K\
TRST, nedelja 27. marca 1955
Leto XI. . št. 73 (3002)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37 338
Sl8E37-33aTI0U lJL'- MONTECCH1 it. *, 111. nad. — TELEFON-93-M8 IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. uW>vm inn	’•	°d	8.-12.30	in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno- 'Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozDa Slovenije,
fce—	*	osmrtnice	90	lir	.	Za	FLRJ	za	vsak	mm	širine	1	stolpca	za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico i-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zuz - r
Nevarni v/roki
Ko
!m° v zadnjih tednih
a dns,.„ ,
Kit«. ■. f. zasledovali u-, « itahjanske civilng ob.
1#io i * katerimi je ta tuj’,0 kršila določbe Me-l	tak0	d°	^	mo-
"O,,J’"" vm** jugoslovan-
hfitp lma sistematičnost teli «!..®	vzroke in da
Poseči
ni/j, ;^a’ sm° večkrat orne-tv
v ,„T°k?v ne sre iskati le lokalnih oblasti. nost ~;,Pa. smo '"teli prilož-4iessija J ■ Blasilu fašista Vodnu- kaj stavkov iz u-‘kvih-0 P/av ta,Co včerajšnje rtitie/m ,m°krščanskega u-
r°0ajanjih a *La Prora» 0 **he„ Za uredi tev o b-°9!edati Prometa v Vidmu. Urodnu. *b10 s' natančneje Pisan« trn .TOre* in našli za' •Ice	et)’	da jugoslovan-
'“ie „ Bac!i« ovira tn zavla-tim P°saj‘"U«, ter med dru-thvefc-^0211* tUcli naslednji
,etih^n P° skoro štirih mena rn?°Bajar,j se je dospelo
^smsk„PlekTtVe- Toda če
<toda 7 kaaferenca propade Ooslavil0 t atere mere se Ju-P.ade jh te®a zaveda?), pro-sfcupa: 1ePl0™ndum v celoti £e Tri -i olocbami za slo ven-
he nTj°a ozemlja».
Ce5 tisk na dejstvo, da je vest, daP1ed kratkim objavil ^idtnu j *° na pogajanjih v *onk r	naaalna vpra-
Udkomls!-' 'n da že delajo CPfaša- (•le’ Se človek nehote pandam t0re3 ProPade Mete «pro Mn totoii (tako pi-
Ude torei t^beSedno>' pr o-d°ločba 6^ tUd‘ PTva njegova Vrši Jtar-na P°dlagi katere "črstur Jia °*v‘lno uprauo v ? vžeraiš^eda. temu ni tak°-,e tiamr - stevdko «Prore» ključu e° n^eno uredništvo ttriala s°it o^jooljanjem ma-,ke dern i' konPresa Krščan-*'tro p “tije za Trst in > pred, materialu najde-ikslte 5er^ referat pokra-Holc™ , tajnika Krščanske
s?
*°čbe. pldUni *n njegove do-d„ ,».an° Pastavlja trdi-teci« emorandum sloni "'•ta p r°citeti. Ta recipro-«• Teži .3e nem°0OČa zaradi sporazumevanja N V, ’na upravama, ki slo-■ ltCr ^Pvotujočih si nače-V drunJ6 prva demokratični « Pa komunistična. 2. Trnulacije nekaterih nh ! *7učen prid ene el} strank, t. j. Ju->uSo r’, ,rez ugodnosti za
j'lp°slaniL besedil° P‘sm0 j	, * 0	«kulturnih
i 2 ’iačri„’ faradi protislov-
načebl ° veljavnih za-,t 0 p r„ .m. fci je poudar-Sa n°*n'h členih; proti-r!2i,n0u , zakoni različnih
>ti?-.. torc
u"Istaji|,'''' pro^- R°rnana, ki pravi napad na
neiše0„re:l u škodo tole-ent°kratičnega re-
n r°/ »
til*,e‘ <tCe°nian° takole nada-Prnia ijnelfa diPl°macija in s- Clteto 2a vložno reci-tr,r°tujoči,,,me'i dvema na-k, ni tnogio !' začirnoma, sc ie« zna zgoditi tistemu,
d^tlT11; 'n preizk“-
tak snih odno-
*°D.»
Kot
>n0
'Han- Uidimo
!lor“’	trdi	pr0^	R°*
m na * Memorandum ■topeni “Čelu- ki je po
Po v,n dv, ^	"■
Kru^^nju enju ,n hkrati tt, “nslce n “sega vodstva V *# žtali emokracije v Tr-|n ne ,10 sploh nemogo-
Poštep6 r r "* sme
tir, 1 rež,„ re namreč
» t>°eitcta '*“• <n 2at0 je ve-ž„-, i>nu , . m° utvara za one
Sak rosni?' P°Zna’° lr'
%a spOTaz'uPa so zaradi nuvam	Podpisali.
Ni, ten ir Pr°^- Romano Cer ePil 51)Pnn,er». da bi iti pr«u vid 10 trditev, in si-ipTavi dohInS Pooajanja, %U>adT„esedn°.-hipa zak a tudi samo na-
»:, >• v,tZTV za nekaj
^n^^enil „ ‘e konference teUnia•» pT0Pad Memo-
sNno8!^0^ je izrekel pro/.
če
prej r *e ne motimo
NiCn°- dat le.b"» ob-dg P u , Prišlo z po-
^ že začele U, \ako daleč,
*e sl 3e- Wo T-,1del°vati pod-
"o ^0r°j iste k ■“ tcmu «0 NrfNvile esede ponou-
SaL-vo-TEKte
do
M^ije.
em
Krščanske
^nior1 NujtiAPr,sl° pr°v ^'sar 0,lduma. m,h kršitep »isal “ Nn‘>re'žin,*“*“*"« Ko-
0>-.	^02^^- lTlt. k*l ia -.-j
”c;:
n","”” • sr.a-
Nle	Žig „	-10 Vtisniti
Nni ’ Od°,okn0p^nih kri-“drnr r°2lostit,ri raznaroda-
\ mllZ viilijona
in	prije! , Prt Dom.
farodi 9°5l°vansko0t odB°vor rcpa , rajnarodn., ,opo2onlo jl> -	Se»tjanu “ ne0« u-
' UNORa8"Žel’<-i v He.
piQ »N-f »ljanr"‘"e0« «-p ntabr' dnilcou
‘tad”llC(I NoBas|,šeua IZžUr.1 8 v
arija
^^en^anskeor^1^-
* lit
P)o #PrOr,
Zaln^ZZa, kor>zula
predsedstvu vlade v Rimu, t.
. desna roka samega predsednika vlade. On je Romanove grožnje poslušal in iz materiala o kongresu ni raz-idno, da se ne bi strinjal z razlaganjem najodgovornejšega predstavnika Krščanske demokracije v Trstu, katere vodilni član je tudi njen podtajnik. Prof. Romano je namreč govoril tudi o nekakšni «bonifikaciji», za katero je dejal, da sta takoj nanjo pristala generalni komisar in kvestor, pa tudi predsednik pelacijskega sodišča. Ali ni to ista «bonifikacija», o kateri zadnjih dneh piše fašistični Messaggero Veneto», ki pravi, da spada v okvir te «bo-ifikacije» tudi aretacij« ške-denjskih antifašistov? nMes-suggero» poziva pri tem oblasti, naj s takšno «bonifikacijo» nadaljujejo. Prof. Romano je nadalje govoril tudi o tem, da s tržaškim i Slovenci, razen z onimi, ki sledijo A-gnelettu razgovor ni mogoč.
«... il colloguio non si pre-senta possibile). Tudi na to trditev podtajnik predsedstva vlade ni prav ničesar pripomnil.
Toda to še ni vse. V omenjenem materialu s XIII. kongresa K D najdemo tudi napad na Memorandum, ki ga je izvršil delegat Parma imenu istrskih demokristjanov. On je dejal, da je že od vsega začetka bil nasproten sporazumu in da se je sedaj pokazalo, da je imel prav, ter navedel, da je od S. oktobra 1953 zapustilo cono B S.192 beguncev brez onih z Miljskih hribov. Zato e predlagal rimski vladi, naj se že danes pripravi, da uradno odpove svoj podpis na Memorandumu. Takole je dejal;
eMoje osebno mnenje je, in delijo ga razni sektorji našega prebivalstva, da po poteku roka v Memorandumu, ki daje našim sorojakom možnost, da zapustijo cono B, roka, ki bo eventualno podaljšan, naj se italijanska vlada — ker je neizvedlji-vosi recipročnosti dokazana — pripravi v Londonu podpisani Memorandum odpovedati.»
Kot vidimo, gre za široko akcijo, ki ima za cilj, da se Memorandum razbije. Ne seveda tako, da bi serazveljavile vse njegove klavzule, temveč tako, da bi ostala v veljavi samo ona klavzula, ki določa raztegnitev italijanske civilne uprave na Trst. Omenjeni prof. Romano izraža to svojo sijajno misel s temi besedami: nPomen Memoranduma se bo skrčil na proceduro o likvidaciji in na formulo o vrnitvi Italije v Trse ter o spremembi naslova Jugoslavije uzurpatorja v naslov zakonitega posestnika glede severozahodne Istre.* Mnenja smo, da ta stavek prav zares ni potreben komentarja; iz njega pač dovolj jasno sledi, da je ne samo Memorandum, temveč tudi mirovna pogodba zgolj kos ničvrednega papirja. Kako si Voditelj Krščanske demokracije v Trstu predstavlja nadaljnji razvoj dogodkov v tem delu Evrope, prav zares ne vemo, zlasti, k er se v bistvu popolnoma strinja s predlogom delegata Parme. Vsekakor pa je prekosil najhujše makjaveliste, zlasti ce upoštevamo, da je komaj trideset vrstic pred omenjenim stavkom trdil: aPriznamo, da rešitev na mednarodnem političnem planu ni mogla biti druguCna, če upoštevamo, da je hotela vlada doseči rešitev v trenutku, ko je bil položaj evropske obrambne kupnosti zrahljan, v trenutku, ko je bil položaj vlade zaradi znanih reakcij, bolj psihološih kot političnih, načet, kot je bil načet položaj samega ministrstva za zunanje zadeve.»
Kot vidimo, je hotel prof. Romano reči, da je pač vlada podpisala Memorandum v trenutku slabosti tako z mednarodnega kot z upravnega Vidika. Sedgj pa je menda močnejša in zato od Memoranduma vzame, kar ji prija, ostalo pa enostavno potepta...
Ne bi bilo prav, če ne bi omenili da smo v intervenciji nekega delegata (mladi novinar Botteri), ki so ga pred kratkim vrgli iz uredništva ull Piccolout našli tudi nasprotno mnenje. V včerajšnji številki ttProre», v kateri je objavljen njegov govor, namreč beremo med drugim tudi naslednji stavek: «Zato b, bilo izvajanje Memoranduma najučinkovitejša m najenostavnejša rešitev. In hotel b, reči da bi moralo biti to izvajanje v duhu stvarnega razumevanja m ,ie _ kot se zdi, da se hoče storiti — kol trda vsiljena obveznost.»
Isti govornik je med drugim tudi dejal, da noče predolgo govoriti o Slovencih, ker ve, da bi mogel zadeli na nasprotovanja v lastni stranki.
Mj pa smo hoteli s citati pokazatit kje ležijo vzroki si-
ZSSR pristaja na zamisel ZDA o načinu sklicanja konference
Bulganinova izjava o tisenhow e rje vt h besedah na zadnji tiskovni konferenci - Ugoden komentar Bulganinove izjave v ameriškem državnem tajništvu - Že aprila konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov?
MOSKVA, 26. — V intervjuju agenciji TASS je sovjetski ministrski predsednik Nikolaj Bulganin izjavil, da ugodno sprejema zamisel, ki jo je izrekel predsednik Eisenhower na tiskovni konferenci 23. marca glede morebitne konference velesil. Obenem je Bulganin postavil zahtevo, da je treba organizirati takšno konferenco, ki bi lahko res prispevala k omiljenju mednarodne napetosti.
V Washingtonu je še danes zvečer izjavil predstavnik državnega tajništva, da tajništvo «ugodno sprejema izjave maršala Bulganina v celoti in vidi v njih znak, da sovjetska vlada ni neobčutljiva za stališče predsednika Eisenhowerja glede bodočih razgovorov«.
Odgovor maršala Bulganina na vprašanje neimenovanega dopisnika agencije TASS je danes popoldne prečital načelnik tiskovnega oddelka sovjetskega zunanjega ministrstva Ujišev na nalašč za Prirc" jeni tiskovni konferenci. Vprašanje dopisnika se je glasilo: «Kakšno je stališče sovjetske vlade do izjav predsedniku ZDA?«
Celotni Bulganinov odgovor pa se glasi; ((Sovjetska vlaua zavzema, kot že v preteklost', pozitivno stališče do zam:s'i, ki jo je izrazil predsednik ZDA glede konference velesil, s pogojem, da se upošteva takšna konferenca, ki bi lahko dejansko prispevala k pomiritvi v mednarodnih odnosni.
Ob tej priložnosti se lahko predvsem poudari, da je sovjetska vlada že predlagala, naj se v bližnji bodočnosti
Razgovor Tito-Valjkov
BRIONI, 26. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes ob 15. uri sovjetskega veleposlanika Vasilija Valj-kova, ki je zaprosil za sprejem. Predsednik se je zadržal z veleposlanikom v daljšem razgovoru.
«Borba» o desetletnici ustanovitve OZN
BEOGRAD, 26. — V uvodniku, posvečenem 10. obletnici ustanovitve Združenih narodov, ugotavalja jutrišnja «Borba», da so Združeni narodi opravičili svoj obstoj in imeli veliko vlogo v ohranitvi miru v svetu. «Borba» poudarja, da je uspela ohraniti svoj svetovni pomen. Niso uspeli poskusi, da se OZN vpreže v službo ožjih in egoističnih interesov določenih ideologij in velikih sil.
((Borba« navaja dosedanje uspehe Združenih narodov in obenem ugotavlja, da je blokovska politika kriva, da OZN ni postala v pravem smislu univerzalna organizacija. Ta politika je kriva, da se sedaj skušajo najvažnejša vpraša^ nja rešiti mimo Združenih narodov in brez udeležbe malih držav. To stanje ne bi smelo trajati večno. Male države se morajo močneje in aktivneje zavzeti za poživitev načela miroljubne koeksistence s posredovanjem forumov Združenih narodov, zaključuje «Borba».
skliče konferenca štirih velesil, med katero bi lahko rešili vprašanje avstrijske državne pogodbe«.
V angleških uradnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli pristanek sovjetskega ministrskega predsednika na Eisen-hovverjeve izjave o možnosti konference med Vzhodom in Zahodom. Obenem sodijo v Londonu, da je bilo pravilno zahodno predvidevanje, da
legacije Jules Moch in šef a-meriške delegacije James \Vadsworth) o delu podkomisije in o krčitvi njenih pravil, ki da jo je zagrešil Gromiko, ko ie v intervjuju agenciji TASS razkril sovjetske predloge za razorožitev.
Nutting je med drugim dejal, da predvideva zahodni načrt, da bi ZDA zmanjšale svoje oborožene sile za d.a milijona mož. Francija za 300.000
ZSSR ne bo vztrajala pri svo- mož in Velika Britanija za
jih grožnjah, da bo v primeru ratinkacije pariških sporazumov sporazumevanje nemogoče; mislijo tudi, da pomeni Bulganinova izjava priznanje, da ratifikacije ni mogoče preprečiti.
V odsotnosti predsednika Ei-senho\verja, ki je na oddihu v svoji podeželski vili v Gettys-burgu, Bela hiša ni hotela komentirati Bulganinovih izjav.
Iz VVashingtona poročajo, da se bo predsednik Eisenhower prihodnji teden sestal s parlamentarnimi eksponenti obeh strank in z njimi razpravljal o raznih mednarodnih vprašanjih. V sredo bo v Beli hiši kosilo, ki se ga bodo udeležili vidnejši republikanski in demokratični člani predstavniške zbornice, v četrtek pa bodo na vrsti senatorji. To bo prvič, da se bo predsednik sestal s parlamentarci obeh strank, odkar so na zadnjih vmesnih volitvah demokrati dobili večino v obeh zbornicah. Precej sestankov pa je že bilo doslej med parlamentarci in državnim tajnikom Dullesom.
Vplivni angleški konservativni list «Yorkshire Post«, ki jo blizu vladnim krogom, pa pi.še danes, da se bodo, kakor hitro bodo v francoskem republiškem svetu ratificirani pariški sporazumi, začela posvetovanja med Veliko Britanijo, ZDA in Francijo, s katerimi bodo pripravili konferenco treh zunanjih ministrov. Ta konferenca, dodaja list, Ei se lahko sestala že prihodnji mesec, imela pa bi dva glavna cilja: prvič, določiti način, kako začeti razgovore z ZSSR, in drugič, koordinirati zahodno politiko. Jasno je, pravi «Yorkshire Post«, da bo moralo priti do razdobja sondiranja, med katerim bodo zahodne velesile in ZSSR lahko po diplo-matskih poteh izmenjale mnenja, da bi ugotovile, ali obstaja osnova za diskusijo. List izraža tudi mnenje, da ZSSR ne bo izpolnila svoje grožnje, da bodo po ratifikaciji pariških sporazumov razgovori nemogoči, in zaključuje, da je v sedanjih okoliščinah težko pričakovati, da bi se konferenca štirih zunanjih ministrov lahko začela pred poletjem.
Medtem je prispel danes v 'Oslo ameriški predstavnik v podkomisiji OZN za razorožitev James Wadsworth. Ameriško veleposlaništvo v Oslu zatrjuje, da gre za «povsem zaseben obisk«. Wadsworth se bo sestal samo z ameriškim veleposlanikom C o r r i n o m Strongom in bo v ponedeljek zapustil Norveško. V mnogih krogih pa spravljajo Wads-vvorthov obisk na Norveškem v zvezo z Gromikovim potovanjem v Stockholm.
V Londonu pa je angleški predstavnik v razorožitveni podkomisiji Anthony Nutting podal izjavo (kot sta ju že včeraj načelnik francoske de-
250.000. Sovjetska vlada, je dejal Nutting, je zavrnila te predloge. Za koliko bi morala po zahodnem načrtu ZSSR zmanjšati svoje oborožene sile, Nutting ni povedal. Dejal pa je, da Gromiko ni hotel odgovoriti rja vprašanje, kako močna bi bila sovjetska armada po zmanjšanju za eno tretjino. ki ga je predlagala sovjetska delegacija. Na vprašanja dopisnikov je Nutting pri-
znal, da je bilo na zadnjih sejan podkomisije doseženih nekaj uspehov.
Nato je Nutfing izjavil, da so zahodne delegacije naredile nekaj koncesij sovjetssemu stališču. Predvsem so sprejele sovjetski predlog, naj se v prvi fazi razorožitve oborožitev, številčna mof in vojaški krediti blokirajo na sedanji ravni. Prav tako so pristali na zamisel, naj vsaka izmed obeh faz razorožitve traja leto dni. Nutting je tudi zatrdil, da bo LR Kitajska, enako kot ostale države, ki niso članice OZN. povabljena na splošno razoro-žitveno konferenco, če bo v komisiji OZN za razorožitev dosežen sporazum o njenem sklicanju. Končno je Nutting izrazil mnenje, da se nadzorstvo nad razorožitvijo ne bi smelo zgledovati po delu nevtralne kontrolne komisije na Koreji.
NAMESTO DA BI BILL IZPUŠČENI NA SVOBODO
Ravnateljstvo 1LVA odpustilo Stepančiča in Plečnika iz službe
Ravnateljstvo noče počakati niti na odločitev sodišča
Gonja proti aretiranim antifašistom iz Skednja se še nadaljuje. Ni dovolj, da so jih zaprli in jih obtožili kriminalnega dejanja, čeprav se je vse skupaj dogodilo v sklopu politične borbe za pripad-
ofenzivo tudi vodstvo ške- moramo, da je skupina faši-
denjske jeklarne «ILVA» Stepančiču in Plečniku, ki sta bila zaposlena v 1LVI, so odpovedali službo! Tako je njunim družinam sporočila uprava jeklarne s priporoče-
nost Trsta; sedaj je prešlo vi n im pismom, ki se glasi:
565-PER-ANA-CS-li 24. marca 1955.
ODPOVED SLUŽBE Sporočamo Vam, da je z današnjim dnem, 24. marcem 1955. prekinjen Vaš delovni odnos z nami na podlagi člena 38 pogodbe za kovinarje.
Ce imate kake terjatve, pismeno pooblastite osebo, ki jo boste za to določili.
nILVA« Altiforni e Acciaierie d’Italia S.p.A.
Dr. Negodi in še en nečitljiv podpis.
Omenili moramo, da je bil Stepančič že 17 let, Plečnik pa 2S let zaposlen v jeklarni. Plečnik je bil že 1943. leta, potem ko so ga aretirali nacisti in fašisti, odpuščen z dela, vendar je po osvoboditvi ponovno prevzel svoje delovno mesto. Sedaj pa so mu na
enak način odpovedali delovni odnos, čeprav Plečnik, kakor tudi Stepančič in tovariši, še ni bil spoznan za_ krivega. Znano je namreč, da delavce, ki so nečesa obtoženi, le začasno suspendirajo in jim odpovedo službo le po njihovi obsodbi. Pripomniti
FRHHC0SKI SEMIT RHTIFICIRH!. londonske In pariške sporazume
Faure izjavil, da se francoska vlada razgovarja z ameriško in britansko vlado glede priprave pogajanj s SZ - Foreign Office odobrava Faureove izjave o konferenci štirih
PARIZ, 26.
Včerajšnja
nočna seja v republiškem svetu se je zaključila ob 3 popol-noči, ko se je zaključila splošna debata. Danes popoldne je bil v začetku seje zavrnjen kominformistični predlog, naj b: odložili glasovanje o sporazumih na nedoločen čas.
Proti večeru pa je govoril predsednik vlade Faure, ki je predložitelje raznih amandmajev opozoril, da ni mogoče znova začeti pogajanj z zavezniki. Dodal je, da gre za ratifikacijo neke pogodbe in ne navadnega zakona. Pripomnil je tudi, da se mu zdi nemogoče zahtevati, da bi dosegli nove sporazume glede Nemčije. Zlasti je to poudaril v zvezi s predlogom, naj bi ratifikacijo sporazumov podredili ustanovitvi evropske oboroževalne agencije. S tem v zvezi je izjavil, da je to vprašanje zelo težko rešiti. Francija je stavila svoje predloge, nastala pa so nasprotja v zvezi naddržavnostjo agencije.
Kar se tiče zunanje politike Francije, je Faure poudarjal petrebo harmoniziranja politike Francije in njenih zaveznikov v vseh velikih vprašanjih.
Zatem je Faure izjavil, da je samo ena od treh zahodnih velesil priznala pekinško vlado. ((Dejstvo, da kitajski sedež v Varnostnem svetu še vedno zavzema predstavnik Tajpeha, je dejal Faure, kaže nedvomno na pomanjkanje realizma«. Glede Severne Afrike pa je izjavil: «Obžalovati je treba dejstvo, da so preveč lahko obsojali Francijo na zahtevo držav, ki nimajo nobenega vzroka, da bi nam dajale lekcije«.
Glede pogajanj z Vzhodom je Faure izjavil, da je Francija vedno priznavala načelo sožitja ter je vedno želela, da bi to načelo spremenili v
Po obisku v Montrealu in Ottawi
Scelba in Martino danes v VVashingtonu
medsebojno razumevanje, ((Govorilo se je, je nadaljeval Faure, o možnosti, da bi Francija nastopila kot posredovalka med Angleži in Američani na eni strani ter Sovjetsko zvezo na drugi strani. Ta zamisel je velika in privlačna, toda je brez realizma. Mi nismo razsodniki, pač pa smo eden od dveh taborov«.
Na koncu je Faure še izjavil, da je po njegovem deloma točno, da bo ratifikacija btež-kočila pogajanja, dodal pa je, da ni Francija izbrala te poti. «Sedaj je nemogoče pogajati se, toda če je volja do miru realna, ni ratifikacija realna ovira, prav tako kakor za nas niso ovire varnostni ukrepi, ki jih sprejemajo na Vzhodu«.
Faure je tudi izjavil, da se ZDA in Anglija načelno strinjajo glede sestanka treh, ki naj pripravi obnovitev pogajanj s Sovjetski zvezo, takoj ko bo Francija ratificirala pariške sporazume.
Dalje	je	Faure	izjavil,	da	je	[izjavi, je že stopila v stik s
po	njegovem	mnenju	sovjet-1 svojimi zavezniki, zato da se
■ -	■	-	pripravi	obnovitev	pogajanj s
sovjetsko vlado. Zavzemala se bo, da se v čim krajšem času sestane konferenca, ki naj razpravlja o vseh nerešenih vprašanjih, ki se dajo rešiti«.
Na nočni seji je zunanjepo-litičana komisija pripravila resolucijo, ki naj nadomesti predložene amandmaje. V resoluciji sprejema na znanje izjave predsednika vla.ie in daje nekaj priporočil.
Sledilo je glasovanje o raznih amandmajih, ki jih je senat zavrnil. Zatem je odobril resolucijo zunanjepolitične komisije, ki jemlje na znanje izjavo vlade ter jo obvezuje, da bo poročala o svojih nadaljnjih sklepih. Končno je republiški svet odobril posamezne zapisnike o pariških sporazumih.
Foreign Office je mcc-j objavil poročilo, v katerem odobrava izjavo Faura glede konference štirih.
sko zadržanje v Ženevi ugoden znak. in da Zahod morda ni zadostno reagiral na nekatere zadnje namige, ki so prišli iz Moskve.
Glede Posarja pa je izjavil, da njegova vlada ne bo dovolila. da bi tamkajšnje jeklarne prišle zopet v roke družine Roechling. ki je bila njih predvojna lastnica.
Na koncu je Faure prebral izjavo o politiki vlade, v kateri poudarja, da si bo vlada neumorno prizadevala, da se doseže sporazum o oboroževalni agenciji in o ustanovitvi organizmov, ki naj pripomorejo do čim tesnejšega sodelovanja vseh držav članic ZEZ. Vlada bo tuda dala pobudo za utrditev solidarnosti atlantskih držav na vseh področjih in pripominja. da atlantska organizacija ne sme biti omejena na vojaška vprašanja.
«Vlada, je rečeno končno v
Prizadevanje belgijske vlade
da iztrže šolstvo vplivu Vatikana
Z včerajšnjimi demonstracijami niso katoliški krogi dosegli svojega namena Predsednik demokristjanske stranke grozi z novimi izvenparlamentarnimi akcijami
Uradni sprejem italijanskih gostov v Ottawi - Zadrega zaradi poročil kanadskih listov in nekaterih agencij o Scelbovih izjavah v Montrealu - Italija, pogajanja med Vzhodom in Zahodom in razorožitev
OTTAVVA; 26. — Ko sta italijanski ministrski predsednik bcelba in zunanji minister Martino danes z vlakom prispela iz Montreala v Otta\vo. iu ie na postaji pričakovalo pet sto ljudi. Italijanska gosta sta v glavnem mestu Ka-nade pozdravila ministrski predsednik Louis Saint Lau-rent in zunanji minister Le-ster Pearson poleg drugih kanadskih uradnih predstavnikov in članov diplomatskega
"^'"ottaivi sta imela Scelb.i in Martino najprej tiskovno konferenco, nato pa sta obiskala kanadskega zunanjega ministra Lestera Pearsona in se z njim razgovarjala dobi o uio. Kasneje sta se
ministrskemu predsedniku Saint Laurentu. Dali se je zaključil s svečano večerjo m
stematičmh kršitev Memoranduma. Saj je po vsem tem vendar na dlani, da general-n, komisar in kvestor izvaja-ti linijo pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije s 13. kongresa ob - svaj javno — nemi odobritvi podtajnika predsedstva vlade. Kako daleč bo prišla italijanska vlada in njeni uradniki n Trstu po tej poti, ne vemo. Prepričan, smo pa, da bodo moral i kmalu spoznati, da je ta pol nevarna. ko jim verjetno ne bi nič pomagalo, če bi Jim rekli, da je nepoštena.
sprejemom v predsedstvu vlade.
Scelbovo in Martinovo tiskovno konferenco so pričakovali s precejšnjim zanimanjem, ker so po včerajšnji tiskovni konferenci v Montrealu nekateri kanadski listi od-javili senzacionalno vest, da je Scelba napovedal, da bo Italija predlagala sklicanje mednarodne konference o razorožitvi z udeležbo ZSSR. Isto vest je že včeraj razširila tudi agencija ((Associated Press«, medtem ko v uradnem besedilu Scelbovih izjav, ki ga jč objavila italijanska agencija ANSA, teh besed m bilo. Poročajo, da so bili v krogih italijanske delegacije danes zjutraj neljuoo presenečeni, ko s,o ugotovili, kaj poročajo kanadski listi o izjavah ministrskega predsednika. Čeprav teh izjav niso naravnost žar.ikali, zatrjujejo v krogih italijanske delegacije, da jt na tiskovni konferenci vladala «precejšnja zmešnjava« zaradi istočasnih vpirašanj, odgovorov in prevajanja v treh ie zikih — italijanščini, angleščini in francoščini.
morebitni neuspeh londonskega zasedanja razoruzitvene podkomisije OZN otežkočil nadaljnje napore. Na vprasan.ie, ali zaupa v možnost sporazuma z ZSSR, je Martino odvrnil, da tu ne gre za zaupanje, temveč za dejstvo, da narodi želijo mir in da je zato doižnost vladajočih, da storijo vse da se olajša pomiritev m dosežejo konkretni miroljubni sporazumi. D idal je, da vprašanje ni novo in da bo o njem gotovo govora mod njegovimi in Scelbovimi razgovori s Pearsonom in Samt Laprentom.
Scelba pa je podrobneje pojasnil italijansko stališče do razgovorov med Vzhodom in Zahodom. Dejal je, da bi se vsaka pobuda v tej smeri morala ravnati po naslednjih načelih: 1. nobenih pogajanj ne more biti pred popolno ratifikacijo pariških sporazumov; 2. posamezne države ne bi smele same podvzemati pobud, temveč bi to morali storiti- v popolnem soglasju vsi zahodni zavezniki, vštevli ZDA in Kanado; 3. vsaka morebitna konferenca bi morala biti Na direktno vprašanje, ra-J skrbno pripravljena po diplo-
ko je s sklicanjem konference o razorožitvi, je Scelba danes odgovarjal dokaj izmikajoče. Dejal je, da danes ni mogoče govoriti o metodah, po katerih bi se bilo treba ravnati, da bi Italija želela sodelcvati na takšni konferenci. če bi bila sklicana. Neeaj več je o tem vprašanju govoril Martino m dejal, da bi
matski poti in sestavljen bi r.ural biti natančen dnev" red, ki naj bi obsegal predvsem vprašanja Avstrije, čije in razorožitve Jutri bosta Scelba (ki je včeraj v Montrealu postal častni doktor tamkajšnje univerze) in Martino s posebnim kanadskim letalom odpotovala v Washington.
BRUSELJ, 26. — Tako imenovani «pohod na Bruselj«, ki so ga organizirali katoličani, je doživel neuspeh, čeprav katoličani in njih voditelji zatrjujejo, da današnje demonstracije pomenijo zanje ((veliko zmago«. Zatrjujejo tudi, da je v prestolnici demonstriralo okoli 70.000 oseb, kar pa z vladne strani zanikujejo in omenjajo mnogo manjše število. Kljub strogim ukrepom, ki so jih odredile oblasti, se je številnim demonstrantom iz drugih krajev, zlasti pa iz | flamskih pokrajin posrečilo | skrivaj priti v mesto, kjer so i se zbirali v manjših skupinah I na več krajih in nato ob dogovorjeni uri šli v povorkah ] proti sredini mesta. Nad 7.000 l orožnikov poleg agentov red-| ne policije in posebnih oddel-I kov vojske je bilo razmeščenih na raznih krajih, da preprečijo nerede in onemogočijo združitev posameznih povork.
Ze zjutraj je policija začela kontrolo in aretirala okoli tisoč oseb, ki so prišle iz drugih krajev.
Ze okoli 12.30 je prišlo do manjših incidentov, ko je policija začela razganjati prve povorke. Policija je ponekod uporabljala proti demonstrantom hidrante in solzilne bombe, ker so jo ti napadli s kamenjem. Na splošno pa je zelo taktno nastopala in nikjer ni prišlo do hudih incidentov ter je bilo le nekaj laže ranjenih. Taktika policije je bila v tem, da je blokirala posamezne predele mesta in zdrobila povorke na več delov, tako da se demonstranti niso mogli zbrati v večjem številu na enem samem kra-
3UŠocialisti niso organizirali protidemonstracij. Voditelji so pozvali pristaše stranke, naj ščitijo socialistične sedeže, da bi preprečili morebitne napade katoličanov. Njihovo glasilo «Peuple» pa je včeraj opozorilo, da bodo socialisti na vsako nasilje katoličanov odgovorili z odločnim udarcem.
Demonstranti so v jutranjih urah v Bruslju zažgali avtomobil, ki je prevažal izvode nekega liberalnega lista,
Manjše demonstracije so bile tudi drugod. V Turnhoutu v pokrajini Antverpna so skušali demonstranti prekiniti promet, s tem da so poškodovali ceste in postavili barikade iz hlodov. Ze v predmestjih Bruslja je poli-
cija ustavila več demonstrantov, ki so z raznimi vozili prihajali iz bližnjih flamskih krajev.
Okoli 15. ure pa se je že opazila trudnost med demonstranti, ki pa so se v glavnem izogibali incidentov. Le tu pa tam so vzklikali proti prosvetnemu ministru. Odbor, ki je organiziral današnje demonstracije, je pozneje priznal, da sta policija in orož-ništvo korektno nastopala, Predsednik demokristjanske stranke Lefevre je izjavil, da pomenijo današnje demonstracije «popoln uspeh«. Priznal je nato korektno ravnanje policije in je dodal, da bo «de-mokristjanska stranka nadaljevala sedaj svojo akcijo izključno v parlamentu«.
Notranji minister Pierre Vermelyen pa je izjavil časnikarjem, da «demokristj_an-ska stranka ni bila zmožna organizirati manifestacij«. Poudaril je nato zmernost in taktnost policije ter je sporočil, da so aretirali nekaj sto oseb zaradi protizakonite noš-
nje orožja	,	...	1	dni podoisala v Beogradu trgo
d e m o k r i s tj a ns k > h vjnski Sp0razum z Jugoslavijo, katoliških voditeljev i	!	je danes prispela na Reko. De-
namen današnjih demonstra- jegacjja s, je ogledala reško cij doseči um,!c načrta zako- prjstanjšče in ladjedelnico “ šolah, toda njih skriti -
slov v jeklarni sestavila ob prihodu Italije v Trst epura-cijsko listo, na kateri je bil seveda Stepančič na prvem mestu, in po kateri bi morala tovarna odpustiti večje število antifašistov. Poskus se jim je tedaj izjalovil, vendar je sedaj uprava tovarne izkoristila priliko, ko se zaprti tovariši ne morejo niti po sindikatih niti po drugih forumih braniti, in Stejiančiča ter Plečnika odpustila.
Policijska obtožba torej, ki jo zaenkrat ni potrdila niti sodna preiskava (ki še vedno traja), je prinesla prve posledice:	ni	dovolj antifašista
spraviti za zapahe, temveč ga je treba vreči tudi z dela. Prehajamo torej v dobo, ko sta revanša in maščevanje dovoljena in to kljub čl. 6 Memoranduma, ki izrecno pravi, da ne bodo storili nobenih pravnih in upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo p roti osebam, ki pridejo pod civilno upravo te ali druge podpisnice sporazuma.
Policija je akcijo začela in kvestor hoče na vsak način dobiti ime «bonifikatorja», kakor ga imenuje fašistični «Messaggero Venetou. Koliko se. mu bo posrečilo «bonifici-rati» mesto, nam bo pokazala zgodovina. Tudi mi želimo bonifikacije in dela kvestorju in njegovemu letečemu oddelku ne manjka: če že noče iskati zločincev za umor Hlače, Ca-stagne.Planinška in drugih, naj vsaj preišče zadevo v zvezi z odkritjem opromne zaloge brzostrelk in municije v železniškem skladišču. Sicer je ostalo nerešenih v zadnjem času, ko je kvestor že sedel v Trstu, nekaj roparskih napadov in vlomov v železne blagajne. S lem bi kvestor resnično bonificiral mesto in ne z aretacijo antifašistov, ki niso imeli nikoli opravka s policijo za kriminalna dejanja.
Rekli smo že, da je policija obtažila. Rutfirm, Prunka, Stepančiča. tPlŠčntkii,: • Sancina, Hrovati i,l" tudf odsotnega Bensija ropa. Na kakšni pod-lagi, ne vemo, ker je morala policija sama po poveljniku letečega oddelka priznati, da je Bensi denar in samokres izročil v bolnišnici. Kakor se vidi, si nihče od aretiranih ni hotel »pridobiti sebi ali drugim nedovoljen dobiček», kakor predvideva v zvezi z ropom čl. 628 kazenskega zakonika.
Poleg tega ne more policija trditi, da so Skedenjci hoteli ubiti Aleccija zgolj zaradi njegovih 16.000 lir. Dejstvo je, da je prav posest samokresa provocirala antifašiste, ki so le dan prej na lastne oči videli ranjene tovariše. Policija sicer trdi tudi, da je Alecci imel orožni list. O posesti dokumenta ne dvomimo: dvomim n pa v njegovo valjavnost. V Trstu nikakor ni bil veljaven, ker ga ni izdala, kakor je predvideval proglas maršala Alejcandra, Zavezniška vojaška uprava. In če je bil Alecci eden tistih, ki je prišel v Trst ojačit skupno z ostalimi im-portiranlmi osebami ((ogrožene branilce italijanstva Trsta*? LalTko policija dokaže, da to ne drži? Izgovor o trgovanju z oljem je namreč ne le absurdna, temveč tudi smešna teza.
Ponovno torej trdimo, da je škedenjski dogodek politične narave, in zahtevamo, da se izvaja člen 6 Memoranduma in aretirani izpustijo na svobodo.
Besed o pomiritvi je bilo dovolj, vendar dokazov do sedaj še nismo imeli priliko videti. Najboljši dokaz pa je spoštovanje Memoranduma, ki je kakor je izjavil prof. Lonza na včerajšnjem kongresu Socialistične stranke Julijske krajine, asad mednarodnega kompromisa, ki ga je Italija zavestno sprejela. Memorandum je zadnji akt mirovne pogodbe in temelj za vsako REKA. 26.	—	Romunska	mirno sožitje je spoštovanje
tigovinska delegacija, ki je te [sprejetih obveznosti in pogodb.
Trst je imel od prejšnje «hlad-
predvsem za politično oblast v deželi in zato, da razbijejo sedanjo vladno koalicijo in da se zopet polastijo oblasti
Ker je položaj katoliške stranke v parlamentu prešibak je skušala z demonstracijami izsiliti preklic zakona o šolski reformi. Pri tem jo je močno podprl Vatikan, ker je zanj važno, da bi ohranil svoj položaj v Belgiji. Toda vlada je odločena do kraja izvesti napovedane reforme.
Predsednik demokristajnske stranke je nocoj zagrozil, da bodo katoličani nadaljevali vsakovrstno akcijo da dosežejo umik .. vladnega načrta Omejili se bodo na borbo v parlamentu, samo če bo vlada zamenjala sedanji načrt z drugim, «ki bo sprejemljiv za vso državo«.
Romunska trg, delegacija na Reki in v Ljubljani
- ,	,	«Tretii	maj».	Zvečer	so ro-
namen je doseči ostavko vla* j mun^i predstavniki odpoto-de in po možnosti nove vo-1,* y Ljubljan0, litve v upanju, da pridejo zo-
pet na oblast Tajna pogajanja med socialističnimi in katoliškimi prvaki, da bi dosegli kompromisno rešitev niso uspela zaradi nepopustljivosti katoličanov, ki bi hoteli še dalje obdržati svoje privilegije glede šolstva, ki so jih ustvarili v dolgi dobi, ko so bili na oblasti. V tem času so si u-stvarili tak šolski sistem, ki je spravil večino belgijskega šolstva pod njihovo kontrolo. Po vojni je bilo v njihovih rokah okoli 60 odst. šol. ki so dobivale državne podpore. Vlada, sestavljena iz socialnih demokratov in liberalcev hoče ukiniti sistem podpor in spremeniti položaj, ki_ so ga do sedaj imele katoliške osnovne, srednje in tehnične šole. Po novem načrtu zakona naj bi vsaka nova osnovna šola bila državna, privatne šole so bile doslej v Belgiji domena katoliških političnih aktivistov. Zato je vprašanje nadzorstva nad šolami tudi boj za kontrolo nad volivci-S tem da se krščanski social-ci potegujejo za ohranitev sedanjega sistema, jim gre
ne vojne« le izgubo in memorandum je položil temelje za ureditev odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Treba Je takoj začeti izvajati njegove določbe, da se omogoči mirno sožitje z narodnimi manjšinami«.
Tov. Butar, eden od aretiranih škedenjskih antifašistov, v bunkerju. In tega borca, kakoi tudi ostale tovariše, je policija obtožila kriminalnega dejanja ter noče priznati v uboju ■trgovca Aleccija« zgolj politično dejanje.
»HIMl IV-KI IIM;n
Na današnji dan so se leti 1941 svobodoljubne sile Jugoslavije uprle protiljudški politiki Cvetke vit- Mačkove vlade in jo strmoglavile.
1
Danes, NEDELJA 27. marca
Rupert, Srdan . Sonce vzjde ob 5.57 id zatone 18.25. Dolžina dneva 12.28- u*-vzide ob 7.19 in zatone on Jutri, PONEDELJEK 28. marca Janez Kap., Siamnur _
N /
NOVA KRŠITEV DOLOČB POSEBNEGA STATUTA
Slovenskih strokovnih tečajev nočejo spremeniti v strok, šole
Sindikalne vesti
Pismo gen. komisarja dolinski občini, v katerem sporoča, da ind. strokovnega tečaja v Dolini ne bodo spremenili v strok, šolo, ker «tega obstoječi odloki ne predvidevajo...«
Generalni komisar dr. Pala-mara je z dopisom od dne 15. t. m. obvestil občinsko upravo dolinske občine, da slovenskega strokovnega tečaja v Dolini ne bodo spremenili v stalno inudstrijsko šolo, ker «tega ne predvidevajo obstoječi odloki.«
S to odločitvijo je generalni komisar grobo prekršil londonski memorandum, kjer je v prilogi Posebnega statuta, ki obsega seznam obstoječih šol na obeh področjih, jasno in dobesedno rečeno, da se «navedeni strokovni tečaji spremenijo v strokovne šole v skladu z italijanskimi zakoni«. Med navedenimi tečaji je seveda tudi dvoletni slovenski industrijski strokovni tečaj v Dolini, ki je v šolskem letu 1953-54 imel 97 učencev.
Strokovne organizacije slovenskih šolnikov kakor tudi slovenske politične organizacije se v okviru borbe za stalnost naših šol že dolgo časa borijo, da bi bili slovenski strokovni tečaji na Opčinah, v Nabrežini in v Dolini spremenjeni v stalne triletne strokovne šole, ker je v tečajih kakršni so sedaj, pouk močno oviran. Toda vse zadevne prošnje in vloge so vedno naletele na gluha ušesa šolskih oblasti ali kvečjemu na ((razumevanje«, ki pa ni nikoli seglo tako daleč, da bi dalo pozitivne rezultate. Nasprotno, v tej zvezi je prišlo, lani tik pred začetkom pouka celo do grobe diskriminacije. , . ko so bili kar trije italijan- Javnosti, ski dvoletni strokovni tečaji na Opčinah, Vrdeli in pri Sv.
Soboti spremenjeni' v triletne strokovne šole, medtem ko so slovenski tečaji še naprej ostali tečaji, čeprav je na primer italijanski tečaj na Opčinah imel takrat več kot 100 učencev manj kot slovenski.
Londonski sporazum je dal slovenski tržaški javnosti u-pravičeno upanje, da se bo v duhu razumevanja in sprejetih obveznosti tudi to vprašanje ugodno rešilo. Toda dnevi in meseci se odmikajo, a slovensko šolstvo je še v prav takem zapostavljenem položaju kot je bilo pred londonskim sporazumom in slovenski strokovni tečaji so še vedno samo tečaji in ne šole kot
določa Posebni statut. To dejstvo je napotilo Zvezni odbor strokovnih org. slovenskih šolnikov, da je s pismeno vlogo 10. t. m. ponovno opozoril generalnega vladnega komisarja na vprašanje slovenskega šolstva s prošnjo, da se na osnovi Posebnega statuta čimprej pristopi k rešitvi naslednjih najvažnejših problemov:
1. Uzakonitev slovenskega šolstva in s tem priznanje njegove stalnosti;
2. Spremenitev strokovnih tečajev v strokovne šole;
3. Ureditev stalnih mest na sedaj obstoječih šolah po spremembi tečajev v strokovne šole;
4. Imenovanje vodstvenega, učnega, tehničnega, upravnega in pomožnega osebja v stalnost.
Zvezni odbor v utemeljitev svoje zahteve v drugi točki navaja, da so skoraj vsi naši strokovni tečaji (nabre-žinski, openski in dolinski) v letih svojega obstoja in delovanja s številom otrok pokazali, da lahko delujejo kot samostojne triletne strokovne šole.
Toda kot dokazuje pismo dolinski občinski upravi, komisar Palamara ni tega mnenja in mu je manj neprijetno pogaziti jasno določbo posebnega statuta, pod katerim je kot prvi podpisan ravno predstavnik njegove države, kot pa ugoditi upravičeni in utemeljeni zahtevi slovenske
prijavijo na komisariatih PS vsi tujci, ki se še niso prijavili, ne glede na dosedanjo proceduro v zvezi z začetnimi črkami njihovih priimkov.
Do 31. Km. zadnji rok za prijavo dohodkov
Ministrstvo za finance sporoča, da 31. marca nepreklicno zapade rok za prijavo dohodkov («Vanoni»). Davkoplačevalci, ki bodo predložili prijavo po tem roku, bodo kaznovani po zakonskih predpisih. Prijava se mora vložiti tudi, če se niso dohodki prav nič spremelili v primeri s prejšnjim letom.
V sredo ob 18.15 bo v mal dvorani gledališča «Rossetti» zborovanje delavcev SELAD in rekvalificijskih tečajev. Na skupščini bodo razpravljali o nevarnosti, ki preti SELAD kljub zadnjim zagotovilom dr Palamare.
* <( #
V Italiji pričakujejo, da bodo 2. aprila stavkali trgovinski uslužbenci, ker gospodarji nočejo raztegniti poenotenja mezd in plač tudi na to stroko. Doslej se je odločil za stavko samo sindikat trgovinskih uslužbencev, včlanjen v CISL, sindikata CGIL in UIL pa se bosta o stvari šele izrekla. Ce bo stavka po vsej Italiji, bo seveda tudi v Trstu.
š š 4
Za prihodnji teden pričakujejo v Trstu tudi stavko tiskarjev dnevnikov. Včeraj in ponoči so stavkali namreč tiskarji v Milanu. Turinu in Genovi, in sicer v okviru stavk, k:	bodo	zapovrstjo	po vsej
Italiji.
PROTESTNO PISMO MLADINSKIH ORGANIZACIJ PC IN PSI
Nezaslišana prepoved
počastitve antifašističnih žrtev
Na osnovi zakonov PS iz fašističnih časov, je policija prepovedala današnjo spominsko svečanost za žrtvami v Ul. M. d'Azeglio
O Občina obvešča, da se bo
ob koncu tega meseca zaključilo razdeljevanje drv po znižanih cenah v prid brezposelnim in upokojencem INPS.
Zveza mladih komunistov in mladinsko gibanje italijanske socialistične stranke, sta nam poslali v objavo prepis pisma, ki sta ga včeraj naslovili vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari pisma, v katerem protestirata zaradi prepovedi spominske svečanosti, ki bi morala biti danes 27. t. m. ob 10-letnici smrti štirih žrtev na-cifašizma v Ul. Massimo D’A-zegiio. V pismu je poudarjeno, da je to nova kršitev demokratičnih svoboščin, ki jih predvidevata italijanska ustava in izjava o človečanskih pravicah.
KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE JULIJSKE KRAJINE
Uresničenje določb memoranduma
edina pot za mirno sožitje in pomirjenje
Prepoved spominske svečanosti za žrtvami, ki so padle v boju proti nacifašističnemu okupatorju, je vsega obsojanja vredna. Zdi se, da oblastem ni dovolj preganjati antifašiste in zasliševati bivše partizane, temveč da jim je trn v peti tudi spomin na one junake narodnoosvobodilne borbe, ki so padli za boljše živ-
V UL. M. DAZEGLIO Jutri 2*. marca 1955 ob 17. uri bodo člani Zveze partizanov položili venec na spominsko ploščo žrtvam liacifašizma v Ul. Massimo D’Azeglio.
Politični tajnik prof. Lonza je ostro obsodil vse tiste, ki delajo proti uresničenju sporazuma zato, da bi s tem okrepili v Trstu fašizem
Toda če po eni strani to odklonilno stališče, (kakor tudi vrsta drugih) dr. Palamare kaže, da oblasti nimajo resnega namena izvajati določb londonskega memoranduma, pa po drugi strani zahteva od vse slovenske javnosti, od vseh slovenskih strokovnih šolskih organizacij in prosvetnih ter političnih organizacij, da združeno nastopijo v o-brambo interesov slovenskega šolstva in odločno zahtevajo, da se izvajajo določbe londonskega memoranduma.
Stelje tujcev
V zvezi s štetjem tujcev obvešča tržaška kvestura, da se lahko od danes do 10. aprila
Snoči se je začel v Trstu deveti kongres PSVG čigar glavni namen je vključiti Socialistično stranko Julijske krajine v Italijansko socialdemokratsko stranko (PSDI). Kongresa se udeležuje 26 izvoljenih delegatov, med gosti pa je tudi poslanec Cecche-' rini; danes pa bo prisostvoval kongresu tudi tajnik PSDI Matteotti.
Kongres je otvoril predsednik prof. Dulci, nakar je podal politično poročilo tajnik PSVG prof, Lonza. Najprej je poudaril, da so dozoreli pogoji za vključitev v PSDI, kar pa ne pomeni, da se stranka v Trstu popolnoma odpoveduje vsaki avtonomiji ter da bo odslej avtomatično sprejemala linijo in vse politične odločitve PSDI. Dejal je, da so člani stranke dovolj enotni, tako da ne bo vključitev v PSDI povzročila. Ntepste v sil.
m ustim iiih.uka n iMžreutmi nu,ij.usi(i:i;i zutim st. skii
Vloga Kmečke zveze glede imenovanja predstavnika kmetov v trgovinsko zbornico
KifiRuka zveza zahteva, da sk pri določitvi predstavnika kmetoval-cev upošteva, da združuje K/, pretežni del kmetovalcev našega področja in da je zalo najpomembnejša kmečka organizacija
kajti PSVG je bila in je v Trstu edina socialistična alternativa. Tudi v Italiji je možen razvoj in z razčiste-njem, položaja se bo vloga PSDI ; le okrepila saj ni brez sodelovanja te stranke mož-
mednarodno razčiščenje in pomiritev ljudstev, z borbi proti memorandumu hočejo namreč fašisti vzburkati nacionalistično gibanje, ki je škodljiva za delavski razred. Dr. Lonza je pri tem omenil
no nobeno »odprtje na levo«. 1 tudi fašistično nevarnost v vsej Zelo obširno je dr. Lonza go-, Italiji ter dejal, da bi se mo-voril o memorandumu in o fa-: rali uveljaviti zakoni, ki pre-šistični nevarnosti v Trstu in I povedujejo širjenje fašističnih v Italiji. Obsodil je vse tiste, idej.
Kakor smo poročali v naši včerajšnji številki, je bil v osmi številki Uradnega vestnika vladnega komisariata objavljen odlok, ki razteguje italijanski zakonodajni odlok z dne 21. septembra 1944 št. 315 in zakon z dne 12. julija l95l št. 560.
Na podlagi omenjenih zakonov, ki urejujeta poslovanje trgovinskih zbornic, mora biti v upravnem odboru teh ustanov tudi zastopnik kmetovalcev.
Kmečka zveza, v kateri je včlanjena večina kmetovalcev našega področja, je že | večkrat intervenirala na pristojnem mestu, da bi kmetje bili neposredno zastopani v ustanovah, ki imajo opravka
niso v nasprotju z novimi zakonskimi določbami.
Prosimo Vas, da bi pravilno upoštevali, kar smo navedli in da bi zategadelj poklicali zastopnike naše Zveze na razgovor, da bi o zadevi razpravljali.
Podpisana Zveza želi nuditi svoje sodelovanje za rešitev važnih vprašanj krajevnega kmetijstva, ki so večkrat zanemarjena zaradi odsotnosti njegovih zastopnikov v organih, ki odločajo o vzporeditvi pobud v splošnem okviru krajevnega gospodarstva.
Zahteva Kmečke zveze je popolnoma utemeljena. Z raztegnitvijo omenjenih zakonov majo tudi kmetje našega pod
ri pismeno vlogo, sklicuje na omenjeni odlok gen, komisarja in pravi: Podpisana Kmečka zveza, ki ji je bila priznano _pravna ,
dejstvo, da so tukajšnji kmetovalci skoraj 'izključno Slovenci in da prav Kmečka zveza združuje največ kmetov na
osebnost z dekretom Predsed-|tem področju. Vsi naši kmet-stva cone št. 3183/7516 z dne | je so proti temu. da bi ob-17. junija 1950 se obrača na
Prefekturo, da bi se z isto posvetovala glede določitve predstavnika neposrednih obdelovalcev pri Zbornici za trgovino, industrijo in. kmetijstvo.
Smatramo, da lahko podkrepimo ■ zadevno zahtevo z nu-slednjimi dejstvi:
1. Člani Kmečke zveze so iz-ključno nuposredni obdelovalci bodisi posestniki, ki osebno obdelujejo svoja posestva bodis
lasti v tem važnem vprašanju prezrle njihovo strokovno organizacijo in podprle ustanovo, ki se sicer baha. da zastopa tukajšnje kmetovalce, a nima z našimi kmeti nobene zveze in predstavlja v resnici le nekaj italijanskih veleposestnikov in njihove interese.
Sinoči na Kalinari
oaeiujeju suuju (iu«o«■«/*•. i »• * « i I i	» * •
■ najemniki iste katepo- j jdklfucek kunarskead lecdld
bodisi spolovinarji. Iz te-1 l	»	1
rije, bodisi «|
pa vidika	je krajevno naša	Sinoči se je	na Katinari v
zveza edino združenje, ki ob-1 prijetnem in veselem vzdušju sega vse	vrsle neposrednih	,	zaključil prvi	kuharski tečaj,
'obdelovalcev,	ki	ga	je	organiziralo	prosvet-
2 Ker je na področju več	‘	no društvo Lonjer - Katinara.
strokovnih	združenj, je treba	Pod spretnim	vodstvom tov.
upoštevati v pogledu zastopstva — kakor se to izvaja v praksi in je potrjeno 2 ministrskimi napodili — dve vrsti ocene:	a) število vpisanih;
b) celotnost interesov,- ki jih združenje zastopa. Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, ki pa se lahko vsekakor na primeren način preverijo, je razvidno, da ima naša zveza pretežni pomen, bodisi p prvem, kakor v drugem primeru;
3. Ker govori zakon št. 560 o epredstavnikihn (in ne o izbiri med industrijci, trgovci, itd.), kakor je predpideno v zakonu štev. 315, je zakonita naša zahteva zaradi ruzlogov, ki so omenjeni pod točko 2., da se strokovna združenja izrazijo o določitvi predstavnikov. To stališče podpirujo tudi določbe enotnega besedila KZ 20. septembra 1934, št. 2011 s kasnejšimi spremembami, ki so še p veljavi, v kolikor
Marice Čokove se je skupina pridnih deklet s Katinare in iz Lonjerja v dobrih dveh mesecih naučila kar mora znati vsaka dobra kuharica. Kaj vse so se naučile, so dekleta pokazale na sinočnji poslovilni večerji.
Vsa pohvala gre požrtvovalni učiteljici, kateri so dekleta podarile v znak hvaležnosti lep šop cvetja in posebno darilo, pa tudi dekletom ko so s takim veseljem in zanimanjem vse redno obiskovale tečaj. Čeprav so skoraj vse zapo-lene čez dan, so točno prihajale na tečaj in jim ne bo žal. kajti naučile so se dobro kuhati in pripravljati odlično pecivo in slaščice.
Na vrsto pridejo zdaj druge, ki že nestrpno čakajo. Jutri se bo namreč začel drugi kuharski tečai za dekleta in žene. V torelč pa se bo začel v Lonjersju tudi prvi tečaj za ročna dela. Za ta tečaj
se prijavila vsa dekleta, ki so obiskovala prvi kuhar-
so
ski tečaj, pa tudi precej drugih deklet in žena iz Lonjerja in Katinare.
Vojaške vaje na trebenskih travnikih
Čeprav so bila zemljišča v okolici Trebč po odhodu an-gloameriških okupacijskih sil derekvirirana, jih sedaj zopet uporabljajo italijanske čete za svoje vojaške vaje. Tako so včeraj domačini opazovali 17 kamionov in nekaj topov, ki so vozarili po nekdanjih tankovskih poteh in se potem razpršili po travnikih.
Ker to ni prvi primer in je videti, da se bo to še ponavljalo, bi domačini radi vedeli dve stvari; ali so zemljišča še oz. ponovno rekvirirana in kdo jim bo poravnal škodo, ki jo zaradi tega imajo. Poudariti je treba, da so bivši najemniki teh zemljišč plačevali sicer malenkostno odškodnino za uporabo trebenskih travnikov, toda bolje nekaj kot nič! Na vsak način naj vojaške oblasti kmete vsaj obvestijo, da so njihovi travniki vzeli v najem in da bodo zato plačevali ustrezno odškodnino.
Z zidarskega odra je padel
Med delom na pročelju stavbe direkcije saveljskega industrijskega pristanišča, pri čemer je 15-letni Antonino Ro-setti s Trga Venezia stal na 5 metrov visokem zidarskem odru, je mladenič iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje in padel na tla.
Z rešilnim avtom se je zatekel v bolnišnico, kjer pa so mu samo izprali razne praske in mu nudili potrebno zdravniško pomoš ter ga nato poslali s priporočilom 5-dnevnega počitka domov.
ki trdijo, da memoranduma ni mogoče uresničiti, in dejal, da je taka teza zelo nevarna. Memorandum je sad mednarodnega kompromisa, ki ga je Italija zavestno sprejela. Memorandum je zadnji akt mirovne pogodbe in temelj za vsako mirno sožitje je spoštovanje sprejetih obveznosti in pogodb. Trst je imel od prejšnje »mrzle vojne« le izgubo in memorandum je položil temelje za ureditev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Treba je le takoj začeti izvajati njegove določbe, da se omogoči mirno sožitje z narodnimi manjšinami, katerim zagotavlja svoboščine tudi ustava.
Nato je poudaril, da je bila PSVG za plebiscit in proti sklenitvi sporazuma, medtem ko so fašisti in drugi desničarski krogi sklenitev sporazuma zagovarjali. Danes pa isti krogi zahtevajo da se podpisani sporazum ne sme spoštovati, pri čemer se odlikuje zlasti neks dnevnik. Kaj je temu vzrok? Ta list in desničarski krogi bi radi razvneli šovinistične strasti in spravili tržaško javno mnenje na desničarske pozicije ter ustvarili tu takšno nevarno šovinistično gonjo, ki je ne bi mogla odobravati nobena napredna stranka. Fašisti in drugi desničarji bi radi ustvarili tu re-vanžno vzdušje, polno groženj za mir in mirno sožitje. Zato so danes socialisti za uresničenje memoranduma, pa čeprav so bili pred njegovo sklenitvijo proti. To je namreč edina, pot, ki dopušča
v svojem poročilu je dr. Lonza omenil tudi odnos PSVG do krajevne organizacije PSI, ki v nacionalnem vprašanju naravnost konkurira z misini, kdo bo bolj nacionalističen. Potem je prešel na gospodarsko krizo v Trstu ter dejal, da se bo ta kriza lahko prebrodila le z globokimi reformami v gospodarskem u-stroju. Ne gre za moledovanje pomoči, marveč za okrepitev proizvodnosti in za nadomestitev vodečega gospodarskega sloja, ki je v vseh teh letih slabo predstavljal tržaške gospodarske zahteve ter tudi slabo uporabil znatno pomoč, ki je je bil deležen Trst. Opozicija proti prosti coni izhaja prav iz teh krogov, ki se boje, da bodo z pjo prizadeti njiho-f vi egoistični interesi in privilegiji.
Nato je govoril o zahtevi po ladjah in pomorskih progah, pri čemer pa je treba upoštevati mednarodno funkcijo tržaškega pristanišča. Kar se tiče rotacijskega sklada, se mora uporabiti tako, da bo čimbolj okrepil tržaško gospodarstvo in omogočil tudi napredek njegovega ustroja. Odločno se je zavzel za uresničenje proste cone ter za vključitev Trsta v avtonomno deželo Furlanija—Julijska krajina. Svoje poročilo je končal z u-gotovitvijo, da se bliža proslavljanje desetletnice odporniškega gibanja. Prav ob tem proslavljanju je treba strniti vse antifašistične sile in napraviti močan jez proti obnavljanju fašizma.
Lahko rečejo, kar hočejo-..
.. . lahko delajo kar hočejo: nalivnega peresa BERNUM ne zna nihče posnemati, BERNUM je izrecno nalivno pero za vse sloie. 25°/ popusta delavcem in uradnikom Cena 1.000 lir z jamstvom nri PAPIRNICI IN TISKARNI
tjenje vseh nas. Vseeno je, kdo je spominsko svečanost organiziral: dejstvo je, da se na podlagi predpisov javne varnosti, ki izhajajo še iz časov fašističnega režima, prepoveduje proslava žrtev, ki so padle prav v borbi proti na-cifašizmu. To je višek, posebno še če pomislimo, da se raznim neofašističnim strankam dovoljujejo zborovanja in kongresi kot v posmeh žrtvam protifašistične borbe.
Zato se pridružujemo protestu proti taki diskriminacijski politiki odgovornih oblasti, ki žali spomin padlih junakov in zahtevamo, da se s takim ravnanjem enkrat za vselej preneha.
S kolesom sta padla
Ob 18.50 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 15-let-nega Fulvija Sbrocchija in 11-letnega Marina Vecchieta iz Ul. Campanelle, ki sta med vožnjo s kolesom, ki ga je vozil prvi, padla na tla.
Sbrocchija so zaradi verjetnega zloma roke pridržali na ortopedskem oddelku, medtem ko so drugega po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Prvi bo okreval v 4 ali v primeru zloma v 49 dneh, medtem ko bo Vecchiet že v nekaj dneh okreval.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 27. t. m. bo v pro. slorih kluba. Ul. Roma 15-11., običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Dospel je katalog Jugoslavije za 1, 1955.
Poškodba pri telovadbi
Zaradi zloma leve podlahtni-ee so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku 16-letnega Giuseppa Posarellija iz Ul. Roma 20, ki je povedal, da se je poškodoval med sko-
U. Bernardi. Trst. Ul. Mazzini 44 kom v *iin0 pri šolski tel°'
izdeluje tudi ŽIGE fz, specialnim postopkom; izdelava.
gumija s
takojšnja
vadbi.-
Po mnenju zdravnikov bo Posarelli okreval v 15 ali v 20 dneh-
Nove slovenske knjige
Ivan Cankar: Izbrana dela, VII. del, platno, 600,— lir.
Miško Kranjec: Zgubljena vera, polplatno, 1.050,— lir.
Emile Zola: Pariz, polplatno. 780.— lir.
Herman Wouk:	Upor
na ladji Caine, platno, 1.020.— lir.
Ignazio Silone: Prgišče robidnic, plat., 470.— lir.
Johanna Spyri: Heidi, broš., 300.— lir.
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici, Sesljanu in na Opčinah.
Od iičerai do danes
V OKVIRU VSEDRŽAVNE KONFERENCE 0 »VI08USN'H PROCAH
PRVA SKUPINA ITAL. TURISTOV
obiskala včeraj Postojnsko jamo
Gostje so bili navdušeni nad lepotami Postojnske jame - Diskusija o turističnih progah, ki jih vzdržujejo tržaške družbe
Huda nesreča ribiča v ribiškem naselju
V trenutku ko je 29-letni Concetto Lanza iz ribiškega naselja pri Stivanu razkladal motor svojega čolna z vozička, pri čemer mu je pomagal brat, je breme padlo nanj in ga podrlo na tla.
V bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, so mu ugotovili poleg drugih poškodb tudi verjetni zlom lobanje in noge, zaradi česar so ga morali pridržati s prognozo okrevanja, razen seveda če ne bodo nastopile komplikacije, v 20 ali 60 dneh na I. kirurškem oddelku.
Udeleženci VII. meddržavne konference za turistične avtomobilske proge so včeraj dopoldne obiskali Postojnsko jamo. Kot ugotavlja uradno poročilo tiskovnega urada konference. je ta obisk tembolj pomemben, ker je to prva večja skupina italijanskih turistov, ki je po vojni obiskala jugoslovanske turistične kraje.
Udeleženci konference so odpotovali iz Trsta ob 9.30 zjutraj, si ogledali Postojnsko jamo. kjer so jih postregli s tradicionalno slivovko in se vrnili v Trst okrog 2. ure popoldne. Delegati so bili tako z obiskom Postojnske jame kot s kratkim bivanjem v Postojni zelo zadovoljni.
Popoldne je konferenca nadaljevala s proučevanjem u-stanovitve posameznih prog v Sardiniji in Furlaniji—Julijski krajini. Obsežnejša diskusija se je vnela zlasti ob 8- progah v Furlaniji, kjer so štiri lokalne družbe («Ribi», «SA1TA». #SGEA» in «La Gradese«) obtožile benečan-sko družbo »FAB« ostre in celo nelojalne konkurence. Samo ena izmed teh 8 prog neposredno zanima Trst in to novo ustanovljena proga Gra-
dež - Akvileja - Redipulja -Gorica - Trst - Gradež, ki bo imela čisto turistični značaj in bo na njej vozil avtobus v poletnih mesecih samo enkrat na teden. To progo bo ustanovila goriška družba «Ribi».
Danes dopoldne bo kongres razpravljal o 27 turističnih progah, katere vzdržujejo razne družbe iz Trsta in bo po diskusiji o nekaterih splošnih vprašanjih končal z delom.
Na železniški oostaji si je zlomil nogo
Kljub temu, da se je 77-letni Arturo Pino iz Ul. Pondares že pred 10 dnevi ponesrečil, pri čemer si je zlomil stegnenico leve noge, se je šele včeraj zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali sprejeti na ortopedskem oddelku. Mož, ki bo zelo verjetno okreval v 10 ali 70 dneh je izjavil, da ga je pri vstopu na vlak v Nabrežini nekdo porinil, zaradi česar je padel med pločnik in vlak, ki je bil tedaj ustavljen pred postajo.
ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE
Dne 26. marca se je v Trstu
redilo 7 otrok, porok ie bilo 6. unu\o pa je 6 eseb.
POROČILI SO SE:	lekarnar
Rimigio Bracci in gospodinja Silvana Zollia, težak Alberto G-u-b ssicli ir. frizerka Gioconda Bulo, delavec Giuseipne Zonta in pletilja Miranda Cernecca. trgovec Oskar Buchbinder in gospodinja Giova>nna Cattarhni, Inženir Erneste De Petris in gospodinja Bianca Sasso, težak Giordano Pis-saco in gospodinja Itala Bolčič.
UMRLI SO: 78-letni Giovamii Vascotto, 59-1 et ni Gaetano Morana, 58-:etna Kristina Trobec por. Pasceli, 76-letna Rosa Hirschler vd. Fischl, 67-letna Gilda Leban vd. Taurchin, 66-letni Karel Purič.
LOTERIJA
BLNETKE
PARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
MILANO
N A POLI
PALERMO
F.OMA
TORINO
66	16	33	9	63
16	57	28	86	29
16	45	38	83	24
76	87	27	12	69
18	24	42	56	8
28	40	59	51	41
17	12	87	80	77
44	21	48	34	14
16	68	88	12	44
50	43	74	4	17
VREME yCEHAJ
Najvišia temperatura 12.5, naj-nižja 8.7, ob 17, uri 12. Zračni tlak 1016.9 pada. Veier 7 km na uro sevečozahodmk, vlaga 84 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Koma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mai-chio, ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiappaielli 58:	Harabaglia v
Barkovijah in Nicoli v Skednju.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vr.rizo. Ul. Bernini 4; Godina E-nea, Ul. Ginnastica 6; Al Llovd, Ul, Orologio 6; AHa Madonr a dej Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Bucnarroli. U; Spo.iza, Ul. Mor.iorsino 9 (Rojan),
fJllQ
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
1955
Danes 27. marca ob 20.30 uri V AVDITORIJU v TRSTU
. premiera
komedija v dvanajstih slikah Spisal:
VVilliara Shakespeare Prevedel: Oton Župančič Režiser in scenograf: inž. arh. Viktor Molka k.g.
Asistent režije:
Soča Hafner Kostumi:
Alenka Bartl-Serša k. g. Scensko glasbo komponiral Ubald Vrabec
Osebe: Baptista, bogat plemič iz Padove - Modest Sancin; Vincentio, star plemič iz Pize - Stane Raztresen; Lucentio, Vincentijev sin - Silvij Kobal; Petruccio, plemič iz Verone - Miha Baloh; Gremio in Hor-tensio, Biankina snubca -Rado Nakrst in Julij Guštin; Tranio in Bion-dello, Lucentijeva služabnika - Stane Starešinič in Josip Fišer; Curtis in Grumio, Petruccijeva služabnika . Anton Požar in Jožko Lukeš; šolma-šter - Danilo Turk; Katarina in Bianka, Baptistovi hčeri . Zlata Rodo-škova in Tea Starčeva; Vdova - Leli Nakrstova; Krojač - Srečko Košir.
Baptistovi in Petruccije-vi služabniki, godci, paži, birič. — Godi se v Padovi. nekaj v Petruccije-vem selskem dvorcu.
1955
Jutri 28. marca ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11. danes 27. in jutri 28. t. m. od 11. do 13. ter od 16. do pričetka predstave.
Danes 27. marca 1955 ob 10.30 dopoldne
bo nastopil v Ul. Mon-tecchi štev. 6/IV
LUTKOVNI ODER Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO
VESELO DRUŠČINO
Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR*
vabi na
Itlebni
ki bo danes 27. marca ob 20.30 uri
v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/IV.
DIJAŠKA MATICA V TRSTU
1955
priredi danes 27. marca ob IS. uri v dvorani Konsumnega društva na KONTOVELU
PROSVETNO
PRIREDITEV
pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma t veselim, pestrim sporedom.
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH vabi na GLASBENO POPOLDNE danes 27. t. m. ob 17. uri v društvenih prostorih pri Gregoriču, kjer bodo nastopali najmlajši z glasbenimi točkami.
Vabljeni so posebno starši nastopajočih, kakor tudi drugi prijatelji mladine.
V PETEK 1. APRILA bo izšel humorističen list
«APRI L»
V prodaji bo v vseh
kioskih.
LJUBITELJI
NASE KNJIGE!
Oglejte si nove, močno znizane cene slovenskih knjig v knjigarnah v Trstu, Gorici, na Opčinah in v Sesljanu.
Ne bo vam zal.
PROSVETNO DRUŠTVO «ZARJA V SVOBODI« V SEMPOLAJU ima danes razstavo slovenske knjige za sedežu društva. Vabimo vaščane in prebivalce okoliških vasi, da si ogledajo lepe slovenske knjige.
( OLEPAtlSČA )
SNG
Danes: cb 20.30 v Avditoriju premiera Shakespearove komedije ((Ukročena trmoglavka«. Ponovitev jutri ob 20.30.
VERDI
Danes ob 17. uri: «Važr.o je biti odkrit« v izvedbi skupine Calir.dri-ZoppeUi-Volpi-Masiero TEATRO NUOVO
Četrtek: koncert pianista Alfreda Cortota. Izvajal bo skladbe Chopina in Schumanna. Prodaja vstopnic se začne jutri ob 10. uri.
»lil'
Hill!
Franina: 20.30 Glasba po - t v hrvaščini; 21.00 Zabavne lodije; 22.30 Glasbeni m02!1 s i, U )	J A
327,1 m, 202.1 m, 212.4 » 00. 7.00,
Gon,,
ljt
Evcelsior. 14.30: «Bosa grofica« A Gardner, H Bogart Fenice. 14.00: »Atila«, A. Qumn, S. Loren,
Nazional*. 14.15: »Divii nokturno«, B Stanvvvck, F. McMucay Filodrammatico. 14.30: «Med dve' ma ljubeznima«, G. Garson, R hvan
Supercinema. 14.00:	«Venerino
znamenje«. V De Sica. S. Loren.
Arcobaieno. 14.00: «Zvon je zvonil«. J. Payne, L Scott.
Astra Rojan. 14.00: ((Odisej«, S, Mangano, K, Douglas.
Capitoi. 13.30: »Egipčan Sinuhe«, J. Simmons.
Crisiallo. 13.30: »Rapsodija«, E Tavior
Grattacielo. 14.00: »Rose Marie«, A. 81yth, F. Lamas Alabarda. 14.00: »Zvezda Indiie«, C. Wilde.
Ariston. 14.00: ((Varietejska predstava«, F. Astaire.
Armonia. 14.00: «Sužnja in gospa«. S. Hayward.
Aurora. 14.00: «B i U West, brat Indijancev«, J. Cbandler. Garibaldi. 14.00: «Morje i zgubi je ni h ladij«, J. Dereik.
Ideale. 14.00: «Sladka groza«, J. Wyman
Impero. 14.30:	«Kruh, ljubezen
in ljubosumnost«, G LoPobr,-gida.
Itaha. 14.30: »Prihajajo dekleta«, A. Dahi.
S. Marco, 16.00: »Zgodba o treh ljubeznih«, K. Douglas Kino ob morju. 14.00:' »Sinha Moha«
Moderno. 14.00: «Od tu do večnosti«. B. Lancaster.
Savoba. 14.00: »Steza slonov«, E. Taylor.
Viale. 14.00: «Predstraža pekla«, F.. Cameron V it torio Veneio, 13.30: «Mogam-bo», C. Gable Azzurro. 14.00:	»Hondo«, John
Wayne.
Belvedere. 14.00: «Luisianski pustolovec«, T. Povver.
Marconi. 14.30: »Tujec v domovini«. G. Montgomery.
Massimo. 14.30: »Mala svetnica«, V Lisi
Novo cine. 14.00: »Pandora«, A. Gardner.
Odeon. 14.30: »Dvoboj na Sierri Madre«. R. Mitchum.
Radio. 14.30: »Kccissov sin«, R. Hudson.
Secolo. 14.00: »Megla nad Rckav-skim prelivom«, E. vvul-iams. Venezia. 14.00: »Samo eno poletje je plesala«. U. Jacobson. Mladoletnim prepovedano.
Skedenj. 14.00: «Vesela vdova«, L. Turner. F Lamas.
Kino na Opčinah. 14.30: »Latinska ljubimca«, L, Turner, R. Mor.; alba n.
NEDELJA, 27. marca TUNI' FONTA.IA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Lahke melodije; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; 11.10 Priljubljene lahke melodije: 11.45 Vtsela glasba; 12.00 Oddaja za najmlajše — Mihael Jeras: Jurčkovo potovanje: 12.30 Iz operetnega sveta; 13.00 Glasba po željan; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Pestra operna glasba; 15.30 Nastop harmonikarjev Tarabocchia: 15.50 Liszt: Madžarska rapsodija št. 2; 16.00 Malo za šalo — malo zares; 10,15 Priljubljene melodije; 17.00 Poje zbor Slovenske filharmonije; 18.00 Franz Lebar: Vesela vdova, opereta v 3 dejanjih; 19.00 Naši književniki pred mikrofonom: Avguštin Zel e; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Zabavna glasba; 20.30 Rossini:	Viljem
Tell, opera v 4 dejanjih - I, in II. dej.; 22.45 Večerni ples,
i lf N ■	..
7.30 Jutranja glasba; 8.45 Fu-niculi funicula: 9.15 Iz del velikih mojstrov; 13.25 Trije asi v rokavu: 14.15 Igra pianist Lucia-no Sangiorgi; 14.30 El campanoii; 15.50 Operna glasba; 17.30 Simfonični koncert dirigira Atoalfo Argenfo; 19.45 Šport, 21.0a Alie-gretto, skoraj revija.
k o i* »; K
254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45 13.30, 14.30	19.30	m	20.30.
Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00.
Italijanska poročila: 6.15 12.30, 17.00, 1900	in 23.00
lz naših	listov	v	slov.:	vsak
dan (razen nedelje iti ponedeljka) ob	14.36
lz naših	listov	v	ital.:	vsak
dan (razen nedelje in ponedeljka) ob	17.06
7.30	Jutranja	glasba: 7.45 Ju-
li a n.j a glasba; 8,15 Iz domač.h logov v nedeljsko jutro; 8.40 Za naže kmetovalce; 9.00 10. ob et-nica osvoboditve — tekmovanj; šolskih aktivov	— IV. oddaja:
10.00	Glasbena	matineja; 10.30
zena	in dom;	11.00 Nedeljski
simfonični koncert: 12.00 Igramo za vas;	13.45	Glasba	po	Željah;
13 00 10. obletnica osvoboditve -tekmovanje «Svobod» in prosvetnih društev - III. odda.ia; 16.00 Promenadni koncert; 16.30 Izbrano cvetje z domače grede: 17.03 Lahka glasba; 17.15 Luigi An-tonello:	»Lovrenc	in	njegov	od-
vetnik«, slušna igra v I.; 18.15 Plesna glasba; 19.10 Speri: 19.15 Večerni predtakt; 20.15 Jurina in
Poročila ob 5.00. 6.C0. 5.00. 17.00 m 22.00. 8.00 O športu in
8.15 Domače pesmi za_J*^$
deljslm jutro; 9 00 Otro»(£ stava: Iz živalskih narodi zgzJirl. mi (v priredbi Pavla 9.30 Lahka in operetna VM,, 10.00 Družinski P08ovorLI»iC Dopoldanski simfonični * -jj 11.20 Lahek opoldanski spored; 12.00 Pogovot 5 FJj šalci; 12.10 Venček sloVf. # narodnih; 13.30 Želeli ** -j* slušajtei; 15.15 Lahka -
15 20' »Po naši lepi dežel^
Nande "zužeič" Križem P» K vem; 16.00 Pesmi in dov Jugoslavije:	16.30'
nedeljsko popoldne; 1».W r ^ nadnj koncert; 20.00 60 n3 -z bavne glasbe iz Radia ".,j) 21.00 Kulturna kronika: »■' černi operni koncert.
n.lEVl/U* ,i 14.50 Športni popoldan. ^ Izven sporeda; 17.30 Rie?®d-vatico: «Prazniškj uhani«, 4 d i ja; 20.45 Izbor iz fihnO;. Najsrečnejši; 22.15 Nov •»■Zn
OitIpIzu nonrovi riamO!
c'.;:
ijei.
fUd
r1
Vi h M
;> .
tofllu
Httj »ttn "> m
lotil h o. hej,
seti
lent
lito
Wro:
Jl'sra
h« , scej,.
Si
v
fc*
Ooieka na.pravi damo; 23.0
K
TRSI Ul. sv. Fran. čiška 20/111. tel. 37-338
t?'«
Rij
^iii
h‘
sprejema m-serate. male oglase, osmrtnice W od 8. do 12.30 in od 18. ure.
Mal/ ogla*
KOLESA, moška in z'"ft)US!; 8.000 lir, kolesa za pr«v®4 gor po 24.000 lir, motorna c0i, po 50.000 lir. na obroke.
Ul. Pieta 3.	«	^jtii
POSTELJE, OMARE z 2 jzd^ cene zelo ugodne. Lastna^ ^ va. tudi na obroke. Ul. cia 15-A.	eyfOP!
C
j
K
K:
t-
F,,
Vej
i
Oko
MNOGO KANADČANOV '
skih narodnosti se ten ^ v-
z Jugoslovankami ,d° „v0je
Ir.teresentke n3j javijo “stoPnj-. slove generalnemu	m
znanega nemškega ifistu• jg F* ner za Kanado: Mr. Luo^ n ter, 117 Hunter St. " milton-Ontario, Canada-AVTOMOBIL «1100 E» Lo#* nem stanju z radiom. Telefon 31-857.	gri£
N.
S
'it,
s
••
NATANČNA IZDELAV*, > V
nih plaščev pUSe na jr»e * | It) čine tn vseh vrst	r5*
ume m v oči i v	r'orOl*
izdela Mermoglia, Ul. 4.
K.
VILA IN ZEMLJIŠČE
iožu naprodaj ali za v Trstu. Telefonirati n JijK DVE POSTELJI V h*Z 9, stanju prodam Ul. uj. jf. tro 13-111., Palma, 00 t' 18. ure.
MAJHNO VILO z
Portorožu prodam sll t-M v Trstu ali okolici. Ir"r uprava PD, Ul. S. Fran«
ZOBOZDRAVNIC
V T«*”
UL. LAVATOIO 4/1
ORDINIRA
od 14. do I*
NA OPČINAH
od 9—12. in 19
«UNI0N»
Svetovno znana varovalnica od J*2, 1828 je v TRSTU.
UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 okurator RAVNI*
XPBE i
ADRIA
trst pf|t|.
Ul. Cicerone st-tel. 29243
9.-10.-11. 5>Prl1?,
Postojna — l(Ju_ .< Opatija — R, 28 3-l
Vpisovanje do______
" (955
23.-24.
Postojna - -r ,< Opatija —	ij.4.1®
Vpisovanje do^
ff
»Adria -skrbi v najkraJ pl. trgovske, nava jtne stične in tra
rt
','K
DELAVNICA mehaničnih IZDEL
zume.
m
A. Fabiani
TRST — UL. COHTI 2 — TEL.
361-** i
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, oprgo'ri|'' podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdeI»v avtogeno in električno varjenje.
Popravila na krovu: motoijev Diesel, P*rn oio0s* in kotlov ter vseh pomožnih naprav pr* p strojih in napravah na krovu.
ZAHVALA
Pretekli petek je po dolgi bolezni v
79 letU tel*
nona
losti umrla na Proseku raša draga mama,	*
rol« D ...
FM/IIVCIŠKU vil. MIMČ, roj«
Včeraj popoldne pa so se užaloščeni ^	^
rodniki in domačini za vedno poslovili od p v*li' Družina pokojnice se vsem, ki so sočus
rovali
zboru.
cvetje in še posebno najtopleje zahvaljuje.
domačem«
evs*
K
Prosek . Kontovel. 26. marca
1955.
ca
Klil' ne *f oz!*
4 m
o, iJ*
..'M*# •*».! :
I)
tirnim
fn
v_
JJ
12
um iii
^TTrTTTTTTTTTTTTTT3>rTVrTTVTTWVTTTTTTTVTVTTTTTTVTTrTTTVTTTTTfTrf TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTrTTTTTTTTTT
£%£. VtZ\a'prilet:
^ «12. ka.^rega grad
™r-
« --"Wi)/„nrSti ali snu'
1 'ob,n , ^zadovolj-čelo j; L 0'1 zdravja pn-3 P7* 5 Miijtit, U »tožit med
'rJft 2? uk»n Mae0tO!,1j<'77<’ t’
G*!E ***m0 bit® * pogodbah
i*«.I ««111* 9°9odbah. Ce :.s jo.)'! da Jau.^77^ moramo konc* iJe*»i Braščtt L Prej ime‘ glast^5 | ^an .»• ,0^ grd.
C' j®')«! i!,e. nePrcstano dim«'. n’č prijetneji
*	2a"'n”
ffi**"«rPleČih' ° *«--i #** «» *4k« Vn' crflnil —
ZaM**	eje'l4euo	7le
* t n„PCU-E,.«We °P°ttta i,
S!-*Pce rct" »"b«°Pi°n
toii,,,'! ?rdause. »< ti, (Wi !!■ Ij kakor zi
i	Halik	tapetni	p°-
$ [&«2»*£efc skomine V w f° vsnb pkiis za ju-
p SP*1 Vt,lco
oru«°
15.
Prdega
pregovor:
L • ^yc
o.1 Mo
lonca, da
hi v«fc»«7ki Pokrovca-
bi.,l!Pi)i 7 le. povsod
Sl’ 'n ^DroU’ da bi iifl
L"**«??0 1« Prean-
prega-ur rad o -domačina;
K* krij* ve.ndar ™d.
"Ho,
kaj nbo-
TWd	5	to	pasmo
hlo 11 m devuštvo
na*arensko
draga
feiej, Y?A*ne**=i
tsce,
»ajde. Tudi
6,-'i o ^Jjkanj« zvedel,
po
tkalčeva
i !e,tnajstletV' zaklnd v '•ere .! 'le deklice, Se nikoli ’
“od.
celo
ne toči
vri* Ni
-SR
tri.
B tako ;ru ’lf< ,,,aio
> Obe	je	bi-
li1’ Met/1 sp«H v 'rti ' le ut, , 1,1 ostajali UT jf badaU , j/tim
jr» °Seni	donašalo
$*** io |eVna d“n' ,S Lt’,ruici in ji red.
ni	inr	V
Xf' SSS^fnti veselo
i Madinc,'
Pa še te-
,vr«
P<
is
$>
deic(e(„
hlJ^Ki t«, 777 smet no-lu'. Sili J°90 opravka
H''.‘»si- «Y° tlstikrat
.1 'm«.i,dona tn nje
Veseli k“'TOa 1,1 »je t-'',4« n.,,. maj toliko
t plinih 5*ta stanovali b "tiii ,,,orodnikiti, sta
V, Pole?:°®?st°ma brez k »" • 11 brez obleke;
za sta-
. ■*i»i>,„- v," eprozi-w/ i'■ 4^ Ptejt,„?nila- k' se K ^ *or Jljjofljv r«sijo ob Iji
m« ,r^ l"	<S!J0 ,0b liudm
pdrf	kiSC pe nečala
n;l,ii tiS hčeri 3e te2,a u jj# pkilr%iijt 0 devistvo
<4 p iitoi ra2-
{0 9, x*o j( ^ lu vse raz-
i &$i!ena* gospod ilM , % 4„5 fPedcl, je ob
4 Ml Kak0r Vo ■gft & N v br!°g obeb
ut« LN .f» d’ bi se osušil,
«r«
itlnt • Xn^ '•Tno • c UoUidl l,
L> i tj , » bližnjo K,'i| , de na pod-J	p	siromašni
C*«. Nljj^mraka in pol-i ‘ ifp: Hlr- !*. je mogel »lente thilhou-t< Sij in s »edre mi-
^«4'rteste; p«d-
Rlfcte "k,m	branik,
K % #B*C„ src,e ,nrn’
K »eZl-tte ,*? v'tko ka-S, Sker,. ialco mladiPn.
’S »ež, Pru0 171 gi-il. St 0 kat slana, zele-^ttrotlcs or pomladna k'». >' Wr .P°dobna je. iSi .°fe,t 3C iepega na J» t.Siria 3e senata C ka“oled j; Jedrega ne-W ie°' »rehfc bii kroN
U. 'r »i uri .. eni Dcvi-li j, *, 'Pieln tako da-,1 Ji C iQ. otroka.
S °j e«,rl-: <<Sk bo-b‘
SS* 'Htn i?; ,*?eneda,
V' Si.'11 Pei-JJ bila pro-K1 ^ moi,dn’,f‘ 77 ta kili Vt I-Poduntij 3e men-£ JST*fcu.,P°Jir«I **' 'i(t‘' iti i,iP‘3“l orat '» ^ To i- 2,Cf. ■ P,nieti
!i,V“ Pipi,1,1. P,s,itla '^'i, »e? .	l' ki 1
\4jrii|„	kraj. Ko
*■ tefe n , nOni>šče Ce dobri lonec
ESS
#
VNVJ?1 skoraj tako
i <: « , Pod' da m-|ivN.5°rn. »'i na tein
K« Vm
i.ii )*ScJ, bloja,
daj t
e soo-
p? 2e'». tre-Kn» * d«e ?a‘" bodo y b"""«
ki.v*	1,1	itaj	deti
fe^ne
K ‘tt>
lii stari
,.^nQj menilfc 80 Sprauim?»
'drambe ne
^ S *
lif$Pii/kri^e W* pri. i It.V1 lfr. nO ra«.. AoZICr-2
©2IC-2, O-
^r^Poeti,-
VS^Ua^Ooparia6 7
avS-ko* ^»e i“ iPn’’c"'
•| lti, Olon^om	dež
mtl stTe'
v c k,nModv°a:k S
,0 ‘Sri„.u9ra„, ,al ubon,
taV*
VSton°‘er 5tar°
trebub ™w 3e
»rikt.	raipa-
RfeS ‘am SeioP?^T.e.
n ; ki
»iča
Pto
ko
nca
«• '«l. t si,ca Pžfcliktte A	Tes	fc3‘	Pade
IV	'	kar	pra-
1 b Sinica »
ijr iit »o vT,'17
‘ Sf c
'h^ASbi »ho‘ela iB .
KA»*> «e '• reče *"asi^Ui
y . • mu,
Or 7r*?
p|of0
te da-
&>, "e • ljlU‘ V' in ptič
* jo II
graščak 00'
»m® 7,7
L
sveti
svet-
«No, če se res ne norčujete,)) povzame previdna mamica, «bi še rada videla, da se te butare majčkeno zapišejo pred notarjem.))
«Za Kriščevo voljo in vašo premilo hčerko, mar nisem plemenitaš? Moja beseda zaleže več kot čačka na papirju.«
«No, saj ne rečem, gospod; ampak kakor sem le uboga predica, moja hči mi je preveč pri srcu, da bi jo puščala od sebe. Tako je še mlada in slabotna, v vaši službi bi se lahko pretegnila.
Se včeraj so gospod župnik rekli v pridigi, da bomo bogu odgovarjali za svoje o-troke.»
«1, nu,s privoli graščak, «pa pojdite po notarja.))
Star drvar je odhitel po moža, ki zna sestavljati pakte in kontrakte, in ni trpelo dolgo, pa je bila napravljena po vseh pravilih pogodba, pod katero se je gospod Va-leneški podkrižal, zakaj pisanje mu m slo od rok. Ko je bilo vse potrjeno s pečatom in podpisano, je rekel:
«iVo, mamka, zdaj vi potemtakem nič več ne odgovarjate pred	bogom	za	de-
vištvo svoje	hčere?))
ul, gospod	župnik	so	de-
jali: ,Dokler so otroci še nespametni.' Moja hči pa je zelo pametna.»
In potem se obrne k hčeri: fiMarička, kar imaš najdražjega, je čast. Tam pa, kamor greš, ti jo bo — razen našega gospoda	— hotel vsak
vzeti. Ti pač veš, koliko je vredna... Zato jo daj samo ao treznem preudarku in ka-tor treba. Potemtakem, da ne oblatiš svojega poštenja pred bogom in ljudmi (razen če te Zakon varuje), pazi dobro naprej, da to stvar blagosloviš nekoliko s poroko, drugače se ti bo še hudo otepalo.» uDobro, mama,)) reče dekle• Nato se poslovi od uboge rojenske hiše in pride v grad Valens, da bi ondi stregla gospe, kateri se je zdela prav lepa in po njenem o-kusu.
Ko so ljudje v Valenesu, Saccheju, Villainesu in drugod slišali o veliki nagradi za devico iz Thilhouza, so vrle gospodinje priznale, da čednost največ nese. in si prizadevale gojiti ter negovati deklištvo svojih hčera; ali ta posel je bil prav tako nestalen kakor gojitev sviloprejk, ki tako zlahka poginejo, ker devištvo je kakor nešplja in hitro dozori na slami. Pri tem se je dobilo v Tureni nekaj deklet, ki so ^ slovele kot take in so jih imeli za device po vseh moških samostanih. Za poroka pa vendar ne bi maral iti, saj nisem pri njih pre.izkusi{Verrdlovcga načina, 'ledk') spoznavati pfl-polno kfepošl 'pri mTadenkah. Siper si je Marija. Picquatova za uho zapisala modri svet svoje matere in se delala gluho za medene prošnje, ljubke besede in opičje pre-nevedanje' svojega gospodarja, češ da bi morala biti prej malo poškropljena s poroko.
Kadar je vse kazalo, da io hoče stari gospod prevrniti, je zapihala kakor mačka, ce se ji pes približa, in zapretila:
uGospe vas bom zatožila.))
Ob kratkem, v pol leta ni blagorodje dobilo nazaj n iti toliko, kolikor je vredna butara suhljadi. Na vsa njegova obletanja je Picquetova postajala bolj osata in osojna. Nekoč je odgovorila na gospodarjevo sladkanje:
«Pa vii ga boste vrnili, ce mi ga vzamete, a?»
Drugič se je zopet obregnila:
uCe bi imela toliko luknjic, kolikor jih ima sito, nebi bita nobena za vas, tako grdi se mi zdite.»
Starina je imel te kmetae-zarske besede za cvetke čednosti in se ni naneličal namigovati, govoričiti in na sto milih načinov prisegati; saj ker je tolikokrat gledal trdovratna predstojnika pred dekletovim srcem, nje strumna bedra, ki so se izrazito ver-tavala pri nekih gibih krilo, in ker se je to tko-krat čudil še drugim stvarem, ki bi utegnile zmesti pamet celo lipovemu svetniku, se tl je moj ljubi človeček zapredel v starčevskq strast, ki raste v geometrični postopici p nasprotju z mladeniško strastjo, kajti starci ljubijo s slabostjo, ki se veča, mlade niči pa z močjo, kt potema.
Da bi vražji punčari izv tl sleherni ižgooor za umikanje pokliče graščak svojega kletarja, starega nad sedemdeset let, m mu med štirimi očmi prigovarja, naj se to-m m si tako grejesuojekosti, češ da bi bila Marička Pic-tjuefopa ko nalašč zanj. triletni ključar, ki si je bil zaslužil tri sto lurenskih liber rente ob raznih službah t> hiši, je sicer želel zi viti mirno, ne da bt na novo o
pirat prednja vrata; toda -bri gospodar ga je Prost ’ . I se oženi njemu v veselje, , da mu ne bo treba prot) me skrbeti za ženo. Tedaj vr t tari ključar iz nSluznoslt v to zakonsko tlako. Na po m dan si je Manja Pterjuet. razrešena vseh ugovorov ker ni imela kaj očitati s -jemu prikupljiucu, izgovori-la dobršno doto ih vdovsc -no za izgubo nedolžnosti; nato je dovolila staremu petel -na, da sme spati z njo, koti-kor gg je volja, obetaj e mu toliko zalogajev, kolikor J dal 2rn žita njeni materi, toda p njegovih letih bo koteč ueliko preveč.
Po končani svutbi se 0ra; eak, kakor mu je Ženu zlezla 77 Posteljo nemudoma pritihotapi v lepo opremljeno, ‘apecirano in mehko zastrlo ižbic0, v katero je vložil svojo kokoško, svoje dohodke, sooje dračje, svojo hišo, soo-Je žito tn svojega ključarja.
u,) kratkem; vidite da se J,,u je dekle iz Thilhouza zde-najlepša mladinka na sve-"*• žala kakor le katera dne Iki tPn b,a°' soetlobi ognju
ko dražljiva v postelji, pripravna za bitko, vsa prežeta opojnim vonjem devištva, tako da mu v prvem trenutku ni bilo žal velike cene za ta biser. Potem si ni mogel kaj, da ne bi brž ko brž poskusil lega slastnega kraljevskega prigrizka, in kot preizkušen mojster je gospodar začel migomigavzati oko-i tega mladega obrazca. Naš blaženec torej jame iz prevelike sle sviriliriti, toda spo-clrkuje mu in naposled ne ve nič več iz te lepe umetnije. Ko prebrisanka to vidi, reče čez nekaj časa nedolžno svojemu staremu častilcu:
«21ahtni gospod, opravilo se je menda že pričelo, če kaj vem, ampak po pristopu in povzdigovanju bi bilo treba malo bolj razmajati zvonec, da se bo kaj slišalo.«
Po teh besedah, ki so se sam ne vem kako raznesle po deželi, je Marička Picque-tova zaslovela in še danes se govori v našem kraju: «To je devica iz Thilhouza)), kadar se hoče kdo jjošaliti z nevesto ter 1 označiti navihanko.
Navihanka se pravi dekletu, kakršnega vam ne želim pod odejo za vašo poročno noč, ako niste stoik, dobro podkovan v modroslovju, pri katerem človeka ne preseneti nikak neuspeh. Dosti pa je judi, ki hočeš nočeš morajo hliniti stoika v taki kočljivi zagati, kakršna še dandanašnji precej pogosto nastaja; kajti narava menja dlako, čudi pa ne, in zmeraj se bodo še dobile thilhouške device v Tureni kakor tudi drugod. In če bi me sedaj vprašali, kakšen je in kje se kaže nauk te pripovedke, bi vsekakor smel odgovoriti častitemu ženstvu: te uokrogle povesti» so prikladne jše, da učijo moralo uživanja, kakor na da nudijo uživanje v moraliziranju.
Ce pa bi me o tem popra-šal iznemogel hotljivec, bi mu odgovoril z ljubeznivo prizanesljivostjo, kakršna p ritiče njegovi rumeni ali sivi lasulji, da je bog hotel kaznovati Valeneškega žlahtnika, ker je skušal kupiti blago, ki se daje zastonj.
Honore de Balzac (Iz ((Okroglih povesti«)
S HA K ES PE A BE~ ~
danes zvečer v Avditoriju
William Shakespeare
roman
Borisa Pahorja
bo izšel v Mariboru
Dva prizora iz »Ukročene trmoglavke« (na levi Guštin, Lukeš, Baloh in Rodoškova, spodaj Guštin, Tea Starčeva in Kobal).
Knjiga je izšla pri mariborski založbi Obzorja in so v njej zastopani Pavese, Landolfi, Alvaro, Moretti, Moravia, Malaparte in Vittorini
Vsi prijatelji slovenske knjige so. -pozdravili pobudo mariborske založbe Obzorja, ki je začela izdajati novo knjižno zbirko pod naslovom Naša doba v knjigi.
S to cbirko, ki naj bi v približno desetih knjigah prikazala literarno ustvarjalnost sosednjih narodov, si bo založba nedvomno pridobila pomembnih zaslug za razširitev kulturnega obzorja slovenskih čitateljev. Bralci bodo lahko spoznali, najznačilnejše kulturne oblikovalce sosednih narodov in se seznanili z idejami, tokovi in prizadevanji v svetovni književnosti. To pa bo omogočilo tudi lirso primerjavo slovenske sodobne literarne ustvarjalnosti z ono drugih narodov. Prvi korak v to smer predstavlja prva knjiga nove zbirke ((Osem italijanski novel«, ki so izšle v redkaciji in delnem prevodu Frančka Bo-hanca.
Italijanska sodobna književnost, ki jo označujemo kot novi realizem, je nujna posledica globokega padca italijanske književnosti i času fašizma. Sele novi
realizem ki se Je
rodil kot
Je prasketal v kaminu, ta-
posledica odpora proti fašizmu, proti ponižanju človeka, proti nehumanosti, je znova dvignil italijansko književnost na svetovno višino. Neposredno povezan z borbo proti fašizmu, z življenjsko resničnostjo m obravnavajo^ perečo sodobno družbeno problematiko Italije, predstavlja novi realizem človeško toplo in socialno borbeno literarno smer, kot je zapisal urednik v uvodu.
Knjiga «Osem italijanskih novel« ima obširen uvod, ki obsega eno tretjino knjige. V tem uvodu analizira tian-cek Bohanec sodobno italijansko književnost ter predstavlja slovenskim bralcem novi realizem in njega poglavitne predstavnike. Ta literarno kritični uvi d je dodan knjigi predvsem z namenom, da bi ljudje dobili čim popolnejši vpogled v sodobna prizadevanja italijanske književnosti- Zato se skoraj zdi, da je težišče knjige v uvodu in da so novele sedmih avtorjev dodane le v ilustracijo izvajanj urednika. Prav gotovo je, da bolj kot vse literarne študije bralcu več povedo pisatelji sami s svojimi deli. Toda težišče novega realizma je v romanih in ne v krajših pripovednih spisih. Zato bi bil prikaz avtorjev samo z novelami ali celo odlomki romanov znatno šibkejši kot pa z uvodom, ki
je nedvomno koristen in potreben. Le da ta ni v soraz-j merju z leposlovnim delom knjige.
Z novelami so zastopani avtorji,	ki	so najvidnejši
predstavniki novega realizma. Ti	so	Cesare Pavese,.
Tomasso Landolji, Corrado Alvaro, Marino Moretti, Alberto Moravia, Curzio Malaparte,	in	tlic Vittorini.
Poleg Vittorinija, ki ga naši bralci že poznajo predvsem po Pogovorih na Siciliji, so zastopani torej avtorji, ki	jih	slovenski bral-
ci malo, ali skoraj nič ne poznajo. V t-ko skromnem obsegu	je	bilo uredniku
težko podati izčrpen pregled ustvarjalnosti tolikih avtorjev. Zato prav gotovo drži, da je ta izbor novel le «odprto okno v prednje dvorane bogatega umetniškega snovanja«, kot se je izrazil urednik. Med	naj-
močnejšimi deli je prav gotovo novela «Agostino» Alberta Moravie, ki prikazuje spoznavanje erotičnih	pro-
blemov mladega fanta ob svoji materi. Drug močan prispevek je novela	Raz-
besnela puška, ki jo je napisal Curzio Malaparte, z močno humano noto.	Ven-
dar bi nekaj pripomnili. V tem izboru italijarfske sodobne proze pogrešamo del, ki bi obravnavala problematiko sodobnega italijanskega družbenega življenja, kar je tako značilna za nekatere romane novega realizma. Tudi je vprašanje, ali vsi avtorji tako pesimistično, s tako malo vere gledajo v življenje? In končno, škoda, da so izpadli nekateri znani dobri pisatelji, kot n. pr. Silone, Levi in še nekateri, ki so verjetno močnejši od nekaterih v knjigi zastopanih avtorjev.
Vsekakor pa je knjiga močno pomembna in daje slovenskemu bralcu vendarle dober vpogled v sodobno italijansko književnost in njene predstavnike. Poudariti je tudi okusno opremo knjige.
AVG US 7 ŠENOA
rremsM
Pred kratkim smo dobili tudi v slovenščini v založbi Slovenskega knjižnega zavoda roman v dveh delih Prekletstvo hrvatskega pisatelja preteklega stoletja Avgusta Senoe. Knjigo je prevedel Davorin Ravljen.
Morda bi bilo prav, da v začetku vsaj nekaj besed posvetimo tudi pisatelju Prekletstva. Avgust Senoa je živel v preteklem stoletju v
približno istem času kot naš Jurčič. Le da je ijjegov pomen za hrvatsko književnost še večji. Senoa ni bil samo oče modernega hrvatskega romana, eden izmed stebrov hrvatske klasične književnosti. Senoa se je v hrvatskem kulturnem življenju sredi preteklega stoletja udejstvoval kot vodilna osebnost. Bil je prevajalec kritik, literarni urednik. Bil je domoljuben in lirski pesnik, predvsem pa pisatelj, avtor dram, novel in številnih romanov. S svojimi pripovednimi deli. zlasti tistimi, v katerih zajema snov iz preteklosti in domačega- življenja, je Senoa najbolj uspel.
Tudi roman Prekletstvo je zgodovinski roman. V njem je Senoa posegel najdlje v hrvatsko zgodovino, ,v trinajsto in štirinajsto stoletje, ko so divjali na Hrvatskem divji boji med porajajočim se meščanstvom na eni in med fevdalno in cerkveno gospodo na drugi strani. Glavno pozorišče romana je stari Zagreb, tedaj še majhno mestece, razkosano med meščanski Grič in Kaptol, kjer je bil sedež škofa in cerkvene gospode. Grič in Kaptol sta si v neprestanih spopadih.
Toda spopad med mestnima predeloma tvoči le o-zadje. V ospredju dogajanja je ljubezenska zgodba škofove nečakinje Andjelije z junaškim plemičem Palež-nikom. Toda neprestane o-vire so preprečevale zmago njune ljubezni. Neprestani krvavi spopadi med Gričem in Kaptolom, med napredno Hrvatsko ligo, katere pristaš je bil tudi Paležnik in med ogrskim kraljem Sigmundom, med bosenskim kraljem Tvrtkom in beneško republiko.
Poleg osrednje ljubezenske zgodbe pa se skozi obširen roman prepleta cela vrsta dogodkov in postranskih o-seb. tako da predstavlja knjiga bralcu celo galerijo likov in dogodkov tedanje-njega časa. ltoman Prekletstvo je tako široko zajeta panorama, življenja v preteklosti. ki ga pisatelj spretno oblikuje, zapleta in prepleta in priteguje bralca, dokler knjige ne odloži. Res, da ima Senovo pisanje vse tiste lastnosti, ki so tako značilne za romantično književnost; sentimentalne ljubezenske zgodbe, naivnost, podrobne opise, razvlečenost, romantične pustolovščine. Teda tudi to predstavlja, zlasti za preprost krog bralcev poseben užitek. Zato bodo tudi v romanu Prekletstvo mnogi bralci našli obilo hvaležnega branja.
T.lft m IM7AI
osem ameriških zgodb
Medtem ko je prva knjiga zbirke Naša doba pri mariborski založbi Obzorja prinesla izbor osmih italijanskih novel, pa imamo sedaj na knjižnem trgu že drugo knjigo te zbirke. To pot je,
— prav tako z osmimi deli,
— predstavljena sodobna a-meriška proza. Knjigo z naslovom Tja in nazaj, vsebujočo stvaritve osmih ameriških avtorjev in posvečeno spominu Louisa Adamiča, je uredil Heruert Gru». Ta je dela tudi prevedel.
Ni tu mesto, da bi razpravljali o sodobni ameriški prozi. ki je z nekaterimi svojimi velikani, kot Hemigway, Faulkner, Caldwell. pridobila prvo mesto v svetu. Tudi knjiga osmih ameriških zgodb nima tega namena Težišče dela teh velikih mojstrov je v romanu. Toda v ameriški književnosti se je zaradi splošnega komer-cializma, razvila posebna literarna zvrst, ki ji pravijo »short story« —, »kratka zgodba«. To ni niti črtica niti novela, temveč nekje v sredi. Kot pravi urednik v uvodu je bistveno zanjo situacija, ne pa dogodek. Spretna oblika pripovedovanja, ki bralca pritegne, razkrije nekaj človeških odnosov, nekaj družbenih problemov, nekaj značajev. In ob dogodku, ki je postran-
Mariborska založba Obzorja bo izdala roman Borisa Pahorja Vila ob jezeru. Delo je izšlo v letu 1950 v tržaški reviji Razgledi pod naslovom Laneni kosmiči v laseh, toda ko se je avtor zavedel, da je glavni junak njegovega spisa, kakor sam pravi, pravzaprav bolj arhitekt Mirko Godina kakor nagajiva in iskra delavka Luciana je delo v celoti predelal, razširil in poglobil ter mu dal tudi novi naslov.
Zgodba?
Arhitekt Mirko Godina, povratnik iz taborišča smrti, pride nekaj let po končani vojni v tisti kraj ob Gardskem jezeru, kjer je med vojno bival nekaj časa kot vojak. V treh dneh, ki jih tu preživi, obišče svojega so-olca, napravi skice ribiških naselij ob jezeru (te skice naj bi služile kot osnova za načrte slovenskih ribiških vasi v bližini Trsta) in se spozna z dvajsetletno Lucia-no, delavko bližnje tovarne, hčerko gospe Amalije, ki je med vojno v tem kraju imela gostilno. Z Luciana doživi na videz vsakdanjo, v resnici pa svojevrstno ljubezen, ki njega povrne življenju m ljubezni, Luciano pa odreši strahu pred dik-tatorjem-Ducejem, ki so ga rodoljubi obesili.
Umetniška moč ne leži v zgodbi, marveč v analizi duševnosti povratnika, v njegovem razglabljanju o diktaturi in svobodi, a tudi o ljubezni; nadalje v orisu preprostega dekleta, ki so jo v otroških letih naučili častiti Duceja, ter v orisu ljubezni, ki se porodi med njo in nemirnim povojnim človekom.
Boris Pahor je mojster v opisovanju psihičnih razpoloženj svojih junakov, v opisovanju prelivov iz razpoloženja v razpoloženje, iz misli v misel, iz doživetja v doživetje, kakor tudi v dialogu. Delo je mikavno tudi po oblikovni plati, saj avtor ubira v pripovedništvu modernejše poti.
k e /i i
Izšla je prva številka revije za književnost in kulturo. Uredništvo sporoča, da bodo imeli Bori letos šest številk in bodo izšli vsaka dva meseca.
(Nadaljevanje na 5. strani)
V tej številki sodelujejo s prozo in poezijo Boris Pahor, Saša Vuga, Marica Močnik, Li.ia Pregelj, Janko Jerina, Viviana Trobec. Mirko Vedrinjak. Lojze Kante Božo Levec, Ferruccio Jakomin, Drago Hribar, Humbert Pribac in Marijan Brecelj; prevod iz Byrona je prispe-val Janez Menart. Giovanni Ruggeri je napisal članek Resnica o Kafki, Srečko Vilhar Odgovor na »kritiko« o gledališču, knjigah in revijah pa poročajo Milan Lindič, Lino Legiša. S. M. Ferruccio Jakomin in Breda Pogorelec. Ferruccio Jakomin je napisal tudi uvodno besedo. V številki so reprodukcije del Vena Pilona, Jožeta Pohlena in Hermana Pečariča.
Naš teden
pregled
O reviji bomo še obširneje poročali.
Velika vprašanja so prevladovala prejšnji teden v mednarodnem političnem življenju. Predvsem se je spet obnovila pravda za sestanek velikih in "t>rfti njemu, z njo se je preptbtalo vprašanje razorožitve, dokončna ratifikacija pariških sporazumov v Bonnu je šla mimo nekako neopažena in celo debata o ratifikaciji v francoskem republiškem svetu ni vzbujala večje pozornosti, medtem ko je Daljni vzhod prišel nekam v ozadje.
Koma j se je v ZDA dobro polegla eksplozija jaltskih dokumentov in ko se je še nadaljevala polemika v domačem in mednarodnem okviru, o pravilnosti ali nepravilnosti tega koraka, je e demokratični senator George na videz v lastnem imenu, očitno pa s podporo svoje stranke, sprožil drugo bombo: predlagal je: naj se čimprej sestanejo načelniki vlad velesil. (Naj pristavimo: George ni točno povedal, koliko bi naj bilo teh velesil, in s tem nekoliko pogrel polemiko, v glavnem med Francijo in Anglijo, o francoskem članstvu v	«ekskluzivnem
klubu velikih«. Bili so tudi taki, ki so Georgeove besede razlagali tako, naj bi se najprej sestali trije «na jvečji« in pripravili pot za sestanek petih, z udeležbo Francije in LR Kitajske. Takšna razlaga pa je v Ameriki že nekam krivoverska.)
Ce naj bi imela jaltska bomba glavni namen, da mobilizira javno mnenje proti razgovorom z ZSSR (iti mnogo znakov je bilo, ki so kazali na to), potem je vsekakor zgrešila učinek. Namesto ofenzive proti demokratom in njihovi politiki še iz Rooseveltovih časov je bil Dulles prisiljen preiti v defenzivo proti zamisli uk tivnih razgovorov z Vzhodom, in Eisenhotver mu je moral pomagati. Odmev, na katerega je naletel Georgeov predlog pred ameriškim javnim mnenjem, je očitno zasenčil posledice objave jaltskih zapisnikov: kar je bilo je bilo, ljudi, tudi v ZDA, pa predvsem skrbi, kai bo.
In če morda jaltska objava ni bila brez vpliva na stališče javnega mnenja do takšne in takšne oblike razgo vorov ali konference, do takšne in takšne metode obravnavanja 3;, mednarodnih vprašanj (kar je končno lahko tudi pozitivno), gotovo ni povzročita nasprotovali ja načelu razgovorov sploh, načelu, da je treba poskusiti vse za sporazumevanje iti za zagotovitev mirnega sožitja.
Dulles in Eisenhotver sta bila z G eorgeovim predlogom očitno potisnjena v de-Jenzivo. Poleg tega nastaja vtis, da tg dogodek ni prispeval k izboljšanju videza, da v odngsih med Belo hišo in državnim tajništvom ni vse v redu m da se njuni mnenji o zunanji politiki včasih razhajata. Pojavili so se celo glasovi, da se Dul-lesova zvezda bliža zatonu čeprav je, ko bi bilo vse to res, zelo dvomljivo, uh bi Eisenhotver hotel dregniti v republikanski osir.
Po ponedeljski konferenci v Beli hiši, ki so se je poleg najožjih predsednikovih sodelavcev in svetovalcev udeležili tudi republikanski kongresni voditelji, je senator Knotvland izjavil, da Eisenhotver nasprotuje Georgeo v emu predlogu. Verjetno je sestanek v Beli hiši tudi izzvenel v to smer, čeprav ne smemo prezreti, kdo je Kroui-land in kakšno radikalno desno politiko zagovarja. Toda na tiskovni konferenci Eisenhotver tega ni jasno izrekel; potrdil• je celo, da je pripravljen sodelovati na kakršni koli konferenci v katerem koli kraju sveta, če bi to koristilo miru. Obenem pa je ponovil že znane ameriške pogoje — ratifikacija pariških sporazumov in dokazi sovjetske dobre volje v avstrijskem in nemškem vprašanju (pristanek na podpis avstrijske državne po-
godbe in na svobodne volitve v vsej Nemčiji) — *n jih razširil, na primer 1 sovjetskim pristankom na ameriški načrt mednarodne m-tomske agencije.
Ko so Dullesa spraševali o teh pogojih, je postal kar nekam neroden. Na vpraša-nje, ali ne bi morda kazalo jiogojev nekoliko omiliti, je Dulles dejal, da ZDA tega ne morejo storiti, ker so pogoje sestavile sporazumno * zavezniki in jih brez njihovega soglasja ne morejo spreminjati. Znano pa je, da je stališče «ra veznikov« mnogo bolj naklonjeno sestanku z Rusi. Ob veki drugi priložnosti pa je Dulles opozoril, da so stvari, ki so več vredne kot mir, predvsem »uživanje blagoslovov svobode«.
Ker bi težko komu pri zdravi pameti padlo na misel, da kdor koli ogroža a-meriško svobodo (razen Mc Carthgja in podobnih zagovornikov ideološkega terorja in kontrole nad mislimi dr-žavljanov v samih ZDA) in ker je na drugi strani znana velika samozvana »skrb« ZDA za ameriški recept svobode pri narodih, ki te skrbi niti najmanj ne želijo, te sama ob sebi ustvarja miselna asociacija med Dulleso-
Odličen koncert v„ Verdiju44
J. S. BACH - UMETNOST. FUGE
Sk.
Izbran umetniški užitek je nudil v četrtek zvečer koncert komornega orkestra Tržaške filharmonije, ki je pod vodstvom Adriana Lual-dija izvedel znamenito delo skladatelja J. S. Bacha »Umetnost fuge«.
To mojstrsko delo, ki je obenem ■ zbirko «Das vvohl-temperierte Klavier« najpomembnejše v vrsti Bachovih skladb, je v izvirniku napisano za štiri glasove brez navedbe instrumentov, s katerimi naj se izvaja. Nekateri ga prištevajo med-klavirske skladbe, a ker pravzaprav ni pisana ((klavirsko«, so ga številni glasbeniki priredili za orkester. Med slednje spada Benečan Adriano Lualdi, ki je delo priredil za komorni orkester. Predelava je solidna in se ne oddaljuje od bistva iz-
virnika. V posameznih ((kontrapunktih«, iz katerih je delo sestavljeno, prireditelj posamezne glasove posrečeno poverja različnim instrumentom — poleg godal uporablja še flavto, oboo, angleški rog, fagot trobento, rog in klavir in mestoma tudi godalni kvartet (quar-tetto concertante). Samo klavir je uporabil le v 12, 13, 14 in 15 kontrapunktu.
((Umetnost fuge# so marsikateri znani muzikologi smatrali predvsem kot didaktično delo, tako na pr. Hugo Riemann, ki pravi, da to «m pravo umetniško marveč šolsko delo«, in šele v zadnjih desetletjih so mu nekateri glasbeniki posvetili večjo pozornost in ga temeljiteje preučili. Novejše izdaje pa pravilno ocenjujejo »Umetnost fuge« kot vr-
hunec Bachove ustvarjalnosti in polifonije sploh.
Adriano Lualdi se je razen kot izvrsten prireditelj Bachove umetnine predstavil tudi kot vodja komornega orkestra Tržaške filharmonije. Ker dajejo člani orkestra s svojo odlično kvaliteto jamstvo za izvrstno izvedbo, smo mnenja, da je bil pomanjkljivi zlitosti vzrok prekratek rok za študij. Lepota dela bi brez-dvomno prišla bolj do veljave, če bi bil orkester stalen in ne ad hoc sestavljen. Vsekakor pa je odločitev Tržaške filharmonije, da svojim poslušalcem predstavi to monumentalno delo vse hvale vredna in sodeč po hvaležnem odobravanju občinstva je v polni meri dosegla svoj namen.
—r
Dimi izjavami in med besedami senatorja Knoivlanda, da ni mogoče misliti na sestanek z ZSSR, dokler ta eodreka svobodo številnim evropskim narodom«. Tu smo pa že na meji pridiganja križarske vojne za «osvoboditev Vzhodne Evrope, ki se je precej bujno pojavila med republikansko volilno kampanjo leta 1952 in je potem na srečo precej utihnila, ko so morali tudi republikanci u-videti, da je volilna propaganda eno, nujnost računanja z realnimi dejstvi pa drugo.
Na te dogodke se veže objava korespondence med Churchillom in Molotovom v juliju in avgustu lani, ko sta se oba politika dogovarjala o morebitnem sestanku z ZSSR, pa se je potem Churchill nenadoma umaknil, kot je sam na pol priznal, na ameriški pritisk. Ce smo že pri objavah: 21. marca je Mendes France objavil besedilo pisem, ki sta si jih izmenjala s Churchillom in katerih vsebino je delno navedel sedanji francoski zunanji minister Pinag med razpravljanjem o pariških sporazumih v komisijah republiškega sveta. Churchillova pisma kažejo na odkrito izsiljevanje Francije, ki se je znašla pred grožnjo, da izgubi svoj položaj velesile, če sporazu-mov ne ratificira Verjetnost ratifikacije pariških sporazumov pa je tud i eden izmed vzrokov, da je tema mednarodne konference z ZSSR začela tako prevladovali 1> mednarodnem življenju. Ratifikacija je bila, kot se spominjamo, glavni zahodni pogoj za začetek navezovanja stikov za razgovore. Po Franciji je treba izvesti ratifikacijo samo še v državah Beneluxa, ki se doslej niso hotele prenagliti zaradi negotovosti izida v Francij i, kjer pa parlamentarna debata o ratifikaciji ne zastavlja problemov. Onouni pogoj utegne biti torej « kratkem izpolnjen in vprašanje konference z ZSSR se bo zopet pojavilo v vsej konkretni aktualnosti. Stališče angleške vlade je na primer dovolj znano. Iz Francije se slišijo glasovi, da namerava Faure takoj po ratifikaciji dati povsem resno pobudo v tej smeri. V Zahodni Nemčiji je Adenauer v veliki meri vzdržal ofenzivo opozicije proti pariškim sporazumom prav z obljubo, da se bo takoj po ratifikaciji zavzel za razgovore velikih o nemški združitvi.
Na drugi strani se je spet pojavilo v ospredju avstrijsko vprašanje. Na Dunaju imajo o svoji lastni državni pogodbi očitno nekoliko drugačno mnenje kot v Wa-shing tonu, predvsem pa ne želijo, da bi se zaradi igri velesil zavlačevala rešitev avstrijskega vprašanja. Tako je Dunaj že večkrat nakazal, da je pripravljen dati jamstva, ki jih želi ZSSR, na katera pa ZDA ne gledajo ravno prijazno (na primer obljuba o ostajanju izven vojaških in podobnih zavezništev). Na to avstrijsko razpoloženje je verjetno preračunana tudi zadnja sovjetska poteza z vabilom kanclerju Raabu, naj obišče Moskvo. Obenem se tudi to vprašanje uvršča v poglavje pogojev, ki jih ZDA postavljajo za konferenco štirih.
Za zaključek naj omenimo še nepričakovano Gromi-kovo potovanje z londonske razorožitvene konference v Stockholm in diskusijo, ki j« nastala zaradi objave sovjetskih predlogov o razorožitvi. Kot pomeni ta diskusija znak, da se londonska konferenca doslej ne more pohvaliti z kaj prida rezultati in da je verjetno zašla na mrtvo točko, tako je Gromi-kov obisk dogodek, za katerim se utegne skrivati pripravljanje kakšne nove presenetljive poteze,
r,
/a
BB
©©L
n
«Očka, mama, poglejta! Vendar sem našla nekaj, kar bo za nas! Kar poslušajta;
«Prodam klavir za študij. Cena zelo ugodna. Naslov m potrebna pojasnila na upravi lista«.
Oh, očka, ali se ti ne zdi,
Jaz in moj rajni mož sva jo imela rajši kot vse na svetu. In ko je bila punčka stara enajst let je zbolela za meningitisom; in nesrečna usoda je hotela, da je dekle kmalu nato umrlo. Ne morete si predstavljati, kako sva jaz m moj mož
da bi bil ta klavir morda žalovala po njej! Toda na
dovolj poceni za nas?# je z velikim navdušenjem vpraševala Neva «Ne verjamem, Neva,» je nekoliko previdno začel, «da bi bila cena tega klavirja res ugodna. Veš, ljudje rečejo navadno vedno, da je cena nizka, v resnici pa stane mnogo več, kakor človek pričakuje. Pa, saj moraš razumeti, Neva, da za sedaj ti ne bomo mogli še kupiti klavirja. Mama je bila toliko časa bolna. Bodi uvidevna, Neva! Saj vem, da si zelo pridna pri lekcijah-klavirja in sem tudi ponosen na to; toda še nekaj časa boš morala študirati pri sosedovih. Potem pa, oh, potem boš videla, kako krasen klavir boš dobila! Se tvoja profesorica glasbe ne bo imela takega!# _ S temi besedami je skušal dobri mož potolažiti hčerko; toda zavedal se je. da so bile to samo prazne besede. Predobro je vedel, da klavirja v njegovi hiši ne bo-nikoli, kajti njegov skromen zaslužek je zadostoval le za navadno, vsakdanjo hrano. Pa čeprav so bile njegove besede še tako
svetu vse mine. Sčasom je minila tudi najostrejšs bolečina. A potem je prišlo spet nekaj zelo hudega; umrl mi je mož. Tako sem ostala sama. Kako žalostno je moje življenje! Tako pusta in prazna je vedno ta hiša! Zato sem sklenila, da bi si kupila nov klavir, da bi si v dolgočasnih urah kaj zaigrala. Ta, katerega nameravam prodati, je še spomin na mojo rajno hčerko#.
Nevina mati je pazljivo poslušala staro gospo. Razložila ji je ves svoj položaj in povedala, da bi klavir lahko kupila, le na o-broke. Priletni žepi se je v srce zasmilila revna deklica in njena mati. Najbolj pa jo je ganilo to, da je Neva zelo nadarjena in da nima možnosti, da bi se vadila toliko, kolikor je potrebno.
«Ce je tako, ljuba moja,# je vzkliknita gospa Matkovič, «potem dovolite, da darujem ta klavir vaši Nevici. Kajne, Nevica, da ga boš vesela? Upam, da se boš vsaj včasih spominjala name in me prišla kdaj obi-
prepričevalne, mlade, deset- skat. Vidiš, tako sama sem letne Neve niso zadovoljile.	~	J—**--	*«•
Ni mogla drugače, kakor da se je spustila v tih, pritajen jok- Kolikokrat je že
in tvoja družba bi mi zelo dobro dela.#
Neva ni našla besed, da bi se zahvalila dobri ženi. jokala" zaradi klavirja! Ko- Skočila ji je okoli vratu .n ............ -	0(j	veselja	bi	bila zavriskala. A glas ji ni hotel iz grla. Le solze so ji privrele iz oči in tako je jokala_ v naročju gospe Matkovič. Tudi Nevina mati je bila ganje-znala se je prema-
likokrat ji je očka tako ob lj ubijal! In	vedno mu je
verjela, vedno je zaupala v tisti «pozneje»; Tudi sedaj je verjela očk.u, o da, verjela je. Toda zdelo se ji je da bo	tisti «pozneje»	na. a
prišel zelo	pozno, morda	gati.
prepozno...	^ez	dolgo	časa	so
Neva si je kmalu obrisala solze; saj je vedela, da če joče ona, sta oče in mati žalostna. Odprla je neko knjigo in se zazrla vanjo resnim obrazkom...
Kmalu je oče odšel z doma. Ker je bila nedelja, je šel obiskat nekega znanca. Nevidna mati, ki ni do sedaj niti zinila glede klavirja, je bila medtem pri sebi nekaj sklenila; toda to je hotela zaupati le hčerki.
«Neva», je tiho spregovorila, «poslušaj me! Nekaj ti bom povedala. Mislila sem, da bi šle medve jutri pogledat tisti klavir, o katerem si prej brala v časopisu. Ce je cena res u-godna, bi se mogoče dalo kaj ukreniti. Morda bi se nas lastnik klavirja u-smilil in bi pristal na to, da bi mu plačevali klavir na obroke. Toda prosim te, Neva, ne delaj si prezgo-njih iluzij! Ce bo bo, drugače pa nič ne de. .Saj naju nič ne stane iti pogledat!#
«Mamica, kako naj se ti zahvalim? Kako si dobi a .» Spet so zalile solze malo Nevico, a tokrat so bile solze veselja in ljubezni.
«No, no, Neva, nikar sedaj ne joči! Pa očetu ne reci ničesar, ves! Nočem, da bi se po nepotrebnem razburjal,# je prepričevalno dejala Nevi.»a mati.
«Ne, ne mamica, niti besedice ne bom zinila!# je presrečna dejala Neva in se lotila svojih opravkov.
* # #
Naslednjega dne, ko sta se mati in hčerka s srcem polnim upanja odpravili K lastniku klavirja, je bilo deževno vreme. Težki, sivi oblaki so viseli na nebu in zakrivali blago sončno svetlobo. Gosta megla je ležala nad mestom, ko sta dospeli do omenjene hiše.
«Gospa Matkovič? Da, tukaj stanuje; drugo nadstropje, desno.# je dejala vratarica.	,	.
S tresočo se roko je Nevina mati pozvonila; prišla je odpirat gospa Matkovič. Bila je to dostojanstvena žena, kakih petinšestdesetih let. Ko je zagledala mlado ženo z otrokom, je takoj razumela, da sta prišli zaradi klavirja. Takoj deklice skoro opazila ni, ko pa jo je bolje pogledala, se je njen prijazni, smehljajoči se obraz nenadoma spremenil, kmalu nato pa so jo »alile solze Nekaj časa je nepremično gledala deklico, a takoj se je zavedla in spregovorila: «Oh oprostite gospa, prosim.' Toda ko sem zagledala vašo punčko, sem se spomnila svoje rajne hčer-ke. toda. saj vas to ne zanima, kaj vam to pravim! Ne polagajte važnosti na moje besede, prosim...# je žalostno dejala gospa Martkovič.
«0 ne, gospa, ravno nasprotno! Ce vam dobro de, da mi potožite svojo bol, vas rade volje poslušam!# je sočutno odgovorila Nevina mati. medtem ko ju je gospa Matkovič prijazno povabila v stanovanje-
»Draga gospa, ne veste kako žalostna je moja zgodba!# je pričela gospa Matkovič. ko so udobno sedle v naslanjače.	....	„
»Pred tridesetimi leti sem imela hčerko, ki je bila ravno taka kot vasa. Rečem vam, da take podobnosti nisem še nikoli videla Zato tudi me je tako zadel pogled na vašega otroka. Imela sem torej hčerko, edinko.
mnogih zahvaljevanjih in obljubah, ženske ločile.
«joj, kako bo očka vesel!# je prva vzkliknila po poti Neva. Mati se je le nasmehnila; ozrla se je kvišku in videla, da je sonce razpršilo oblake in zavladalo nad zemljo...
MARIJA COK
MNENJE T>IJA K A O LIČNEM SISTEMU SREDNJIH ŠOL
UČNI SISTEM JE ZASTAREL
in ne odgovarja zahtevam sedanjega časa
Večkrat se starši sprašujejo, kje tiči vzrok neuspeha otrok v šoli. Predvsem krivijo sinove in hčere, da se premalo učijo, dijaki sami pa krivijo profesorje m tožijo, da jih ti imajo na »piki#. Vse to je lahko tudi res, toda vzrok tiči še drugje, namreč v starinskem učnem sistemu, ki je v veljavi. bodisi na italijanskin, bodisi na slovenskih šolah, ki direktno spadajo v italijansko šolsko upravo.
• Ni treba biti pedagog, da se lahko prepričamo, da današnji učni sistem ni prikladen za naše čase, ko je civilizacija dosegla tak napredek, ki je bil komaj o-pazen pred petdesetimi leti. Predvsem moramo upoštevati, da je šolsko leto zelo kratko, saj traja komaj sedem celih mesecev in v tem kratkem razdobju je treba predelati obširen učni načrt. Večkrat si profesorji belijo glave, kako obdelati vso snov v sedmih mesecih in zgodi se, da morajo čestokrat v naslednjem šolskem letu nadomestiti to, česar niso utegnili dokončati v prejšnjem letu, ali celo del snovi opustiti.
Dandanes je še vedno v veljavi učni načrt, razen
malenkostnih sprememb, ki ga je izdelal že leta 1924 ali 1926 znani pedagog in filozof, takratni minister za šolstvo, Giovanni Gentile. In do danes se med italijanskimi državniki ni nihče spomnil, da bi bilo treba ta načrt korenito reformirati in ga prilagoditi današnjim razmeram in času.
Se pred kratkim, so prizadeti krogi upali, da bo do te reforme res prišlo. Toda zaradi nekega škandala v vladnih krogih, ko je moral prevzeti posle zunanjega ministra dotedanji minister za šolstvo, ki je liberalec, je to mesto prišlo spet v demokristjanske roke- In tako je ostalo pri starem, sedaj so namreč vsi glasovi utihnili in nič več se ne govori o reformi. Profesorji in dijaki pa se morajo truditi in izgubljati dragocen Čas, da se «bifla-jo» nepotrebnih reči, ki za življenje niso prav nič koristne.
Non scholae sed vitae di-scimus, pravi latinski pregovor, toda dandanes, v naših razmerah, bi lahko mirne duše rekli; non vitae sed scholae discimus.
Zaenkrat vzemimo učni načrt realne gimnazije in v
kratkih obrisih ponazorimo česa se mora dijak naučiti preden stopi na visoko šolo, in v največ primerih v življenje, ker mu finančno stanje ne dovoljuje, da bi nadaljeval študij.
Ce vprašate na primer osmošolca kaj iz zemljepisa, vam bo redkokdaj znal odgovoriti, če ga tisto posebej ne zanima. Saj, kako pa naj se spomni snovi, ki jo je predelal že v prvem razredu. V štirih letih je gotovo že pozabil, koliko prebivalcev šteje Indija in koliko kv- km merijo ZDA. Dandan-s pa je bistvene važnosti, da se zna zemljepis, za bolje spoznavanje našega še tako neznanega sveta in svetovne politike. Pa pojdimo še naprej. V drugem letniku se uči botanika, v tretjem človek in živalstvo, v četrtem kemija in v petem geologija. Fizika pride v poštev komaj v tretjem letniku. Vse te vede, ki so v naših dneh zelo važne in rekel bi, skoraj potrebne za človeka, ki hoče biti intelektualec, so še precej zapostavljene.
Namesto teh, se mora u-čenec temeljito naučiti latinske slovnice in, kot če vse to ne bi bilo dovolj,
Ilova Uteuilliu tiilutlinhlre 'ipfi/e
lili
IH
Spet se je pojavil Galeb — to pot s 4. številko. Ta revija za našo šolsko mladino ima kljub svojemu mlademu življenju že dokaj burno preteklost. Okrog nje so se že začele kresati iskre, nekateri bi radi celo podtaknili kar baklo, da bi z njo povzročili požar, ki bi vse uničil. Toda to vendar ni tako lahko. Galeb je svoje prve mesece dobro pretolkel in sedaj smemo u-pati, da je že nastopil zanesljivo pot življenja. To še
Kokošji kralj
Kokoši so izbirale kralja.,tanje dihurja če kaj smrdi Niso se mogle zediniti, vsa-1 v njegovem brlogu, je odg0-
ka je hotela, da bi bil kralj petelin z njenega dvorišča. Slednjič se oglasi ena izmed njih: eTako ne pridemo d.o konca, predlagam, da si izberemo za kralja dihurja!»
<'Kaj, dihurja, našega nojvečjega sovražnika? Ne. trga pa že ne!* so vpile vse vprek.
sZakaj pa ne? če izberemo dihurja, ne bomo s tem užalile nobenega gospodov petelinov. In dihur se ho počutil počaščenega, spoznal bo, da mu zaupamo, in svojih vdanih podložnikov ne bo brez vzroka moril h
vonl: <Prav nic ne smrdi, veličanstvo, po vijolicah diši*.
*Kaj, lažnivec, ti se mi upaš prilizova'i!» Petelinčka je doletela ista usoda kot njegovega tovariša.
Tretjega dne mu je na isto vprašanje tretji minister odgovoril:
«Oprostite,	veličanstvo,
danes sem nekoliko prehlajen pa prav nič ne duham. Res ne morem reči, ali tu smrdi ali diši!*
Dihur se je nasmehnil in odpustil prebrisanega petelina.
pravi spet prva Kokoši so se dale pregovoriti. Tudi petelini, ki so čakali na izid volitev, so bili s tem zadovoljni, ker nihče ni privoščil' drugemu kraljevanja.
Odposlanstvo kokoši se je odpravilo k dihurju. Povedale so mu, da so ga izbra-le za kralja. Dihur se je čutu zelo počaščenega, takoj je sprejel to visoko časst m obljubil, da bo pravičen vladar. Peteline pa je imenoval za ministre.
Počasi pa se je dihurju zahotelo pečenke. Dolgo je premišljeval, kakšen vzrou bi dobil, da bi lahko zadavil enega svojih emini-Str ov*.
Neki dan je poklical v svoj brlog najdebelejšega petelina:
*Ali kaj duhaš v n,o)em stanovanju?* ga vpraša.
e.Seveda, saj neznosno smrdi!* odgovori petelin.
<s.Ali se tako odgovarja svojemu vladarju?* se je zadrl dihur in odgriznil petelinu glavo.
Drugi dan je poklical drugega petelina. Ta ie vedet k.ij se je zgodilo z njegovim tovarišem, i.'a vpiu-
PADALO
v škatlici
Poskusili ste ze, da notranji del šibične škatle odleti daleč naprej, če vtaknete škatlico v usta in močno pihnete. Pa poskusimo še nekaj posebnega. V notranji del škatlice (tega bomo izpihnili!) pritrdite majhno padalo. Ko bo lzpih-njeni del škatlice že poletel v zrak in bo začel padati, se bo padalce odprlo in padalo bo proti tlom prav počasi.
Zii padalo poiščite med odrezki primeren kos močne svile. Iz te svile izrežite kvadrat s stranico 18 cm. Na vsak vogal pritrdite 20 cm dolgo svileno nitko. Proste konce nitk nato zvežite v vozel. V sredino krajše prečne stranice šibične škatle zvrtajte luknjo in potegnite skoznjo zavozlja-ne nitke padala. To storite tako, da potisnete vozel od zunaj navznoter — nitke in padalo so na zunanji strani. Pri zlaganju padala morate paziti, da se nitke ne bodo zamešale in da bodo vsi štirje vogali padala naravnani takoj ob odprtini. Škatlice potem ne zaprite do kraja, lahko pustite tudi do polovice odprto, ker bo tako laže zdrsnila ven, ko boste pihnili. Pazite prav na vse. kar smo napisali, pa bo igra prav; lepa in zanimiva,
toliko bolj, ker vidimo in vemo, da so ga vzljubili prav tisti, ki jim je namenjen. Tisti, ki so se vanj zaletavali, pa so se osmešili.
Naša šolska mladina je gotovo pogrešala lista, v katerem bi našla nekaj, kar bi jo pritegovalo, jo zanimalo in tudi zabavalo. Seveda je res, da tudi Galeb ne more povsem zadostiti, saj ne more biti istočasno list za najmlajše iz prvih razredov osnovne šole in oljenem list za nekoliko starejše; Ki &o : že tud# osnovno šolo zapustili. Po svojih prispevkih hoče pač zadovoljiti obojne.
Krog sodelavcev mlade revije se je že presenetljivo razširil. Poleg že »starih« sodelavcev se v listu oglašajo še vedno novi pisci, ki pomagajo, da je revija dovolj pestra in zanimiva. V tej številki so prispevali pesmi Hinko Medič, Zdravko Ocvirk, Fr. Skalar, Ludovika Kalan in objavljena je tudi pesem pokojnega Karla Široka. Nadaljuje se zgodba Levovi naočniki Charlesa Vildraca, avtorja, ki smo ga Tržačani nedavno spoznali tudi kot dramatika. (SNG je uprizorilo njegovo Ladjo Tenacity.)
Poleg raznih sestavkov pa bo v tej številki mlade bralce gotovo še posebej zanimalo, kaj jim piše Ksaver Meško ob svoji osemdesetletnici. Razen tega pa si ga bodo lah-
Naše mucke
NASA MUCA IMA MLADE.
MUCKE SE IGRAJO RADE.
MAMIN KLOBČIČ Z VOLNO BELO RADE TAKAJO VESELO.
IN POTEM ZB HOPLA, HOP,
VSE POSKAČEJO NA KLOP.
KAR PO VES DAN SE IGRAJO,
ŽALOSTI NIC NE POZNAJO.
CE Bi SE SMEJATI ZNALE,
Bi NA VES GLAS SE SMEJALE.
S. Cigoj
UGANKE
Domača žival ob jaslih stoji, dodaj mu še črko —; se vse ga boji.
(>!IOA — ioa)
Na širni dobravi je glava pri glavi; učene nobene, neumne nobene, a vse so . . .
(dABjS ajaufiaz ‘auataz)
Stesane ne, ne zidane, so v gozdu tople hišice, a kar se bratcev v
njih rodi, že pevci od mladih dni.
jUJtaijd ui epzauj))
ko tudi ogledali na sliki.
Nekateri članki, katerih bistveni namen je seznanjati mladino z raznim dogajanjem in naravo, so pisani zelo privlačno, tako da se noben mladi bralec ne bo ustavil, dokler jih ne bo prečital do konca.
V mlad<vn Samu Pahorju, ki riše ilustracije za zgodbo Kapitan Peter, pa nam raste slika, čigar ime bomo gotovo še večkrat čitali med ilustratorji.
Ena Stran .revije je posvečena dopisom mladine. Toda kdove, koliko prostora bi bilo treba porabiti, če bi objavili vse dopise, ki jih Galeb prejema od svojih mladih prijateljev.
Želimo, da bi mladina še bolj vzljubila ta svoj list in se ga še bolj oklenila.
mora podrobno poznati še vse latinske klasike, ker jih mora prevajati v slovenščino. V drugem letniku je celo latinščina na prvem mestu pred drugimi predmeti, saj je temu predmetu posvečenih kar pet ur na teden, torej še več kot slovenščini, kateri pripadajo samo štiri.
Profesorji imajo čisto prav ko trdijo, da je učenje latinskega jezika potrebno za boljše spoznavanje drugih jezikov, toda po mojem mnenju, je pa le pretirano, da morajo dijaki poznati -vse latinske pisatelje in njihova dela, obdelovati ta predmet pet let zapored in iz tega še delati zrelostni izpit. Zakaj ne bi rajši posvetili več šolskih ur slovenščini ali matematiki in nekoliko omejili pouk latinščine, kot je to v veljavi v drugih državah, ki čeprav niso tako ((civilizirane# kot Italija, so bolj napredne glede šolskega sistema.
Podobno je pri pouku filozofije. Učenec mora poznati vse filozofe, njihove sisteme in ideje, od Talesa, preko Aristotela, sv. Avguština in Kanta pa do Sartra. Od vsega tega pa mu zelo malo ostane. Ali ne bi bilo bolje, da bi se dijaki učili samo enega sistema, oziroma dveh in ju temeljito predelali, mislim namreč na etiko ali logiko, ki učita človeka pravilno misliti in živeti, in ki bi veliko več koristili življenju, kot poznavanje raznih filozofskih struj.
In da se spet vrnemo k jeziku. Koliko nepotrebnih stvari se morajo »nabiflati# dijaki. Pri učenju italijanščine mora študent znati celotno »Divino Commedio#. Priznavamo, da je bil Dante velik pesnik in da je »Divina Commedia# velikansko delo, toda za današnje čase, ko so si ide’je v svetu tako različne, še precej zastarelo, zato ni čuda. da se pri branju Dantejevih verzov dijaki dolgočasijo, in da se teh naučijo le v kolikor jim je potrebno, da si pridobijo pozitivno oceno.
Neprimerno več uspeha bi dosegli s tem, če bi posvetili več pažnje praktičnim vedam, ki zanimajo učenca in ki mu nudijo več splošne izobrazbe, potrebne za življenje. Kaj bo na primer koristilo poznanje latinskih klasikov in »Divine Com-
, medie# tistemu, ki si bo izbral inženirski poklic ali medicinsko fakulteto.
Zato se zgodi, da se učenec, po opravljenem zrelostnem izpitu, znajde kar na lepem v življenju, če si ni že prej pridobil lastnih izkušenj, čisto nepripravljen, ki ga sprejme tako kot v resnici je, saj mu šola ne more nuditi vsega tega, kar življenje in družba od njega zahtevata. Poznal bo Danteja, Cicerona in Scho-penhauerja, toda ne ba znal tega, kar je potrebno, da si ustvari samostojno življenje in ne bo zmožen prevzeti odgovornosti, ki ga bodo čakale.
Sola bi morala namreč skrbeti, da si dijaki pridobijo več praktične izobrazbe, da si ustvarijo ■ lastno mnenje o svetu, v katerem živijo, in enkrat za vselej opustili stare tradicije in predsodke, ki niso v skladu z današnjo civilizacijo. Mnenja sem, da bi mlade ljudi bolj zanimalo poznavanje praktičnih ved in modernih jezikov, ki so vsekakor bolj aktualni, kot pa učenje latinščine in starih filozoskih struj, ki nimajo nobene vrednosti za poslovnega človeka.
Prav zato mislimo, da bi bil že čas, da bi se odgovorni krogi malo bolj pozanimali tudi za to vprašanje, in čimprej reformirali že zastareli učni sistem vseh šol.
Nekoliko manj latinščine in več pouka slovenščine, katerega posebno naši dijaki zelo pogrešajo- Dovolj bi bilo, da se «Divina Commedia# pozna le v skrajšani obliki, kot ostala dela raznih pesnikov in pisateljev, katere omenja italijanska književnost, in rajši posvetiti tako pridobljeni čas fiziki in kemiji, oziroma zemljepisu in somatologiji, ki imajo neprimerno večjo vrednost.
Nič ni čudnega torej, če je uspeh v šoli in potem v življenju negativen. Starši skrbijo za vzgojo, šola za izobrazbo človeka, toda vse to je premalo, življenje zahteva mnogo več, zato si .md-ra mlad človek šele potem ko konča šolo pridobivati izkušenj, kar pa bolj škoduje kot koristi mladim ljudem, ki si komaj formirajo značaj in večkrat se zgodi, da marsikdo zabrede in se nato znajde sredi poti, razočaran in razdvojen.
Louis Abram
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
Jugoslovanska poštna direkcija je v povojnih letih izdala celo vrsto poštnih znamk, od katerih so nekatere zelo uspele, nekatere pa ne. V prvih dneh po osvoboditvi so izšli tako imenovani »provizoriji«, to je pretiskane znamke v posameznih mestih države. Kma-iu nato so jih zamenjale redne znamke, na katerih je bil viden napis »Demokratska Federativna Jugoslavija«. Po proglasitvi republike je ta napis izginil z znamk in smo nekaj časa imeli napis »Jugoslavija«, že nekaj let sem pa imajo vse jugoslovanske znamke napis »Federativna narodna republika Jugoslavija«. V prvih letih je bila emisijska politika kaj čudna. Prepogosto so se menjale navadne frankovne serije in kot da bi to ne bilo dovolj se je še menjaval tisk teh frankovnih serij in tudi barva. Najprej smo imeli dve frankovni seriji s portretom maršala Tita, nato je stopila v veljavo serija tkzv. »Partizani«, kjer so bili prikazani razni motivi partizanske j borbe. Na nekaterih znamkah ' te serije smo videli pozneje pretisk »FNR Jugoslavija« in tudi barva se je menjala. Nato je stopila v veljavo fran-kovna serija posvečena gospodarstvu. Te znamke so bile v nasprotju s prejšnjimi zelo lično izdelane in nekatere izmed njih so bile zelo posrečene. Tiskane so bile v bakrotisku, kar je povečalo njihovo estetičnost. A kmalu po njihovem izidu se ie poštnina občutno zvišala in poštna direkcija je bila primorana izdati novo serijo, ki je sicer ostala ista, a le barve in vrednote so bile spremenjene. Tudi ta serija je bila tiskana v bakrotisku. Poštna direkcija pa je pozneje prišla verjetno do spoznanja, da je tiskanje v bakrotisku predrago in je zato nekatere — najbolj uporabljane — vrednote dalo znova tiskati v isti barvi in z isto nominalo, a v navadnem offset tisku. Sedaj so v načrtu nove frankovne znamke, ki bodo verjetno izšle — V3aj nekatere — že v tem letu. Prva poročila o teh znamkah, v jugoslovanskih časopisih in revijah, se izražajo zelo pohvalno o njihovi izdelavi. Znamke bodo prikazovale motive iz jugoslovanskih mest. Ljubljano bodo po vsej verjetnosti predstavljali dve znamki.
Tudi letalske znamke bodo zamenjane. Do sedaj smo imeli tri navadne letalske serije. Prve znamke so bile bolj slabo izdelane, druga serija pa je prikazovala jugoslovanske turistične postojanke in je bila zelo lično izdelana. Tretja serija pa je prikazovala iste motive kot druga, a vrednote in barva so bile spremenjene zaradi že omenjenega porasta cen poštnih uslug, pravijo, da bo prihodnja serija prikazovala spet turistične postojanke; razni pisci v jugoslovanskih strokovnih revijah želijo, da bi bili sedaj prikazani na znamkah manj znani turistični kraji, ki niso bili še naslikani na znamkah, tako da se ne bodo ponavljali vedno isti motivi, kot n. pr. Bled ali znameniti most v Mostarju.
Emisijska politika spominskih in priložnostih znamk je bila v preteklih letih zelo neredna. Zdi se pa, da se je sedaj ustalila in da bo vsako leto izšlo približno enako število znamk — seveda če ne prištevamo sem frankovnih in letalskih znamk — od katerih bodo nekatere stalne, t. j. se bodo vsako leto več ali manj ponavljale. V preteklih letih je bila večina znamk posvečena tedanjim dogodkom, velesejmom. kongresom, državnim in mednarodnim konferencam, itd.. Le tu pa tam je kakšna znamka proslavila kak dogodek ali kako osebo iz preteklosti. In ker tudi prejšnja Jugoslavija ni proslavljala svojih velikih mož iz. pretekle dobe, državnikov, pisateljev, pesnikov, slikarjev, znanstvenikov in drugih, so bili Jugoslovani — vsaj na filatelističnem področju — prikrajšani za to, kar so v drugih državah — n. pr. v Italiji, Franciji, Sovjetski zvezi, Avstriji, Nemčiji. Združenih državah, Češkoslovaški, državah Latinske Amerike — imeli na pretek. Leta 1948 se je jugoslovanska poštna direkcija spomnila na Srba Vuka Ka-radžiča, leta 1949 na Slovenca Franceta prešerna, nato smo dobili znamke z Njegošem, Trubarjem, Maruličem, carjem Dušanom. Radičevičem in lani decembra smo dobili prvo serijo petih slavnih mož, katerih obletnice rojstva ali smrti so se proslavljale lani. Sedaj je poštna uprava sklenila, da bo vsako leto za dan republike 29. novembra dala v promet posebno serijo in bo-
do na teh znamkah naslikani slavni možje iz jugoslovanske preteklosti. Upajmo, da bo poštna direkcija izvedla ta načrt.
Za 1. maj pa bo poštna direkcija izdajala serijo namenjeno mladini. Lani so bile te znamke posvečene raznim živalim in so zelo uspele. Letos bodo znamke posvečene jugoslovanski flori in pravijo, da jih bodo tudi tokrat tiskali v Švici. Želeti pa bi bilo, da bi v prihodnjih letih posvetili eno ali dve seriji jugoslovanskim narodnim nošam, saj so zelo slikovite in bi takšna serija imela brez dvoma velik uspeh, saj smo videli kako lepo so uspele avstrijske znamke z narodnimi nošami iz predvojnega časa, čeprav so bile tiskane v enobarvnem tisku. Tu ne smemo niti prezreti madžarskih znamk, ki so bile izdane pred nekaj leti in ki so vzbudile v svetu veliko zanimanje.
Stalne izdaje bodo še dve znamki za Rdeči križ, ki sta postali v jugoslovanski filateliji že običajni in znamka za »otroški teden«. Glede zadnje moramo nekaj pripomniti. V prejšnjih letih so izšle nekatere znamke v ta namen, ki so bile še kar lepo izdelane. Lani pa je izšla znamka, ki je dvignila mnogo prahu. Vsi jugoslovanski časopisi, ki imajo filatelistični kotiček in vse strokovne revije so dvignile val protestov proti poštni direkciji, ki je dovolila tiskati takšno neuspelo znamko. Pravzaprav v začetku nihče ni niti vedel, ali je to znamka ali ne, ker ni bila objavljena v nobeni ministrski odredbi in se je mislilo da jo je izdal kak beokrajski odbor kot navaden kolek. Kar je je in edino upanje je v tem, da se prihodnjič ne bo kaj takega zgodilo. Druga taka znamka, ki ni žela odobravanja je bila ona o zagrebškem velesejmu leta 1951.
Cesar pa jugoslovanski filatelisti ne odobravajo so »ključne« znamke. V vsaki seriji namreč ima ena znamka znatno nižjo naklado kot ostale. To znamko prejmejo — p0 eno — le člani filatelističnih klubov, ostalo pa proda podjetje »Jugofilatelija« v inozemstvo. V inozemstvu je prav zaradi tega padlo zanimanje za jugoslovanske znamke. Kaže pa, da letos ne bodo več tega delali.
OMfiFR
Mod. z Jek'-dn0 ,(1 Mod. pozla^11 a Mod. ves j Mod. vodotesni ^
Mod. zlat 1» *
C. G. R.
COMMERCIO GENERj
E RAPPRESENTA^
SOC. A R. L.
Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940,2 UVOZ IZ MO*
:
AVTOV n: CAR _
PREVOZ Z AVTOBUSI NA IZLETE " 1 g l>: S TOVORNIMI AVTOMOBILI — PREV°Z
tudi v K/
MIONCINOM (leončino). Vsi prevozi
UL LOCCHI 20 - TEL 36-794 - DOM-
TRST
POŽAR ARTEMIO ~ TOVORNI PREVOZI
v vse tudi U ino^
Ribarič Ivafl
1MPORT ♦ EXPOR?
VSEH VKST LESA l!N TRDI
Jj"
TRST — ULICA F. CR1SP1 14 — r£, jpi1' ULICA DELLE MILIZIE 19 — ^ '
AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA
TRST (R0j^ telefon SIE'
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsa]^stne^||i % najboljših inozemskih krajev in semena	ett>* /
ter razne sadike, žveplo, modro galico.	...alti/
ska gnoiiiia ter vsakovrstno orodje in stro^.
C. BATT-- ,u| r. IMFEXPD»*
TRST,
Tel. 44 208 Teleg
UVAŽAi
lxi k o trs I ni let, drva sa kurjavo, gradbeni material
.Lk
biot0 /
tlO
no*>r
itn*
;iRANO
SPECIALIZIRANO * ZA VSAKOVRSTNE
parjena pot Razklani hrib
^saaisaaSssas:£5Sss:HK2SK!SgssgsS;SassssgssssssSKsgsHSKSsssi2SssgHassssasssKsssKssssssss:ssK
laši kraji in ljudje
^ssssKsssaaasssHSsassssKssssaKaaassssKsass:
:a:
ISSaKaSSSaSEKKKSKSSSKaSSSSSaSSKKKSKK
SV. KRI*
Tujcem dajejo vedno več orodnosti
J"°čali stno že, kako »neki,L' u0-*. in »socialno« na-, J* občina stanovanje in
Povi ,prime.r. ki dovolj jasno ioliJL • °bčinski krovi niso
y _oi za naše brezdomce.
0činski stanovanjski hiši
iv„;„,anovanjski urad oddal ski a n° s^anovanje dvočlan-C	<mati in hči) iz
članki j"?. ^ domači dvo-oj.. druzini (mati-vdova z to	sinom) trdil, da je
ko. M,n.?vanJe zanjo preveli-
*obno ’ da pritiče dv°-
2 0drasS|timOVan^e pr<^ materi teri 5 ?l Sln°ni kot pa ma-Urad hCerk0’ Stanovanjski
^ tn ’,^^.ra.v dobro ve. a se načela ^ZVl^?a>	se	drži
(Ci selekcije v ‘»teresov V*ncem)
duhu nasprotnih
^amesto
zaslužk
zaposlitve, dela in
smo že mesece
-žni obljub
:i n
Pojav vi7 -^e *° ze sP'°š«n
bre2D "7UD ip 1* obljub. O govoriti u031' ne maramo več Doia* r je
Mnogi naši profeSiO' ,ve v tf, .pridei° do zaposli-zasilni	p°klicu,	niti pri
pa b’ Janovi SELAD. Sicer
prenehal»dluta kot vse kaže vilo n^ a °bstaiati. Kot zdra-
d‘vno 7 drŽava zel° priza‘
y»zna sreHefPa razpolag° pre’ co v z®dstva za lov na sre-
slab - )lno (izselitev). Kaj četku2nntP’ ki se mu na p0‘ tedko ...v neznano in tako di a . eco rad pridruži tu-tudi nri ^antin.. Zal so se (skania nas mnogi naveličali ln se lepo število (o-
kr0:
S 30)
Pripravlja v Avstra-
store »a °- zaman prosili proštu So cet.rti razred. V me-°troški Proanie za slovenski ««Ul,kihVr‘" bob ob steno, v
Vprsšanie ntaksah pa je bil°
šeno u °troškega vrtca re-• Kar sa
ezuli imeli tudi
b°do Kp^„Samo °d sebe. Kmalu
S°(° V • „---------- —*"» -—j-
n°vi solski zgradbi. Mi
svojo
,m°ramo u nt' v M u dravmški ambu-Ba ie d«.brežino, v barakah Sled. v Vno zdravniški pre-sv°ji zel,,30 ezu'i tukai »na preprič2*vmat'« - tako jih je ,s,stankn zupan Bartoli na brežini ’ ate del socio« v r,2ne konr. ..do skoro dobili Osiihos„ •.es’Ie za gospodarsko
■° 'zuli irtV' V našib °deh tfJVania f Političnega iz-V 4ru- -k0t smo to, čeprav 7 Cudi Pem Rojstvu, tudi p0 s]ed° Se prn’ da tako 'tiiDim 1,0 svojim šovini-J» do r,lldjle''’em "v sovražil Svoje n?0ki,ler bodo vzga‘ , bk .k °troke. da je maš
Ne„*>Ua lingu “Mo , -da se ga
'“r* rodit,’* H°urlJtVa. ki ne fvm.,.,7 dobrih sadov.
Osapski
poplavil rodovitna
spet
polja
Skrajni čas je, da se dokončno in pošteno uredi regulacija potoka, ki s vsakoletnimi poplavami povzroča veliko škodo kmetovalcem in mandrjerjem
Pogled na poplavljeno njivo radiča pri Orehu.
a« in ne-
oni učijo,
*\tfw	—saaov.
Nrad^h S£ "rudi z deli >10 Tn\ k6r j™ j« de
11 V
>, -v in	~ J““ J,: delo
> Vrli	0 trte ob “god-
* neveir«fnu	pognale.
,>Jka£!? tno' a resnično
de,lovne moči za >čka zposelnosti takšno
?ladina	bi	se	naša
'H, K, „ zbližala s temi
£a svoji kr'tičnih časih tudi za svofn!Lp..našl*
slabe
pot
hrib
Od Ospa do Oreha se razteza plodna in skrbno obdelana Osapska dolina. Tu so lepe njive, vinogradi in sadovnjaki. Razen mandrjerskih vrtov je tu najplodnejša zemlja na našem področju. Sredi doline teče potok, ki pa ima zlasti ob začetku vse značilnosti hudournika.
Dolino prečka približno v sredini državna meja, lastniki zemljišč pa so večinoma iz Prebenega, Mačkovelj, Oreha in Plavij, skoraj sami dvolastniki. Tako so primeri, da imajo kmetje iz Prebenega svojo zemljo na jugoslovanski strani, kmetje iz Plavij pa na tej strani. To vprašanje je že kolikor toliko urejeno, ker imajo ti kmetje dvolastniške izkaznice. pereče pa je vprašahje u-reditve potoka ,— hudournika, ker so zadnja let večkrat po. plave, ki povzročajo veliko škodo na njivah in v sadovnjakih.
Tudi zdaj, ko se je stopil sneg, je voda silno narastla in poplavila velike površine obdelane zemlje v več krajih, pod Prebenegom, pod Mačkov-ljami in pri Orehu. Pod vodo so cele njive radiča, iz vode
vanske in italijanske oblasti. Urediti je treba strugo tudi onstran meje, sicer bi vsaka regulacija na tej strani bila zaman. Kakor pa smo že zgoraj omenili, je večina zemljišč onstran meje, ki so prizadeta, last tukajšnjih kmetov.
Vsekakor je potreben dogovor med jugoslovanskimi in tukajšnjimi oblastmi in prizadeti kmetje upajo, da bo do tega prišlo. Stroški za ux-editev ne bi bili tako veliki, trajno korist pa bi imelo tukajšnje kmetijstvo, saj bi v Osapski dolini potem lahko začeli z intenzivnejšim obdelovanjem zemlje in vrtnarstvom, kar nekaj pomeni, če pomislimo, da
je v bližini mesta obdelovalne
zemlje vedno manj.
A. B.
PREČNIK
ga vremena in na polju zelo
dni"*0 Pri>mrnoral' zdaj K? badili ,. '• da bomo na-(Ha££pravii,,mp_i?no: O potre-
h azk'ani h u0t' Pez Drašco vem'” tokrat • V, Trst sm0
7 rali „_at .Pisali in inter-
Dob;r°bd‘n'' a vedno
Smo VcalgAlzroi
štrlijo trte in češnje. Sreča je le, da niso kmetje tod še posadili krompirja, sicer bi bila škoda še večja.
Pred nekaj leti so sicer začeli z urejevanjem potoka, a so na pravili delo le do polovice doline tostran meje, a še to delo ni napravljeno tako, kot bi moralo biti. Ostane še polovica na tej strani meje in ves del onstran meje. Ureditev vse struge je nujno potrebna, da se prepeči nadaljnje opustošenje zaradi poplav, ki bodo povzročale vedno večjo škodo. Na gorjem predelu, to je onstran meje, sc je nabralo dosti materiala in ka-
stno vsakokrat menja. Ob nalivih voda nara-P°t pa je vedno
Habaa‘JT,?a.
]>' Polno sne.’' bil° pred sl. ?a to r.„.	°a'	so pozabi-
li in°.p0‘.. ki nam vedno Je niso očistili
ra»"aeln
Nv
vemo ‘tl	Zdaj
n 0- Pot •’ kam naJ se obr-Pa se 2=_.-občinska' obči-
b, ;£n^°. ne zmeni če-
!abko 7.J0 delavci SELED
^Tk0vP°Pravi*i bril ^Hkih
se in poplavi njive ter si išče drugih iztočnih poti.
Za to zadevo bi se moral zanimati «Genio Civilen in ravnateljstvo za kmetijstvo pri glavnem komisariatu ter dolinska in miljska občina-Ker pa je vmes meja, se morajo. prej dogovoriti jugoslo-
Težave našega gospodarstva
Nekdaj se je naša vas bolj bavila s kmetovanjem, danes pa prevladuje delavski sloj. Od 28 hišnih številk je le ena samostojna kmetija. Mogoče pride povprečno na hišo okrog ena tretjina hektara orne zemlje kar pomeni, da se je vas povečala in nam je zemlja le v pripomoč. Razmeroma dosti je gmajne in le malo rlebrih senožeti. ki bi mogle biti z izboljšanjem bolj donosne. Živinoreji posvečamo razmeroma največ pozornosti in se precej bavimo z mlekarstvom. Kar 6 gospodinj nosi v Trst in deloma (ena) v nabrežinski sanatorij mleko, skoro izključno iz naše vasi. Zelo bi občutili, če bi ta dohodek odpadel. To grozi od strani močnega konkurenta — Msrzottovega mlekarskega podjetja, ki bi rado edino zalagalo Trst z mlekom. Naše obrambno orožje je v kakovosti našega mleka in v trdni gospodarski povezanosti. Zal pa te poslednje nimamo. Od naših 10 obrtnikov (2 mizarja, 3 zid.. 5 kamnosekovi so zaenkrat vsi zaposleni. Največ delovne moči pa je brez poklica, saj pride malone po ena na vsako hišo. Vsi, ki so odvisni od zaslužka, so zaskrbljeni, ker je vedno manj dela. Če bi bilo toliko jajc kakor je bilo po lanskem okto-
bru hvalisavega kokodakanja, bi se na tej zemlji ne na naseljevali le iz južne Italije, ampak bi se vrnili vsi naši izseljenci. Tako bi tudi lahko bilo, če bi bili v ospredju interesi delovnih ljudi.
Pred časom so začeli z «o-peracijos vodovodne veje med Sempolajem in našo vasjo, a se je delo zaustavilo. Ali so se tudi za ta dela posušila sredstva? pod to upravno roko je res povsod sama smola.
Jožsfovanja v znamenju novega časa
Dva svetnika sta bila nekoč pri nas posebno v čislih: Ivar. in Jožef. Za prvega smo romali v Devin (24.6.), drugi pa je naš patron, ki so ga. z r.ami vred praznovale vse okoliške vasi,- Tukaj se je zbralo veliko slavljencev in drugega ljudstva, mladini pa so dišali pliskovški (krašk') štruklji, kuhan bob in mogoče — pravim mogoče, ker je bilo to že luksus tudi kakšen «cukerdorzo». V gostilnah je bila dobra volja in je jo-žefovanj« utrjalo prijateljske vezi.
Današnje moderno iožefova-n.ie je zgubilo svoj stari pečat. Letošnji sv. Jožef pa je bil v znamenju novih prilik in je razpoloženje ustvaril edino lep pomladanski dan. Namesto v gostilnah so se radovedneži zbrali okrog razstavljenih novih »Fiat 600» in to revo vozilo različno ocenjevali. «Kaj niti gledamo, saj ga ne bo izmed nas nihče »kupil*! Se to bomo prodali, kar imamo (vespe), in še kar-jole ne bo», smo čuli iz vrste ogledovalcev.
ŠALE*
je v posesti sedanjega lastnika, ki je napreden gospodar. ki se zaveda vestnosti v delu. Pisec je mogoče pravilno mislil, a se je slabo in nerodno izrazil. Nedvomno bi bilo koristno, če bi vsak naš kmet (in seveda vsak traktorski orač) imel čim več kme-tijsko-strokovne izobrazbe Ce bi naše mlade, krepke in de-iavoljne moči seznanili z naravnimi zakoni, ki soodločajo V našem gospodarjenju, bi to pomenilo korak v bolj napredno kmetovanje.
Minulo nedeljo sta se s svojima voziloma ponesrečila mladeniča Legiša in Pipan iz Sem-pclaja. Zaradi neprevidne vožnje sta trčila z vozili na rebri med našo gostilno in glavno petjo. Vsa mladina je z vožnjo premalo previdna in vse preveč ji prija brzina.
BOLJUNEC
Še o kamnolomu
Potrebno pojasnilo o našem traktoristu
V okviru ureditve poti Sa-lež-Zgonik so že začeli s popravili, od vasi. kjer ovinek in ožina ovirata promet.
Ne vemo. če smo nri oblasteh slabo zapisani vsi vaščani ali le naša gostilničarka. Saj je menda edina na podeželju, ki ji ne dovolijo igre (biljardi
Radovedni smo, kakšen greb visi nad nami, oziroma nad našo gostilničarko.
Z delom smo let'>s zaostali za mesec dni, Zemlje je razmeroma zelo malo razorane in traktor čaka, ko bo primerno, obilna zaposlitev. Je potrebno omeniti, da r.as svo-ječasni dopis v »Primorskem dnevniku« o nesposobnosti traktorista ni prepričal. Kmetje se od le strani ne morejo težiti, saj so z oranjem zado-
O kamnolomu, ki nam povzroča toliko škode in predstavlja nevarnost za našo vas, ker nima potrebnih zaščitnih naprav, smo že večkrat pisali in smo tudi protestirali na občini. Do sedaj so bile vse naše pritožbe zaman. Slišali pa smo, da je pred dnevi skupina domačinov intervenirala na pre-U kturi in je vsaj malo upanja, da se bo zadeva uredila. Dolinska občina dobi za najemnino kamnoloma 120.000 lir letno, vaščani, ki imajo hiše blizu kamnoloma, pa pravijo, da bi radi dali občini 150.000 lir letno, samo da ne bi bilo več kamnoloma. Stvar pa ni tako enostavna, ker je v kamnolomu zaposlenih nekaj delavcev. Zadostuje le malo dobre volje podjetnika, da bi izpopolnil zaščitne naprave, da ne bi frčalo kamenje po vasi in da ne bi bilo več toliko prahu.
CEROVLJE
Smrtna bosa
18. t. m. smo pokopali 86-letr/ega domačina Avguština Trčona (Jurčevega). Pokojnika bomo ohranili v dobrem spominu kot skrbnega in delavnega kmetovalca ter dobre-
vcljni, in to posebno, odkar 1 ga vaščana. Lahka mu zemlja!
Zakasnela, 1 1 j ' ''111 prinesla mnogo skrbi in obilico dela
Slovenski najemniki upajo v pravično razsodbo beneškega sodi' šča glede spora, ki se vleče že dolga leta med njimi in ustanovo Ire Venezie • Vsekakor potrebujejo Oslavci najbolj vodo!
DRUGEGA DRŽAVNEGA TEKMOVANJA NA GORIŠKEM
Samo trije
grajeni za
slovenski kmetje
večjo produktivnost
Urnr^0riran}em slovenskih kmetovalcev, za katere je znano, da znajo se je komisija pokazala neobjektivna in pristranska
v
dopoldne
*>4eG0riV° ’° P”-
k"
-	w,!	raznih	kT«)eo
I« so	Iteoilni
oa ’ide!cž,u dzu’
Pooečo;!16«0 tekniouanja
p;od^'vnaitrv
e* Pri0lasiloa7 tefc"‘oi>«tije
jtosneje jih 0 ,n tako nh
O £Sor‘jo ...” . dol°d«lo 6
,9 u	l’>	posestnt-
že»d7i.^ k°‘*%-Ho!rednjih
»ki
Tk'h Po seuVrl ’nan>*'h
S:;:«1-t0p'one:;;:
tlj„ _u njo. Pri drlavntgo
tisti
Ha
naoraj(
euo-
Posestniki „ „ , - našli elPmL pr> P<W' komisii„ eleme7ite, kl
»Ofloj	oniisija pov!;rleT;
J*	n„Jn Poštami
"•*« iv.sr«;
dala na ureditev posestva in gospodarskih poslopij, na rejo iivme, uporabo poljedelskih strojev in raznih prevoznih sredstev, na raznovrstnost rastlin, ki jih goji posamezni posestnik ter na splošno u-pravljanje posesti.
V kategoriji A je kot prvo bilo nagrajeno veliko poseftvo S.A.T.C.A. iz Angorisa pri Krminu, ki je prejelo 250.000 hr nagrade. V tej kategoriji seveda ni bilo nobenega Slovenca, saj na Goriškem sploh m slooehskih veleposestnikov. V srednji kategoriji odnosno kategoriji B je prvo nagrado v znesku 125,000 lir odnesel Ferruccio Conte iz Ansa pri Tržiču. Med drugimi nagrajen ci v tej kategoriji je bil tudi Anton Stekar iz Steverjana, ki je za vzorno vodeno gospodarstvo prejel 60.000 lir. V tretji kategoriji je bilo mnogo nagrajencev, toda izmed
vseh sta bila le dva Slovenca, in sicer Karel Jarc iz Doberdoba, ki je prejel 25.000 lir ter Alojz Bučinel iz Krmina, ki je prejel 50.000 lir nagrade.
Udeleženci nedeljske prireditve, od katerih je bilo mnogo slovenskih kmetov iz okolice Gorice.s Krasa in iz Brd so začudeni obstali nad ravnanjem komisije, ki je smatrala za potrebno izmed vseh udeležencev tekmovanja nagraditi le'dva Slovenca. Opozorili so, da je bilo ravnanje komisije lansko leto boljše in da bi tudi letos morala rapnati nepristransko ter slovenskemu kmetu ki je doslej vedno po-kazal, da zna pravilno ravnati z zemljo in pravilno rediti »iuino dati primerno pri-- nanje, ki mu zasluženo pripada Upatno, da se pri tretjem državnem tekmovanju za večjo produktivnost poljedelstva podobni primeri ne bodo več ponavljali.
Kot povsod v Brdih, je tudi v Oslavju spomladi najlepše. Letos se je sicer pomlad zakasnila ter povzročila našemu kmetu ogromno težav, saj je delo na poljih in v vinogradih zastalo za dober mesec dni. Pridne roke Oslav-cev bodo morale krepko zagrabiti za lopate in urediti vinograde ter posejati krompir na njivah ob Soči.
Oslavci so . trdni kmetje, znani po dobrem vinu in sadju, lepo rejeni živini in odličnemu' mleku. Največ obdelovalne zemlje pa imajo le v pevmski ravnini, kajti valovita Brda ne morejo zadostiti njihovim potrebam, Toda zemlja v dolini je last ustanove Tre Venezie, ki je do nje prišla na lahek način in se v svojem dosedanjem delovanju pokazala kot sovražnik slovenskega rodu ter je zaradi tega začela spor, ki se vleče že dolga leta. Kot je znano, so oslavski najemniki skupaj z najemniki zemlje iz St. Mavra in Pevme vložili priziv proti nepravič-nemp sklepu goriškega sodišča, da morajo zapustiti zemljo, ki so jo vse doslej obdelovali. Iz Benetk sicer še ni odziva. Nekateri menijo, da sodne oblasti čakajo na zaključek parlamentarne debate o najemniških pogodbah in zato zavlačujejo rešitev priziva. Oslavci upajo, da bodo zemljo lahko še naprej obdelovali in ostali tam, kjer so se rodili in kjer so živeli njihovi očetje in dedje.
Z lansko- vinsko letino so precej zadovoljni na Oslavju, Pravijo, da sicer ni bila najboljša, toda še v marsikateri kleti je dovolj dobre briške kapljice, po kateri so začeli spraševati tudi trgovci in gostilničarji iz Vidma, kar se doslej ni dogajalo. Briško vino je zelo cenjeno in tega se zavedajo Oslavci, ki so pred nekaj leti ustanovili vinarsko zadrugo. Z njo so hoteli prekrižati račune nepoštenim trgovcem in ustvariti take pogoje za prodajo domačega vina, da bi bili ohranjeni interesi pridelovalcev in da bi obenem vsepovsod lahko spoznali pravo briško vino in ne mešanico, ki jo preradi pod imenom »briško« ponujajo nekateri brezvestni gostilničarji. Toda na žalost oblasti v Gorici niso pokazale za hvalevredno iniciativo oslavskih kmetov tistega zanimanja kot bi ga morale ter jim sploh niso izdale obrtnice za prodajo vina in žganjekuho z izgovorom, da je enega in drugega na Goriškem že itak preveč. Kljub temu člani zadruge in njeno vodstvo niso ob-
upali, marveč iz leta v leto obnavljajo prijavo zadruge in upajo na boljše čase.
Najbolj pa tare prebivalce Oslavja skrb za vodb odnosno za vodovod. Zaradi številne živine bi Oslavci vodo zelo potrebovali, kajti maloštevilni vodnjaki v poletnih časih popolnoma usahnejo in zadnja poletja se je celo dogajalo to, da so morala občinska podjetja voziti vodo v vas, kajti drugače ni šlo naprej. To zadevo, ki je izredno pereča, je večkrat prikazal v mestnem svetu tudi svetovalec Milan Paulin. Občina je sicer poizkusila z iskanjem vode na Oslavju. na Mihovem hribu, toda v 40 dneh kopanja delavci niso našli vodne žile. Ljudje sicer pravijo, da so bili odgovorni premalo vztrajni, ker so prehitro pobrali šila in kopita. Vsekakor se mora ta zadeva rešiti! Edini izhod bi namreč bilo podaljšanje vodovoda iz Huma, ki je komaj tri km oddaljen od Oslavja. Tu je sicer vmes državna meja, vendar to ne bi smela biti nepremostljiva ovira za oblasti če hočejo resnično pomagati našemu človeku.
LONJER
V slovenske vasi slovenske predavatelje
Pred dnevi je neka italijanska organizacija iz Trsta odprla v naši vasi gospodinjski tečaj za žene in dekleta. Predavanja so seveda samo v italijanščini. Da bi privabili nekaj deklet so napeli vse sile in niso štedili z obljubami. Brezplačno dajo svinčnike in so zagotovili, da bodo ob zaključku tečaja priredili brezplačni izlet v Padovo.
Omenjena organizacija, ki bi hotela predstavljati nase kmete, a ima med njimi le par pristašev, se hoče vriniti v r.aše vasi, da hi razbila enotnost kmetov in si ustvarila vsaj malo podlage, ker se predvideva, da bo tudi na našem ozemlju razširjen zakon o vzajemnem zavarovanju
kmetov. Poleg tega pa ima jaien cilj: Prispevati z italijanskimi predavanji k razna-lodovalni politiki na škodo rašega življa. To dela tudi Kmetijsko nadzorništvo. ki je pred omenjenim tečajem priredilo v naši vasi kmetijski večerni tečaj v italijanščini. Gas je da se s tako politiko preneha in da se pošilja v slovenske vasi slovenske predava telje.
Tja in nazaj
(Nadaljevanje s 3. strani)
skega pomena, nastane kratka zgodba, ki pa predstavlja zanimivo in privlačna
branje. Branje, kakršnega si v splošnem pomanjkanju časa želi danes povprečen Američan. In prav predstaviti slovenskemu bralcu nekaj primerov take kratke zgodbe, kot pasebnosti sodobne ameriške književnosti, ima predvsem namen tudi knjiga osmih ameriških zgodb v knjigi »Tja in nazaj«.
Knjiga ima krajši uvod urednika. To ni literarna zgodovinska študija ki naj bi analizirala vse tokove v sodobni ameriški književnosti. Ne. Uvod je zanimivo esejistično pisano kramljanje v katerem razpravlja avtor o sodobni Ameriki, njenem z'ivljenju. Sele na koncu govori nekaj več o ameriški književnosti in predstavlja bralcu zastopane avtorje.
Knjiga »Tja in nazaj«, obsega zgodbe osmih ameriških avtorjev. Obeh največjih pisateljev sodobne A-merike ne najdemo. Urednik je menil, da bi Hemingway in Faulkner s svojo močjo razgnala okvir te knjige. Zato pa so zastopani John Steinbeck, Erskine Caldwell in od znanih pripovednikov še Francis Scott, Fitzgerald. Mc Cullersova in dramatik Tennessee Williams. In potem še trije avtorji: James Thurber, Kressman Taylor in Aliče Dennisova, ki predstavlja najmlajšo generacijo. Razumljivo je. da je v knjigi takega obsega nemogoče predstaviti vso sodobno ameriško književnost. Knjiga tudi ne želi biti prerez sodobne ameriške književnosti je tu to poudaril urednik sam. Prikazati ho-že predvsem delček življenja Amerike. In zato je tudi vsebinsko nadvse pestra. Zgodba o ameriškem rasizmu, o nesrečni smrti mladega dekleta, o ameriškem protinacizmu, poleg prikaza usode ameriškega pionirja, to so v glavnem vsebine zgodb te knjige.
Toda. ko imamo zdaj šele eno samo knjižico z izborom moderne ameriške proze, smemo biti samo veseli in hvaležni, uredniku in založbi. Namen, predstaviti slovenskemu bralcu košček ameriškega življenja in drobec ameriške književnosti je dosežen. Ker pa so razen tega zgodbe motivno različne, vsebinsko pestre in tudi za naše bralce privlačne. pa je gotovo izdaja dosegla svoj namen.
Sl. Ru.
Ricmanje — Značilna vas na Bregu — znana daleč naokoli zaradi cerkvene afere pred leti, zaradi bitke domačinov s Francozi in zaradi
Enkrat v letu. to je na Jožetovo, Je v Ricmanjih bolj živahno kot v kakršni koli drusi vasi. Za tradicionalui praznik pridejo vsako leto gostje iz mesta in iz okoliških vasi na izvrstno domačo kapljico in pršut.
Letos so imeli zaradi ugodnega vremena izreden obisk. Neki kmet je v svoji osmici prodal v enem dnevu 12 hi vina in mu ga je zvečer že zmanjkalo, v neki gostilni pa so prodali kar 20 kuhanih pršutov.
V tednu po prazniku smo se spet vrnili v Ricmanje. Domačini delajo obračune, kramarji so že pospravili svoje stvari, vrtiljak je prazen in tih. Nadaljuje se redno življenje.
Dekleta kramljajo o vseh mogočih, zanimivih in nezanimivih stvareh in šivajo ter pletejo pod starim obokom. Verjetno ni v nobeni naši vasi toliko obokov kot v Ricmanjih.
Ima komaj šest let naša Lo-redana, pa poglejte jo, kako skrbno že pere. Morda oblekco svoje punčke, ali svoj robček?
jožetovanja. Romanje v Ricmanje na praznik sv. Jožeta se je začelo pred dobrimi dve sto leti.
Skoraj dve tretjini moške
delovne sile se ne ukvarja več s kmetijstvom, ampak si je poiskala delo v raznib tovarnah itd. Vas šteje nekaj čez 150 hišnih številk in približno 500 prebivalcev.
Popoldanski pouk Je končan! Deklice so bolj mirne kot deč. ki. odšle bodo verjetno domov, dečki pa bodo še zbijali žogo. Radi se igrajo, pa so tudi pridni, kadar hočejo, ric-manjski šolarji.
Kakor je znano, so italijanske oblasti v raznarodovalne namene ustanovile letos italijansko šolo v Ricmanjih. Italijanski pouk obiskujejo zdaj nič več in nič manj kot štirje učenci.
Za ustanovitev otroškega vrtca v Ricmanjih pa imajo oblasti gluha ušesa.
(Foto Bubnič)
Pravijo, da je pred leti ln leti prvi Ricmanjec pribežal iz miljske okolice, ustavil se je ob studencu pod Bregom, si sezidal dom. posadil murvo in ustanovil novo naselje. Baje je bila vas ustanovljena pred približno S00 leti.
Murva, ki jo vidite na sliki, nima para daleč naokoli. Vsa nagubana je in stara, verjetno pa je potomka prve ricmanj-ske murve. Kjer Je bil prej studenec ob murvi, pa stoji zdaj nova pralnica. Tudi v Ricmanjih je še nekaj peric, ki perejo za mesto. Mlekaric je še približno 15. Bržanke pa ne nosijo več v Trst o-kusnih »hržanskih big«.
Andrej — mežnar. je kopal v njivt za krompir. Po težkem delu se prileže grižljaj in požirek vina.
Bernard je še mlad (ant. Po poklicu Je krojač, že deset let pa se vneto zanima za čebelarstvo.
Titiu na fkicttuah
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
PO IZVOLITVI OBČINSKIH ODBOROV VZAJEMNIH BLAGAJN
se v številkah kaže jem zmaga" Bonomijeve Coltlvatori diretti
Samo enotne kandidatne liste po sioveaskih občinah in liste Federterre so v gotiški pokrajini prejele 42% glasov
Vladni in vladi naklonjeni časopisi so proglašali volitve odborov vzajemnih blagajn za zmago nad demokratičnimi kmečkimi množicami. V naslednjem objavljamo nekaj podatkov, ki kažejo dejansko razmerje sil med neposrednimi obdelovalci v naši pokrajini.
Dve kadidatni listi sta prejeli v spodaj navedenih občinah sledeče število glasov:
		o >	
	t		
H			tu
C	t-		
	<D ■a	c	> .S O —'
o	I*.	ra	<0 >
Gradiška	56	22	81
Turjak	27	15	47
Gorica	104	206	336
Fara	30	43	75
Vilesse	29	54	84
Romans	50	74	131
St.PeterobSoči 14		29	47
Poljan	16	15	32
Krm in	78	118	208
Skocijan	22	24	47
Ronke	20	36	57
Tržič	19	24	45
	465	660	1190
Po slovenskih občinah			so bi-
le predložene enotne liste.			
	štev.		štev.
Občina	volivcev		glasov
volitve predsednikov izvršnih odborov v občinskih odborih vzajemnih blagajn, kjer imajo bonomijevci omejeno število predsednikov.
Cim so šle volitve mimo, so demokristjani takoj pokazali svoje pravo lice. V pokrajinski urad za enotne kmečke prispevke so n. pr. imenovali na priporočilo Rima dr. Ca-tulla Gianatasia, znanega demokristjana iz Gradiške, ki je odločno proti deželni avtonomiji. V pokrajinsko vzajemno blagajno pa so imenovali dr. Martina, čigar brat je znan funkcionar krščanske demokracije.
Tako se torej izvaja Bono-mijeva napoved borbe proti komunizmu na podeželju.
Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici
organizira danes 27. marca 1955
avtobusni izlet v Trst na premiero Williama Shakespeara
v prevodu Otona Zupančiča. Pričetek predstave ob 20.30 v Avditoriju.
Odhod iz Gorice izpred kavarne Bratuž ob 17. uri. — Cena vožnje in vstopnine 600 lir.
Kulturno predavanje s peljem
V sredo 30. t.m. ob 20.15 ur: bo v prostorih Ljudske čitalnica v Ul. Ascoli 1-1. predavanje:
(‘O kulturnem ozadju obdobja 1848 in 1890».
Sodeluje tudi moški zbor Pevskega in glasbenega društva, ki bo zapel nekaj značilnih pesmi iz čitalniške dobe
LEPA MEDNARODNA TEKMA VČERAJ V TRSTU
Italija-Francija 64:56 (29:25)
Proti starejšim in rutiniranejšim trancoskim, igralcem so Italijani uveljavili svoj elon in pa zelo učinkovito taktiko - Francozom se je poznala odsotnost nekaterih najboljših igralcev
ITALIJA: Damiani (3), Margheritini (3), Canna (9), Lu-cev (8), Gamba (1), Romanutti (5), Riminucci (14), Zorzi (4), Macoratti, Costanzo (7), Alesini (10), Calebotta.
FRANCIJA: Schlupp (4), Sturla 2), Monclar (14). Bal-tzer (1), Perniceni, Rey (1), Freimueller, Grange (S), Des-semme (2), Bertorelle (13), Vacheresse (13), Marcelot.
Sodnika: Stefanovič (Jugoslavija) in Chouard (Švica).
Prosti streli: Italija realiziranih 24 od 44; Francija realiziranih 22 od 35.
Izključena zaradi 5 osebnih prekrškov: Grange in Mon-csar (Francija).
DANES OBČNI ZBOR D0BBRU0BSKE POSOJILNICE
Važna ustanova kraških Slovencev je bila ustanovljena leta 1908
Doberdob	90	83
Sovodnje	83	81
Steverjan	43	41
Enotne liste neodvisnih, levičarske ter desničarske organizacije neposrednih obdelovalcev so- bile predložene v sledečih občinah:
štev. štev. Občina	volivcev	glasov
Starancan	29	23
Marijan	88	74
Zagraj	28	15
Samo bonomijevska kandidatna lista je bila predložena v sledečih občinah:
štev. štev. Občina	volivcev	glasov
Kapriva	131	121
Dolenje	51	50
Gradež	9	4
V odstotkih sta prejeli Bo-nomijeva Coltivatori diretti in Coltivatori giuliani 51 odst. glasov, Federterra 29 odst., enotne liste po slovenskih občinah 13 odst., enotne liste po drugih občinah goriške pokrajine pa 7 odst.
Številke dokazujejo, da se demokristjani ne morejo ponašati s svojo »prepričljivo zmago«, kajti demokratične kmečke množice so pokazale svojo veliko silo kljub temu, da so pred volitvami onemogočili volilno pravico števil-njm volilnim upravičencem kot n. pr. v Brdih. Moč demokratičnih sil kažejo tudi
Namiznoteniški turnir pri Zlatem pajku
Danes 27. t. m. ob 14.30 uri bo v dvorani pri «Zlatem pajku« v Gorici namiznoteniški turnir. Člani Akademsko-sred-nješolskega kluba »Simon Gregorčič« bodo nastopili proti igralcem prosvetnega društva »Andrej Cok» z Opčin pri Trstu.
Vabljeni vsi ljubitelji športa.
KINO
CORSO. 14: »Ubijalska sulica«, cinemascop, S. Tracy in R. Widmark.
VERDI. 14.30: «Sabrina», A.
Hepburn in H. Bogart. CENTRALE. 15: «Sanarska legija«, barvni film, A. Ladd in A. Dahi.
VTTORIA. 15: «Dolina Mavrov«, J. Havvkins in J. Glinis. MODERNO. 15: »Trije vojaki«. W. Pidgeon,
Pri c. kr. (cesarsko kraljevi) okrožni kakor tudi trgovinski sodniji v Gorici so 1. julija leta 1908 registrirali pravila kmečke posojilnice in hranilnice z neomejeno zavezo v Doberdobu, ustanovljene 20. a-grila 1908. Posojilnica je izdala tudi zadružno knjižico vsakemu članu, v kateri so plavila in iz katerih je med prehodnimi določili razvidno, da so prvo načelstvo tvorile sledeče osebe:	načelnik Andrej
Gergolet, tajnik in knjigovodja Josip Brezigar ter odborniki Andrej Lakovič. Miha Fer-letič, Matevž Ferfolja, Stefan Zužič in Josip Lakovič.
Pod paragrafom 32 pravil je pisano o občnem zboru. »Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu. in sicer do konca meseca julija; izredni občni zbor se skliče, kadar se to načelstvu ali nadzorstvu zdi potrebno, ali če to od načelstva zahteva deseti del zadružnikov v posebni pismeni vlogi z izrecno navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora je razglasiti vsaj 8 dni prej po uradnem, razglasu nabitem na oznanilu m po razpisu v Gorici izhajajočem listu »Naš glas«; — če načelstvo odnosno nadzorstvo to kot potrebno ali umestno spozna, pa sme občni zbor razglasiti po svoji previdnosti še v drugih listih in po okrožnici.
Ce zgoraj navedeni list preneha, ali če drugi tehtni razlogi govore za spremembo zadružnega glasila, določi načelstvo skupno z nadzorstvom tisti list, v katerem se ima v bodoče občni zbor razglašati ter naznani to svojim članom vsaj en mesec- pred razpisom prvega sledečega občnega zbora z oznanilom...«
Pod faiizmom so posojilnico preimenovali v »Casa rurale ed artigiana«. Kakor vidimo ima posojilnica zelo dolgo in zanimivo preteklost. Danes imajo svoj letni občni zbor, na katerem bodo pregledali svoje delovanje. Marljivi doberdob-ski ustanovi ob tem dogodku želimo veliko uspeha.
SEJA GRADBENE KOMISIJE
V Pevmi otroški vrfec ONAIR
Pod predsedstvom geometra Bolterija je bila prejšnji teden na županstvu seja občinske gradbene komisije, na kateri
so odborniki med drugim odobrili načrt ustanove ONAIR za gradnjo otroškega vrtca v Pevmi.
Za gradnjo otroškega vrtca so se slovenski občinski svetovalci že delj časa zanimali, predvsem pa se je zanj stalno zavzemal svetovalec tov- Bogomil Pavlin. Otroški vrtec v Pevmi je potreben zaradi tega, ker je vrtec na Oslavju za pevmske otroke preveč oddaljen in so starši raje imeli o-troke doma, kot da bi jih pošiljali na Oslavje. Med njimi so tudi nekateri, ki so pošiljajo svoje otroke v italijanski otroški vrtec pri pevmskem mostu, češ da je ta vrtec bliže kot oslavski.
Z novim otroškim vrtcem bo omogočeno vsem pevmskim o-trokom, da jim ne bo treba vsakodnevno prehoditi dolge poti na Oslavje ali v otroški vrtec k pevmskemu mostu.
Poleg tega so odobrili načrt Giovannija Vetriha za gradnjo podstrešja za skladišče drv v Ul Lantieri, Dedičem Valentina Paulina načrt za zvišanje stanovanjske hiše v Ul. Lunga štev. 44, Marti Grinover za preureditev pročelja poslopja na Korzu Italia 9, Elisi Bac-ctietti za razširitev zgradbe v Ul LunghTsonzo štev. 35. in istotako Giovanniju Venieru za razširitev stanovanjske zgradbe v Ul. Višini štev. 24. Primu Pascottiju je bil odobren načrt za gradnjo delavnice in njeno ograditev v Ul. Duca d'Aosta, Valeriji Lon-ghin za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Scipio Slataper v Podgori, Francescu Fabianiju za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. LunghTsonzo in Soc. Cooperativi edificatrice pa za ograditev zgradb v Drevoredu Virgilio; Moro-Imporiu je bil odobren načrt za preureditev zgradbe na Korzu Italia 35, Lauri Puia za zvišanje zgradbe v kraju Mochetta štev. 1, Luigiju Bacchetti, za gradnjo lope v Ul. Morelli in Paolu Viddozzi za gradnjo ograje v Ločniku, Ul. Udine
Nadalje je gradbena komisija izrazila povoljno mnenje o gradbenih načrtih Josipa Makuca za razširitev stanovanjske hiše v Ul. Mihaela štev. 100, Vittorie Sizman za gradnjo stanovanjske hiše in drvarnice v Ul. Colonia, Alberta Culota za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Duca d’Aosta in Bruna Pelizona za, zvišanje stanovanjske hiše v Ul. Leoni štev. 26.
Italijanska in francoska košarkarska reprezentanca sta včeraj uporabljali različno taktiko. Seveda pa je bila tudi igra obeh moštev različ-, na. Ko so na koncu tekme ita- | lijanski igralci dvignili na ra-, mena McGregorja, trenerja državne reprezentance, si je ta gotovo zaslužil aplavz publike.
Domača reprezentanca je v začetku nastopila s kvintetom !
DOSEDANJE TEKME ITALIJE S FRANCIJO
Albanija	I	1	0	60
Argliia	2	2	0	111
Avstrija	5	5	0	239
Belgija	7	3	4	363
Brazilija	1	0	1	31
Bolgarija	2	2	0	77
Cile	1	1	11	27
CSR	6	l	5	250
Egipt	7	2	5	284
Estonska	2	1	1	52
Filipini	1	0	1	14
Finska	2	2	n	130
FRANCIJA	23	11	12	956
Grčija	3	3	•	146
Holandska	3	2	I	138
Itan	1	ir	0	62
Irak	I	I	0	77
Izrael	1	n	1	42
Jugoslavija	8	4	4	382
Kanada	2	0	2	94
Kitajska	1	1	1)	54
I etonska	3	1	2	75
Libanon	1	1	0	50
Litavska	3	n	3	70
Luksemburg	2	2	0	149
Madžarska	7	4	3	291
Mehika	I	0	1	17
Vemčiia	5	5	e	180
Poljska	3	2	i	107
Romunija	3	3	o	169
Sirija	1	1	0	44
SZ	3	0	3	168
Španija	5	4	i	265
Švica	1?.	1)	1	606
Turčija	3	5	3	138
Urugvaj	1	0	1	34
15
46
47
43
19
49
32
38
94
38
28
47
38 ! 93
34 87
35
34
84
25
46
137 81 56 6172 5374 i
Romanutti. Riminucci, Zorzi, Costanzo. Calebotta. Na nasprotni strani pa so bili Monclar, Perniceni, Grange. Ber-toielle. Vacheresse. Igra je bila v začetku iznenačena z menjavajočimi se napadi, vendar so bili spočetka Francozi nekoliko uspešnejši in so tudi oni začeli s točkovanjem. Razlika v golih se je večkrat izenačila ne da bi znašala več kot tri gole. vse dokler niso prišli Francozi v vodstvo 22:18. Italija je še izenačila na 25:25. vendar se je prvi polčas končal z 29.25 za Francijo.
V prvem polčasu je McGre-gor dvakrat popolnoma zamenjal moštvo. Potem ko je najprej Damiani zamenjal Roma-nuttija, je po prvih 10 minutah nastopila petorica Margheritini. Canna, Lucev, Gamba. Alesini.
Že v prvem polčasu se je pokazalo, da so Francozi popolnoma onemogočili Calebot-to. V drugem polčasu so se Stvari na igrišču znatno spremenile v prilog Italije, ki je po zadnjem izenačenju nri 31:31 prevzela vodstvo, razliko povečala in vodila do konca.
Med .talijanskin; moštvom je bil gotovo najboljši Riminucci. za katerim pa ni zaostajal Lucev in tudi drugi. Pri Francozih sta se odlikovala Monclar in Vacheresse. In ko je moral Moncler zapustiti igrišče zaradi pet prekrškov, tedaj vsaj, če ne prej, je bila usoda Francozov zapečatena. Sploh je treba reči. da c te Fr-«en»Vm poznala odsotnost nekaterih njihovih 'najboljših napadalcev.
Sodnika Jugoslovan Stefanovič in Švicar Chouard sta svoj posel opravila vzorno.
Po’tekmi smo imeli priložnost spregovoriti nekoliko be-
sed s sodnikom Stefanovičem, ki nam je dejal, da je zmaga Italijanov zaslužena. Najboljša igralca sta se mu zdela Riminucci in Canna, od Francozov pa Moncler in Vacheresse. Podobno je izjavil tudi trener jugoslovanske reprezentance Nikolič.
GDiaiilieni moštvi za obe temni z ttemci
FIRENZE, 26. — Tehnična komisija za sestavo reprezentance je objavila postavi obeh moštev, ki bosta nastopili 29. t m. v Muenchenu in 30. t. m. v Stuttgartu.
Mlado reprezentanco sestavljajo: Romano; Rota, Maldini; Morin, Bernasconi (kap.), Or-zan; Conti,	Mariani,	Bettini,
' Bacci, Bizzarri.
! Rezerve:	Luison,	Molino,
| Turchi.
I Reprezentanco A sestavljajo: j Viola; Magnini, Giacomazzi; Chiappella,	Ferrario,	Moltra-
j sio; Boniperti (kap.), Mene-1 gotti, Galli, Pandolfini, Fri-gnani.
| Rezerve: Costagliola, Ballac-. ci. Celio, Pivatelli, Pozzan.
Današnji trening, na katerem je igrala A reprezentanca proti mladi reprezentanci, je dal odgovor na vprašanje uporabe Virgiliia. Pokazalo se je, da je njegova noga še vedno precej negibna; po 8 minutah igre je odšel z igrišča in njegovo mesto je zavzel Bettini. V moštvu A ni bilo Bonipertija, ki še ni prav zdrav.
Tudi danes je moštvo A pokazalo sigurnost v zadnjih vrstah, medtem ko v napadu ni šlo vse najbolje. Podobno velja pravzaprav za obe moštvi. Zmagalo je moštvo mladih z 2:1 (1:0). ki je že vodilo z 2:0, dokler ni razlike zmanjšal Menegotti. Za mlade sta bila uspešna Bizzarri in Conti.
Nrumpslnast
«Messaggero Vene*o» je seveda bolj kot katerikoli drugi list poklican, da govori o tekmi med Udinese in Odredom, ki bo danes popoldne v Vidmu, ker je pač videmski list. Nič ne bi imeli pripomniti, če ne bi bilo v objavah, ki so v zvezi s to tekmo, nekaj pretiravanj. ki so komaj lahko opravičljiva z zgolj reklamnimi potrebami. Toda ne, niti s tem niso upravičena, ker bralce zavajajo k napačnim predstavam in vrednotenjem, ker enostavno niso resnična. Odred namreč ni član I. jugoslovanske zvezne lige. kot piše »Messaggero Veneto«, temveč II. lige. Res pa je, da je v prejšnji sezoni bil v I. ligi in tedaj je res največ preglavic vedno povzročal prav najmočnejšim moštvom, o čemer bi lahko govorili igralci Dinama in Partizana. Tudi nam ni znano. da bi bili v Odredu kandidati za državno reprezentanco. (Končno tudi ne vemo, zakaj piše «MV» Hodred, mar zato, da nekoliko spominja na — Honved?).
Partizan spet v formi
BEOGRAD, 26. — V današnjih tekmah za prvenstvo prve zvezne lige so bili doseženi raslednji rezultati: Partizan -Radnički 7:0 (4:0); Dinamo -Proleter 1:1 (0:0).
Cambri<fqe pred Oxfordom
LONDON, 26. — Osmerec iz Cambridgea je zmagal v 101. tradicionalni tekmi med univerzama iz Cambridgea in Ox-forda. Cas prveka je bil 19:10, čas drugega pa 19:58.
Odgovorni uredniK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trsi
AVTOPRE VOZNO PODJEUE FRANC LIPOVEC
PDIV02
POHUIKOV
naTrzašhemjIndo-slaviio, Avstrijo in druge države
GARAŽAi
LIL Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE*
UL F. Severo 6, tel. 33-113
BELTRA
UVOZ
UL. VALDIRIVO št. 3
TELEFON 36-991
IZVOZ
Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države.
Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov.
Wes Santee je tekel na pokritem prostoru 1 miljo v času ' 4.04.6, kar je za eno sekundo i slabše od rekorda, ki ga je j pred mesecem postavil Niel- | sen.
ČEVLJE jissKnshe in zimske, v razprudaji
dobita za valikn in mala v trgovini
Jcthip T'iiH'ih(tnt
TRST, Ulica Vasari 11) - tal. UREDI
KINI) SKEDENJ
predvaja danes 27 t. m. z začetkom ob 15. uri
film :
II
I!
Igralci :
LANA TURNER
FERNANDO LAMAS UNA MERKEL
Jutri 28. t. m. predvaja z začetkom ob 18. uri
film :
Lov na moža v džungli
Igralci: JOHNNY WEISSMUEL-LER — BOB WATER-FIELD
KINO V NADRCŽINI
predvaja danes 27. t. m. ob 15.30 in 20. uri veliki zgodovinski film :
QUO VADIŠ
Zadnja predstava se vrši jutri 28. t. m. ob 20. uri.
Na izredno zanimivi film vabimo vse občinstvo iz bližnje in daljne okolice.
Uprava.
K1X0 V 14 Iti/(J
Danes 27. marca 1955 ob 15. uri
Pesem strasti
N. Pizzi — G. Landry.
V sredo 30. marca 1355 ob 19. uri
GANG
Robert Mitchum — Lisa-beth Scott.
me
predvaja danes 27. t • z začetkom ob 14.30 in Jot 28. t. m. z začetkom ob 18. un
barvni film •
Latinska
ljubimca
Igralci:
LANA TURNER RICCARDO MONTALBAN
j Najbolj romantičen filmski Par
INTERCOM
IMPORT-EXPORT
ZASTOPSTVO
TRST
Ul. XXX Otlobre 6-11 - Tel. 31-961 31-962
ŠBCDE tG
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMt-NIKE IZ NAJBOLJŠIH KB*‘ SKIH IN TUJIH MARMORJE)” SLIKE NA PORCELANU, BRjf NASTE CRKE IN LUČKE, PRJf RAČUNE BREZPLAČNO, STAVITEV IZVRŠENIH SPOM&’ NIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežino)
CENE Z.n EK*® OLAJŠAVE l*KI PLACIU®
Po
najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu ■ ■
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
Kineievaia in vrtnarji vSfische nas J
TIlGOlillM KMliTlJSff!}
IIBOUJ*
pef
STROJI;!/ UV
TRST — Strada vecchia . . 1’lstria 266/a — Tel. *1..
21*
Umetna gnojila, krma za ^ vino — prvovrstna inozeni semena in semena laf a, pridelka — sadna ^reV(ni-razne cvetlične sadike. i\ ce itd. — Poljedelski s in druge potrebščine.
OBIŠČITE TVRDKOKERŽE
t-
5*
<
ca
<
5S
HAVVKINS
LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRISTEDILI BOSTE 80;(, NA PLINU IN CASU.
55
M
ca
M
ce
Oh
NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK
NA PARO IN NA SUHO TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM.
ce
o
N
O
Oh
MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE?
BODITE BREZ SKRBI! ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI.
PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE
ZAPOMNITE SI TVRDKA
'dt&ike.
TRST,
TrgS.Giovanni1 tel. 35-019
555
I
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE
04. ==== Tretje poglavje. PRAZNIKI, IGRE, STAROŽITNOSTI
Od tistega dne dalje je prinašala »Edinost« sleherni dan na prvi strani poročila z Balkana. »Vrenje na Balkanu«. »Bolgarija je oklicala svojo neodvisnost«. »Razpoloženje prebivalstva v Belem gradu je razdraženo«. »Kreta Je oklicala svojo Združitev z Grčijo«. »Anglija podpira Turčijo«. »Črna gora protestira proti aneksiji Bosne«. Stavki kakor: »Bolgari, Srbi, Hrvatje in Slovenci. To je jugoslovanski Balkan!« ali «Usoda balkanskih Slovanov se se enkrat kroji preko njihove volje...«, »...Dočim narod v Sofiji zmagoslavno vzklika bolgarskemu carju, pa v Belem gradu in po vsej Srbiji skripljejo z zobmi«; taki stavki ki so izražali novega duhA po septembrskih dogodkih in aneksiji Bosne, so se komentirali v hiši in med ožjimi znanci in so se ctroku globoko vcepili v dušo. V takem ozračju je dvakrat rad posiusal zgodbe iz davnih časov, iz turskih vdorov in bojev na Balkanu, a tudi iz bližnje, domače zgodovine, zgodbe o «bakollh» in njihovih dejanjih in končno o žalostnem koncu slavnega okoličan-skega bataljona.
28.
Josip Nčgode je pripovedoval:
»Okoličanski bataljon je ustanovila Marija Terezija. Mo-Stvo bataljona je nosilo pri vajah šajkaco, pri paradah pa klobuk s perjanico. Sicer je bila uniforma prikrojena po oko-llčanski narodni neši: hlače na pol kratke, spodaj preklane in temnozelene barve. Od tod naziv »bakoli«, »ščurki«, ki je
pozneje postal splošno psovka za okoličanske Slovence.«
»šajkace so prodajali na plači, tam, kjer je danes luteranska cerkev, kar na tleh, vrhu vreč. Kot otrok sem tudi jaz nosil šajkačo«, pravi Nčgoae.
»Bataljon je imel svojo godbo, ki je igrala ob procesijah in tudi ob otvoritvi čitalnice pri Svetem Ivanu. Mislim, da je bila ta otvoritev leta 1866 ali 67. Vojaki so se morali oblačiti na lastne stroške, orožje pa je dala država. Puške so se basale od spredaj s posebnimi lesenimi palčkami, ki so imele na enem koncu kroglico. Te palčke so vojaki ootem metali proč. Otroci smo jih pobrali in delali iz njih zajgle (- gajžle, biče).«
»Vaje Je imel okoličanski bataljon tam, kjer stoji danes Pollteama Rossetti. Tam je rastel osat, je rastlo trnje vse gor do Dreherja. To je bilo občinsko zemljišče, gmajna. Vse novo je prišlo od leta 1848 naprej, kakor mi je pravil oče» »Fantje in možje pri Svetrni Ivani so spadali pod tretjo kompanijo. Njihov poveljnik je bil narednik pri bataljonu Borovtoa. Imel je gostilno in pri njem se je tudi hranilo, pie-jemalo in izročalo orožje, ko so se vojaki vrnili z nočne straže. Člani bataljona so namreč stražili zvečer in ponoči v okolici, ob mestnih vratih in čez dan tudi pri Chiozzl namesto mestne policije. Za stražo so prejemali po 35 krajcarjev na večer.«
«0, ben, zdaj poglejmo, kako je bilo s tem Borovino. Matija Kastelic od Svetga Ivana je kuhal tripe (vampe) v
klavnici v Trstu. Nj:'g°vJUup:|J je te vampe prodajala' pfi
ct.o lriTrmn Ir! In lilTlft **
sta kremo, ki jo jima JvZel dal Borovina, ta pa ta?.
najem drugo krčmo, Ptf j o ^ nasproti. Tisti krčmi' K1 ‘
vzel v najem Kastelic. sef j9
...I.«	. .	m	1	Ml
reklo potem zaradi tega. % $
n ~ iniVinl	*»■*	.!»»	V*
gospodar kuhal tripe, "7Tu” pčrji” ali tudi „Pri trePtravcn
i „rn -j-av dvorani, ki je bila,	,
„šaia (sala) pri trope ^n»
«Borovma je v -^j16d
torej prevzemal puške.»F* taljona. Ponje je P^fJski J
beže«, vojaški artiljer’J pot0*
ki se ;ie ustavil Pre^j^
le ujuiui i- .j,, .-.-j novo krčmo, dokler v^pel) žili vanj vseh Pl,s v^nec so Jih, ko je bilo * taljona.«	.
»To so žalostni	d^ne	j|
lico. Zastavo so	ilC
činah. Oddal jo Je . ‘
domačin, zastavonoša
na Gustinčič, in	sicrltu.»	je
avstrijskemu regimen^ pa jjj
»Do konca batah0^ je
K °lt&
prišlo takole: V	tc
1868 otvoritev citainij^ gye *
ritvi so šli tudi P?vCl0ovol^rjj)
Ivina. Zastavonoša Fj), Z bil naš rojak Franj*1^
po domače Kolčar, ]e^ ^
»Tržaško podporno in bralno društvo* (odbor), ustanovljeno 1882 v Trstu,
slovensko zastavo- pe Žerjalov ali Kolčarj šest bratov.	.	sied»
(N\idaljevanie