanuje še tukaj zraven gospod Zlatovski ? ' oglasi se neznani došlec. „Stannje, stanuje v bližnej hiši bogati gospod Zlatovski, a danes svatbo jedine hčerke z gospodom Prijemskijem obhaja. Želite si, gospod, še kaj ?■' Mladeneč brez odgovora naglo odide in kakor je videla rudeča. kupčeva hčerka, vstopil je v razsvitljeno hišo. II. V naročji ljubljenega Edmunda suka se krasna Štefanija v veselem plesu. Atlasova obleka objema jej lepo postavo, bel venec vpleten v njene kostanjeve lase krasi jej mladostna, rudeča lica in dodava sličnemu obrazku čarovno krasoto; vse oči obrnjene so na ta lepi in krasni parek. Kup gostov predere ta bledi mladeneč in pri oknu mirno postane; črni lasje, nemarno po čelu raztreseni, grobova barva njegovega obraza, divji zasmeh, \ roko sili otroka v šolo. z eno pa potiska cerkev 1/. šole. Ako bi tedaj rihutltiji£.) Politični pregled. V Avstrijskih deželah. — K o n f e s i j o 11 e 1 n e postave, ktere bodo državnemu zboru predložene, liberalcem ne bodo kaj vstregle. Med njimi namreč ni one o obligatoričnem civilnem zakonu. Dasiravno se taka postava ne strinja s prostostjo, ker sili ljudi podvreči se raznoterim določbam, ga vendar naši liberalci na vsak način liočeje imeti, ker je že vpeljan na Pruski -n. /a kterem pa Avstrija ue sm*' zaostatt. Pa ministerstvo zdaj še ne bode predložilo te postave, ker so neki odločilni krogi pri dvoru zoper njo. Pa liberalci dobro vedo. kako pomagati si in že so začeli njihovi listi, v prvi vrsti mi-nisterijeina „N. fr. Presse", peti staro priljubljeno pesem, s ktero so vedeli odpraviti že da je strastno ljubil Štefanijo in da ga je tudi ona ljubila. Bil je mladeneč polu plemenitih čutil, a najlepših nadej. Zdi se, da je postal žrtva prejšnje povere, a Bog daj, da bi zguba premoženja edina mu bila nesreča . Mladi parek jenja plesati, ljubeznjiv smehljaj igra Štefaniji na ustih, ravno ko oči na Adolfa obrne — a smeh z rudečico zgine, zbledi kot stena iu trese se strahu zbeži do bližnje sobe. Adolf pohiti za-njo. .,0 Adolf! Adolf! Zakaj si danes prišel?" „Zakaj danes . . . zato, da bi te draga Šttfauija, v svatbinej sveži videl," odgovori jej vroče, a usta nemirno se mu tresejo. „Moj oče je tako hotel . . . morala sem slušati . . •" „Ti ne ljubiš Edmunda? . . . tedaj šiloma . . ." „Božc! Adolf! — Tebe nijsem tak davno videla — pisal si mi res večkrat ... ali jaz bila sem še tak mlada ... in potem . . Ed-mund me ljubi . . ,,Edmund te ljubi . . a jaz te nijsem ljubil .. . ne ljubim več?" ..Ti si ljut, Adolf! — ljut, da me tak mučiš . . „Ljut! Jaz ljut? — Ti mi še moreš tako očitati. Spominjaš se svojih pisem, one prisege pred podobo matere v grobu počivajoče? — Spominjaš se vseh tih nezvestih obljub?" ,, Adolf! imej milost z menoj . . . ljudje naju gledajo... o Bože! kako se to konča I ?" „Ničemnica verolonina! Ne zaslužiš tega; a zaradi spomina na minulost te oprostim očitne sramote — a vendar tirjam, da prideš na to mesto, kjer si mi prvo obljubo storila, da mi verna ostaneš do smrti. — Tam, kjer je podoba tvoje matere — tam te še en pot hočem videti." Štefanija strese se pri teh besedah, ali reseu izraz njegovega pogleda jo prisili, da mu naravnost ž njim iti obljubi. (Dalje prih.) konkordat, da si so tudi takrat dvorni krogi bili zoper to Nobenih predlogov, pravijo, ljudstvo od pemskega Rudogorja do Adrije tako željno ne pričakuje, kakor ravno teh postav Vlada raj le vpelje obligatorični civilni zakon in naenkrat bode konec vseh homatjj med državo iu cerkvijo. Če bi pa ne hotela poslušati tirjatev ljudstva, zgubila bode zaupanje, kterega je do zdaj imela, n ne bode se mogla več zanašati na liberalno večino državnega zbora. „N. f. Pr." opominja vrh tega š»> državne poslance, naj sami izdelajo dotično postavo, če bi je ministerstvo ne hotelo, in naj v ti reči čisto nič ne odjenjajo. Liberalni listi po raznih deželah bodo kmalo začeli peti to pesmico svojih dunajskih voditeljev, da bi potem ministerstvo, kakor nekdaj pri konkordatu, kroni zamoglo reči: „To ljudstvo tirja, in siluo bode razkačeno, če mu ne spolnimo želje". Ali bi ne bilo dobro, da bi se ljudstvo res oglasilo, in v peticijah ali adresah do cesarja izreklo, da nikakor teh postav ne želi in po nobeni ceni noče? — Mladočeski poslanci so se vdali; Julij Gregr je v svojem volilnem govoru rekel, da razprtija med starimi in mladimi niuia resnega pomena, in da boste obe stranki složno delovale, naj tudi nove volitve izpadejo, kakor že bodi. V G a 1 i s k e m deželnem zboru bila je 30. dec. živahna debata o vravnavi novih zem-Ijiščinih knjig. Iiusini nameravali so storiti predlog, da se ta reč prepusti državnemu zboru, Poljaki pa so jim hudo nasprotovali. Konečno se je sprejel vladini predlog z nekterim: spremembami. Kovvalski je predlagal potem resolucijo, da naj se te knjige spisujejo v poljskem in rusiuskem jeziku, pa večina jo je zavrgla, ker že sodnijske gosposke, skrl.o za ravnopr.iv-nost obeh jezikov. — Deželni zbori Koroški, Solnograški, Isterski in Bukovinski so že sklenjeni; drugi bodo svoje delovanje končali sredi tega meseca. — Ogrski minister Szlavv je v gosposki zbornici hudo grajal tiste, ki s plačevanjem davkov zaostajajo. Pravijo, da bode ogrska vlada objavila imena tistih, ki so 1000 gold. davkov na dolgu. — Hrvaški zbor je namesto g. Živko-vič-a, ki je postal sekeijski načelnik, izvolil g. Krestič-a za predsednika. Vnanje države. Pruski liberalci radovedni pričakujejo novih volitev za državni zbor in se boje, da ne bi imela katoliška stranka več zastopnikov, kakor doslej. Zbor se bode neki sklical na 12. februarija. Na Francoskem se je osnovala neka družba, ktere namen je delati na to, da se bodo nedelje in prazniki zopet praznovali v duhu katoliške cerkve. Ali bi ne bila tudi pri nas koristna taka družba? Ne samo cerkvena zapoved, ampak to tirja tudi telesni blagor delavcev, ki so telesuega počitka potrebni. — Bazaine je od božičnih praznikov sem že na otoku sv. Marijete. Vlada mu ni hotela dovoliti da bi bil čez praznike ostal pri svoji družini. Ginljivo je, da 7letnemu sin-čeku niso mogli ubraniti, da nc bi šel ž njim. Žena se je naselila v bližnjem mestu Cannes, ;in ga sme obiskati, kadar ji je ljubo. Pravijo, 'da ima Bazaine še nekaj pisem, ktera pričajo njegovo nedolžnost, in kterih pri sodniji le zato rabil ni, ker je bil njegov zagovornik prepričan, da ne bode obsojen. Zdaj pa neki hočejo objaviti ta pisma. Gambetta utegne tudi za Bazaine-om na vrsto priti; listi že pretresajo, koliko je bil on kot diktator knv nesreče Francoske. Ravnokar je na svitlo prišlo neko poročilo o armadi Bretanjski. Gambetta je bil po tem poročilu, 16. oktobra Keratriju dal povelje, da naj iz britanjskih brauibovcev organizira novo armado. Bretanjci so goreli za vojsko in od Keratrija organizirana armada je štela 80.000 mož, a ker niso goreli tudi za Gam-bettovo republiko, poslal jim je Gambetta le za eno divizijo dobrih pušek, drugim pa tako slab", da niso bile za rabo. Keratrij je zarad tega odstopil, vojska pa je bila od Prusov premagana in razstresena. Namesto hrabrim in zanesljivim Bretanjcem dal je pa Gambetta najboljše puške rudečkarski narodni straži, ki je po končani vojski v Parizu rogovilila in tam toliko hudega napravila. Tudi Gambetta tedaj ni vsega storil, kar je od njega zahtevala čast in dolžnost, da bi bil rešil Francosko. — Vojni minister je skupščini predložil postavo, da se princi Orleanski iltti-nitivno vvrste v francosko armado. Vojvoda d'Aumale bo brž ko ne imenovan za maršala namesto obsojenega Bazaine-a. Španjski republikanski listi in vsi njihovi vnanji pajdaši, med njimi tudi „Slov. Narod", so neprenehoma svetu naznanjevali, da bodo Karlisti kmalo vničeni in zatrti. Zdaj pa sami obstoje, da je severni del Španjske v njih rokah in je Moriones. o kterem so zmerom poročali, da zmaguje, moral hitro pobegniti po ladijah, da ga niso zajeli in vničili. Tolažijo se pa s tem, da so Karlisti premagani na jugu, kjer se jih je blizo mesta Alicante zbralo okoli 10.000 mož. Brž ko ne je pa na tih novicah ravno toliko resnice, kakor na poročilih o zmagah Merionesovih. Tudi v Kartageni se republikancem nič kaj po sreči ne godi, ter se ravuo tu razodeva nezmožnost republikancev, ker ne morejo premagati še te pešice ljudi. Če bi se upornikom trda godila, pripravili so si ladije, na kterih bi čez morje pobegnili. Nekteri slabost republikanske vlade pripisujejo diktatorju Castellar-ju. Pa kaj more on zato? Poskušal je vse, kar je mogel, in če ni dosegel, kar republikanci žele, je temu vzrok le to, da Španjska za republiko ui vstvarjena; le rudečkarska republika t * i se nekoliko časa zn-mogla vzdržati, drmia ne. Razun tega, da Karlisti na severu gospodujejo in jim je dežela odprti, se je v Kataloniji vnel upor deloma za republiko, deloma za monarhijo, in vneti se utegne tudi na jugu, še celo v Madridu slabo stoji za republikance, ker se tani neka monarhična stranka poteguje za Alfonza, sina poprejšnje kraljice Izabele. Največ pri tih bojih trpi Španjsko ljudstvo, kteremu pa še hujše stiske in borbe žugajo. Iluski listi pišejo, da so Angleži v zadnji vojski s kanoni podpirali Kivanskega kana. Obnašanje med Ruskimi in Angležkimi prebivalci v unih deželah je zategadelj čedalje bolj napeto, da-si se vojske med njimi še ni bati. Vladi ste si namreč zdaj še prijazni in ,'10. decembra odšel je Angležki princ na ltusko po svojo nevesto. Dopisi. Iz Srcdiškc okolice '28. decembra. A-Postava od 22. decembra 1872, člen V., pravi, da mora vsaj meseca oktobra vsakega leta krajni šolski svet imeti sejo, ter občinam naznaniti proračun za sledečo leto in razdeliti na posestnike, kar bi pri računu primanjkalo. Toda krajni šolski svet v Središču se nič ne briga za postavo, ker ima komaj v decembru seje, ki bi imele biti vsaj že meseca oktobra Ne vem, ali bi to krivdo pripisal g. predsedniku šolskega sveta, ali pa udom. Udje šolskega sveta bi pač morali g. predsednika na postavo opozoriti ter ga siliti, da skliče sejo, a pred vsem je to predsednikova dolžnost; on je glava, mora tedaj postavo razumeti in se nje strogo držati. ČU •n Vil. šolske postave pravi, da občine imajo redno plačevati šolske stroške in sicer tri mesece, naprej. — Občine bi to gotovo storile, ako bi šolski svet v Središču to ob pravem času določil; za tekoče leto so imeli zarad proračuna sejo še le 23. septembra, kako bodo tedaj občine vplačevale redno iu to tri mesece naprej? V pismu od 10. decembra g. predsednik občinam piše, da bode on , an-dere Massregeln ergreifen", ako ne vplačajo šolskih stroškov o pravem času. Vidite gosp. predseduik, kako se sami bijete po vaši „keb-tuči." Vi hočete občine , massreglovati", ko bi občine Vam naštele Vaših nepostavnost za cel koš. Vi bi imeli pravico „massreglovali'' občine, pa dokler boste Vi tako nepostavno ravnali. se občine ne bodo vstrašile Vas, še manj pa Vaših „uiassregelnov." Ako hočete občine kriviti, da ne spolnujejo svojih dolžnost, primite Vi sebe za nos in si recite: Ti Korel. ker ti tako nepo-f ivno ravnaš iu ne spolnuješ svojih dolžnost kot predsednik, kako hočeš siliti občine, da bi spoluovale dolžnost proti šolskemu svetu? Vprašati Nas moram na dalje, kako dolgo boste še občinam dopisovali nemški? Ako Vi čislate svoj jezik iz .,rajbamislite mar, da ga občine rudi tako čislajo? Vi z nemškimi dopisi delate sramoto Središču in okolici, ki slovita za slovenska. So sodnijski, notarski in drugi uradi, ki na zahtevanja dopisujejo občinam v njim razumljivem slovenskem jeziku; in Vi? Ali mar mislite, da mora vse tako biti, kakor Vi hočete, ker ste prišli do časti predsednika v šolskem svetu, kakor bi Vi hoteli? Sicer pa Vas ne moremo siliti, da hi nam dopisovali v slovenskem jeziku, ker kot ne-tnec iz ,,rajha" slovenski ne znate, kot strasten nemškutar pa tudi nočete znati in se ne naučiti, občine imajo pravico tirjati, da se nane>ti zapisnikar, ki je zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi. To bi zmanjšalo sramoto, ktero g. predsednik delate s svojim nemškim uradov a nje m. Varuj pa L>og občine, da bi jim dopisovali v taki slovenščini, kakor jo Vi govorite in pišete. V štev. 09. ,,Slov. Naroda" I. I. pravi nek ud šolskega s\eta, da g predsednik ni nasproten slovenskemu jeziku. O kako zaušuico si s tem daste sami sebi! Ako g. predsednik niste nasprostni slovenskemu jeziku, zakaj pa kot predsednik slovenskega šolsk. svetu slovenskim občinam nemški naznanjate svetove sklepe? Zakaj pri sejah, kjer so razun Vas sami Slovenci, nemški govorite in sklepate, in le takrat, kadar je treb i udom podpisati (se ve da ud nemškega jezika nezmožen, ne ve kaj podpiše , sezaderote: Podpišite se! Sicer pa Vam je nek ud šolskega sveta rekel, da se ne bode več vdeležil sej, ako bodo še daljo nemške in tudi ne. podpisal zapisnika, dokler se mu ne prebere v slovenskem jeziku. Vi g. predsednik, se boste gotovo opravičevali zarad nemškega ura-dovanja ter rekli: Saj vedo udje krajnegašolskega sveta, da sem nemec in ne znam slovenski govoriti, še manj pa pisati. Pa odgovorim Vam: Vi znate, da za Vas voljo ne bodo udje šolskega sveta šli v ,.nemški rajh" uem- ščine se učit; Vi ste znali, da v okolici manj-, ka mož, ki bi bili nemci ali saj nemščine zmožni, Vi ste znali, da je Središče z okolico čisto slovensko. in je neobhodno potrebno, da bi bili zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi; zakaj ste se tedaj pustili voliti za predsednika? zakaj ste prevzeli predsedništvo iu se potezali za čast predsednika krajnega šolskega sveta ? Ne moreni se pa zadosti čuditi tudi udom šolskega sveta, kako so mogli izvoliti si takega moža za predsednika, ki je ne samo strasten nemškutar, ki zaničuje naš jezik in celo našo narodnost, ampak ki je vrh tega še protestant in zasmehuje naše cerkvene in verske reči, ter mu je vera: vsaki dan poln trebuhi Kani ste tedaj zašli! Za predsednika čisto slovenske šole si volite nemca in za katoliške šole si izvolite za predsednika protestanta! Slobodno Vam rečemo: Bog vam grehe odpusti, saj niste znali, kaj ste delali. Pa obrnimo se zopet k predsedniku šolskega sveta. Tudi Vaše uradovanja, g. predsednik. ali Vaš ..Amtsfieligkeit" jako daleč ne sega, ker taki listi, kakor jih Vi pišete občinskim uradom od krajnega šolskega sveta, niso nikakor uradna pisma, ampak „Sckmierzettelni." Uradna pisma morajo biti na celih polah, ne pa kakor pri Vas, ki na kak mali papirček „črbekate" ter ga pošljete v imenu krajnega šolskega sveta občinskim uradom. Menda ste dobili kako uradno pismo, ter bi morali znati, kako da se uradom piše? Da pa nikdo ne bode rekel, da to res ne bi bilo, pošljem slavnemu vredništvu „Slovenca" v prilogi listič, kterega je g. predsednik poslal nekemu občinskemu uradu, ter prosim, da ga vsim radovednim da v pogled, da se prepričajo o resnici mojega dopisa Meni ni za obrekovanje ali pa hujskanje, toda ker je preveč, ne morem več požirati. in izve naj to tudi svet. Konečno Vas, g. predsednik, še prosim, da bodite za naprej bolj pravični našim tirjat-vam. Dopisujte občinam v razumljivem slovenskem jeziku, sicer Vam bodo občine nazaj pošiljale Vaše dopise. Ravnajte pri sejah bolj postavno, imejte jih ob pravem času iu predlagajte sklepe v slovenskem jeziku. Če boste tako delali, bodo občine posnemale Vas in ubogale. Sicer pa Vas že poznam, da boste na ta moj dopis umivali se, ter vzeli na pomoč graško „Tagespošto", da se v njenih predalih opravičite in izlijete svojo jezo nad nami z obrekovanjem naše narodnosti in naše vere. Pa to bo slabo opravičenje in če boste kak repenčili se in šopirili nad mojim dopisom, Vam bom še z drugimi rečmi pestregel. Za ti čas pa - / Bogom! !'o*lano. Jurčič-, Zamik-, Vošnjak- in Kaz-lagovci govorijo v svojim „Moniteurju" štv. 298, potem, ko se ne morejo odločno izraziti, ali je gorenjska Razlagova nezaupnica po njihovih mislih „falzifikat" ali kaj: „če bi mi hoteli, v štirnajsteh dneh imajo fajmošter Tavčar, Grabrijan, Barbo, Costa itd. ne izvzemši Blehveisa vsi fulminautnejo nezaupnico se še več k me t s ki mi podpisi." Ker mi Notranjci nikakega povoda, če ga tudi z Diogenovo svetilnico iščemo, ne najdemo v dosedanjem skozi in skozi poštenem postopanji naših deželnih poslancev, da bi jih mogli količkaj grajati, je le bolj predrzno kot prečudno. Kdo, kje in s kakimi sredstvi? t K večemu sleparskimi Ured.), da misli iz Raz-lagove prepadle koterije nezaupnico našim •|Tlim, neomahljivim deželnim poslancem na dan spraviti. Kakor vse kaže, je predrznost že tiste meje prestopila, kot od gospodarja, kteri ilahna debla po svojem zemljišču seka zato, ker mu bo premoženje prodano. Vpila je ta koterija ob času pred zadnjimi volitvami za državni zbor: „Notranjci, ne dajte se od klerikalske druhali kot ovčja čreda voditi, in volite poslanca, kterega ste si v Postojni sami izbrali! (sic)!. In sedaj — sedaj se predrzne ta J určič-, Zamik-, Vošnjak-in Razlagova iz Štajrskega k nam pobegnivša brezverska svojat vpiti: „mi zamoremo kme-tovalske volilce za nezaupnice njihovim deželnim poslancem kot ovčjo čredo vporabiti.4- Če ravno smo mi Notranjci prepričani, da tiste može izmej nas, kteri bi za omenjeno brezversko, sleparsko in predrzno svojatnjo tavali, prav brez vse skrbi na prstih ene roke naštejemo, je vendar za nas sramotno, da se upa omenjena z našimi žulji se zdržijoča svojat trditi, da zamore takorekoč o nas brez nas sklepati, vendar odbijamo to z lažnjivimi, prenapetimi in zapeljivimi sredstvi v naše meso vrivnno Jurčič-, Zarnik-, Vošnjak- in Razlagovo nakano kottendencijoznopredrznost. — Vedite, da akoravno ste s svojimi sleparskimi sredstvi in združenjem s c. k. in drugimi nemškutarji si priborili sedež v državnem zboru za svojega „Šefa" na naš račun s svojim sleparstvom mej nami blizo konca, in dobro si zapomnite da mi v resnici nismo in rečemo „vaša čreda-' b'ti. In naznanili smo Vam tudi že večkrat, da, če se bo nam potrebno zdelo, v takihin enacih zadevah sveta iskati, ga hočemo le edino pri našem očetu dr. Jan. Bleivveisu iskati, kteremu ste se vi pri-drznili, nezaupnico napovedati!!! Čez vse čudno je Vaše vedenje tudi v tem, ker ste goriškega poslanca g. Črne t a križali ob času, ko je od svojih vohlcev nezaupnico dobil, in to, kakor ste najbolj mogli; a zdaj, ko je Vaš vodja dr. Razlag mimo Vaše lastne in druzih dosedajih ustmemh in pismenih mnogih nezaupn e tudi od svojih pravih skupnih volilcev zasluženo nezaupnico skupil, Vi njega, mesto da bi ga še zvečograjo iz narodno-voditelj-ke skupščine podili, kakor Černeta, kteri je svoje pregreške opravičil ali saj opravičiti si prizadjal, ga pa še povzdigujete ter njegov odstop z nekako ostentacijo zabranujeteI! Čudili smo se g. Čeme tu, da ni očigled takih borb in pregrenkih, večidelj tudi nazasluženih obrekovanj od poslanstva odstopil, ali čudom čuditi se moramo, da dr. Razlag, kteri je, po Vaše rečeno: „die Perle im nationalen Lager", da govorimo po Vaše, da ta Vaša „perlau je še bolj trdovratna kakor „črni Črnel-' Ne pozabite latinskega pregovora: Nimius sni amor rad x malorum est omnium. (Presil-na ljubezen do sebe je korenina vsega zla.) Notranjski volilci za dežolni in državni zbor. koze že pojenjujejo in jih je po uradnem iz-, kazu do sedaj zbolelo le 97, umrlo pa samo pet. Novomeške šole se pa prično 27. januarja. (.Mestni odbor ljubljanski) je imel '29. dec. I.' sejo, v kteri je župan Dežman naznanil med drugim, da se sme ustanova, po mestnem odboru osnovana, imenovati po cesarjevem imenu in da se je 300 revnih učencev obdarilo z obuvalom. Od 1900 gld., kteri so se bili namesto svečave nabrali po Ljubljani, se je okoli 700 gold. porabilo za obleko najbolj revnim otrokom, ostali znesek se je razdelil ubogim, le majhna svota je še ostala v županovih rokah. Bolnišnica za kozave v Trnovem se je odprla in sprejelo se je 11 bolnih: vendar se bo morala razširiti, ker se bodo vsled dogovora z deželnim odborom prejemali tudi nemestni bolniki. Župan zahteva, da se mu dovoli za ta namen potrebni denar. — Dr. Keesbacher graja magistrat zavoljo nezadost-Ijivih priprav glede koza; nihče od magistrata se ne zmeni za to, nihče ne gleda na to, da bi se bolnišne sobe prezračile in desinficirale, kozavi se vozijo po lijakarjih itd. Po njegovem nasvetu se sklene sklicati nemudoma zdravniško komisijo, ktera ima stalna biti, dokler koze ne nehajo, posvetovati se o pripomočkih in vse vrediti, kar bi se zdelo potrebno, da se epidemija kmalo zaduši in dalje ne širi. Iz tega namena se dovoli županu neomejen kredit proti temu, da pozneje račun položi. V tajni seji so se oddale tri magistratne službe, tajnikova gosp. dr. Hudecu, koncipijentu pri g. dr. Costi. Magistratni svetovalec g. Gutman je bil vpokojen. (Iz seje opravilnega sveta banke ,,Slovenije".) Opravilni svet je imel sejo 21. t. m ki je trajala od 3 do 7'/4 popoldne. Navzočih je bilo poleg predsednika deset opravilnih svetnikov. Naznanjeno je bilo da gosp. Danilo ni prevzel mesta glavnega tajnika, ker mu je odmerjena plača mesečnih 150 gold. bila premajhna in ker hoče le provizorično služiti; -potem, da je ministerstvo premembo pravil, sklenjeno v zadnjem občnem zboru, potrdilo. Domače stvari. Današnji list se pošlje vsim dosedanjim naročnikom in tudi nekterim drugim rodoljubom na ogled; kdor bi ga nc hotel sprejemati, naj ga blagovoljno pošlje nazaj. Vredništvo. v (Šole) se bodo pričele še le 21. januarja. Namesto tega pa se bodo, kakor pravijo, potegnile za nekoliko časa v mesecu avgustu. Čemu to podaljšanje, nam je nerazumljivo, ker Pogodba s trgovcem lvlvardom Vio-om na Dunaji, ki prevzame ondašnjo podružnico na podlagi pavšala, se je potrdila in sklenilo, da tudi Pražka podružnica se ima pavšalirati. Sklenila se je prememba §. .04. bankinih pravil v tem oziru, da se natanko izreče, kaj da je naloga preglednikov bankinih računov. — Gospod Ivan Vil bar, ki se je odpovedal ravnateljstvu, edino le zarad premnogo drugih lastnih opravil, je pa n.i prošnjo predsednika in vsega opravilnega sveta obdržal posel ravnatelja do občnega zbora. Poslednjič se je sklenilo, da se vnovič razpiše služba glavnega tajnika. („Ranka Slovenija"). K poročilu o seji upravilnega svetovalstva banke „Slovenije" 21. decembra še dostavljamo, da se bode plačeval od novega leta naprej kupon za drugo polovico 1. 1873 z 2 gold od akcije. (Kako c. k. oficirji častijo novo leto.) Piše se nam: 1. prosenca t. 1., pol sedmih zjutraj pride truma c. k. oficirjev od strelišča proti šenklavški cerkvi tako razgrajoča, da ljudje od službe božje iz šenklavške cerkve pribite gledat, kaj je. Razgrajajo niemo cerkve, zabavljajo najgrše čez cerkev, papeža, njegovo nezmotljivost, se posmehujejo , kolnejo i. t. d. Že na šolskem trgu so se bili znosili nad vodnjakom, trombali vodo, pri šenklavški cerkvi pa motijo ljudi, kteri mislijo, da morebiti policija pelje pijano drulial v zapor. Rokodelski fantje jih spremljajo in se jeze nad omikanimi kavalirji, — gospe so izrekale nevoljo nad njimi. Kaj naj se zahteva od kmeta, če re-presentanti omike tako rogovilijo! (Notranjci) so, kakor se nam piše, za trdno pričakovali, da bode dr. Razlag vsled nezaupnice gorenjskih volilcev odložil svoj mandat, ter so pričakovali, da jim ga bodo mladoslovenci na Notranjskem vsilovali za kandidata namesto umrlega g. Korena. Mi pa mislimo, da g. Razlag ravno zavoljo tega noče se odpovedati poslanstvu; če odstopi namreč na Gorenjskem, bi ga morali njegovi mlado-slovenski častitelji dosledno na vsak način priporočati na Notranjskem. A ker za deželni zbor ne bodo volili tisti, ki so volili za državni zbor, se mladoslovenci sami boje, da bi dr. Razlag na Notranjskem morda ne bil voljen, kar bi bilo zanj še veči nezaupnica, kakor od Gorenjcev mu poslana. Zato je za Razlaga in za nje važniši, da ne odstopi, dokler volitev na Notranjskem ne bo dognana. Se ve, da bode skušal dr. Razlag tudi potem še obdržati svoj mandat, pa čujemo, da mu gorenjski volilci hočejo pismeno potrditi, da nezaupnica ni fal s tikat, ampak istina. Eksckutivne dražbe. 7. januarju, .i. Čuk -ovo iz Loma (2004 gl.) v Idriji. — 3. A. Košnk-ovo iz Brezovice (505 gl.) v Zatičini. — 3. Jan. Dormiš ovo iz 1'aken (3950 gl.) na Vrhniki. — 3. Jan. Kristanc-ovo iz MoS (2197 gl.) v Kranji. — 3. Jan. Pcrjntl ovo is Sl itneka (1255 pl.) v Ribnici. — 3. J. Fakin ovo z Otečvrlia (3200 gl.) v Zatičini. — 2. Jan. In-tiharjevo z Visokega (1341 gl.) v Ljubljani. — 2. Fr. Živc-cvo iz Ganič (535 gl. 00 kr.) v Ljubljani. — Aleš Vesel ovo z Lipoglava (2100 gl.) v Ljubljani. — 2. Ant. Prime evo z Bičje (3162 gl.) v Ljubljani. — 2. Al. Vodnikovo z Podlipo-glava (302 gl.) v Ljubljani. — 2. Jož. Mavrin-ovo z Vrtač (345 gl.) v Čmomlji. — 2. Jan. Zaje-evo iz Zajčjega vrha (298 gl.) v Črnomlji. — 2. Lojze Prešei n-ove (1000 gl.) v Kadoljci. — 1. Ant. Brolih-ovo v Dravljah (120 gl.) v Ljub. Ijani. — S. Jan. Garbajs-ovo iz Podgoriee (1915 gl.) v Ljubljani. 8. jan. 3. L. Jerebec-ovo (630 gl.) na Vrhniki. — 3. A. Verlec ovo iz Jlovk (1830 gl.) v Kranji. — 3. Jan. Braun-ovili dedov "(0750 gl.) v Kočevju. — Jan. Kreuzm»jcr-jevo (750 gl.) v Kočevji. — Tiiesraliriir ili-nariir «•«•!»«• 2. jnnua ija. Papirna renta 69 45. — Srebrna renta 73 90. — 18601etno državno posojilo 104.—.— Barkiiie akcije 1023 - Kreditne akcije 238.—. — London 112 40. — Srebro 105 85. — Ci s kr. cekini —. —. — Napoleon 8.98 '/, Dnnarst*ene ceue. 31. decembra. Državni fondi. 5'/, avstrijska papirna rent« . . 5'/t renta v srebru....... Srečke (loži) i854. I....... „ „ 18G0 1.. celi. ... .. 1860. I., pol..... Premijski listi 1864. 1 ....... Zcinl j iS' inc odvezuice. Stajarske po 5"/,....... Kranjska, koroške in primorske po 5', Ogerske po 6*/u....... Hrvaške in slavonske po 5°/, .... Denar. Blago. 1>'J 35 69.50 73 90 74 10 99.— 86 50 103.50 104.50 1(19.— 1 10,— 133 50 134.— 93.— 85,— 89] — 75.- 75.75 75.50 77.— Delnice (akcije). Naeijonalne banke...... Unionske banke....... Kreditne akcije....... Kižoavstr. eskomptne diužbe . . Auglo-avstr. bank«...... Srečke (loži). po 100 gld a. v. Kreditne Tižaške Mudenake ? al m ove l'alfti-jeve Clary-jevo St. Genois VVindischgriitz-ove Waldstein-ovc Srebro in zlato, Ces. cekini ...*.. Napoleonsd'or .... Srebro ....... 100 50 „ 40 gld. 40 „ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 „ k. d. 1006 98.25 ■237 50 880.— 135 50 167.- 23.50 34.— 31.50 22 50 20.50 21.- 5.35 9 01 106.50 74.- 1008. 98.50 238.— 885,— 134— 168.— 117.-63.— 24.— 35,-22.— 32.— 21.60 21.50 23.- 5.30 9.20-107.— Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F Pevec. Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.