3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Ptuj, torek, 17. februarja 2015 letnik LXVIII • št. 13 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Aktualno Politika Šikole-Pongrce • Juršinci • Neplačni- Nasprotniki ceste kom prispevka grozi protestirajo izterjava O Strani 2 in 3 O Stran 9 V r n te ¡tí > < » s ¡ü i a H m S S t/i GC ht i y H ■) Aktualno Ptuj • Pustna prestolnica brez primere O Strani 4 in 5 Ptuj • Pokop pusta in predaja oblasti Kronika Slovenija • V obtoku ponarejeni kovanci za 2 € O Stran 24 Šport Rokomet • Ugnali neporaženi Koper O Stran 12 I ■ Po včerajšnjem srečanju veselih maškar iz slovenskih vrtcev?Wkaterem je sodelovalo več kot 1500 otrok, se danes, na pustni torek, zaključuje Kurentovanje. Ulice in trgi bodo zaživeli, vrhunec pa bo dogajanje doseglo s predajo oblasti in pokopom pusta ob 17. uri na ptujski pustni tržnici. Več na straneh 4 do 7. Foto: Črtomir Goznik Futsal • Ptujčani končali na 4. mestu O Stran 14 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Slovenija: Študentom še tanjši kos potice O Strani 2 in 3 Slov. Bistrica: Kakšni sodni spori praznijo blagajno S Strani 8 in 9 Lenart: K dolg« šejpo po občinski cesti O Stran 24■ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK C—sas^ IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. Essklenu S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ t tVK J ► Otroci, naj bo to nepOza dan žena. Vse predšolske otroke vabimo, da nam pošljejo voš< bodo narisali za svojo mamo ob dnevu žena. Več v notranjosti časopisa. Qelix Štajerski FEDNIK 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 17. februarja 2015 Slovenija, Podravje • Novosti v obdavčitvi študentskega dela so začele veljati februarja Študentom tanjsi, studentskim funkcion pa enako debel kos potice kot doslej Študenti oziroma dijaki, ki opravljajo delo preko Študentske napotnice, od 1. februarja zaslužijo 15,5 % manj oziroma je njihov zaslužek zmanj ninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se tudi študentsko delo šteje v delovno dobo in za priznanje enega meseca delovne dobe mi 822,52 evra oziroma 54 % povprečne bruto plače. Študent je v letu 2015 iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov skupaj zaslužil 2.000 evrov bruto. Znesek na napotnici je bruto znesek, ki vključuje neto izplačilo dijaku ali študentu in prispevke zavarovanca za PIZ (15,5 %). Študent je tako iz tega naslova v letu 2015 prejel 1.690 evrov neto (84,5 % od 2000 evrov). Od tega znesek 1.645,04 evra pokrije dva cela meseca zavarovalne dobe, ostanek 354,96 evra pa se preračuna na dneve. Študentu bo priznana zavarovalna doba v skupnem trajanju dva meseca in 12 dni. V navedenem izračunu gre seveda za hipotetični izračun na podlagi navedenih predpostavk. Uradne podatke in podrobnejša pojasnila pa lahko posamezniki prejmejo na ZPIZ, ki je edini pristojni organ za podajanje te vrste informacij. Vir: MDDSZ Uvodnik 11 dni v letu je premalo... Pa je tu. Norčavi pustni torek. Dan, ko bodo ptujske mestne uličice in trge še zadnjič v tem letu preplavili pustne maske in liki. Pustno rajanje že 55. Kurento-vanja se bo tako s pokopom pusta končalo. A treba je priznati, da je letošnje kurento-vanje še kako ohranilo pozitiven sloves ptujskega pustovanja in ga poneslo v svet. V samo 11 dnevih se je namreč zvrstilo več kot 100 prireditev javnega pomena, ki se jih je udeležilo več 10.000 udeležencev iz približno 15 držav. Bogat program Kurento-vanja s povorkami na čelu pa je v naše najstarejše mesto privabil na desettisoče ljubiteljev veselja in maskiranja. Obiskovalci so se lahko do sitega nau-žili pustnih norčij in občudovanja vrednih pustnih mask in likov - poleg etnografskih mask in najrazličnejših domačih skupin tudi maškar iz daljnih držav, denimo iz Bolivije in Belgije. Mesto je dobesedno zaživelo v vsem svojem sijaju. Ptujske uličice in trgi so naenkrat postali polni, lokali pa (pre)tesni. Verjetno tudi po zaslugi ene izmed novosti letošnjega Kurentovanja, saj so ma-škarepo končanipovorki ostale v mestnih lokalih. Maskam, ki so v tem najbolj norčavem času prevzele oblast, bi z lahkoto oprostili tudi kakšen primanjkljaj v občinskem budžetu, samo da bi uličice in kotički mesta ostali polni. A recepta za oživitev najstarejšega mesta, kljub bogati kulturni dediščini, arhitekturnim značilnostim in naravnim danostim, zaenkrat še ni na vidiku. Število domačih in tujih turistov se zmanjšuje, padajo nočitve, lokali samevajo ... 11 dni v letu pa je zagotovo mnogo premalo, da bi nas turistična dejavnost popeljala iz krize. Za turistični razvoj bo treba vložiti še veliko truda, predvsem pa pametnih idej. Kakorkoli že, množična obiskanost ptujskega Kurentovanja je vsekakor dokaz, da imamo kaj pokazati. Ne nazadnje tudi odlične kulinarične specialitete in druge dobrote, tudi ptujski krof recimo, ki si ga morate privoščiti vsaj na pustni torek. Pa dober tek. Monika Levanič Znesek na napotnici ni več neto izplačilo dijaku in študentu zavarovanje. Pri 100 evrih na na- 15,50 evra pa bodo znašali nje-enak neto izplačilu dijaku ali kot prispevke dijaka ali študen- potnici bo tako dijak ali študent govi prispevki za pokojninsko študentu, ampak vsebuje tako ta za pokojninsko in invalidsko dobil izplačanih 84,50 evra; in invalidsko zavarovanje. Uve- Ureditev do 1. februarja 2015 Ureditev po 1. februarju 2015 Delež obremenitve Znesek Delež obremenitve Znesek Napotnica 100 € 100 € DELODAJALEC Koncesijska dajatev (štipendije, ŠOS, posredniki) 23 % 23 € 16 % 16 € Dodatna koncesijska dajatev (študentski domovi) 2 % 2 € 2 % 2 € Pavšal za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 4,58 % 4,58 € 0,53 % 0,53 € Pavšal za zavarovanje za primere smrti in invalidnosti 0,8 % 0,8 € / / Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje / / 8,85 % 8,85 € Prispevek za zdravstveno zavarovanje / / 6,36 % 6,36 € DIJAK/ŠTUDENT Prispevki zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje / / 15,5 % 15,5 € Izplačilo študentu 100 € 84,5 € Strošek delodajalca 30,38 % 130,38 € 33,74 % 133,74 € Šikole-Pongrce • Ministrstvo naj bi začelo graditi sporno povezoval Krajani, ki so proti gradnji ob p Zaradi »arogantnega, pristranskega in zavajajočega odnosa« ministrstva za infrastrukturo do gradnje na protestni shod; če bo treba, pa bodo sporno gradnjo tudi fizično preprečili. Po tem, ko je bil javno razgrnjen DPN za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, ki zajema tudi gradnjo povezovalne ceste Šikole-Pongrce in ukinitev nivojskega prehoda Pongr-ce, je takratno ministrstvo za okolje in prostor na osnovi pripomb, predlogov in strokovne presoje sprejelo DPN. Na ministrstvu zatrjujejo, da je to podlaga za izvedbo projekta, saj so k osnutku DPN, ki je bil usklajen z nosilci urejanja prostora, dali soglasje tako vaški odbori Stražgonjce, Šikol, Pon-grc in Jablan kot tudi občina Kidričevo. Ker pa so se glede poteka povezovalne ceste med krajani pojavila nasprotovanja interesov, sta bili ustanovljeni dve civilni iniciativi, ena je za, druga pa proti gradnji ceste ob potoku. Zvrstilo se je že tudi več razprav, na eni in na drugi strani, tudi na svetu občine Kidričevo, a stališče ministrstva za infrastrukturo ostaja nespremenjeno. Poleg zakonodaje je treba upoštevati tudi razmere Na ministrstvu opozarjajo, da je pri nadgradnji proge treba postopati v skladu z veljavno zakonodajo, na osnovi česar so bile v DPN usklajene rešitve vseh nivojskih prehodov na progi Pragersko-Hodoš. »Upoštevanje želja po ohranitvi prehodov, ki so predvideni za ukinitev, bi posledično pomenilo, da preostale rešitve ne bi bile več ustrezne, zaradi ukinitve prehodov pa je treba zgraditi povezovalne ceste. In obravnavana povezovalna cesta je posledica ukinitve prehoda v Pongrcah, če pa bi slednji ostal zavarovan z zapornicami, bi bilo treba ukiniti prehod v Ši- kolah, ki je oddaljen le 359 metrov, zaradi dviga hitrosti vlakov pa bi bilo treba preurediti še prehod Pongrce. Kljub temu pa bi bila povezovalna cesta med prehodoma Pongrce in Šikole vseeno potrebna. Glede na vse to in na gostoto prometa je po njihovem mnenju modernizacija prehoda v Šikolah in ukinitev prehoda v Pongrcah edina logična ter smiselna,« poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da se drugod srečujejo s problematiko, da prebivalci zahtevajo ukinitev nivojskih prehodov, zavarovanih z zapornicami, saj so prepričani, da so kljub temu nevarni. Upravičenost predvidenih rešitev je potrdila tudi evropska komisija Upravičenost modernizacije nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš in predvidenih rešitev, tako ukinitev nivojskega (prehoda Pongrce kot izgradnjo povezovalne ceste Šikole-Pon-grce in modernizacijo nivoiskega prehoda v Foto: M. Ozmec „ ) o r Boštjan Kmetec, predsednik CI krajanov, Šikolah je z odtočtio ki so proti gradnji nove ceste ob potoku. o sofinanciranju po- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 10. februarja 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 3 arjem šan za prispevek za pokojna študent/dijak zaslužiti dla se je minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 4,5 evra bruto (3,8 evra neto). Izračun pokojninske dobe Pokojninska doba se ne bo izračunavala na podlagi opravljenih ur občasnega dela dijakov in študentov, ampak na podlagi zaslužka oziroma vplačanih prispevkov. Finančna uprava RS (FURS) bo enkrat letno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) posredovala podatke o vplačanih prispevkih posameznika v preteklem letu. ZPIZ pa bo na podlagi teh podatkov določil skupno doseženo pokojninsko dobo posameznika. Po en mesec zavarovalne dobe se prizna za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu. Vendar je ta delež do leta 2018 nekoliko nižji. Tako se v prehodnem obdobju v letu 2015 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 54 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % povprečne mesečne plače, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti. To pomeni, da mora posameznik za priznanje enega meseca zavarovalne dobe v letu 2015 prejeti 822,52 evra plačila. Od tega dohodka pa morajo biti ustrezno obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevke obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Leta 2013 je obseg študentskega dela znašal 239,5 milijona evrov Do februarja je koncesijska dajatev (štipendije, Študentske organizacije Slovenije, posredniki dela) znašala 23 %, sedaj je ta nižja in znaša 16 %. To pomeni, da se 8,4 % odstotka od zaslužka na študentsko napotnico namenja v proračunski sklad za štipendije, 3,8 % pa prejmeta tako študentska organizacija kot posredniki dela. Obseg začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v letu 2013 je znašal 239,5 milijona evrov. Koncesijska dajatev (posredniki, ŠOS, štipendije) je iz tega naslova znašala 55,1 milijona evrov, dodatna koncesijska dajatev (dajatev za študentske domove) pa 4,8 milijona evrov. V proračunski sklad za štipendije je bilo vplačanih 36,9 milijona evrov, posredniki dela in ŠOS pa so iz tega naslova prejeli vsak 9,1 milijona evrov. Koncesijska dajatev Odstotne točke Do 1. februarja 2015 23 % 23 Proračunski sklad za štipendije MDDSZ 15,4 Študentska organizacija Slovenije 3,8 Študentski servisi 3,8 Po 1. februarju 2015 16 % 16 Proračunski sklad za štipendije MDDSZ 8,4 Študentska organizacija Slovenije 3,8 Študentski servisi 3,8 »Zaradi nižjega deleža sredstev, ki se namenjajo za proračunski sklad za štipendije, pričakujemo iz tega naslova v prihodnje približno 45 % manj sredstev, razliko do dejansko potrebnih sredstev pa bodo kot doslej pokrila proračunska sredstva, tudi na račun bistveno višjih prilivov v socialna zavarovanja iz tega naslova, samo v pokojninsko blagajno približno 58,3 milijona evrov,« so pojasnili na ministrstvu. To pomeni, da bo delež prispevkov od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v celotnih prihodkih od prispevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašal 1,78 %. Mojca Vtič Skupaj smo boljši Foto: Črtomir Goznik Zakaj študentska organizacija ni organizirala protestov Študentsko delo v tem trenutku predstavlja edini učinkovit socialni korektiv za dijake in študente, brez katerega si nekateri izobraževanja sploh ne bi mogli privoščiti,« je dejal predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt ob sprejetju načela vsako delo šteje, po katerem sedaj študentje plačujejo prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. V globalu so študentje s tako ureditvijo zadovoljni in so dopustili, da je država pristavila svoj že načet piskrček. Večjih pomislekov tudi ni bilo, priznajmo si, ker je študentska organizacija takšno rešitev označila kot sprejemljivo in ni organizirala puntov, kot jih je pred leti. Le zakaj pa bi jih? Študentsko delo je bilo prej v obsegu 23 % obremenjeno s koncesijsko dajatvijo, sedaj v višini 16 %. In medtem ko se je prej namenilo v sklad za štipendije 15,4 %, se zdaj 8,4 %, izprijeno pa je, da je delež (3,9) od zaslužka študenta, ki ga v svoji malhi pospravijo študentska organizacija in posredniki dela (študentski servisi), ostal enak. To pa pomeni, da bo študentska organizacija na svoj račun ponovno prejela približno 10 milijonov evrov (glede na obseg študentskega dela v letu 2013 in delež), enako posredniki dela. Zato se mi ob tem poraja vprašanje, kako se lahko funkcionarji študentske organizacije predstavljajo kot študentski zaščitniki in njihovi glasniki ter se tolčejo po prsih, kako si prizadevajo zgolj za dostojno življenje študentov, medtem ko ima generalni sekretar študentske organizacije več kot 2.000 evrov neto plače. Vir: MDDSZ no cesto otoku, napovedujejo proteste idomestne ceste v Pongrcah, je civilna iniciativa krajanov štirih vasi, ki so proti tej odločitvi, napovedala trdila tudi Evropska komisija. Potek nove ceste je bil projektiran tudi skladno s pravilnikom o projektiranju cest, na njej bo urejena javna razsvetljava, občina pa naj bi na podlagi sporazuma zgradila tudi traktorsko cesto, tako da bo zagotovljena večja varnost tako cestnega kot železniškega prometa, zatrjujejo na ministrstvu. Odločitve ministrstva so krajane razdvojile Zaradi različnih pogledov na gradnjo povezovalne ceste Šikole-Pongrce in ukinitev ni-vojskega prehoda Pongrce na glavni železniški progi Prager-sko-Ormož je bilo po zagotovi- lih ministrstva pregledanih več vidikov možnosti spremembe projektnih rešitev. In ugotovili so, da bi bili s spremembo projekta, tako da bi nivojski prehod Pongrce ohranili, v nasprotju z zakonodajo, poleg tega pa bi resno ogrozili črpanje EU-sredstev za celoten projekt. Ohranili pa bi nivojski prehod, ki je v nasprotju z zakonodajo HEK* mL afW9___________ Foto: M. Ozmec Oktobra lani so ministru Dejanu Židanu sporno načrtovano in želeno traso povezovalne ceste pokazali tudi na terenu. in je od sosednjega oddaljen le 359 metrov, kar je po mnenju ministrstva neracionalno. Napovedujejo opozorilni shod in fizično preprečitev gradnje A te navedbe ministrstva so na februarskem sestanku civilne iniciative krajanov, ki so proti izgradnji vzporedne ceste po DPN sprožile plaz ogorčenj. Kot je poudaril Boštjan Kmetec, predsednik CI, bodo storili vse, da bodo preprečili izgradnjo »sporne, nevarne in drage« povezovalne ceste ob potoku, ki jo načrtuje ministrstvo. Po mnenju večine krajanov ta ne sodi v to okolje in je v nasprotju s sprejetimi sklepi posebne komisije, na osnovi česar je vlada sprejela DPN, ministrstvo pa je cesto umestilo v prostor. »Ker se na ministrstvu kljub našim opozorilom na nepravilnosti ne odzivajo in vztrajajo pri gradnji povezovalne ceste ob potoku, smo sklenili, da bomo organizirali opozorilni shod krajanov štirih vasi, ki smo proti tej izgradnji. Če bodo kljub nasprotovanju poskušali začeti graditi cesto ob potoku, pa bomo, če bo treba, to tudi fizično preprečili in izrazili državljansko nepokorščino. Poleg tega bomo z argumenti v medijih izpostavili imena vseh odgovornih, ki so krivi za tako, sporno odločitev ministrstva, pa tudi imena tistih, ki so bili na nepravilnosti pravočasno opozorjeni, a niso ukrepali. Skratka, odločili smo se, da gremo do konca!« je bil odločen Kmetec. Z ohranitvijo sedanjega prehoda bi prihranili 630.000 evrov Član civilne iniciative Gregor Rojko, ki se že dalj časa bori proti nameri ministrstva, pa je odločitev civilne iniciative še podkrepil: »Z ohranitvijo sedanjega železniškega prehoda, ki je že zavarovan z avtomatskimi zapornicami bi lahko privarčevali vsaj 630.000 evrov, ki bi jih lahko namenili za obno- jj/ft vo druge ceste ali mostu. Druga reši- , tev je, da se del že spro-jektirane ceste po DPN podaljša ob železniški progi. je, razen 30 m2, v celoti znotraj DPN. Lastnik zemljišča ob železnici je država in ta rešitev je cenejša za okoli 224.000 evrov.« Rojko pa je opozoril tudi na nevarnost, ki naj bi jim pretila v primeru uresničitve namere ministrstva: »Po posvetu s strokovnjakom smo ugotovili, da v primeru gradnje povezovalne ceste ob potoku ob pojavu intenzivnih padavin preti velika nevarnost poplavljanja. Ob tem je sklicevanje na DPN in neustrezno dimenzioniranje pretočnega profila struge ter objektov na območju struge brezpredmetno!« Na ministrstvu sicer to trditev zavračajo, saj naj bi iz poplavnih kart, ki so bile priložene vlogi za izdajo vodnega soglasja, ugotovili, da se poplavna nevarnost pri stoletnih vodah na tem območju celo izboljša. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Gregor Rojko je opozoril tudi na saj nevarnost poplav. 4 Štajerski1TEDNIK Kurentovanje 2015 torek • 17. februarja 2015 Ptuj • Pustne norčije se za letos zaključujejo Pustna prestolnica brez primerjave u Ptuj je tudi letos dokazal, da naše mesto povsem upravičeno drži sloves najbolj pustnega mesta daleč naokrog. V preteklih dneh smo gostili več deset tisoč obiskovalcev, ki so navdušeno spremljali, kako vživeto in strastno se na našem koncu maskiramo. Med udeleženci K povork pa so bili celo Afričani in Južnoameričani, kar priča o pomembnosti kurentovanja, ki v zadnjih letih ne presega zgolj meja naše | države, ampak celo našega kontinent^. « i * ■ «-.«i , I ha#I I/Iana4aaim Caiiiaa torek • 17. februarja 2015 Kurentovanje 2015 ŠtajerskiTEDHiK 5 Mednarodni pustni festival Kurentovanje 2015 se danes zaključuje. Deset dni je trajalo pustno dogajanje, ki je tudi letos prebudilo v nas najbolj inovativne in zabavne like. Dovoljeno je bilo preleviti se tako rekoč v karkoli, ne glede na spol ali starost. In ravno to je tisto, kar že 55 let privablja obiskovalce od blizu in daleč. Letos so organizatorji Kurentovanja pripravili okrog 100 prireditev javnega pomena, zraven etno festa, mestnega korza, mednarodnega srečanja veselih maškar iz vrtcev so bile med najpomembnejšimi seveda povorke: etno otvoritvena, nedeljska zaključna oziroma Karnevalfest in večerna kot novost letošnjega kurentovanja. Ta je bila tematska, tokrat so na svoj račun prišli ljubitelji grozljivk, saj so bili tema zombiji. Okrog 1000 obiskovalcev se je zabavalo ob predstavitvi odličnih mask, najboljše pa so bile tudi nagrajene. Najbolj prepričljiv zombi je domov odnesel prenosni računalnik v vrednosti 1.100 evrov. Še bistveno več gledalcev pa je seveda imela nedeljska povorka. Na tej so se prikazali pustni liki s svojimi obredi in karnevalske maske, največ s ptujskega območja, a tudi iz drugih delov Slovenije in tujine. Predstavilo se je okrog 2700 mask v 80 skupinah (od tega 24 skupin kurentov ter 16 mednarodnih skupin iz devetih držav - Belgije, Bolgarije, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Slovaške in Senegala). Novost letos je bila, da so po povorki nekateri etnografski liki ostali v mestu, s čimer so organizatorji želeli podaljšati dogajanje in obogatiti karnevalski dan. Pred Mestnim gledališčem Ptuj so postavili tudi foto-točko, kjer je potekalo fotografiranje s kurenti. In zastavljeni cilj je bil dosežen: še nekaj ur po povorki je mesto živelo, maske so poplesavale po ulicah in ljudi je bilo vsaj toliko, kot bi si jih želeli vsak dan na mestnih ulicah in trgih. Skupaj si je nedeljsko povorko ogledalo več kot 55.000 obiskovalcev, med tujimi skupinami so pozornost še posebej pritegnili Brugujski zvončari i mačkare iz Hrvaške, Suvarkari iz Bolgarije, Labodje jezero na Savi iz Srbije ter skupina tradicionalnih kostumov iz Senegala - Afrike. »Še posebej nas kot organizatorje veseli, da smo kljub težki finančni situaciji uspeli zagotoviti mednarodno udeležbo na današnji povorki in celo medcelinsko povezovanje s skupino iz Afrike,« je poudaril predsednik organizacijskega odbora Kurentovanje 2015 Branko Brumen. Najboljše med odličnimi karnevalskimi skupinami pa so bile tudi nagrajene: 3-mesto Obuti maček - KS Bukovci, 2. mesto Piščeta - Turistično društvo Sodinci in 1. mesto Gostilna pod klopotcem - KTD Klopotec Soviče. Z današnjim dnem pa bomo pust za letos pokopali, princ karnevala Rajko Jurgec Bertold Draneški pa bo oblast v mestu znova predal županu Miranu Senčarju. Torej, na svidenje prihodnje leto! Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Kroksi iz -Malevasi. S Sove iz vseh vetrov 6 Štajerski TEDNIK Pustovanja 2015 torek • 17. februarja 2015 Cirkulane • Na 22. fašenku 21 skupin Prva nagrada Gostilni pod klopotcem Na 22. fašenku v Cirkulanah, ki so ga člani tamkajšnjega TD pripravili v soboto, se je okoli 1000 obiskovalcem predstavilo 21 skupin z več kot 600 maskiranimi; najboljša pa je bila Gostilna pod klopotcem iz KTD Soviče-Dravci. Poleg otrok iz vrtca in cirku-lanske osnovne šole, ki so se letos našemili v sladke čebelice, so sodelovale tudi etnografske in fašenske skupine iz okoliških vasi in občin. Tudi najbolj pristne »baba nosi deda«, rusa in haloški orači, ki so za halo-ške kraje najznačilnejše etno- grafske maske, smo lahko videli. Po živahni, pisani in slabe tri ure trajajoči pustni povorki so vse nastopajoče skupine in maske tudi letos pogostili, najboljših šest pa so tudi nagradili. Ocenjevalna komisija organizatorjev je prvo mesto prisodila skupini Gostilna pod klopot- cem iz Kulturno-turističnega društva Soviče-Dravci, 2. mesto so osvojila Piščeta iz Sodincev, 3. Maske iz omare KUD iz Maska Stojnci, 4. Negro bomboni iz Hrvaške Cestice, 5. Sadne kupe iz Juršincev ter 6. Sove iz stojnskega Sigeta. -OM Foto: M. Ozmec Med najbolj pristne etnografske pustne like v Halozah sodi lik »baba nosi deda«. Slovenska Bistrica • Otroška pustna povorka Okoli 700 maškar je uganjalo pustne norčije Otroške maškare so se v soboto, 14. februarja, sprehodile po mestnih ulicah v Slovenski Bistrici. Srčki, plišaste igračke, karte in lego kocke ter spomladanske cvetice so združile svojo energijo in z nasmeškom na obrazih klicale pomlad in mahale v slovo zimi. Na povorki so sodelovali učenci 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda, OŠ Minke Namestnik Sonje, Vrtec Otona Župančiča, Frajhajmska godba na pihala, KUD Gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava, Godba na pihala KUD Janko Živko Poljčane in RIC Slovenska Bistrica, skupaj torej približno 700 maškar. Otroške in najstniške maška- re so bile za svojo dobro energijo in pustno razposajenost nagrajene s kino vstopnico za filma Amazonija ter Ernest in Celestina. Mojca Vtič Slovenjebistriške maškare so širile tudi ljubezen. FOTO: Mojca Vtič Markovci • Presežki v vseh pogledih Okoli 2000 maskiranih in več kot 5000 obiskovalcev Lepo, že skoraj pomladno vreme je na mastno soboto privabilo v Markovce na 24. fašenk preko 5000 obiskovalcev, med okoli 2000 maskiranimi, ki so sodelovali v fašenski povorki, pa so prva tri mesta osvojili Obuti mački iz Bukovcev, Kroksi iz Stojncev in Sove iz Sigeta. Foto: M. Ozmec Markovski šolarji so se skupaj s svojimi učitelji domiselno zavili v živopisne darilne pakete. Obiskovalci so imeli res kaj videti in doživeti; poleg rus, medvedov, picekov, kiirik in gamel se je po krajšem zatišju spet pojavila skupina fantov kopaja, ki po vasi lovi neporočena dekleta in jih ustrahuje. Občudovanja vreden je ples markovskih kopjašev, sicer že-nitovanjskih likov, za fašenk so zapokali pokači, za debelo repo so zaorali orači, svoj demonski ples pa je zaplesalo kar okrog 250 mogočnih korantov. Med 14 karnevalskimi skupinami je poleg godbenikov, ki so bili letos palčki s Sneguljčico, sodelovalo tudi blizu 300 otrok, malčki iz vrtca Markovci so se letos našemili v Afričane, šolarji Foto: M. Ozmec Mize so se šibile od domačih dobrot in pijače, v markovski fari so domačini zares iz srca gostoljubni. pa so skupaj s svojimi učitelji iz OŠ Markovci predstavljali prav čedna in zapakirana darila. Komisija za oceno karnevalskih skupin je imela težko delo, saj je kakovost teh skupin iz leta v leto boljša, zato so letos podelili kar osem nagrad: 1. mesto je osvojila skupina Obuti mački iz bukovske Vopošnice, 2. Kroksi iz Male vasi, 3. Sove iz Stojncev, 4. Piščeta iz Sodincev, 5. Ovce iz Spuhlje, 6. Gospel iz Bukovcev, 7. Indijanska vas iz Markovcev in 8. Negro bomboni iz Cestice v sosednji Hrvaški. Organizatorji so tudi letos poskrbeli, da so se številnim obiskovalcem posamezne etnografske in karnevalske skupine v povorki podrobneje predstavile na več lokacijah. Seveda pa so se tudi letos izkazali gostoljubni domačini, saj so skoraj pred vsako hišo nastopajoče in obiskovalce pogostili z domačo jedačo in pijačo. M. Ozmec Ptuj • Dobrodelna dražba slik Zbrali 780 evrov V množici pustno obarvanih prireditev v Spodnjem Podravju je bila v petek tudi dražba slik, ki jo je pripravilo dobrodelno društvo Leo klub Ptuj. Na že 11. dobrodelni prireditvi, ki so jo v mestnem gledališču pripravili mladi člani Leo kluba Ptuj, so bila naprodaj dela devetih avtorjev, nastala na likovni koloniji Bejži, kurent, čopič gre, je povedala predsednica ptujskega Leo kluba Maja Zupanič. Svoja dela so organizatorjem podarili Metka Kidrič, Mate- ja Pesek, Ina Lutarič, Vesna Kamenšek, Ilenia Sautariello, Barbara Gorjanc Satler, Tjaša Čuš, Franc Simonič in Tomaž Plavec. Na petkovi dražbi so prodali prav vsa dela, zanje pa prejeli 780 evrov, ki jih bodo predali dvema socialno ogroženima družinama z obrobja Haloz; njuno stisko so mladi leoni spoznali ob letošnjem božičnem obdarovanju, ko so sklenili, da jim bodo še pomagali in pričarali nasmeh na obraze otrok. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila tudi predsednica Zveze Leo klubov (Leo distrikt 129) Urša Golob in guverner Zveze Lions klubov Jurij Šarman. jš Foto: Črtomir Goznik Utrinek z dobrodelne dražbe, za katero je devet likovnikov podarilo svoja dela, nastala na likovni koloniji Bejži, kurent, čopič gre. torek • 17. februarja 2015 Pustovanja 2015 Štajerski FEDNIK 7 Ptuj • Pustovanje društva Sonček s prijatelji Želijo si udeležbe cele države Skupno pustovanje invalidskih organizacij je letos v ptujsko karnevalsko dvorano privabilo 350 invalidov iz Podravja. Želja organizatorjev je, da bi to postala vseslovenska zabava. Šesto leto zapored so se uporabniki invalidskih organizacij iz Podravja zbrali na veselem pustovanju. Zraven organizatorjev društva za cerebralno paralizo Sonček Ptuj so sodelovali še Sožitje Ptuj, Ozara, OŠ dr. Ljudevita Pivka in Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava. Najboljšim maskam so podelili tudi nagrade, ki so jih prispevali CID Ptuj, ptujsko Mestno gledališče, Terme Ptuj in Tadej Toš v sodelovanju s Perutnino Ptuj, ki se je odpovedal delu svojega honorarja. „Taki dogodki so zelo pomembni, saj imajo na ta na- čin naši uporabniki možnost druženja tudi s člani drugih organizacij. Lani smo poskušali ta dogodek narediti vseslovenski, upamo, da nam bo v prihodnjih letih uspelo," je povedal Vanja Bole, vodja Sončka Ptuj. Dženana Kmetec Letos je v karnevalski dvorani rajalo 350 članov raznih invalidskih organizacij. Poljčane • Ohranjanje pustih običajev s koledniki Košutini koledniki prinašajo srečo že 25 let Koledniki folklornega društva Košuta Poljčane letos praznujejo 25-letnico delovanja. Poljčanski koledniki so edina pustna skupina na Bistriškem, ki ohranja pustne običaje na tem območju. »Najprej so bili v koledniški skupini liki s Ptujskega polja in le nekaj naših avtohtonih mask. Z leti se je običaj koledovanja zelo uveljavil in postal utečen običaj obiskovanja koledniških likov,« je pojasnil vodja skupine Boštjan Jug. Košutini koledniki začnejo koledovanje na svečnico, ko se zberejo ob kresu in z glasnim zvonjenjem in pritrkavanjem naznanijo svoj prihod in začetek koledniškega časa, ki traja vse do pepelnice. Koledniki vsako leto obiščejo okrog 100 domačij, kjer izvedejo svoj obred. »Koledniki plešemo za debelo repo in visoki lan, prinašamo vse dobro in odganjamo vse slabo. Osnovni namen koledovanja je ohranjanje stare šege iz pradavnine in negovanje ljudskega izročila. V skupini imamo zelo staro košuto, ki je najbrž starejša od bolj znanega slovenskega ko-ranta,« je pojasnil Boštjan Jug. Njihovo skupino sestavljajo še vodilni pustni lik in hkrati edini, ki govori in vzpostavi stik z ljudmi, to je lik oficirja, godec, krava pometačica, ki poskrbi, da bo po pustnem času vse lepo urejeno in vse prav, jelen, oven, vol, merjasec in še veliko našemljencev, ki hodijo zraven - ženske, ki so oblečene v moške, ter moški, oblečeni v ženske. O sprejetosti skupine na domovih pa je Jug dejal: »Naša košuta je čudovita sprejeta, ko smo začeli, smo bili malo skeptični, vsako leto pa je bilo boljše. Tako nas sedaj kličejo, ali bomo prišli. Saj, kdo še danes pride k hiši, da ti želi kaj dobrega, vsi hodijo samo še z namenom, kaj bi vzeli, mi pa k hiši prinašamo srečo, veselje in dobro voljo.« Mojca Vtič Foto: Milan Sternad Pustni čas koledniki iz Poljčan oznanijo z zvonjenjem in pritrkavanjem. Majšperk • Pust širokih in nasmejanih ust Od paradižnikove mezge do vinskih mušic Stari in mladi, suhi, debeli, resni in veseli so skupaj na pustno soboto, 14. februarja, po Majšperku noreli. V pustni povorki je sodelovalo 17 skupin. Od najmlajših - vrtčevskih otrok, ki so si nadeli podobo tub paradižnikove mezge, do tistih starejših, ki so streljali amorjeve puščice, žagali hlode ter letali s kozarcem v rokah v preobleki vinskih mušic Povorko je odprlo glasno zvonjenje kurentov, za njimi pa so pot pod noge vzeli vr-tčevski otroci, ki so se odeli v rdečo in s pokrovčkom na glavi veselo korakali v kači ma-škar, ki se je podala z Brega v Majšperk pred šolo. Zbranim obiskovalcem so zaplesale še zvezdice iz podružnične osnovne šole Ptujska Gora in embalaže kave iz podružnične osnovne šole Stoperce. Prva triada majšperške OŠ je bila metuljčki, malo starejši učenci so bili astronavti, ki so poleteli na a-luno, ter robotki, ki živijo na planetu Sreča. Predstavile so se še pločevinke in metalci. Med starejšimi so sem ter tja po cesti najbolj vijugale vinske mušice KUD Majšperk, ki so nam zaupale, da je letošnja vinska letina dobra, vendar pa je kislina nekolika prevelika in zato padajo v kozarce. Vsem pa so položile na srce »V Halozah je bilo in še bo, da vince ima- mo raje kot vodo.« Omerški amorji (PGD Majšperk Breg) so širili ljubezen, tako s čarobnimi napoji kot s puščicami, Majšperk so obiskali še šejki iz Stanečke vasi, razigrani srčki iz KPD Stoperce, ki so jim srca bila v ritmu polke, drvarji iz Športno pohodniškega društva Preša, ninja želve iz PGD Majšperk, smetnjaki iz Čistega mesta ter beneške maske iz OŠ Majšperk. Mojca Vtič Vrtčevski otroci iz Majšperka so bili nadvse simpatične tube paradižnikove mezge © Lenart • Pustno rajanje Mesto zajele pustne maske Veselo in norčavo pa je bilo na pustno soboto tudi v Lenartu, ko so mesto zajeli pustni liki in maske. Na že tradicionalni, 24. pustno povorki je večtisočglavo množico navdušilo okrog 1100 mask. Že 24. pustna povorka je odlično uspela. Pustnega rajanja so se namreč z območja upravne enote Lenart in okolice udeležile vse starostne skupine - od tistih najmlajših iz lenarškega vrtca do osnovnošolcev in odraslih skupin. Da jim pri ustvarjanju mask zagotovo ni manjkalo domišljije, so pokazali z najrazličnejšimi pustnimi opravami. Več-tisočglava množica je namreč lahko občudovala hipije, filmske zvezde, čistilce, obupane lenar-ške delavce, berače, zamorce in celo snežake. Vrteški malčki so se našemili v pravljične junake. Videti je bilo tudi Jurovške orače in kurente iz Maribora ter Trnovske vasi. Manjkalo ni niti lec-tovih src in amorjev, ki so dan zaljubljencev in pustno soboto odlično združili. Monika Levanič Foto: arhiv Lenart Foto: CG fOTO: MV 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 17. februarja 2015 Makole • 70 let od poboja kurirjev Čas je, da politika preneha izkoriščati zgodovino »Letos je leto, ko praznujemo 70 let zmage nad nacifašiz-mom. Čeprav eni menijo, da bi se morali sramovati tega dela zgodovine, sem prepričan, da moramo spomin na te dogodke ohranjati. Narod, ki ne zna ceniti svoje zgodovine, je tudi ustvarjati ne more,« je na spominski slovesnosti ob 70. obletnici poboja osmih kurirjev, 8. februarja, na Dednem vrhu povedal Alojz Šteiner, upokojeni generalmajor in predsednik Zveze slovenskih častnikov. Zbrani predstavniki veteranskih organizacij, Policijske organizacije Sever, svojci padlih borcev, občani Makol in drugi so se poklonili osmim kurirjem, ki so pod streli okupatorja padli 6. februarja 1945 na Dednem vrhu v kraju Stari Grad. Spominsko prireditev sta organizirali Občina Makole in Občinski odbor Zveze združenja borcev za vrednote NOB Makole. Spominska plošča padlim kurirjem na Dednem vrhu. Foto: Mojca Vtič Predsednik odbora Boštjan Pla-znik je ob tej priložnosti povedal: »Danes, ko se spominjamo makol-skih padlih kurirjev in vseh padlih v narodnoosvobodilni borbi, lahko ponosno in glasno povemo, da smo se Makolčani borili za svobodo slovenskega naroda ter za lastno in svobodno državo Slove- nijo v času druge svetovne vojne, prav tako smo Makolčani sodelovali v boju za svobodo v vojni za Slovenijo leta 1991.« Prireditve se je udeležil tudi vodja slovenjebistriške vojašnice Vincenca Repnika polkovnik Friderik Škamlec. Mojca Vtič Gorišnica • 70-letnica boja slovenskih domoljubov Ne vrag, le sosed bo mejak ... Občina Gorišnica in Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Gorišnica sta, kot že vrsto let, pripravili spominsko svečanost ob spomeniku na Toplakovi domačiji v Gori-šnici, ki ga je občina pred leti v celoti obnovila. Obnovitev Toplakove domačije je lepa in posnemanja vredna gesta, saj v nekaterih občinah na Ptujskem spominska obeležja iz NOB nezadržno propadajo. Na letošnji spominski svečanosti ob 70-letnici boja partizanskih kurirjev TV 14 v Gorišnici, je bil slavnostni govornik župan Jožef Kokot, ki je poudaril pomen odporniškega gibanja na Ptujskem polju ob tem pa opozoril, da bi se Slovenci morali zavedati, da ne smemo pozabiti na to, kar imamo danes, vključno z uspešno osamosvojitveno vojno leta 1991. Predsednik Združenja za vrednote NOB na Ptujskem Stane Lepej pa je v pozdravnem nagovoru posebej poudaril, da bo se v letošnjem letu spominjamo več pomembnih obletnic: 70-letnice Foto: Studio Laura Zagovorniki vrednot NOB so se zbrali na spominski svečanosti ob spomeniku padlim aktivistom pri Toplakovi domačiji. zmage nad nacifašizmom, 70-le-tnice osvoboditve mesta Ptuja ter 70-letnice razglasitve 8. februarja za slovenski kulturni praznik. Kot je še dejal, bi raje govoril o miru, kot o zmagah in porazih, posebej pa je poudaril tudi vlogo padlega Franca Belšaka-Toneta, sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS in Okrajnega odbora OF. Po njegovi smrti je njegov oče, Franc Belšak- Simon, prevzel naloge svojega sina. S kulturnim program so spominsko svečanost popestrili pevci KD Stane Petrovič iz Hajdine, Društva upokojencev Gorišnica, učenke OŠ Gorišnica ter recitator-ka Amadeja iz DPD Svoboda Ptuj, Teatra 3. Prireditev je bila namenjen tudi kulturnemu prazniku. -OM Lenart • Ob kulturnem prazniku Slovenska beseda na odru Prvi petek v tem mesecu so tudi v Lenartu s kulturno proslavo obeležili počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na odru Doma kulture Lenart je potekal zanimiv in razgiban kulturni program, v katerem so nastopajoči igrali, peli in brali dela slovenskih avtorjev. Na prireditvi so tako nastopili Mladinski pevski zbor OŠ Lenart pod vodstvom Marine Zimič, učenci Glasbene šole Lenart, in sicer Lara Trojner, Anja Foto: Arhiv Občine Lenart Utrinek s proslave v počastitev kulturnega praznika. Zorjan, Jana Zorko, Žak Grajfo-ner Petrič, profesorici Slavica Kurbus in Zala Čuček Rojs, mladi pesnici Martina Fridl in Lara Šalamun, ženski trio Amadeus, Katarina Leš ter Tanja Dvoršak in Iza Waldhutter. Slavnostna govornica pa je bila pravljičarka Stanka Devjak iz Maribora, ki je med drugim spisala dela Miško balalajček, Viharnik, Agata, žlahtni cvet s Štraleka, Božične zgodbe iz cerkvenega zvonika in druga knjižna dela. ML Slovenska Bistrica • Sodni spori, ki praznijo Je lahko občina ob evrov in občinska s Občina Slovenska Bistrica je lani za odškodnine zaradi sodnih postop narja, letos je na tej postavki predvidenih 273.000 evrov, kar je le tri sistem zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami (gasil riju pa bi za odškodnine slovenjebistriška občina potrebovala 1,5 milj stanovanj. Podžupan in svetnik Stanislav Mlakar je na januarski seji predlagal, da občinska uprava pripravi občinskemu svetu seznam tožb, ki z odškodnino bremenijo proračun. Seznama do druge seje na bistrški občini še niso uspeli pripraviti, kljub temu pa nam je direktor občinske uprave Branko Žni-dar zbral podatke o nekaj največjih sodnih sporih, v katerih občina je oziroma bi lahko bila udeležena. »Manjše tožbe zoper občino, v višini sto ali nekaj sto evrov, ko se nekdo ne strinja z mejo ali s potekom javne poti, pa so redna praksa,« je dejal. Čistilna naprava Slovenska Bistrica Že od leta 2010 je slovenjebistriška občina v sodnem postopku z državo oziroma natančneje z ministrstvom za okolje. »Začelo se je, ko je žu-panovala Irena Majcen. Gre za staro zadevo, ki nobenemu izmed nas ni jasna. Leta 2010 je prišel dopis, da naj ministrstvu vrnemo 350.000 evrov, češ da smo v okviru projekta izgradnje čistilne naprave v Slovenski Bistrici prejeli preveč denarja, sicer pa je bil dopis brez posebne obrazložitve. Zanimalo nas je, na podlagi česa so sprejeli to odločitev, saj glede na besedilo poziva z evropske komisije, ki je najverjetneje odkrila napake, niti ni bilo jasno, za kateri projekt točno gre. Ne vem, kako lahko pride do takšne tožbe. To investicijo je namreč vodilo ministrstvo, ker je bila čistilna naprava zgrajena še v okviru predpristopne pomoči, tako da je ministrstvo pripravilo navodila, pogodbe. Vse je bilo tako tudi storjeno. Mi direktno, torej na občinski račun, nismo prejeli niti evra. Je pa postopek šele na prvi stopnji,« je pojasnil Žnidar. Občina je v sodnem sporu tudi s potomci plemiške družine Attems. Leta 1945 so ji bile podržavljene nepremičnine, ki jih je imela na Bistriškem. »Denacionalizacijski postopek še poteka, se pa trenutno pogajamo o višini odškodnine Odgovor Ministrstva za okolje in Med Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, kot sofinancer za finance, Centralno finančno in pogodbeno enoto (CFPEP), 23.9.2002 sklenjena pogodba za izvedbo projekta izgradnje kan cirana s sredstvi programa PHARE. Na podlagi revizije, ki jo je za Evropsko komisijo izvedel revi tudi DDV v višini 361.636,00 EUR, ki pa je bil v programu PHA sredstev od Republike Slovenije decembra 2009, ki ga je Repu Slovenija v skladu z javno finančnimi predpisi morala izterjati n evropskih sredstev, to je Občine Slovenska Bistrica. za nezmožnost koriščenja zemljišč, ki so bila vrnjena. To jim zakonsko pripada. Zahtevali so 80.000 evrov, v postopku smo pristali na 40.000 evrov. To je odškodnina za manjše nepremičnine v mestu,« je povedal Žnidar. Že leta 2013 pa je država sklenila dogovor o vračilu nacionaliziranih nepremičnin z družino Attems glede 2.100 hektarjev gozdov in 110 hektarjev kmetijskih zemljišč. Vrnitvi bistriškega gradu v naravi so se potomci grofov Attems odrekli. Tožba s podjetjem Marles Občina Slovenska Bistrica je izgradnjo podružnične Osnovne šole Pragersko in Vrtca Pragersko v letih 2010-2011 izvedla z ustanovitvijo stavbne pravice. Stavbna pravica predstavlja obremenitev zemljišča in ta preneha, ko se izplača dogovorjeno nadomestilo. Občina je sklenila pogodbo o izgradnji s podjetjem Marles, ki je ponudilo izgradnjo šole in vrtca v zameno za 14-letno plačevanje najemnine v skupni vrednosti približno 4,4 milijona evrov. »Marles je bil najugodnejši ponudnik, v ponudbi so opredelili, da bo najemnima znašala približno 27.000 evrov, nato pa so nam začeli zaračunavati za 7.000 evrov oziroma za 30 % višjo najemnino. Če bi tako ponudbo dali na odpiranje vlog, niti ne bi bili najcenejši. Podjetje Marles dokazuje, da je višina najemnine upravičena glede na investicijo, mi pa se sklicujemo na pogodbo,« je povedal Žnidar. Priznal pa je, da sta pogodbo z določeno najemnino podpisala občina in podjetje Marles, pogodbo z drugačno vsebino pa ravnateljici vrtca in šole. In če bi občina spor z Marlesom izgubila, bi to pomenilo, da mora občina plačati za milijon evrov najemnine več. Bo občina izgubila plačana stanovanja? Občina Slovenska Bistrica je okoli leta 2009 kupila štiri torek • 17. februarja 2015 Politika Štajerski TEDNIK 9 ) občinsko blagajno 1,5 milijona tanovanja? kov namenila 223.500 evrov proračunskega de-tisoč evrov manj, kot jih bo občina namenila za ska društva, civilna zaščita ...). Po črnem scena-ona evrov, ob tem pa bi ostala še brez občinskih prostor jem, Občino Slovenska Bistrica kot investitorjem in Ministrstvom kot implementacijsko agencijo za program PHARE, je bila dne alizacije in čistilne naprave v Slovenski Bistrici, ki je bila sofinan- zor CLB Littlejohn Frazer, je bilo ugotovljeno, da je bil izplačan RE neupravičen strošek. Evropska komisija je zahtevala vračilo blika Slovenija tudi takoj poravnala. Posledično pa je Republika eupravičeno izplačani znesek tudi od končnega upravičenca do stanovanja v Slovenski Bistrici od podjetja Isa Anton Mernik za približno 300.000 evrov. »Banka Celje in Sparkasse -banki upnici tega gradbenega podjetja - trdita, da so ta stanovanja njuna, čeprav jih je občina odplačala. Drži, da jih ni plačala v enem obroku zaradi likvidnostnih težav, jih je pa po obrokih. Zadeva še ni končana in postopki preko sodišč med bankama upnicama, ki sta s hipoteko obremenili stanovanja, ter nami še tečejo.« Omenjena stanovanja so se že znašla na javni dražbi, in sicer je njihova skupna ocenjena vrednost okoli 240.000 evrov, dražba pa naj bi bila predvidoma 6. marca. Čigava je Ptujska cesta? Ob tem je občina vpletena še v dve zadevi, ki nista tožbi. Prva je prerekanje med državo in občino o lastništvu Ptujske ceste na Pragerskem. »Mi Ptujske ceste, ki nam jo je država Foto: Mojca Vtič dala z uredbo, nismo sprejeli. Mi trdimo, da je cesta državna, država, da je naša. Želimo namreč, da se najprej reši izven-nivojsko križanje z gradnjo podvoza na Pragerskem. Če bi cesto sprejeli, se bojimo, da bi država določene stroške izgradnje podvoza obesila nam. Sicer pa cesto vzdržujemo, četudi je formalno državna, tako tudi plužimo mi, ker država noče,« je direktor občinske uprave Branko Žnidar pojasnil papirnate peripetije. Svetnik Stanislav Mlakar je na seji izpostavil slovenjebistri-ško tržnico. »Tukaj še ni nekih konkretnih tožb, je pa problem, ker voda moči spodnje garažne prostore stanovalcev. Tržnico oziroma to ploščad je zgradila bistriška zadruga PTZ, menimo, da je bila gradnja izvedena nekakovostno. Sedaj skušamo najti začasno rešitev, nato pa bomo iskali odgovornost. Vemo, kdo je bil investitor,« je zaključil Žnidar, ki je napovedal, da naj bi se sodni spori v večini rešili še v tej polovici leta. Mojca Vtič Juršinci • S četrte redne seje Neplačnikom prispevka grozi izterjava Na minuli seji juršinskega občinskega sveta so svetniki in svetnice v pičli uri in četrt obravnavali devet točk dnevnega reda, osrednja točka minule seje pa je bila druga obravnava proračuna občine za leto 2015. Do spremembe je prišlo predvsem na račun znižanja povpreč-nine. »Povprečnina se je zmanjšala na 525 evrov za prvo polovico leta. Prihodki s tega naslova so se tako zmanjšali s 1.450.000 evrov na znesek 1.230.800 evrov. Pri finančni izravnavi pa je prišlo do povišanja, vendar gre za predvidene zneske, ki še nikakor niso dokončni, kot so mi povedali na finančnem ministrstvu. Dejstvo je le, da boljših številk ne bo,« je pojasnila občinska računovodki-nja Ida Berlak in še dodala: »Že na sami prvi predstavitvi proračuna smo dali postavko izgradnje ceste Lipovec pod pogojem, če bomo dobili predvidena finančna sredstva. Sedaj smo ugotovili, da jih verjetno ne bo. Tako da to proračunsko postavko izvzamemo iz proračuna. Če se sredstva povišajo, pa se postavka da nazaj. Še vedno pa nam manjka okrog 9.804 evre. Tu pa bi povečali sredstva pri komunalnem prispevku. Mi imamo namreč planiranih 50.000 evrov. Vse odločbe, ki jih imamo zunaj, pa znesejo več kot 60.000 evrov oz. skoraj 70.000 evrov, ampak imamo problem s plačniki. Treba bo iti v izterjavo.« Pri tem pa je župan Alojz Kaučič še pojasnil, da so vse zamudnike s plačilom komunalnega prispevka poklicali na sestanek ter se dogovorili za podaljšanje roka za plačilo. Nekaj pa je bilo tudi neplačni- Svet občine Juršinci z županom Alojzom Kaučičem in novo direktorico občinske uprave Sašo Golob Hodnik. (Na razpis za položaj direktorja občinske uprave se je sicer prijavilo 34 kandidatov.) kov, ki se sestanka niso udeležili. »Gre za nekaj izjem. In če ne bodo plačali v roku, bomo morali iti v izterjavo,« je še dodal Kaučič. »Če nimamo investicij, je nesmiselno, da imamo občino« Črtanje ene izmed investicij pa je zmotilo svetnika Roberta Horvata: »Pri investicijah smo glede na druge občine v slabem polo- žaju. In če bomo to cesto dali kar ven, ker se proračun zmanjša, mislim, da bomo morali nekje drugje vzeti - najprej pri sebi in najti teh 30.000 evrov, ker če ne bomo delali investicij, je nesmiselno, da imamo občino. Župan Kaučič pa mu je odvrnil: »Če si porežete vse sejnine in vsa društva, nismo nič naredili. Ne pridemo skozi. Upam, da je samo letošnje leto najbolj črno leto za investicije. Če se stanje ne bo obrnilo, potem, ne da si nekaj režemo, ampak bomo prišli do tega, ali je sploh smiselno občino imeti.« Alojz Kaučič je juršinski občinski svet seznanil še s sklepom župana o imenovanju podžupana. Mesto podžupanje je zaupal svetnici Dragici Toš Majcen, ki je še napovedala, da bo mesečno od svoje plače po 50 evrov namenila PGD Gabrnik in PGD Grabšinski breg. Proračunsko rezervo za sanacijo plazov Svetniki in svetnice so po soglasnem sprejetju drugega branja proračuna potrdili cene najema grobov in mrliške veže, ki ostanejo nespremenjene, ter spremenili pravilnik o dodelitvi prispevka za združenje in srečevanje občanov v občini Juršinci. Slednji se bo po novem povišal za 50 evrov in bo tako znašal 150 evrov. Svetniški zbor pa je potrdil tudi dodatno točko Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve za leto 2015. Sredstva proračunske rezerve v višini 55.020 evrov bodo namreč namenili za sanacijo plazov Mo-stje 1 in Mostje 2 na območju občinske ceste Hlaponci-Mostje ter za sanacijo plazu Bodkovci v območju občinske ceste Bodkovci. Monika Levanič Ljutomer • Seja občinskega sveta Polemika glede imenovanja v svete zavodov Večina ljutomerskih občinskih svetnikov je podprla zamenjavo vseh članov lokalne skupnosti v svetih javnih zavodov in s tem podžgala manjšinsko opozicijo. Že na januarski seji so nekateri člani občinskega sveta - med njimi jih je kar nekaj, ki so bili doslej člani svetov zavodov oporekali načinu razrešitve predstavnikov v svetih zavodov. Izpostavili so kršenje poslovnika občine Ljutomer, ki v 108. členu med drugim navaja, da mora biti predlog o razrešitvi vročen osebi, ki se jo razrešuje, najmanj osem dni pred sejo, na kateri bo obravnavan. Izpodbijanje sklepa s pravnimi sredstvi Med nasprotniki postopka razrešitve predstavnikov lokalne skupnosti v svetih javnih zavodov je tudi lokalni odbor Stranke Mira Cerarja (SMC), ki je pozval županjo Karbovo, da zadrži sklep o razrešitvi. Po preučitvi postopka razrešitve so ugotovili, »da gre pri razrešitvi za evidentno kršitev poslovnika občinskega sveta občine Ljutomer, zato je ignoran-ca gospe županje do predloga o zadržanju sklepa nerazumljiva in nedopustna.« Pridobili so si tudi mnenje Ministrstva za javno upravo, kjer strokovne službe navajajo, da nov občinski svet ni razlog za razrešitev predstavnikov v svete zavodov. Na ministrstvu dodajajo, da ima občina kot ustanoviteljica javnega zavoda pravico imenovati in razrešiti svoje predstavnike v svet zavoda, vendar pa morajo za predčasno razrešitev obstajati utemeljeni razlogi. Ministrstvo še svetuje nasprotnikom postopka razrešitve, da izpodbijajo izdani sklep z vsemi pravnimi sredstvi. Predsednika komisij pozivajo k odstopu Karbova sklepa ne bo zadržala, zato se bodo nekateri svetniki najverjetneje poslužili pravnih sredstev za izpodbijanje izdanega sklepa. Obenem so v lokalnem odboru SMC pozvali Paniča, ki je tudi predsednik statutarno-prav-ne komisije, k odstopu. »Zaradi evidentne kršitve postopkov, ki kažejo na nestrokovnost in pomanjkanje ustreznih kompetenc gospoda Paniča, in zaradi dejstva, da mora pravilnost teh postopkov presojati Statutarno pravna komisija, ki ji prav tako predseduje gospod Panič, pozivamo gospoda Paniča k odstopu z mesta predsednika KMVVI, saj menimo, da tej funkciji ni kos, več kot očitno pa mu manjkajo tudi strokovne kompetence«. Panič je na seji povedal, da ga je na mesto predsednika komisij potrdil občinski svet, zato ima vse pristojnosti, da ga tudi razreši. Na tokratni seji do glasovanja o njegovi razrešitvi ni prišlo. Miha Šoštarič Foto: Miha Šoštarič Ljutomerski občinski svetniki si niso enotni pri ponovnem imenovanju predstavnikov lokalne skupnosti v svete javnih zavodov. 10 TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 17. februarja 2015 Ptuj • Likovniki znova v gostilni Ribič Podobe pustnega časa V gostilni Ribič je bila v sredo, 11. februarja, odprta še ena od številnih razstav ptujskih ljubiteljskih likovnikov. Velika Nedelja • Proslava ob kulturnem prazniku Podelili so značke Ksavra Meška Letošnjo ormoško občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku je gostila Velika Nedelja. Ob odsotnosti župana Alojza Soka pa je zbrane nagovoril podžupan Mirko Novak: »Slovenci smo eden redkih narodov v Evropi in širše, ki smo praznik kulture povzdignili na nivo državnega praznika.« Tudi letos je bilo v občini Ormož veliko prireditev, ki so jih pripravili v sklopu kulturnega praznika. Tako v šolah in vrtcih kot tudi v posameznih krajevnih skupnostih ter tudi na nivoju občine. Tako so med drugim v Grajski pristavi na ogled postavili razstavo Prekmurske skrinje, v prenovljenih prostorih na lokaciji bivšega vrtca je pričela delovati ormoška knjižnica, Ormož pa je bil v teh dneh tudi del Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin. Na tokratni občinski proslavi v Veliki Nedelji, kjer so obiskovalci uživali v prijetnem programu tamkajšnjih osnovnošolcev, je Novak podelil nagrade Ksavra Meška za izjemne dosežke na vseh področjih kulturnega ustvarjanja. Na predlog Kultur-no-turističnega društva Miklavž so priznanja prejeli Mirko Feko-nja, Anton Kirič (oba srebrno značko), Mirko Kustec, Cvetka Habjanič in Samanta Fekonja (vsi bronasto značko), na predlog Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja so bili tokrat odlikovani Silvija Cvetko Stolec, Viktor Kosi, Stanko Zamuda, Franc Gašparič (vsi zlate značke) in Mateja Kovačec (bronasta značka), na predlog Kulturnega društva Klopotec Kog pa so nagradili Klavdijo Kocjan (zlata značka), Stanka Hodžarja, Otona Habjaniča, Ivana Kocjana in Ano Habjanič (vsi srebrno značko). MŠ Foto: Črtomir Goznik Utrinek z odprtja razstave v gostilni Ribič Svoje delo javnosti predstavljajo vse leto, in ne le v času najrazličnejših festivalov. V tem času je Ptuj resnična slovenska (če ne evropska) pustna prestolnica, zato so se temu vzdušju pridružili tudi ptujski amaterski likovniki, združeni v likovni sekciji dr. Štefke Cobelj pri delavskem prosvetnem društvu Svoboda. Pri Ribiču je svoja dela razsta- vilo 24 likovnih navdušencev, razstavo je postavil eden njihovih mentorjev Jože Foltin, tema njihovega ustvarjanja pa so bili kurenti, orači, piceki in drugi pustni liki. In ker imajo vsake oči svojega malarja, ima tudi vsak malar svoj pogled na pust. Vso to pestrost si lahko ogledate v gostilni Ribič, ki hvaležno že leta gosti ptujske likovne amaterje. Tudi vas kdaj popade sloveni-stični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Kikirikanje Ne, ne bomo se v tokratnem prispevku ukvarjali z živalskim oglašanjem, pač pa to kikirikanje označuje tiste pisce in govorce, ki v svojem nastopanju strašansko radi stavke začenjajo s »ki«. In potem si ti »kiji« sledijo drug za drugim in zares spominjajo na kakšnega kokota: »Obiskali smo hišo pisatelja, ki se je rodil v kraju, ki ga pozna vsak Slovenec, ki je hodil v osnovno šolo.« »Odpiramo vodovod, ki smo ga zgradili z denarjem, ki ga je razpisala država, ki namenja veliko sredstev za območja, ki so slabše demografsko razvita.« Pa se v mislih povrnimo v čase svojega šolanja. Se spomnite, da smo se takrat mučili z nekimi analizami? Učiteljica nam je napisala nek zloženi stavek (tako smo rekli v mojih osnovnošolskih letih; pozneje je zloženi stavek zamenjala zložena, večstavč-na poved) in mi smo iskali glavni stavek in odvisnike: »Gasilci so gasili hišo, ki stoji na koncu vasi.« Gasilci so gasili - je glavni stavek. Katero hišo? Ki stoji na koncu vasi - je prilastkov odvisnik. Sedi, pet. Ampak danes lahko velikokrat preberete takšne zveze: »Gasilci so gasili hišo, ki je pogorela.« Se boste tudi v tem primeru vprašali, katero hišo so gasili? A tisto, ki je pogorela? Če je pogorela, je najbrž niso več gasili. Tu torej nekaj ni v redu. Narobe je to, da se je pojavila nepravilna raba stavka s »ki« - nepravi oziralni stavek temu rečemo. Pri stavkih s »ki« namreč pričakujemo vprašanje »kateri?«, a v tem primeru to zveni neumno. Namesto »hišo, ki je pogorela« bi morali reči, da so »gasili hišo, a je pogorela«. (Za strokovnjake: namesto podredja gre za priredje, protivno.) In takih nepravih oziralnih stavkov je toliko, da vsako časopisno ali radijsko poročilo kar kikirika. Ker pisci pač ne razmišljajo o tem, kako se bodo učenci mučili, ko bodo delali stavčno analizo njihovega prispevka. (Naj deca raje analizirajo Cankarja, on ni kikirikal!) Pa še ena grdobija se pojavi v zvezi s »ki«. Ta fini uporabniki slovenskega jezika, ki bi radi bili videti pametni, namreč namesto »ki« uporabljajo »kateri«. Kar pri tistih z vsaj malo občutka za jezik povzroči alergično reakcijo: »Dogodek, kateri se odvija danes ...«; »Vodovod, katerega smo zgradili ...«; »Dejanje, kateremu smo priče ...«; »Cesta, katero blagoslavljamo danes ...« V vseh teh primerih, ljubi moji Slovenci, moramo uporabiti krajši »ki« (v neprvih sklonih pa: ki ga, ki mu, ki ga ali ki jo ...). Saj ni tako težko. Pa še lepše bo slišati in brati. In še pametnejši boste v očeh tistih, ki obvladajo ... Jože Šmigoc O razstavi je eden od mentorjev, Franc Simonič, povedal: »Razstavljena dela so nastajala v likovni delavnici pod mentorstvom Jožeta Foltina, mnoga pa tudi doma. Gre v glavnem za sliko kurenta v različnih tehnikah in v različnih izraznih slogih, skupna značilnost vseh slik pa je, da so podobe pustnega časa na Ptujskem.« Ob odprtju smo lahko prisluhnili petju ženskega pevskega zbora, ki deluje pri Društvu ljubiteljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. jš FOTO: Miha Soštarič Letošnji dobitniki značk Ksavra Meška na prireditvi v Veliki Nedelji. Sveti Jurij ob Ščavnici • Predstavljen film Prleške Atene m v Pričevalci bogate zgodovine Na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici so rojeni številni pomembni možje, ki so pustili pečat v času, ko so živeli. Vrsto let je tlela želja, da bi vse pomembne Prleke s tega območja predstavili na filmskem platnu. Idejo je realizirajo Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je ob minulem slovenskem kulturnem prazniku priredilo proslavo z naslovom Prleške Atene. Proslava je bila posvečena 110-letnici rojstva akademika dr. Bratka Krefta, na prireditvi pa so premierno predvajali film z naslovom Prleške Atene, avtorjev Franca Čuša in Ludvika Rogana. V filmu so predstavljeni možje doma iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki so svojim delom pomembno soustvarjali zgodovino Slovencev. »Le Bog ve, katere so neštete določnice - zgodovinske, kulturne, verske, socialne, geopolitične, krajinske, podnebne, morda tudi genetske, ki so se prepletle tako, da so naredile Slovenske gorice med Muro in Dravo, posebej še njihov vzhodni del, znan kot Prlekija, za nekakšne slovenske Atene. V Prlekiji je občina oziroma fara, iz katere prihaja še posebej veliko znamenitih Slovencev - Pr-lekov in v tem primeru morda še ljubi Bog ne ve, zakaj je temu tako. To je Sveti Jurij ob Ščavni- ci, Atene v slovenskih Atenah oziroma Prleške Atene,« je dejal Čuš, ki se je s somišljeniki lotil projekta, s katerim bo zanamcem pustil neizbrisen spomin na veljake. »Če skušamo utemeljite temeljne vzgibe, ki so pogojili svojevrsten intelektualni nastop svetojurjevških akademikov, če torej določamo psihološko genezo tega silovitega, miselnega, etičnega, socialnega, političnega, znanstvenega in umetniškega vzgona, potem ne moremo mimo temeljne bivanjske navdihovalke tega fenomena, namreč zemlje,« je dejal ob predstavitvi filma Pr-leške Atene nekdanji profesor ljutomerske gimnazije dr. Miran Puconja. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, znana po prijaznih in pridnih ljudeh, trdnih kmetijah, urejenih vinogradih, je danes vsekakor najbolj poznana širši slovenski javnosti po znanih rojakih, ki so ime domačega kraja ponesli daleč naokrog in so pomembno soustvarjali zgodovino slovenskega naroda. »V filmu Prleške Atene so posebej podrobno predstavljeni duhovnik, urednik in najpomembnej- SSSSi Z. S &AJUIr, «ri Foto: Miha Soštarič Soavtor filma Prleške Atene Franc Cuš je s somišljeniki poskrbel za neizbrisen spomin na veljake. ši slovenski politik v prvi polovici 20. stoletja dr. Anton Korošec, pripovednik, publicist in delavski aktivist Ivan Vuk Staro-gorski, pesnik, pisatelj in eden izmed voditeljev OF Edvard Kocbek, dramatik, režiser, gledališki in slovstveni zgodovinar akademik dr. Bratko Kreft ter naslovni škof in pisec številnih znanstvenih del dr. Vekoslav Grmič,« je dodal Čuš. V filmu s prispevki sodelujejo dr. Feliks Bister - avtor knjige Anton Korošec in državnozbor-ski poslanec na Dunaju, dr. Lev Kreft - sin akademika dr. Bratka Krefta, Miroslav Slana Miros -avtor knjige Boljševik Starogor-ski, dr. Srečko Reher - urednik večih knjig zbranih prispevkov dr. Vekoslava Grmiča, akademik Boris Pahor - avtor knjige Edvard Kocbek, pričevalec našega časa in častni občan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, dr. Miran Puconja - avtor knjige Slovenska kmečka kultura, ter Franc Čuš - soavtor filma, v katerem nastopajo učenke in učenci OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, Boris Kovačič in Kulturno društvo ljudskih pevk. Miha Šoštarič Rokomet Velenjska vratarja »uničila« Ormožane Stran 12 Rokomet Z nepopustljivo igro do koprskega »skalpa« Stran 12 Tenis Tamara v dobrem tempu tudi v Maroku Stran 13 Namizni tenis Mengeš ni ogrozil Cirkovc Stran 13 Futsal Oslabljeni Ptujčani končali na 4. mestu Stran 14 Nogomet Gerečja vas želi ostati na vrhu Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Smučanje • SP v Vailu Slovenija po zaslugi Tine tretja država SP Tina Maze se je v Beaver Cre-eku na svetovnem prvenstvu z dvema zlatima in srebrno medaljo vpisala v zgodovino. Sama je osvojila medalje takšne žlahtno-sti, da sta jo v tem oziru prehiteli le dve reprezentanci v celoti: avstrijska in ameriška, vse druge so zaostale ... »Ne morem se odločiti, ali na tehtnici prevladajo medalje ali dejstvo, da sem premagala domačinko Lindsey Vonn. Dolgoletno merjenje z Američanko je zelo pomembno zgolj v tekmovalnem pogledu, ki me je s prestižnim dolgoletnim merjenjem moči tudi pomagalo dvigati na sedanjo raven. SP v ZDA pa si bom zapomnila tudi po dejstvu, da vsega želenega vendarle ne moreš dobiti,« je povedala Tina. Tina Maze se je že zdavnaj povzpela v svojem športu na najvišji vrh sveta. To je kot edina vrhunska vsestranska smučarka, kar je že izumirajoča redkost, potrdila tudi na tekmovanju v ZDA. Mazejeva je vsa odličja na velikih tekmovanjih dosegla pod okriljem svoje ekipe. Ustanovil jo je Andrea Massi iz italijanske Gorice, nekdanji kondicijski trener v slovenski alpski reprezentanci, nekdanji trener italijanske atletske rekorderke v sprintih in nekdanji učitelj telovadbe. Tina Maze je skupaj z Anno Nogomet • NK Zavrč Niz neporaženosti zadržali tudi z Interjem Fenninger po osvojenih medaljah najuspešnejša smučarka SP. Enake žlahtnosti jih je osvojil tudi Marcel Hirscher, le da je bila ena od dveh zlatih ekipna. Prevc en dan svetovni rekorder Slovenski smučarski skakalec Peter Prevc (237,5 in 250 m) je zmagal na sobotni tekmi na poletih v Vikersundu. V drugi seriji je s skokom, dolgim 250 metrov, poskrbel tudi za najdaljši skok v zgodovini človeštva. Peter Prevc je po Jožetu Šlibar-ju šele drugi Slovenec s svetovnim rekordom, Šlibar ga je postavil leta 1961 in je takrat znašal 141 metrov. Od takrat do danes so poleti naredili velik napredek, vmes so letalci leta 1994 preleteli 200-metrsko znamko (Finec Toni Nieminen). Še takrat se je zdela meja 250 metrov sanjska in domala nedosegljiva, še sedaj se zdi magična. »To je noro. Ni veliko ljudi na svetu, ki so verjeli, da je možno leteti 250 metrov,« je povedal Nemec Severin Freund, Prevčev tekmec v boju za kristalni globus. V nedeljo je Norvežan Andres Fannemel Prevcu »odvzel« najdaljšo znamko, ta sedaj znaša še meter in pol več - 251,5 metra. jm, sta ZAVRC - INTER ZAPRE-ŠIČ 1:1 (0:1) STRELEC ZA ZAVRČ: Brzoja (90.) ZAVRČ: Pridigar, Korošec, Bogdan, Dukič, Antič, Mumi-novič, Cvek, Kelenc, Matjašič, Zorko, Kiš. ligrali so še: No-voselec, Datkovič, Petanjek, Brzoja, Grezda, Monjac, Barič, Kolarek, Magdič. Trener: Ivica Solomun. Nogometaši Zavrča so po vrnitvi s priprav na Hrvaškem naslednjo pripravljalno tekmo odigrali v Kidričevem, kjer so gostili Inter iz Zapre-šiča. Dolgoletni član elitne hrvaške lige v tej sezoni nastopa v 2. ligi. Zavrčani so tekmo začeli preveč rezervirano, zato igra nikakor ni stekla tako, kot bi si želeli. Težko so si ustvarjali priložnosti, še tiste redke so prelahko zapravili. Slabšo igro so izkoristili gostje in prišli do minimalne prednosti. Oba trenerja sta ob polčasu opravila nekaj menjav, te pa so bolj koristile ekipi Ivice Solomuna. Ta je imela pobudo, na izenačenje pa je morala čakati prav do zadnjih trenutkov tekme. Takrat je Antonio Brzoja izkoristil napako gostujočih obrambnih igralcev in poskrbel za izenačenje. S tem se nadaljuje niz nepora-ženosti završke ekipe v sklopu priprav. Teden bodo Zavrčani izkoristili za piljenje forme pred nadaljevanjem prvenstva, v petek bodo odigrali še prijateljsko tekmo s Kalcerjem iz Radomelj. Ur Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so tudi na srečanju z Interjem iz Zaprešiča nadaljevali niz neporaženosti. Nogomet • NK Aluminij Premiera Dejana Školnika ALUMINIJ - GERECJA VAS 5:0 (2:0) STRELCI: 1.0 Bizjak, 2:0 Ploj, 3:0 Rogina, 4:0 Škoflek, 5:0 Petek. ALUMINIJ (1. polčas): Jan-žekovič, Medved, Cesar, Leu-štek, Lonzarič, Pečovnik, Čeh, Vrbanec, Bizjak, Ploj, Nunič. 2. polčas: Murko, Medved, Čeh, Topolovec, Leuštek, Pečovnik, Školek, Kozar, Rogina, Petek, Prašnikar, Školnik. Trener: Damijan Romih. GEREČJA VAS: Stegne, Ga-brovec, A. Šešo, Lončarič, Strel, N. Šešo, Rozman, Kokot, Boško-vič, Krajnc, Tominc. Igrali so še: Šerdoner,. Ademovič, Dobaja. Trener: Igor Vorih. Nogometaši Aluminija nadaljujejo odigravanje pri- Foto: Črtomir Goznik Dejan Skolnik (rdeči dres) je proti Gerečji vasi odigral prve minute v dresu Aluminija. jateljskih tekem, na katerih trener Damijan Romih preizkuša različne postavitve in kombinacije. Štirje igralci so tokrat odigrali celotno tekmo (Čeh, Pečovnik, Leuštek in Medved), ostali so dobili po polčas. Prve minute v majici Aluminija je tokrat odigral Dejan Školnik, ki se na igrišča počasi vrača po poškodbi. Gotovo je le, da nogometa zagotovo še ni pozabil igrati ... Drugoligaši so bili po pričakovanjih boljši tekmec od vodilnega moštva Superlige, ki je po kratkem času priprav nudil dostojen odpor. Kidričani so si priigrali precej priložnosti, veliko sta jih vratarja Stegne in Šerdoner tudi ubranila. Na drugi strani so v nekaj napadih zapretili tudi varovanci Igorja Voriha, a so bili v zaključkih premalo zbrani. Med strelce se je vpisalo pet različnih igralcev Aluminija. JM Vse države, dobitnice medalj na SP: zlate srebrne bronaste s 1. Avstrija 5 3 1 9 2. ZDA 2 1 2 5 3. Slovenija 2 1 0 3 4. Francija 1 0 2 3 Švica 1 0 2 3 6. Nemčija 0 2 1 3 7. Kanada 0 2 0 2 8. Švedska 0 1 2 3 9. Norveška 0 1 0 1 10. Češka 0 0 1 1 Nogomet • Prijateljski tekmi DRAVA PTUJ - FARMTECH VER-ŽEJ 1:2 (0:0) DRAVA PTUJ: Musič, Mzrko, Krajnc De., Rešek, Horvat, Čeh A., Krajnc Da., Barun, Čeh N., Hutinski, Tisaj. Igrala sta še: Lavrinc, Antolič. Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so proti drugoligašu iz Veržeja prikazali dobro igro in so bili večino tekme boljši tekmec. Skozi celotno tekmo so imeli več priložnosti in so dobro organizirali svojo igro. V prvem polčasu eki- pi nista zadeli, v nadaljevanju pa je Antolič hitro ušel obrambi Farmtecha, a je njegov strel vratar gostov zaustavil. Po natančni globinski žogi Nastje Čeha se je dobro znašel Tisaj, ki je za Dravo dosegel zadetek. Gostje so bili dvakrat uspešni iz prostih strelov in so na koncu slavili z 1:2. MURA 05 - PODVINCI 2:2 (1:1) PODVINCI: Klasinc, Frangež, Lah, Narič, Kajzer, Kuserbanj, Šebela, Pal, Zagoršek, Osterc, Toplak. Igrali so še: Gril, Pajnkiher, Svenšek, Krajnc, Simonič. Trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev so z okrnjeno zasedbo odigrali na igrišču z umetno travo v Murski Soboti pripravljalno tekmo z Muro. Podvinčani so bili boljši v prvem polčasu, ko so imeli nekaj priložnosti, po kotu Ku-serbanja je z glavo za vodstvo zadel Narič. Domačini so izenačili po napaki gostujoče obrambe, sicer pa niso imeli kakšne izrazitejše priložnosti. V nadaljevanju je Miran Ljubec dodobra pomešal ekipo, ki je najprej preko Zagorška iz enajstmetrovke po-vedla, nato pa je v zadnje pol ure popustila in Mura je izenačila na 2:2. David Breznik 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 17. februarja 2015 Rokomet • 1. A SRL (m) Velenjska vratarja »uničila« Ormožane 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 16. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Istrabenz Plini Izola 32:24 (18:10), Krško -Trimo Trebnje 22:44 (9:24), Riko Ribnica - Krka 38:21 (18:8), Urbanscape Loka - Maribor Branik 18:34 (6:16), Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 22:44 (9:25), Slovan - Sevnica 23:22 (11:12), Gorenje Velenje -Jeruzalem Ormož 33:20 (15:10). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 16 16 0 0 32 2. GORENJE VELENJE 16 15 0 1 30 3. MARIBOR BRANIK 16 13 0 3 26 4. TRIMO TREBNJE 16 12 0 4 24 5. RIKO RIBNICA 16 10 0 6 20 6. SLOVENJ GRADEC 16 8 0 8 16 7. JERUZALEM ORMOŽ16 7 1 8 15 8. KRKA 16 7 0 9 14 9. SLOVAN 16 7 0 9 14 10. URBAN. LOKA 16 6 1 9 13 11. SVIŠ I. GORICA 16 3 2 11 8 12. ISTRABENZ IZOLA 16 3 1 12 7 13. SEVNICA 16 1 1 14 3 14. KRŠKO 16 1 0 15 2 Favorizirana ekipa Gorenja je na tekmi z Ormožani ta status tudi potrdila. Mario Šoštarič (Gorenje): »Potrebovali smo takšno tekmo. V samem uvodu se je videlo, da imamo težke noge in da se pozna dolga pot iz Hamburga. Nastopili smo praktično brez počitka, vseeno pa na koncu tekmo uspešno končali, tako kot smo morali.« Saša Prapotnik (Jeruzalem Ormož): »Za nas je bila tekma proti Gorenju generalka pred nadaljevanjem prvenstva, kjer želimo obdržati 6. mesto na lestvici. Razlika v kakovosti je očitna in zmaga domačih zaslužena. Na sami tekmi smo tudi mi imeli dobre minute, zelo pa se nam je poznala odsotnost našega vodje Čudiča. Prihajali smo do izdelanih pozicij za met, vendar potem po tekočem traku zapravljali 'zicerje'. V Izoli bomo napadli prve točke v drugem delu prvenstva.« Gorenje - Jeruzalem 33:20 (15:10) GORENJE: B. Burič (14 obramb), Zaponšek (12 obramb); Božovic 1, Cehte 4, Medved 2, Buric S. 2, Szyba 4, Skube 4, Gol-čar 3, Šoštarič 9, Kleč 2, Dobel-šek, Gams 1, Nosan, Dujmovič 1, Beciri. Trener: Ivan Vajdl. JERUZALEM: Balent (13 obramb), T. Cvetko (3 obrambe); Kolmančič 2, Bogadi, Radujkovic 2, Čudič, Gregorc 7, V. Lukman, Grizolt, J. Kocbek 2, D. Kociper, Mesaric 3, Levak 2, Petrovič, Rajšp 2, Kirič. Trener: Saša Pra-potnik. SEDEMMETROVKE: Gorenje 3/2; Jeruzalem 9/5. IZKLJUČITVE: Gorenje 6; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Mario Šoštarič (Gorenje). Elitno slovensko ligo lahko letos razdelimo v štiri kakovostne razrede. V prvem so udeleženec Lige prvakov Celje PL, udeleženec Lige EHF Gorenje in Maribor, ki nima enega samega doma vzgojenega rokometaša. V drugi razred sodita trebanjski Trimo in Ribnica, v tretjega Slovenj Gradec, Jeruzalem, Krka NM, Slovan Ljubljana in Škofja Loka, v zadnjega, kjer se bo Drava Ptuj - Koper 2013 27:26 (11:11) DRAVA PTUJ: Janžekovič 1, Bedenik, Šulek, Čeh, Bračič, Ma-roh 6, Požar, Jerenec 5, Sabo, Hrupič 2, Silovšek 3, Lesjak 5, Šalamun 4, Žuran 1, Belec. Trener: Uroš Šerbec. V derbiju 1. B-lige so Ptuj-čani proti favoriziranim Koprčanom odigrali izjemno v obrambi, zelo dobro so igrali tudi v napadu. V posameznih delih tekme so malo zanihali, na koncu pa so se veselili velike zmage proti doslej nepo-raženi ekipi Kopra. Na začetku sta ekipi igrali gol za gol, gledalci so spremljali izenačeno predstavo z lepimi zaključki akcij. V domači ekipi je bil v prvem delu strelsko najbolj razpoložen Maroh, pri Primorcih pa sta izstopala Sokolič in Rapotec. Pri rezultatu 8:7 so imeli domačini prvič priložnost za vodstvo +2, a se je pri Koprčanih nekajkrat izkazal vratar Ponikvar. Tako so gostje iz zaostanka prišli v minimalno prednost, Drava pa je do polčasa z zavzeto igro izenačila na 11:11. Tudi v nadaljevanju je bil rezultat izenačen do 15:15, ko so po dveh zaporednih zadetkih Lesjaka domačini prvič prišli do prednosti dveh zadetkov (17:15). Koprčani so s trdo igro v obrambi in hitrimi ter učinkovitimi pol-protinapadi takoj izenačili na 17:17. Sledile so odlične minute Drave, saj je domači vratar Belec izvedel pravo serijo obramb, kar je rezultira-lo s serijo 4:0 in z navidezno zelo visokim vodstvom 21:17. odločalo o obstanku v ligi, pa sodijo Sviš iz Ivančne Gorice, Izola, Sevnica ter Krško. Tako sta se v Velenju pomerili zasedbi Gorenja in Jeruzalema, ki spadata v prvi in tretji kakovostni boben slovenskega rokometa. Končni izid dokazuje razliko v kakovosti, saj so Velenjčani na krilih odličnih obramb obeh Vodilna in do tega kroga še neporažena ekipa Kopra se ni predala in je še bolj stisnila v obrambni postavitvi 5-1. Domačini so sila težko dosegali zadetke in so v tem delu tekme v fazi napada naredili nekaj nepotrebnih tehničnih napak. Gostje so priložnosti znali izkoristiti in so po izi-granih akcijah v 56. minuti tekme izenačili na 24:24. To je napovedovalo napeto končnico, ki so jo domačini odigrali v velikem slogu. Z nepopustljivo igro v obrambi, nekaj odličnimi obrambami Belca in zadetki Jerenca, Šalamuna in Silovška, ki je po samostojnem prodoru dosegel zadnji domači zadetek, so zasluženo prišli do minimalne zmage. vratarjev in razpoloženega Šoštariča na desnem krilu zadali Ormožanom tretji najvišji poraz v sezoni 2014/15. Najvišji poraz so doživeli proti istemu nasprotniku na Hardeku v tekmi 3. kroga (17:34). Gostiteljem se je poznala utrujenost po tekmi v gosteh s Hamburgom, ki so jo odigrali le dva dni Tako so Ptujčani po eni najboljših predstav v zadnjih letih zasluženo prišli do skal-pa ekipe Kopra 2013, ki se je prikazala kot kompaktna ekipa, ki pa je tokrat naletela na razpoložene tekmece. Tekmo je v športni dvorani Center spremljalo kakšnih 150 gledalcev, ki so se po tekmi zadovoljni odpravili v pustni Ptuj ... Popustili v 2. polčasu: Velika Nedelja Carrera Optyl -Brežice 27:34 (16:16) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 4, Bombek prej. Gosti so se brez pomoči prvega strelca lige Bojana Čudiča (poškodba) solidno upirali Velenjčanom v 1. polčasu (15:10). Izid bi bil lahko še ugodnejši, če v golu Velenjčanov ne bi blestel re-prezentant BiH Benjamin Burič, ki je v prvem delu tekme zbral kar 14 obramb. Za Jeruzalem je bil usoden 4, Mavrič 1, Bezjak, Hržič, Štefi-čar 9, Škrjanec, Šerc, Kneževič 1, Klemenčič, Ščavničar 1, Vu-kan 4, Šerod 3, Marin. Trener: Tomi Matjašič. Rokometaši Velike Nedelje so z nepopolno postavo proti Brežicam dobro igrali v prvem polčasu tekme, medtem ko v drugem polčasu niso bili kos fizično močnejšim in izkušenejšim gostom, ki so zmagali s (pre)visoko razliko. Domačini so v prvem delu igrali dobro v napadu in obrambi, kar se je izkazalo tudi v rezultatu. Ob vodstvu 12:10 so imeli z dvema igralcema več v polju odlično priložnost še za izdatnejšo prednost. V teh trenutkih so naredili kakšno napako preveč, tako da so začetek 2. polčasa, ko je četi trenerja Ivana Vajdla po zaslugi Šoštariča ter poljskega reprezentanta Szybe v le sedmih minutah uspela serija 8:1 (23:11). Niz izjemnih obramb v golu Gorenja je nadaljeval Rok Zaponšek, ki je dodal 12 obramb, od tega kar tri sedemmetrovke. Tako sta skupaj velenjska vratarja zbrala izjemnih 26 obramb, gostujoča sta jih zbrala solidnih 16. Na desnem krilu je blestel Šoštarič, ki je dosegel nekaj atraktivnih zadetkov in navdušil ljubitelje roko- Brežičani to znali izkoristiti in na odmor sta ekipi odšli poravnani na 16:16. Drugi polčas je bil popolnoma v domeni gostov, ki imajo širšo bazo kakovostnih igralcev. To se je izkazalo za enega ključnih momentov na tekmi, z določenimi odločitvami sta domačo ekipo oškodovala tudi sodnika, čeprav to ni imelo odločilnega vpliva na končni poraz. Fizično močnejši člani Brežic so v končnici dosegli nekaj lahkih zadetkov in prišli do pre(visoke) zmage 27:34. David Breznik Za poraz je kriv pust ...: Moškanjci-Gorišnica - Radeče Mik Celje 25:29 RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Škorc, Žuran, Firbas 1, T. Bedrač 1, Vesenjak, Ranevski 9, Petek, M. Bedrač 8, Lukaček, Balas 2, Kovač 1, Sok, Valenko 3, Lu-kaček, Zorli. Trener: Sebastjan Oblak. Gorišničani so po lepi zmagi v Brežicah pričakovali drugi zaporedni uspeh, a se jim ni izšlo po njihovih željah. »Krive so pustne norčije,« je po tekmi razlagal trener Oblak. Domačini so odlično začeli in povedli 7:3 (13. minuta). Te prednosti niso uspeli obdržati in ob polčasu so zaostajali za gol. Tako je tekma potekala vse do 50. minute, ko je domači vratar ubranil štiri zaporedne napade gostov (tudi 7-m) in svoji ekipi omogočil vodstvo 23:21. Sledilo je odločilno obdobje, ko so Gorišničani storili dve začetniški napaki v napadu, z nekaterimi napačnimi odločitvami v škodo domačih pa sta ga dodatno začinila še so- meta v Rdeči dvorani. Trener Gorenja Vajdl je tekmo proti Ormožanom odigral z dvema sedmericama in skozi celotno tekmo držal visoki tempo igre, ki ga Ormožani niso mogli spremljati. Ekipa Jeruzalema je tekmo končala pri metu 48/20 (42 %) in pri le 17 storjenih prekrških. V petek, 20. 2., ob 19.00 Jeruzalem čaka gostovanje v Izoli. Uroš Krstič 1. B SRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Drava Ptuj - Koper 2013 27:26, Velika Nedelja Carrera Optyl - Brežice 27:34 (16:16), Moškanjci-Gorišnica - Radeče Mik Celje 25:29 (13:14), Škofljica Pekarna Pečjak - Herz Šmartno 30:39 (14:19), Mokerc Ig - Cerklje 40:29 (20:13), Dobova - Dol Tki Hrastnik 27:24, Črnomelj - Grosuplje 33:23 (13:8). 1. KOPER 2013 15 14 0 1 28 2. DOBOVA 15 14 0 1 28 3. HERZ ŠMARTNO 15 11 1 3 23 4. DRAVA PTUJ 15 10 1 4 21 5. DOL TKI HRASTNIK 14 9 0 5 18 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 15 8 1 6 17 7. BREŽICE 15 6 2 7 14 8. MOŠKANJCI - GOR. 15 6 1 8 13 9. RADEČE MIK CELJE 15 5 1 9 11 10. MOKERC - IG 15 5 1 9 11 11. GROSUPLJE 15 3 3 9 9 12. ČRNOMELJ 14 3 1 10 7 13. V. NEDELJA C. O. 15 2 1 12 5 14. CERKLJE 15 1 1 13 3 dnika. Gostje so izvedli serijo 0:4 (23:25), minimalne prednosti pa do konca niso več izpustili iz rok . Gostje so se res iskreno veselili nenadeja-ne zmage, s katero so se na lestvici približali Gorišniča-nom na dve točki zaostanka. Jože Mohorič Sebastjan Oblak, trener Moškanjcev-Gorišnice: »Poraz je odraz slabšega treniranja skozi ta teden, ko prevladujejo pustne norčije. Zelo mi je žal teh dveh točk, saj smo prejšnji teden v gosteh ugnali boljšo ekipo Brežic, sedaj pa doma izgubili z Radečami. Gostje so se borili, imeli so zelo razpoloženega vratarja, mi pa smo bili v končnici premalo skoncentrirani. Prihajali smo v dobre položaje za strel, a trener ne more zabiti gola, igralci ga morajo!« Rokomet • 1. B SRL (m) Z nepopustljivo igro do koprskega »skalpa« Foto: Črtomir Goznik Ptujčani (v belih dresih) so v derbiju kroga ugnali doslej neporaženo ekipo Kopra. torek • 17. februarja 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Rokomet • 1. B SRL (ž) Ptujcanke skoraj presenetile vodeče Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina -Tenzor DP-Logik Ptuj 28:25 (13:13) TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Ambrož, Lazar, Selinšek B. 14, Selinšek M. 4, Šrajner 1, Pož-gan 1, Grabrovec, Kolednik 2, Majcen, Kac, Pušnik, Ivančič 3. Trener: Sašo Petek. Ptujčanke so odlično odigrale srečanje v gosteh proti vodilni ekipi 1. B-lige za ženske Jadranu Bluemarine in so bile do same končnice v igri za zmago in veliko presenečenje. V prvem polčasu so zaigrale odlično v napadu in obrambi ter so bile popolnoma enakovredne ekipi iz Kozine. Obe ekipi sta prikazali hitro in kakovostno igro, igralo pa se je gol za gol. Tudi v nadaljevanju je bila igra na visokem nivoju, prav tako pa je treba omeniti dobro sojenje Vesela in Šilca. V vratih Tenzorja DP-Logika je skozi vso tekmo odlično branila Pušnikova, medtem ko je bila v napadu daleč najučinkovi- tejša Barbara Selinšek, saj je dosegla kar 14 zadetkov (nezgrešljiva je bila iz sedmih metrov - 6/6). Vsi ti pozitivni znaki so pripeljali tekmo v zanimiv zaključek, v katerem je Jadran Bluemarin unovčil svoje izkušnje in je predvsem na krilih Poplašenove prišel do zmage. Kljub porazu je treba zelo pohvaliti mlado ptujsko ekipo, ki se je izkazala na derbiju, hkrati pa se je že uvrstila v končnico. V tej se bodo štiri ekipe med sabo borile za napredovanje v elitno ligo. David Breznik 1. B SRL (ž) REZULTATI 18. KROGA: Adria Transport Logatec - Litija 19:18 (9:12), Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina - Tenzor DPLogik Ptuj 28:25, Nazarje - Brežice. Prosta je bila ekipa Škofja Loka. 1. JADRAN HRPELJE 15 13 11 27 2. NAZARJE 14 11 0 3 22 3. BREŽICE 15 10 14 21 4. TENZOR DP-LOGIK 15 8 2 5 18 5. LITIJA 15 3 1 11 7 6. ŠKOFJA LOKA 14 2 1 11 5 7. A. T. LOGATEC 16 2 0 14 4 Šahovski kotiček Društveni turnirji v februarju Nadaljeval se je ciklus rednih mesečnih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2015 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na turnirju v hitropoteznem šahu je zaradi napovedanega slabega zimskega vremena sodelovalo samo deset igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem sistemu. Na turnirju sta prvo in drugo mesto zasluženo zasedla najmlajša udeleženca, brata Andraž in Tomaž Šuta, ki sta na tekmovanju pokazala največ. Rezultati: Andraž Šuta 8 točk, Tomaž Šuta 7 točk, Boris Žlender 6,5 točke, Branko Orešek 6 točk, Ivan Krajnc 5,5 točke, Milan Fijan 4,5 točke, Leon Selšek 3 točke, Ciril Kužner 2,5 točke, Miloš Ličina 1,5 točke in Anka Kolarič 0,5 točke. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 16 igralcev in igralk, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Na začetku turnirja so navzoči čestitali dolgoletni aktivni članici društva in nekdanji aktivni igralki Sivi Razlag za pred nedavnim prejeto priznanje za življenjsko delo na področju športa ter v prijetnem vzdušju poklepetali z nagrajenko. Silva Razlag je po dolgoletnem premoru tudi sodelovala na tekmovanju ter z doseženim rezultatom pokazala, da se šahovska igra z leti popolnoma ne pozabi. Na turnirju je z naskokom, z zmago v vseh sedmih partijah, osvojil prvo mesto David Murko, ki z resnim delom v društveni šahovski šoli zelo hitro napreduje in je vse močnejši igralec tudi v pospešenem šahu. Rezultati: David Murko 7 točk, Janko Bohak 4.5 točke, Branko Orešek, Igor Iljaž, Boris Žlender, Silva Razlag, Matjaž Zupanič in Tadej Murko po 4 točke, Darko Dominko in Martin Majcenovič po 3,5 točke, Milan Fijan, Leon Selišek in Anton Bu-tolen po 3 točke, Ciril Kužner 2,5 točke itd. JB Tokratnega turnirja v pospešenem šahu se je udeležila tudi Silva Razlag (na fotografiji v dvoboju z Jankom Bohakom), letošnja prejemnica nagrade za življenjsko delo. Tenis • Mladinski ITF-turnir v Maroku Tamara v dobrem tempu tudi v Maroku Serijo mladinskih ITF-tur-nirjev visokega 1. ranga je Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem nadaljevala v Maroku, natančneje v Casablanci. Tudi tam je bil turnir odigran na peščeni podlagi, 17-letna Konjičanka pa je bila 1. nosilka. Na mladinski ITF-lestvici trenutno zaseda 19. mesto. To bo z dosežki iz afriškega severa še izboljšala, saj se je med posameznicami prebila do polfinala, med dvojicami pa je skupaj s Čehinjo Tere-zo Kolarovo celo osvojila turnir. Na poti do končne zmage sta z leto mlajšo Če-hinko brez izgubljenega niza dobili štiri dvoboje, za konec sta v finalu tekmicama iz Italije celo »zavezali kravato«. Med posameznicami je imela Tamara v 1. krogu nekaj nihanj v igri, ki pa jih je Mladinski ITF-turnir v Maroku, posameznice: 2. krog: Zidanšek (1.) - Cristina Bucsa (Moldavija) 6:2, 6:7(6), 6:0; 3. krog: Zidanšek (1.) - Eleni Christofi (Grčija, 16.) 6:0, 6:1; četrtfinale: Zidanšek (1.) -Ludmila Samsonova (Italija, 7.) 6:1, 6:1; polfinale: Zidanšek (1.) - Re-beka Masarova (Švica, 14.) 1:6, 6:3, 3:6; finale: Masarova (Švica, 14.) - Turati (Italija, 2.) 1:6, 7:5, 3:6. Tamara Zidanšek in Tereza Kolarova sta v Maroku zmagali med dvojicami na mladinskem ITF-turnirju 1. ranga. rovi. Po izenačenju v nizih je odločitev padla v peti igri 3. niza, ko je Švicarka vodila 1:3. V najdaljši igri dvoboja je Ma-sarova zdržala Tamarin pritisk in po številnih menjavah zadržala servis (1:4). V nadaljevanju je prednost ubranila in se uvrstila v finale. Tamara ta teden nastopa na članskem futures turnirju na španski Mallorci, kjer nagradni sklad znaša 10 tisoč dolarjev. Zidanškova (723. na ženski profesionalni WTA-le-stvici) je neposredno uvrščena v glavni turnir. Jože Mohorič proti vrstnici iz Moldavije (rojeni sta v razmaku šestih dni) uspešno prebrodila. Sledila sta dva »enosmerna« dvoboja proti 16-letnicama iz Grčije in Italije. V četrtfinalu je Tamara igrala proti novemu švicarskemu teniškemu upu, 15-letni Rebeki Masa- Dvojice: 2. krog: Zida nšek/Kola rova (1.) - Burillo Escurihuela/Mi-haleva (Španija/Bolgarija) 6:0, 6:2; četrtfinale: Zidanšek/Kola-rova (1.) - Gardella/Van Oost (Italija/Belgija) 6:2, 6:4; polfinale: Zida nšek/Kola rova (1.) - Grib/Jovic (Belorusija/Sr-bija, 3.) 6:3, 6:4; finale: Zida nšek/Kola rova (1.) - Samsonova/Sartori (Italija) 6:3, 6:0. Blaž Rola z Argentincem Mayerjem Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola (94.) ta teden nastopa na ATP-turnirju serije 500 v Riu de Jane-iru (na fotografiji). Prvi nosilec turnirja je Rafael Nadal, Blaž pa se bo v 1. krogu pomeril s 5. nosilcem, Argentincem Leonardom Mayerjem (30. na ATP-lestvici). Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Mengeš ni ogrozil Cirkovc, Ptujcanke pretile Vesni 1. SNTL (m) REZULTATI 16. KROGA: Mengeš - Cirkovce Šternmatik 1:5, Kema I - Maribor 5:3, Ilirija -Kema II 5:4, Arrigoni - Olimpija 5:4, Krka I - Letrika 5:1. 1. KRKA I 16 16 0 80:25 32 2. KEMA I 16 14 2 77:22 28 3. ILIRIJA 16 12 4 63:42 22 4. LETRIKA 16 11 5 66:37 22 5. MARIBOR 16 10 6 65:40 20 6. CIRKOVCE ŠTERNM. 16 7 9 44:56 14 7. KEMA II 16 4 12 39:67 8 8. MENGEŠ 16 4 12 34:66 8 9. ARRIGONI 16 2 14 22:77 4 10. OLIMPIJA 16 0 16 22:80 0 MENGEŠ - CIRKOVCE ŠTERNMATIK 1:5 Erjavec - Koban 3:1, Jazbič - Kocuvan 2:3, Avbelj - Piljak 0:3, Jazbič - Koban 1:3, Erjavec - Piljak 0:3, Avbelj - Kocuvan 1:3. Igralci ekipe Cirkovce Šternmatik so v Mengšu uspešno odigrali tekmo 16. kroga in vknjižili sedmo prvenstveno zmago. Ta jih je učvrstila v sredini lestvice, kamor po kakovosti tudi sodijo. Domačini so v uvodu povedli 1:0, nato pa je Gregor Kocuvan komaj izvlekel zmago proti Klemnu Jazbiču (9:11 v petem nizu). To je dalo gostom novega zagona in v nadaljevanju so nanizali še štiri zaporedne zmage. Krog je sicer postregel s številnimi zanimivimi dvoboji. Tako je prva ekipa 1. SNTL (ž) REZULTATI - Vesna 3:5, Logatec I 5:0 5:4. Prosta je Slovan. 1. INTER DISKONT 2. VESNA 3. ARRIGONI 4. MUTA 5. PTUJ 6. LOGATEC 7. KAJUH SLOVAN 12. KROGA: Ptuj , Inter Diskont -Arrigoni - Muta bila ekipa Kajuh- 10 10 11 9 11 10 10 10 10 0 50: 6 20 2 48:27 18 4 45:35 12 4 43:34 12 7 23:41 6 9 19:35 2 0 10 10:50 0 Foto: Črtomir Goznik Gregor Kocuvan (NTK Cirkovce Šternmatik) je na gostovanju v Mengšu vknjižil dve posamični zmagi. Keme ugnala Mariborčane in jih še oddaljila od končnice najboljše četverice. Ilirija je v polni postavi komaj ugnala drugo ekipo Keme in se obdržala na 3. mestu, v derbiju začelja pa je Arrigoni ugnal Olimpijo. PTUJ - VESNA 3:5 Tomanič-Butkovska - Lu-kič 0:3, Bezjak - Supanič 3:0, Krajnc - Zera 1:3, Bezjak -Lukič 3:1, Tomanič-Butkovska - Zera 0:3, Krajnc - Supanič 3:0, Bezjak - Zera 1:3, Krajnc - Lukič 0:3. Mlada vrsta NTK Ptuj je v soboto gostila ekipo Vesne, ki zaseda 2. mesto na lestvici 1. lige. Gostje iz Ljubljane so status favoritinj upravičile, čeprav so se Ptujčanke dobro upirale. Tako je bil po šestih igrah rezultat še vedno izenačen na 3:3, nato pa so gostje unovčile svoje izkušnje in prišle do zmage. Za domačinke je dvakrat zmagala Anja Bezjak, enkrat pa Katja Krajnc. V gostujoči vrsti se je na Ptuj vrnila 24-letna Ivana Zera, ki je v najstarejšem slovenskem mestu igrala pred leti in pustila dober pečat. JM 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 17. februarja 2015 Futsal • Pokal Slovenije (Terme Olimia) Oslabljeni Ptujčani končali na 4. mestu Najprijetnejše presenečenje letošnjega pokalnega tekmovanja v lutsalu so zagotovo pripravili Ptujčani. Mladi varovanci Sandija Fureka - člani selekcij U-21 in U-19 - so se namreč več kot presenetljivo uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice. Ta je konec tedna potekal v Podčetrtku. Ta nastop je bil za ptujske igralce prava nagrada za dobro delo v preteklem letu, izkoristili pa so ga predvsem za nabiranje izkušenj. Kaj drugega realno niso mogli pričakovati, saj so za tekmeca v polfinalu dobili aktualne državne prvake iz Kobarida. Trener Furek tokrat ni mogel računati na kar tri pomembne člane ekipe, saj so manjkali Žan in Marsel Vindiš ter Gregor Hebar. Pred tekmo je poskušal svoje igralce pripraviti do tega, da bi čim dražje prodali svojo kožo. Dostojen odpor so nudili do sredine prvega polčasa, ko so v 9. minuti z golom 19-letnega Žana Krajnca znižali na 1:2. To je bilo tudi vse, kar so lahko Pokal Terme Olimje, zaključni turnir Polfinale: Potočje projektiranje Sevnica - Dobovec Pivovarna Kozel 3:6 (1:2), FC Ptuj - KMN Oplast Kobarid 1:10 (1:6); finale: KMN Oplast Kobarid - Dobovec Pivovarna Kozel. 11:7 (5:2) Foto: Črtomir Goznik Mladi ptujski futsalerji so največji del posla opravili že s samo uvrstitvijo na zaključni turnir. ponudili, v nadaljevanju jim je še kakšen zadetek preprečil odlični vratar Oplasta. »Igrali smo nekoliko premalo agresivno, zaradi prevelikega spoštovanja tekmecev smo storili še kakšno napako preveč. To so izkušeni tekmeci seveda izkoristili in dosegli - po mojem mnenju - nekoliko previsoko zmago. A tako pač je, mora biti razlika med prvaki in ekipo iz konkurence U-21,« je povedal Sandi Furek ter dodal: »Vesel in ponosen sem na svoje fante ter preboj v polfinale pokala Terme Olimia. To je velika stvar za nas. Ta tekma je bila dobra šola za moje igralce, ki morajo 'koštat' taka srečanja. Enostavno morajo poskušati igrati na tem visokem nivoju, da kdaj tudi sami sežemo tja. Trdo bomo delali, lutsalu smo predani, morda pa se na ta turnir še vrnemo!« FC Ptuj - KMN Oplast Kobarid 1:10 (1:6) STRELCI: 0:1 Ručna (6.), 0:2 Lenarčič (9.), 1:2 Krajnc (9.), 1:3 Skubin (11.), 1:4 Lenarčič (12.), 1:5 Širok (12.), 1:6 Širok (14.), 1:7 Sovdat (25.), 1:8 Hrast (32.), 1:9 Kusterle (35.), 1:10 Koren (40.). FC PTUJ: Florjan Fras, David Pauko, Roki Pernat, Thomas Pihler, Žan Krajnc, Davor Fleten, Rok Medved, Blaž Jazbec, Sašo Kavaš, Alen Dobnik, Rok Brunčič, Dalen Simonič Dabič, Miha Mesarič, Vid Murko. Trener: Aleksander Furek. Po koncu tekme je predsednik KMN pri NZS Vlado Močnik Žanu Krajncu, ka- petanu FC Ptuj, podelil pokal za 4. mesto. Tekmo, ki si jo je ogledalo 200 gledalcev, sta obeležili tudi obe navijaški skupini - iz Kobarida in s Ptuja, ki sta več kot dostojno vzpodbujali svoje varovance. JM Nogomet • NK Gerečja vas Gerečja vas želi ostati na vrhu Jesenski prvaki Superlige, najvišjega tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj, nogometaši Gerečje vasi, so v ponedeljek, 2. 2., začeli priprave na spomladanski del sezone. Trener Igor Vorih obljublja trdo delo na pripravah, saj imajo vijoličasti visoke ambicije. Te segajo do osvojitve 1. mesta in zagotovitve pravice nastopa v višjem tekmovalnem rangu. V igralskem kadru je prišlo do manjših sprememb: klub so zapustili Jernej Repina (odhaja v ASK Eichkogel v Avstrijo), temnopolti Adedoja Sulaimon Fatai (SV Wol-fau, Avstrija) in Miha Lešnik (Brunšvik), prišli pa so Vojko Tominc (Apače), Marko Dobaj in Primož Ademo-vič (Duplek). Trener Igor Vorih s svojima pomočnikoma Romanom Kaisersbergerjem in Romanom Intiharjem ter kondicijskim trenerjem Francem Zupaničem bo imel na razpolago 20 nogometašev. Štirikrat tedensko bodo trenirali na stadionu Aluminija, enkrat tedensko pa bodo v telovadnici, ob tem pa bodo odigrali sedem pripravljalnih tekem. »Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti Aluminiju iz Kidričevega, ki nam vsako leto omogoči treniranje na umetni travi in Članska ekipa NK Gerečja vas igranje prijateljskih tekem,« je povedal Boštjan Paveo. Seznam prijateljskih tekem: Gerečja vas - Podvinci (Kidričevo, 21. 2.) Gerečja vas - Dravinja (Kidričevo, 24. 2.) Gerečja vas - Tezno (Kidričevo, 28. 2.) Gerečja vas - SV Strass (Kidričevo, 7. 3.) Dravograd - Gerečja vas (Dravograd, 14. 3.) tp ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom jf ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8°98,2°I04;3 www.radio-ptuj.si Športni napovednik Zimske počitnice: Hura, prosti čas! Zavod za šport Ptuj ponuja med zimskimi počitnicami za učence ptujskih šol (1. in 2. triada) možnost športnega preživljanj prostega časa. V času od srede do petka, 18. do 20. februarja, bo od 7.00 do 15.00 na voljo strokovno vodena vadba (elementarne igre, delavnice, igre na snegu, kopanje ...), ki bo potekala v športni dvorani Campus in Termah Ptuj - vaditelja bosta iz RUD Eleje (brata Malek). Vse aktivnosti so za otroke brezplačne, z izjemo plačila vstopnine za bazen (znaša 4 evre). Spored: sreda, 18. 2. (7.00 - 15.00): ustvarjalne delavnice, športne igre, športni poligoni, družabne igre, cirkuška animacija, avtomobilčki na ročni pogon, zimske radosti; četrtek, 19. 2. (7.00 - 15.00): ustvarjalne delavnice, motorični poligon, cirkuška animacija, avtomobilčki na daljinsko upravljanje, sprehod, zimske radosti; petek, 20. 2. (7.00 - 15.00): ustvarjalne delavnice, družabne igre, športne igre; petek, 20. 2. (11.00 - 15.00): športne igre, vodne igre, vodna animacija. JM Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Do zmage pomagala tudi novinka Korotan - Drava Ptuj 3:5 (3032:3114) DRAVA PTUJ: Fridl 535, Pa-vlič 508, Plajnšek 498, Kavčič (90) 368, Kozoderc (30) 134, Kramberger 536, Bombek 535. Kegljačice Drave so drugič v tej sezone premagale Korotan - v Prevaljah so tokrat nastopile zelo dobro ter zmagale z rezultatom 5:3. Na kegljišču so posamezne točke Ptujčankam prinesle Nada Fridl, Maja Pavlič in Marina Kramberger. Vse tri so dodobra presegle mejo 500 podrtih kegljev. Zanimivo je, da je Selena Bombek z odlični rezultatom 535 podr- tih kegljev tokrat ostala brez posamezne točke. Naslednja zanimivost tekme je bila ta, da se je v dresu Drave pojavila nova igralka Andreja Kavčič, ki je pred leti že kegljala za ptujski klub in se sedaj počasi tekmovalno vrača v kegljanje. Na svojem povratku je odlično »čistila«, medtem ko ji ni šlo vse po željah »na polno«, a je kljub temu v 90 metih dosegla rezultat 368, kar je zelo soliden rezultat. Ptujčanke so potrebni dve točki tokrat dobile še za večje število podrtih »lesov«, kjer je bil izid 3032:3114, ter so na zahtevnem gostovanju na Koroškem vpisale novo zmago. David Breznik Športne novičke Nogomet • Denis Kramar v Avstraliji Prleški nogometaš, 23-le-tni Denis Kramar, je zapustil Španijo, kjer je 13 tekem odigral za Getafe v drugi ligi in se preselil k avstralski prvoligaški vrsti Perth Glory. Minuli konec tedna je Ljutomerčan kot centralni branilec že zaigral za svoj novi klub, a doživel poraz - 1:3. Proti ekipi Sydneyja je pri izidu 0:1 napravil prekršek za najstrožjo kazen in prejel rumeni karton. Pri rezultatu 0:2 je dosegel edini zadetek za Perth, ki je trenutno s 33. osvojenimi točkami na 1. mestu. Mali nogomet • Zimska veteranska liga Ljutomer Športna zveza Ljutomer je prireditelj že osme sezone zimske lige v malem nogometu za igralce v starosti 40 let in več. Sodeluje šest ekip. REZULTATI 1. KROGA: KMN Šport plus Ljutomer - KMN Meteorplast Ljutomer 0:7, Papirnica Kleopatra Križevci - ŠD Prlek forever Ljutomer 5:2, ŠD Cven - Ormož/Mladost Miklavž 2:1. REZULTATI 2. KROGA: KMN Šport plus Ljutomer - Papirnica Kleopatra Križevci 4:2, ŠD Prlek forever Ljutomer - ŠD Cven 1:1, KMN Meteorplast -Ormož/Mladost Miklavž 4:0. Vrstni red: KMN Meteorplast 6, ŠD Cven 4, Papirnica Kleopatra 3. Najučinkovitejši igralci doslej so Damijan Vozlič, Zvone Gašparič in Branko Školiber (vsi KMN Meteorplast) s tremi doseženimi zadetki. Med Športniki Pomurja 2014 tudi dva Prleka Med najboljšimi pomurskimi športniki minulega leta, ki so jih izbrali športni novinarji, bralci Vestnika in poslušalci Murskega vala, sta tudi dva prleška tekmovalca - oba v konkurenci posameznikov. Na drugem mestu je pristal Jože Sagaj mlajši (Kasaški klub Ljutomer) iz znane kasaške družine iz Ključarovcev, sicer tudi najuspešnejši športnik Športne zveze Ljutomer 2014.Tretji najboljši pomurski športnik je David Žibrat iz Mote pri Ljutomeru, član Kickboxing kluba Murska Sobota. NŠ torek • 17. februarja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Tarok • DP v Laškem Velik uspeh Lidije Tušek in Fredija Hasemalija Na januarski tekmi državnega prvenstva v taroku, ki je potekala v Laškem - na njej je sodelovalo kar 154 igralcev - sta bila nadvse uspešna ptujska igralca: Lidija Tušek je zasedla odlično 2. mesto, tretji pa je bil Fredi Hasemali. Ekipni uspeh ptujskih igralcev sta dopolnila Peter Starkl, ki je bil 38., 42. mesto pa je zasedel Peter Mrdjen. Vseh državnih tekem bo dvanajst, prvih 60 pa se poteguje za prvaka države. Ptujski tarokisti bodo izpeljali 4. tekmo državnega prvenstva, ki bo 14. marca v gostišču Gastro. Na njej pričakujejo okrog 150 igralcev, zelo pa bi si želeli, da bi pokroviteljstvo nad to tekmo prevzela MO Ptuj, saj se sicer v celo- ti financirajo sami. »Zato je dobrodošel vsak prispevek,« pove Peter Starkl. Ptujski tarokisti se sicer redno dobivajo v gostišču Savaria, kjer potekajo tudi tekme zimsko-jesenske lige, v katero so vključeni tudi igralci taroka iz Rogaške Slatine in Maribora. Tudi te tekme so dobro obiskane, saj na njih v povprečju igra med 30 in 40 igralcev. Zaključna tekma bo odigrana v Malečniku. Med cilji ptujskih igralcev za leto 2015 je tudi organizacija stalnega igranja vseh tistih navdušenih igralcev, ki se sicer ne želijo udeleževati državnih tekem. S to obliko promocije igranja taroka želijo okrepiti svoje tekmovalne vrste in tudi sicer razširiti to nadvse inteligentno igro s kartami. MG Foto: Zasebni arhiv Na januarski tekmi državnega prvenstva v taroku sta bila zelo uspešna ptujska igralca Lidija Tušek, ki je zasedla 2. mesto, in Fredi Hasaemali, ki je bil tretji. Nogomet • NŠ Drava Ptuj: Prvo in drugo mesto za Dravo Igralci U-7 ptujske nogometne šole so pod vodstvom Do-mna Zvera in Boštjana Zemljariča tekmovali na turnirju v športnem centru Marinka Galiča v Radvanju. Med desetimi ekipami so osvojili 2. mesto. Nogometaši v starostni skupini U-12 na istem turnirju niso zabeležili vidnejšega uspeha. Člani selekcije U-13 so pod vodstvom Jerneja Kamenška in Marka Roškarja zmagali na turnirju v Prekmurju. DB Planinski kotiček Zimski izlet v neznano -lahka zimska tura Sobota, 21. 2. Tokrat nas bo pot vodila ... v zasneženo pokrajino. Odhod je v soboto, 21. 2., ob 6.00 s parkirišča pod gradom. Skupne hoje bo med 6 in 7 urami. Oprema naj bo primerna zimskemu letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, gamaše, dereze, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine (termovka s čajem), nekaj hrane in kakšen priboljšek. Na naši poti je tudi planinska koča, kjer bo možno zaužiti topel obrok in popiti čaj. Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 17. 2., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Strošek izleta je približno 22 €, oz. odvisen od načina prevoza. Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj:04202-0000493764 pri NKBM s pripisom februar 15. Vrnitev bo predvidoma do 20 ure! Izlet s sovodniki vodi Miran Ritonja. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Pokal Poli letos 12. aprila Treninge za novo sezono so pričeli tudi mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj. Medtem ko v telovadnicah in na trenažerjih že pridno vadijo, njihovi trenerji še vedno pogledujejo v lansko sezono in skušajo z analizo izluščiti dobre in slabe strani. Vse to jim bo prišlo še kako prav letos. Sicer pa so se lani kategorije dečkov PP udeležile treh državnih prvenstev: cestnega DP v Medvodah, DP na velodromu v Kranju in DP v kronometru na Otočcu. Glavnina dirk je bila v Sloveniji (24), dvakrat so dirkali v Avstriji, dvakrat na Hrvaškem in enkrat v Italiji. Med posamezniki je imel med dečki A lani najboljšo statistiko Marko Hozjan, ki se je kar osemkrat zavihtel na stopničke (enkrat na najvišjo), sledijo pa mu Nace Malovič, Žan Ljubec in Tilen Žagar. Pri dečkih B je najbolj izstopal Aljaž Ljubec, med dečki C pa velja omeniti predvsem Miha Muršca, ki mu sledita Žan Žnidar in Aljaž Po-ropat. Lani so mladi Ptuj- Ü S Taft KT n¿ Foto: Črtomir Goznik Kolesarske dirke na Ptuju so vedno odlično organizirane. čani skupaj šestkrat slavili, sedemkrat so bili drugi in enajstkrat tretji. Iz ptujskega kluba sporočajo o kar nekaj novostih za sezono 2015. V klubu načrtujejo približno enako število tekmovanj kot lani s poudarkom na slovenskih dirkah. Ena ključnih novosti je prav gotovo sprememba datuma domače dirke Pokala Poli. Le-ta je bil namreč do sedaj v juniju, letos pa bo potekala 12. aprila. Poleg tega bo novost na letošnji preizkušnji na Ptuju tudi start vseh amaterjev, ki imajo potrjeno licenco. Tako bodo v najstarejšem slovenskem mestu 12. aprila pedale vrteli v naslednjih kategorijah: dečki C, dečki B, dečki A, mlajši mladinci, mladinci in amaterji a+ ter vse ostale kategorije: masters, ženske, amaterji. tp Šolski šport • Gimnazija Ptuj Gimnazija Ptuj - športnikom naklonjeno okolje Na prireditvi Športnik leta MO Ptuj je bila razglašena tudi najuspešnejša srednja šola - to je tudi letos postala Gimnazija Ptuj. V članski kategoriji je dijakinja Gimnazije Ptuj atletinja Veronika Domjan zasedla 2. mesto. Ptujsko gimnazijo obiskujejo tudi vsi trije najperspektivnejšimi športniki, atleta Maja Bedrač in Grega Pavlovič ter igralec tenisa Sven Lah. Med bivšimi dijaki sta bila tudi oba naj športnika lanskega leta v MO Ptuj, Blaž Rola in Mina Markovič. Vsi ti rezultati pričajo o tem, da imajo dijaki Gimnazije Ptuj zelo prijazno šolsko okolje, ki jih razume in jim na Veronika Domjan, Grega Pavlovič in Maja Bedrač - uspešni športniki, dijaki Gimnazije Ptuj Šolski šport • Namizni tenis Največ zmag za OŠ Mladika V začetku februarja je v športni dvorani Mladika potekalo območno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je potekalo v kategorijah ekip in posameznikov. Slednji so bili razdeljeni v različne skupine glede na število osvojenih točk na lestvicah NTZS. Rezultati, ekipno: 1. OŠ Mladika, 2. OŠ Cir-kovce, 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Poljčane. OŠ MLADIKA: Katja Krajnc, Marsel Šegula, Danijela Tomanič Butkovska. Posamično: A: učenci absolutna kategorija (nad 80 točk): 1. Marsel Šegula (Mladika), 2. Jernej Masten Toplak (Juršin-ci), 3. Sašo Malovič (Ljudski vrt); Ekipa OŠ Mladika: Marsel Šegula, Daniela Tomanič Butkovska, Katja Krajnc in Kiara Šegula. šolskem področju pomaga, da se lahko osredotočajo na svoj šport in le-tam dosegajo čim boljše rezultate. »V teh starostnih kategorijah dijak ne more biti vrhunski športnik le s talentom, biti vrhunski športnik zahteva veliko dela ter izjemno kakovosten trenažni proces. Seveda pa ne smemo pozabiti, da se mora za uresničitev takšnih športnih uspehov povezati veliko elementov. Eden izmed teh pomembnih elementov je zagotovo šola,« je povedal prof. Boštjan Še-ruga, pedagoški koordinator športnih oddelkov na Gimnaziji Ptuj. Ur A1: učenke absolutna kategorija (nad 80 točk): 1. Katja Krajnc (Mladika), 2. Ina Unger (Cirkovce), 3. Daniela Tomanič Butkovska; B: posamezno učenci (do 80 točk): 1.-5. razred: 1. Nino Šegula, 2. Gašper Turk, 3. Blaž Pišek (vsi Ljudski vrt); B1: posamezno učenke (do 80 točk): 1.-5. razred: 1. Kiara Šegula (Mladika), 2. Lara Belaj, 3. Maja Belaj (obe Cirkovce); C: posamezno učenci (do 80 točk): 6.-9. razred: Jaša Lozinšek (Cirkovce), 2. Simon Rogina (Ljudski vrt), 3. Tilen Križanec (Majšperk); C1: posamezno učenke (do 80 točk): 6.-9. razred: 1. Hana Urlep (Poljčane), 2. Neli Hofman (Ljudski vrt), 3. Nuša Aler (Poljčane). Najboljša ekipa ter dva najboljša posameznika iz vsake kategorije se uvrstijo na četr-tfinalno državno tekmovanje. JM 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 17. februarja 2015 Ptuj, Grajena • Ob dnevu kulture Poklon Prešernu in Kovicu Tudi učenci podružnične šole Grajena smo proslavili Prešernov dan. Foto: MF-grajena V torek smo se zbrali v šolski telovadnici. Del kulturnega programa pa smo namenili tudi lani preminulemu Kajetanu Koviču, znanemu slovenskemu pesniku in pisatelju. Zagotovo vsi poznamo njegovega Mačka Murija in Pikija Jakoba. Nastopajoči so pripravili različne recitacije in glasbene točke. Med drugim so zaigrali zanimive prizore, ki so predstavljali različne odlomke iz Kovičevih knjig. Zelo zabavni so bili prizori, v katerih je nastopala mačka Monika, ki je živela pri Koviče-vih. Zraven vseh nastopajočih pa so nekaj pesmi zapeli tudi naši pevski zbori, ki so že v uvodu skupaj zapeli himno. Učitelji in učenci smo uživali v sami prireditvi, saj so nastopajoči lepo izpeljali celoten program. Na koncu so si seveda zaslužili bučen aplavz. Monika Fuks Maribor • Ptujski pustni liki v vrtcu Otroci navdušeni nad piceki in koranti Pestrost slovenskih pustnih mask je najbogatejša prav na območju Ptuja, kjer je prava zakladnica etnografskih pustnih likov, ki so nas magično prevzeli in očarali tudi v Vrtcu Ivana Glinška Maribor. V oddelku Muce (5-6 let) smo v sodelovanju z Muzejem NOB spoznali tradicionalne like baba nosi deda, ki je otroke zelo nasmejal; Jure-ka in Rabolja, ki sta pomerila moči; ukročenega medveda, ki je veselo rajal; vile, ki so prevzele predvsem deklice, in piceke, ki so bili tako zanimivi, da smo si vsi obraze porisali z barvicami in si izdelali s pisanimi trakovi okrašene stožčaste kape ... Največje veselje pa so otroci pokazali ob obisku korantov Poetovio Ptuj. Ti mogočni zimo preganjajoči demoni so z vih-tenjem ježevk in glasnim udarjanjem zvoncev prebudili tudi kanček strahu, ki pa je izpuhtel, ko so otroci pernatega kurenta potipali, si ogledali kapo, na kateri so najprej opazili dolgi nos in jezik. Deklicam so bile všeč rdeče gamaše in mehki ovčji kožuh, fantje pa so občudovali ježevke in glasne kravje zvonce. Izvedeli smo, da se kurenti razlikujejo po kapah (pernati, rogati), njihove oprave - ku-rentije, pa izdelujejo posebni mojstri. Kurentovo skrivnostno življenje, njegovo preteklost in izročilo smo odkrivali tudi z branjem slikanic. Prebrali smo Staro pravljico o kurentu Mire Mihelič, Kurenta Liljane Kle-menčič, Malega kurenta Metke Stergar in Maškarada, maškara-da ali kaj se je zgodilo na Ptuju Polonce Kovač. Zgodbe so otroke spodbudile k likovnemu po- ustvarjanju in izdelovanju mask. Pustno smo si okrasili igralnico, si ogledali dramatizacijo Nerodne Avguštine, cvrli smo pustne miške, predvsem pa v maskah in kostumih peli in divje plesali ter pomagali preganjati zimo in klicati pomlad. Vzgojiteljici, Maja Geršak in Barbara Bednjič- ki Rošer, spodbujava spoznavanje in raziskovanje naše kulturne dediščine že pri najmlajših, da se bo tudi v sodobnem času s hitrim načinom življenja ohranjala in si utirala nove poti samobitnosti. Barbara Bednjički Rošer Sveta Trojica • PGD praznuje 60 let Ob jubileju gasilski dom v novi preobleki Praznovanje letošnjega jubileja so gočovski gasilci začeli zadnjo soboto v januarju, ko so se zbrali na jubilejnem občnem zboru. Zbrane je pozdravil predsednik Erik Vogrinec, ki je povedal, da so v zadnjem letu obnovili streho gasilskega doma, do praznovanja pa nameravajo obnoviti tudi notranjost in fasado doma. Poveljnik Milan Šalamun je dejal, da so bili v preteklem letu malo manj aktivni na tekmovalnem področju, saj so bili gasilci vključeni v obnovo gasilskega doma. Ocenil je, da je požarna preventiva dobra. Zbranim gasilcem se je za požrtvovalno delo zahvalil tudi župan občine Darko Fras. Med drugim so na zboru sklenili tudi, da bodo okroglo obletnico svečano proslavili 4. julija letos, takrat bodo tudi namenu predali obnovljen gasilski dom. Začetki gasilstva v Gočovi segajo v začetek leta 1955, ko se je ustanovil iniciativni odbor. Zapisnik s prvega sestanka se začne: »Vaščani Gočove so se od- ločili, da bi osnovali sebi v korist in svojemu bližnjemu eno gasilsko enoto, ki bi služila vsemu ljudstvu.« Sklep sestanka pa je bil, da se ustanovi vod gasilcev, ki bo še vedno deloval pod okriljem PGD Gradišče (danes PGD Sv. Trojica). Zmago Šalamun Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo Umetnost je pripraviti Voditelj Štajerske budilke Kristijan Šmid je minuli petek v ol sredi mesta, kjer se je preizkusil v vlogi natakarja. Njegov mentor je bil Zlatko Kekec, vodja cateringa v PP Gostinstvo. Kristijan je povedal, da si je okvirno predstavljal, kaj ga čaka. ''Vsak gre kdaj na kakšno pijačo ali večerjo in približno vemo, kakšno je delo natakarja, postaviti se v njegovo vlogo pa je nekaj čisto drugega - zapomniti si je treba ogromno stvari in narediti veliko korakov,'' je povedal in dodal, da je komaj zdaj spoznal, kakšno umetnost lahko stranke naredimo iz ene kave: ''Veliko mleka, malo mleka, veliko pene, malo pene, topla ali hladna voda - vsak ima svoje Radio Ptuj • Kuharije Izbrani naj krofi Ob pustovanju ne smemo pozabiti na jedi, ki ga spremljajo. Na podeželju so značilne obredne jedi, kot so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, krofi, flancati in ocvirkovka. Nosilci težkih mask so morali biti dobro kondicijsko pri- pravljeni, saj na primer celotna oprema odraslega kurenta tehta tudi do 40 kilogramov. Tako lahko razumemo, zakaj v tradicionalnih pustnih jedeh prevladujeta maščoba in sladkor. Pust je tako še kako masten okoli Na fotografiji je nagrajenka Jožica Peršoh s svojimi krofi. Foto: EK torek • 17. februarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 v poklicih kavo po željah stranke Vateniin □ NEDELJ* 15 PONEDELJEK J fi Julijana □ TOflEK OUSI «1 11 17 S ihto .L'. P^ - - D ..... U r želijo uživati. Poleg tega ta tehnologija zahteva veliko denarja, zato so lastniki teh semen bogate multinacionalke, ki imajo že tako prevelik vpliv na politiko in naše življenje. Če bi prevzele še nadzor nad hrano, in tega ima vedno tisti, ki prodaja seme, kar pogosto pozabljamo, bi bilo življenja, kakor ga poznamo danes, zagotovo konec. Zato se moramo, tudi za visoko ceno, upreti vsem, ki nam želijo vsiliti te rastline na naše njive. Šparglje si lahko brez težav pridelamo doma Mnogi to rastlino povsem napačno imenujejo beluš. Ta rastlina je botanično Asparagus, ki pa jo zaradi prav posebnega načina pridelovanja samo v slovenščini imenujemo beluš. Bolje bi bilo, da bi se vsi skupaj navadili na pravilno ime - špargelj. Špargelj je dolgoletna trajnica, ki jo težko uničimo, če ima kolikor toliko dobre pogoje za rast. Njen edini sovražnik je pravzaprav voda - visoka pod- in tla obdeloval. V prvem letu sajenja nasad vzdržujemo čist, brez plevelov. V drugem letu pred začetkom poganjanja poganjkov (sredina marca) nasad pognojimo, najbolje je uporabiti domač kompost (2 l/m2) ali polovični odmerek kupljenega organskega gnojila. V tem letu pridelka še ne pobiramo. Nasad naj ostane brez plevelov, lahko pa v vmesnem prostoru pridelamo nizek fižol, grah ali solato. Dobro se razume tudi s kapu-snicami. V jeseni odstranimo porumenele nadzemne dele. V spomladi naslednjega leta pa že lahko režemo nekaj poganjkov za prvi pridelek. Režemo nekje tri, če so poganjki močni, zdravi, čvrsti, mogoče celo štiri tedne. Po koncu rezanja pognojimo enako kakor prvo leto, tretjič pa pognojimo še proti koncu julija ali zadnje v sredini avgusta. V prihodnjih letih pa lahko režemo poganjke 10-12 tednov. Samo obeljen špargelj lahko imenujemo beluš. Tega pridelamo enako, kakor je bilo opisano do sedaj, le da spomladi na rastišče nasujemo do 50 cm visoko zemljo in poganjke režemo, preden pridejo na svetlo. Ker ima zeleni špargelj tudi več zdravilnih snovi kakor beljen, tudi močnejši in izrazitejši okus, vam predlagam, da se s pridelavo beljenega šparglja ne mučite. Poleti lahko nekaj zelenja uporabite tudi za šopke, vendar nikoli ne pozabite, da so ravno zeleni listi tovarna hrane za rastline. Če jih boste porezali preveč, bo hrane manj, v tem primeru bo tudi življenjska doba nasada krajša, pa tudi pridelek v naslednjem letu bo nižji. Kljub vsemu pa je špargelj res popolnoma nezahtevna rastlina, skoraj plevel, spomladi pa res dobro očisti naša telesa zimskih nečistoč. Zato toplo priporočam, da se odločite pridelavo. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Odrasle rastline šparglja so visoke preko 2 m; tako jih lahko »ukrotimo« na vrtu. talnica ali pa dolgotrajno zasta-janje vode na rastišču, predvsem pozimi, jo lahko hitro »ubije«. Šparglje pridelujemo iz sadik. Kot sadiko lahko kupimo zeleno mlado rastlino ali pa enoletni koreninski sistem, slednji je veliko bolj kakovosten. Rastišče naj bo na robu vrta ali še bolje ob ograji, saj je odrasla rastlina visoka kar krepko nad 2 m. V jeseni pred sajenjem se znebimo trajnih plevelov in v začetku zime obilno pognojimo s hlevskim gnojem. Za letos je to sicer že prepozno, zato uporabimo kompost. Zadelamo in ga pomešamo z zemljo v globino najmanj 30 cm. V nepo-gnojena tla lahko zadelamo do 4 l/m2 gnoja ali 10 l/m2 komposta. Sadike posadimo, ko se tla ogrejejo vsaj na 10 oC. Pri sajenju koreninskega sistema pazimo, da ga obrnemo tako, da se bo rastlina razvijala v smeri vrste. Rastlina namreč ne rase v krogu, ampak se razvija samo v dveh smereh. V vrsti jih posadimo 30 cm narazen, med vrstami pa pustimo toliko prostora, da bomo varno hodili KGZ Ptuj svetuje Neposredna plačila v letu 2015 s poudarkom zelene komponente mtk Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Vlogo za leto 2015 bo lahko oddalo Kmetijsko gospodarstvo ali kmetija, ki ima po GERKI najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč. Do sedaj je veljalo 0,3 ha. Vsako kmetijsko gospodarstvo mora imeti urejene podatke v RKG gospodarstev in i- \ ' ■ '. . ' ■ Foto: Miša Pušenjak Špargljevi poganjki so prvi med domačo zelenjavo. sedaj je še čas, da vsak uredi podatke na Upravni enoti. In sicer vsako gospodarstvo mora odpraviti morebitna neskladja na Grafičnih enotah rabe (GERK) in morebitne manjkajoče podatke o namestniku (vsak KMG mora imeti vpisanega namestnika, če ima vsaj enega člana starejšega od 15 let). Posamezni upravičenec lahko vlaga zahtevek samo za eno KMG MID. Redni rok za vlaganje zahtevkov bo od 2. marca do 6. maja 2015. V obdobju od 7. maja do vključno 1 .junija 2015 bo lahko še vložiti vloge, vendar se bodo v tem primeru vrednosti izplačil dnevno zniževale v višini 3 % za neposredna plačila in 1 % za OMD, KOPOP in EK plačila. V okviru Ukrepov kmetijske politike je predvidena Shema osnovnega plačila na površino oziroma plačilne pravice, ki so povezane z višino izplačili v letu 2014 in na novo razdeljenih plačilnih pravic v letu 2015. Zelena komponenta Obveznost izvajanja zelene komponente predstavlja novost v novem programskem obdobju in je odvisna od velikosti kmetijskega gospodarstva in od vrste kmetijskih površin in obveznih kmetijskih praks. Gre za diverzifikacijo setve na njivskih površinah, ki je zahtevan pri tistih, ki imajo več kot 10 ha njivskih površin. Vsi ki imajo manj niso obvezni lahko pa uveljavljajo tudi to. Kmetije, ki obdelujejo od 10 do 30 ha njivskih površin, morajo vsako leto zagotoviti vsaj dve kmetijski rastlini in od tega ne sme glavna presegati 75 % površin. Kmetije, ki obdelujejo nad 30 ha površin, pa morajo zagotoviti tri kmetijske rastline, s tem da glavna ne sme presegati 75 % ornega zemljišča in dve skupaj ne smeta presegati 95 % ornega zemljišča. Diverzifikacijo morajo kmetije izvajati od 7. maja do 31. julija v tekočem letu. PEP (Površine z ekološkim pomenom ) morajo biti izpolnjene, ko kmetija obdeluje več kot 15 ha ornih zemljišč. V tistem primeru mora imeti 5 % površin ekološki pomen. Zagotoviti vsaj 5 % ornih zemljišč pod PEP. Kot PEP štejejo sledeče površine: zemljišče v prahi: ni kmetijske proizvodnje v času od 1. januarja do 31. julija tekočega leta površine s kmetijskim rastlinami, ki vežejo dušik: na njivski površini od 7. maja do tehnološke zrelosti oz. do 30. septembra tekočega leta; površine z naknadnimi posevki ali podsevki trave med glavno kmetijsko rastlino: setev naknadnih posevkov ali trave je treba opraviti med dvema glavnima km. rastlinama od 1. junija do 1. septembra. tekočega leta, hkrati je treba zagotoviti pokritost tal od 15. septembra tekočega leta do vsaj 16. oktobra tekočega leta. Vse kmetije, ki se bodo vključile v Kmetijsko okoljske podnebne ukrepe, pa morajo najkasneje dan pred vnosom zbirne vloge imeti izdelan PA (program aktivnosti). Več informacij pa dobite pri svojem svetovalcu na KSS Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot Kmetijska svetovalna služba torek • 17. februarja 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Ameriška glasbena akademija je pred dnevi na veliki svečanosti v Staples Centru v Los Angele-su že 57. podelila prestižne glasbene nagrade grammy. Kot vsako leto si je tudi letos prireditev ogledalo več milijonov ljudi po vsem svetu. Veliki zmagovalec letošnje podelitve je bil nedvomno glasbenik Sam Smith, ki je domov odnesel kar štiri kipce. Mladi britanski zvezdnik je prejel nagrade za najboljšo skladbo leta (Stay with me), najboljši posnetek leta (Stay with me), najboljši pop vokalni album (In the lonely hour) in za najboljšega novega izvajalca. S tremi nagra- Foto: splet Sam Smith dami mu sledi ameriški glasbenik in producent Beck, ki je za svoj album Morning phase prejel tudi nagrado za najboljši album leta. V tej kategoriji je prišlo tudi do manjšega presenečenja, saj je velika večina pričakovala zmago Beyotice. Ameriška diva se lahko tolaži s tem, da je letos postala največkrat nominirana ženska v zgodovini grammyjev, prejela pa je tudi grammyja za najboljšo R&B skladbo leta, Drunk In Love, ki jo je posnela skupaj z Jay-Z-ijem. Prireditev so s skladbo Rock Or Bust, odprli avstralski rock veterani AC/DC. Hozier je skupaj z Annie Lennox predstavil specialno verzijo hita Take Me To Church. Med ostalimi nastopajočimi so s skupnim nastopom navdušili tudi Kanyu West, Rihanna in Paul McCartney. Zapomnili si bomo tudi nastop Adama Levina in Gwen Stefani. Med vrhunci pa je zagotovo bil tudi nastop Sama Smi-tha, ki je skupaj z Mary J. Blige zapel svojo uspešnico Stay with me. Grammy 2015 - najpomembnejši nagrajenci: Album leta: Beck - Morning phase. Pesem leta: Sam Smith - Stay with me (Darkchild version). Posnetek leta: Sam Smith - Stay with me (Darkchild version). Urbani album: Pharrell William - Girl. Pop vokalni album: Sam Smith - In the lonely hour. Rock album: Beck - Morning phase. Rock skladba: Paramore -Ain't it fun. Rap album: Eminem - The marshall Mathers LP2. Rap skladba: Kendrick Lamar - I. R&B album: Toni Braxton & Babyface - Love, marriage & divorce.R&B skladba: Be-yonce feat. Jay-Z - Drunk in love. Alternativni album: St. Vincent - St. Vincent. Najboljši novi izvajalec: Sam Smith. Janko Bezjak BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. B. MARS 2. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 3. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. LOVE ME LIKE YOU DO - ELLIE GOULDING 2. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. B. MARS 3. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER NEMČIJA 1. THE HANGING TREE - JAMES NEWTON feat. JENNIFER LAWRENCE 2. OUTSIDE - CALVIN HARRIS feat. ELLIE GOULDING 3. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. B. MARS l_e s t v j v NAJ 1. TAKE I 2. UPTOl ■i ■ ME TO THE CHURCH - HOZIER TOWN FUNK! - MARC RONSON BRUNO MARS 3. THE HANGING TREE - JAMES NEWTON FT. JENNIFER LAWRENCE 4. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 5. OUTSIDE - CALVIN HARRIS feat. ELLIE GOULDING 6. FOUR FIVE SECONDS - RIHANNA/KANYE west/paul McCartney 7. LIVING FOR LOVE - MADONNA 8. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 9. WALK - KWABS 10. LIPS ARE MOVIN - MEGHAN TRAI 11. EVERY BREAKING WAVE - U2 /KA INOR Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili ^ . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. |(t RADIOPTUJ Vj^ 89,8 • 98, i "104:3 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v mesecu marcu 2015. NAROČILNICA ZA Stmerski ötaiersßi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: [T] Moški (ustrezno označil Ženska Bela Modra Moj Velikost: H Moški @ Siva Bela Ženska [7] Rdeča Bela Velikost Q0[m][l][x[]|§] S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL 2. JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti ^ torek • 17. februarja 2015 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK svinjina z ajdovo kašo*, krof SREDA dušena kisla repa, fižol, pečena jabolka (polnjena z orehi) ČETRTEK krompirjeva kremna juha, zeljni zavitek v listnatem testu, radič s fižolo, rulada z marmelado PETEK postrv na tržaški način, blitva, krompir v kosih SOBOTA ^—J korenčkova kremna juha, kaneloni z gobovim nadevom**, motovilec v solati, čokoladna pena NEDELJA hrbtiščna juha z jetrnimi cmoki, kuhano hrbtišče, pražen krompir, jabolčni hren, skutna krema PONEDELJEK dušeno kislo zelje, zabeljeni ajdovi žganci, sadna solata *Svinjina z ajdovo kašo Sestavine: 1 kg svinjine, 1 čebula, 2 korenčka, 1 peteršilj, malo zelene, vejica majarona, sol, 30 dag ajdove kaše. Meso zrežemo na koščke, zelenjavo pa na rezance. Vse skupaj denemo v kožico in prili-jemo toliko vode, da so sestavine komaj pokrite. Solimo, pokrijemo in počasi dušimo. Odi-šavimo z majaronom. Mehko meso poberemo iz kozice, ga denemo na toplo in pokrijemo. K ostanku omake prilijemo toliko kropa, da lahko skuhamo gosto kašo. Po okusu dosolimo. Kuhano kašo denemo v skledo in po vrhu razvrstimo dušeno meso. K jedi ponudimo solato (zeleno, zeljno, radič, rdečo peso ...). Pod lupo ZPS • O moki in marmeladi **Kaneloni z gobjim nadevom Sestavine: palačinke; 15 dag šampinjonov, 20 dag jurčkov, malo naribanega sira (po želji, lahko tudi brez), 1 čebula, 1 strok česna, olivno olje, 1 do 2 žlici narezanega peteršilja, sol in poper po okusu, 3 jajca, moka, drobtine, olje za cvrenje. Spečemo palačinke. Gobe narežemo na majhne koščke. Na olju prepražimo čebulo, proti koncu dodamo strt česen (toliko, da zadiši), dodamo gobe, peteršilj, solimo, popramo in pražimo, da se tekočina, ki sojo spustile gobe, posuši. Odstavimo in ohladimo ter ohlajeni masi dodamo nariban sir. S tem nadevom namažemo palačinke, bolj na sredini in ne zelo na debelo, zvijemo (kot sarma: zavihamo zgornji in spodnji rob, nato zavijemo) in jih spnemo z zobotrebci, saj drugače masa rada uide ven. Nadevane palačinke spaniramo (moka, jajce, drobtine) ter jih ocvremo. Za domače krofe posezite po namenski moki in jih napolnite z domačo marmelado Le kdo nima doma bele moke, saj je v gospodinjstvu skoraj nepogrešljiva. Ko pa se lotimo priprave kakšne jedi, pri kateri je pomembno, kakšno belo moko uporabimo, recimo, da so to pustni krofi, po katerih vsaj v Podravju diši že od februarja, pa se začnejo predvsem manj izkušeni v kuhinji spraševati, ali n^j uporabijo navadno ali posebno belo moko, morda namensko. na). »Moka je po vsebnosti pepela razvrščena v posamezne tipe. Bela pšenična moka tip 400 lahko vsebuje le 0,4 odstotka pepela, to je 400 mg pepela v 100 gramih izdelka, pšenič-na polnozrnata moka iz celih zrn pa do dva odstotka. Čim višja je številka tipa moke, tem več pepela vsebuje, torej mineralnih snovi, ki večinoma izhajajo iz preostanka ovojnice oziroma otrobov v moki,« je poudarila Marjana Peterman it ZPS. mv Morda pomislijo, da gotovo tudi zato ni nepomembno, katero izbrati, ker so velike razlike med cenami posameznih vrst pšenične bele moke. Razlika v ceni med najcenejšo belo moko tip 500 in najdražjo namensko moko je bila pri 16 kupljenih vzorcih pšenične bele moke kar trikratna. Za najcenejšo gladko belo moko so odšteli 0,39 evra/kg, za najdražje pa so odšteli okoli enega evra, posebne moke ali ekološko moko pa so odšteli še več, tudi do dva evra za kilogram. Kakovost pšenične moke je odvisna od kakovosti pšenice, od postopka mletja in priprave Kakovost pšenične moke, ki določa tudi njen namen in uporabo, je odvisna od kakovosti pšenice, od postopka mletja in priprave (mešanja frakcij) moke. Kakovost pšenič- ne moke opredeljuje velikost delcev (granulacija), količina pepela (mineralnih snovi) v 100 gramih moke, njeno uporabnost in namen pa določa tudi količina beljakovin (glute- Za vsestransko uporabo v kuhinji je primerna vsaka pšenična bela moka tip 400 ali 500. Ta dva tipa moke sta tudi najcenejša. Ko pečete za posebne namene, pa le uporabite posebno ali namensko moko. Na fotografiji so krofi Marinke Horvatič, s katerimi si je prislužila nagrado v akciji Radia Ptuj za naj krof. Nasvet ZPS: 1. Za vsestransko uporabo v kuhinji je primerna vsaka pšenična bela moka, tip 400 ali 500; ta dva tipa moke sta tudi najcenejša. Ko pečete za posebne namene, pa le uporabite posebno ali namensko moko. Še namig: za izboljšanje okusa in trajnosti kruha lahko navadni beli moki dodate do 25 odstotkov ržene moke ali pa moke iz celih zrn, s katero boste tudi izboljšali hranilno vrednost kruha. 2. Moka se zelo rada izsuši in se tudi navzame vode. Ob nakupu sicer ne sme vsebovati več kot 15 % vode, v domači shrambi pa se lahko zgodi, da bo izgubljala vlago ali pa bo postala bolj vlažna. Prava količina dodane vode k moki je pomembna za uspešno pripravo testa, zato je treba običajno nekoliko spremeniti količino dodane vode, kot je opisano v receptu. Svetujemo, da moko vedno hranite v zračnem prostoru in pri temperaturi okoli 18 °C 3. Če boste svoje najbližje razveselili s krofi iz domače kuhinje, vam svetujemo, da izberete namensko moko, seveda pa ne pozabite na izbiro ustreznega polnila, torej »marelične marmelade«, kakor poenostavljeno številni potrošniki poimenujemo marelične domače marmelade, džeme in sadne namaze. Ponudba je velika in cenovno zelo raznolika. Za peko in pripravo krofov vam svetujemo, da izberete domačo marmelado, za palačinke pa katerega od džemov. 4. Na kaj bodite pozorni pri nakupu domačih marmelad, džemov oziroma sadnih namazov: preverite deklaracije, saj so med izdelki velike razlike v sadnem deležu in vsebnosti dodanega sladkorja, cena pa pogosto ne odraža kakovosti izdelka. Med pregledanimi izdelki so imeli sadni namazi ali pripravki sadni delež med 50 in 100 %, pri džemih med 43 in 60 %, pri domačih marmeladah pa med 30 in 70 %. Med 18 pregledanimi izdelki , ki so ta podatek imele naveden, pa je delež sladkorja znašal od 29 do 67 %. Kar nekaj razlogov torej, da nam branje deklaracij tudi v tem primeru pove nekaj pomembnih dejstev o izdelku. Foto: EK torek m 17. februarja 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se. ... da bi k nekaj tisoč ma-skiranim na poetovion-skem fašenku lahko prišteli še več tisoč izvirnih larf z dolgimi nosovi, vseh tistih, ki so ostali pred svojimi fabrikami, brez službe in cvenka za preživetje. ... da bi država lahko zgradila specialno VlP-kli-niko s petimi zvezdicami za zdravljenje težko bolnih tajkunov, ki so nenadoma zboleli zaradi izčrpanosti od prehitro nakradenega premoženja. ... da bi s tem lahkoprido-bili več prostora v javnem zdravstvu, za množico vseh tistih, ki so zboleli zaradi lakote in nenasitnosti požrešnih tajkunov, pa tudi čakalne dobe bi se bistveno skrajšale. ... daje naš leteči orel dosegel nesluteno, saj je z lahkoto uspel poleteti v nebo, medtem ko naše banke, z lahkoto, še vedno lebdijo v megli med Nanosom in Pohorjem, ... da vodstvo štemtalske občine baje resno razmišlja o tem, da bi za zaposlene v občinski upravi iz preventivnih razlogov uvedlo šnelkurs borilnih veščin. ... da so se nekateri povsem neupravičeno zmrdo-vali na kičerajem, ki si ga je ob svoji umestitvi omislila predsednica nam geografsko najbližje države. Konec koncev je bil pust in zakaj ne bi smela v maška-re tudi predsednica?! ... da bi nas bolj kot sosednja predsednica moral skrbeti naš predsednik: ta gre v maškare najmanj enkrat mesečno. Enkrat je mlinar, drugič je mesar ... Očitno mu že gre na otročje - pa še niti 60 let nima! ... da so organizatorji ptujskega Kurentovanja zamudili enkratno promocijsko priložnost. Lahko bi bili obiskali hrvaško predsednico in ji podarili kurentov zvonec. Ob predsedniškem ustoličenju bi si ga obesila okrog vratu, saj je zvonec že od nekdaj označeval pravo vodnico. Vidi se... . da so tudi v času pustnih norčij človeške potrebe neizogibne, zato se je treba znajti kar ob robu pustne povorke, kajti prostor za nove špricarje je vendarle treba zagotoviti. Vroča linija Radia Ptuj Ali bo Ormožanom uspelo obdržati službo Nujne medicinske pomoči Z Natalijo Škrlec, ta četrtek med 16. in 17. uro. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! Foto tedna m Bralci fotografirajo Foto: Doroteja Majcen Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Na fotografiji je zabeležen pogled čez obzidje ptujskega gradu, v ozadju pa minoritski samostan in Ptujsko jezero. Nastala je na lep, sončen zimski dan,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Doroteja Majcen s Ptuja. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 9 T 5 2 s 8 B 2 9 T 1 s B 4 2 8 2 9 4 B T 8 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© € oo Bik VV ©©© €€ ooo Dvojčka VVV © € oo Rak V ©©© €€€ o Lev VV ©© € ooo Devica VV ©©© € oo Tehtnica VVV © €€€ o Škorpijon V ©© €€ ooo Strelec V © €€€ oo Kozorog VV ©© € ooo Vodnar VV © €€€ o Ribi VV ©©© € ooo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 17. do 23. februarja 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 17. februar 9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pustovanje 10:00 Ptuj, CID: počitniška ustvarjalna delavnica Pust odhaja, zima ostaja, s Tamaro Slana 12:00 Ptuj, tržnica: Kurentovanje, Veseli pustni torek z ansamblom Štajerci, 17:00 pokop pusta in predaja oblasti 14:00 Bukovci, pri Zmazku: Bukovski fašenk, zaključek v kulturno-špor- tni dvorani, podelitev nagrad in zabava 14:00 Ormož, mestne ulice: Ormoški fašenk, tradicionalna povorka 14:00 Videm, Pobrežje: Pobreški fašenk, z boršta pri Lečniku do vaškega doma 15:00 Podlehnik: povorka in pokop pusta, od pošte do OS, FD Podleh-nik 16:00 Cirkovce: 23. Cirkovški fašenk, Ludi pujte hco, lušno bo, pustna povorka, ob 18.00 zadnji kurentov zven 16:00 Spodnja Polskava: tradicionalna pustna povorka 17:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII.: pustno rajanje za otroke v sodelovanju z Vrtcem Ptuj 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: MASKEmaRAD-A, druženje v maskah ob glasbi, vstop prost 20:00 Ptuj, Karnevalska dvorana: največja štajerska pustna čaga, Neda Ukraden, Nives Celzijus, Čuki, DJ Sreda,18.februar 9:00 Ormož, MCO: počitniške delavnice, hrana za ptiče, ob 14.00 delavnica, izdelovanje okrasnih blazin 10:00 Ptuj, CID: počitniška ustvarjalna delavnica Pust odhaja, zima ostaja, s Tamaro Slana 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura Četrtek, 19. februar 10:00 Ptuj, CID: počitniška ustvarjalna delavnica Pust odhaja, zima ostaja, s Tamaro Slana 14:00 Ormož, MCO: počitniške delavnice, izdelovanje okrasnih blazin 17:00 Poljčane, razvojni center narave: posvet o čistilnih napravah, vinogradniško-sadjarsko društvo Poljčane Petek, 20. februar 10:00 Ptuj, CID: počitniška ustvarjalna delavnica Pust odhaja, zima ostaja, s Tamaro Slana 14:00 Ormož, MCO: počitniške delavnice, likovna šola za osnovnošolce in dijake 18:00 Ormož, gasilski dom: občni zbor PD Ormož 18:00 Studenice, Dom kulture: 17. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, JSKD 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Luč v temi, gostja Sonja Pungertnik, Slovenka leta 2014, ženska vokalna skupina Angeluš iz Radovca v občini Cestica, Hrvaška 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Ekološka vina, gost večera Andrej Rebernišek, glasbeni program 21:00 Slovenska Bistrica, MC Na placu: Dijaški Yolo party With Glia Mestni kino Ptuj Četrtek, 19. februar: 19:00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju Petek, 20., sobota, 21., in nedelja, 22. februar: 16:00 7. palček; 18:00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju; 20:00 50 odtenkov sive Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k** »Pravi prijatelj ni nikoli na poti, razen če si ravno na napačni poti.« Arnold Glasow »Protiutež za petdeset sovražnikov je en prijatelj.« Aristotel »Lažje je odpustiti sovražniku kot prijatelju.« William Blake »Pravega prijatelja vedno spoznaš: ko si se osmešil, prijatelj ne misli, da si naredil nekaj trajnega.« Laurence J. Peter »Najboljšiprijatelj je tisti, s katerim lahko sediš na verandi, ne zineš besedice, in odideš z občutkom, da je to bil najboljši pogovor, kar si ga kdajkoli imel.« Neznan avtor »Jezikprijateljstva niso besede, temveč pomeni.« Henry David Thoreau »Tudiprijateljstvo ima svoje meje - nebo.« Linda McFarlane •k** »Preden si sposodiš denar od prijatelja, se odloči, kateri od teh dveh ti več pomeni.« Ameriški pregovor 22 Štajerski Zanimivosti, šport mladih torek • 17. februarja 2015 Frizbi • Maribor Ultimate najboljši v Sloveniji Pozor, leteči krožnik! Med tednom na nogometni zelenici za mariborskim Ljudskim vrtom v zraku niso le žoge, temveč tudi frizbiji. Ne, nihče ne piknikuje in v zraku ne letijo neznani leteči predmeti. Pojasnilo je enostavno - na igrišču potekajo treningi ekipe Maribor Ultimate, ki tekmuje v frizbiju oziroma športu ultimate. »S tem športom se v Sloveniji ukvarja okrog 100 ljudi, oziroma pet ekip,« je pojasnil Jaka Papič, predsednik športnega društva Ultimate frizbi Maribora in frizbijaš. Med igralci je tudi dijakinja Srednje šole Slovenska Bistrica Maruša Lešnik: »Za ta šport sem se odločila, ker izgleda zanimivo. Čeprav ga imajo mnogi za 'travniško podajanje' ali 'piknik', je vse prej kot to. Je zanimiv in hkrati zahteven. Šport nima sodnikov, kar je ena izmed mnogih posebnosti, prisoten je pa pravi team spirit (ekipni duh).« Šport brez sodnikov Za trening jo je navdušila prijateljica in po obisku treninga se je odločila za pridružitev mariborski ekipi. »Da nadgradim svoje znanje o metanju frizbija in celotnem poteku igre. Pridite, res je fajn!« je zaključila Maruša Lešnik. Kegljanje FOTO: Maruša Lešnik V športu ultimate se uporablja disk oziroma nam bolj znani frizbi, ki ima predpisano težo in obliko. Gre za ekipni šport, in sicer je v ekipi sedem članov, lahko zgolj moški (divizija open) ali moški in ženske (divizija mix). Cilj igre je, da ujameš frizbi v končni coni. Disk se lahko podaja v vse smeri, kateremukoli izmed soigralcev. Igralci z diskom ne smejo teči. Oseba z diskom (podajalec) ima 10 sekund časa, da poda disk. Obrambni igralec, ki krije podajalca, šteje do deset. Igralci izven igrišča lahko menjajo soigralce po zadetku ali v primeru klica poškodbe. Posebnost športa, ki ga je izpostavila Maruša Lešnik, je, da Ekipo iz M. Sobote sestavljajo zgolj prleški igralci Stojijo (z leve): Robert Rožanc, Mladen Emeršič, Branko Marinič, Milan Kovačič; čepijo: Jani Steržaj, Dušan Pirc, Harry Steržaj. Kegljaški klub Radenska nastopa v 1. B slovenski kegljaški ligi in ima svoj sedež v Murski Soboti. To je tudi vsa prekmurska identiteta, saj je vse preostalo v znamenju Prlekije. Celotno ekipo namreč sestavljajo igralci, ki prihajajo z desnega brega Mure (Prlekije), vsi treningi in tekmovanja pa potekajo na kegljišču Radenske v prostorih nekdanje restavracije Vikend v Radencih. Starosta in legenda svetovnega kegljanja 82-letni Miro Steržaj je vrsto let predstavljal steber radenske ekipe, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika Tekmovalne komisije, prebiva v Ljutomeru, prav tako sta iz prleške prestolnice stalna člana prve postave KK Radenske njegov sin Harry in vnuk Jani. Ekipo sestavljajo še naslednji Prleki (Štajerci): iz občine Križevci pri Ljutomeru prihaja Milan Kovačič (Logarovci), občino Radenci zastopajo Dušan Pirc in Branko Marinič (Kapela) ter Robert Rožanc (Hra-stje Mota), občino Apače pa Mladen Emeršič (Žepovci). Kegljači Radenske so po 11. krogu tekmovanja med desetimi ekipami na 4. mestu, z 12 osvojenimi točkami, štiri manj od vodilne Pivke. Sicer pa sta v poprečju podrtih kegljev Harry Steržaj (584) na drugem in Milan Kovačič (583) na tretjem mestu. Kovačič s 684 podrtimi keglji že nekaj let drži tudi rekord kegljišča Vikend. NŠ ta šport ne pozna sodnikov. Igralci sami nosijo odgovornost klicanja prekrškov in kršitev. Sami rešujejo nesoglasja. »Nimamo tretje osebe, na katero bi se prenesla odgovornost. Posledično imamo 14 sodnikov,« je povedal član mariborske ekipe Jaka Papič. Tako je prekršek v igri ultimate fizični kontakt med igralci, prepovedane so tudi telesne blokade, kot jih srečamo pri košarki. Te omejitve pa, meni Papič, zmanjšajo tudi možnosti za poškodbe. Sicer pa igralci v igri ultimate delajo tri stvari. »Tečemo, podajamo disk in lovimo disk. Treba se je naučiti, kdaj teči in kam teči. Ultimate je zelo dinamičen šport, fizično naporen, Maribor Ultimate ni pa omejen zgolj na vrhunske atlete. Igra traja približno 60 minut ali do doseženih 15 točk,« je povedal Papič, ki je v mariborski ekipi od začetka, torej od leta 2008. »Športa smo se učili z ogledi youtube posnetkov, na mednarodnih turnirjih pa smo spraševali iz-kušenejše igralce,« se je začetkov spomnil Papič. Začetki so sedaj že preteklost, saj bodo že januarja udeleženci enega najmočnejših turnirjev v tem športu, ki bo na Madžarskem. »Izbranih je bilo osem ekip, od Anglije do Turčije. Zavzeto se pripravljamo na turnir in motivacije nam ne manjka,« je dejal Papič. Na prvem mestu je fair play Igrišča za šport ultimate, ki je prišel z zahoda, v Sloveniji ni. Igralci si ga postavijo na nogometni zelenici, meje označijo s stožci. Trenutno disk podaja in lovi na Slovenskem pet ekip. Poleg mariborske še ekipe v Ljubljani, Krškem, Novi Gorici in Kopru. In kakšni so cilji ekipe iz Maribora? »Želimo ubraniti naslov državnih prvakov in se udeležiti turnirjev zunaj Slovenije, pridobiti nove člane ter razširiti prepoznavnost športa,« je zaključil Papič. Sicer pa si mariborski Šolski šport • Smučanje Najbolje smučajo učenci OŠ Ljudski vrt V ponedeljek, 9. 2., je na Rogli potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v smučanju za PC Podravje in PC Pomurje. Tekmovanja se je udeležilo 80 smučarjev, organizacija pa je bila v rokah Zavoda za šport Ptuj in Smučarskega kluba Ptuj, vodja tekmovanja je bil Blaž Kocjan. Rezultati: - mlajši dečki: 1. Gal Zmazek (Ljudski vrt), 2. Vid Forštnarič (Markovci), 3. Lovro Lozinšek (Cirkovce); 4. Jaka Horvat (Mladika), 5. Martin Špurej, 6. Sašo Klinc (oba Hajdina), 7. Gal Go-renak (Pohorskega bataljona Oplotnica), 8. Klemen Vidovič (Breg), 9. Jure Razboršek (Pohorskega bataljona Oplotnica); 10. Rok Črešnik (Ljudski vrt); - mlajše deklice: 1. Gaja Vuk, 2. Zala Veselič, 3. Zala Senčar (vse Ljudski vrt), 4. Gaja Kuhar, 5. Ajda Kuhar (obe I Murska Sobota); 6. Jena Kološa Kušej (III. Murska Sobota), 7. Zoja Voroš (I. Murska Sobota), 8. Alida Tomanič (Breg), 9. Lina Vaupotič (Hajdina), 10. Ana Marija Kelenc (Franceta Prešerna Črenšovci); - starejši dečki: 1. Aljaž Vav-ken (Cirkovce), 2. David Vuk (Ljudski vrt), 3. Tilen Žagar (Ljudski vrt), 4. Krištof Križanec (Mladika), 5. Luka Kovačič (I Murska Sobota), 6. Nace Ma-lovič (Ljudski vrt), 7. Tilen Forštnarič (Markovci), 8. Aljaž Kovačič (Olge Meglič), 9. Matevž Vaupotič (Hajdina), 10. Nejc Benko (II. Murska Sobota); - starejše deklice: 1. Asja Benčec (III Murska Sobota), 2. Neli Hofman (Ljudski vrt), 3. Nika Čuček (Breg), 4. Melisa Gaberšek (Kuzma), 5. Ajda Jakomini (Mladika), 6. Taja Parti (Sv. Jurij Rogašovci), 7. Lara Osterc (Breg), 8. Tasia Šadl (Cankova), 9. Maja Gracej (Pohorskega Bataljona Oplotnica), 10. Dona Ferš (Ljudski vrt); - ekipno, mlajši: 1. OŠ Ljudski vrt; - ekipno, starejši: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, 3. OŠ 1. Murska Sobota. Na državno tekmovanje se uvrsti najboljših deset tekmovalcev v kategoriji in najboljše tri ekipe iz vsakega območja. JM Smučarska ekipa OS Ljudski vrt frizbijaši svoje tekmovalne ambicije potešijo na turnirjih v Avstriji, na Madžarskem, v Italiji, Nemčiji, tudi na Hrvaškem. Nazadnje so se v začetku decembra udeležili prijateljskega turnirja v Ljubljani in dosegli drugo ter deseto mesto. Ultimate je torej več kot podajanje frizbija, in kot je zapisano na spletni strani Ultimate Slovenija, ta šport uči igralce sprejemanja treznih odločitev, spoštovanja nasprotnika in notranje integritete. Spodbuja se tekmovalnost, vendar ne za ceno medsebojnega spoštovanja igralcev, pravil in veselja do igre. Mojca Vtič Šolski šport Območno prvenstvo v badmintonu V torek, 27. 1., je v športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo območno tekmovanje v badmintonu za učence osnovnih šol v konkurenci posameznikov. Med učenkami letnika 2002 in mlajših je slavila Polonca Škerget (OŠ Breg), med učenkami letnika 2000 in mlajšimi pa Vita Lešnik (OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava). Med učenci je v kategoriji letnikov 2002 in mlajših zmagal Jakob Čelig (OŠ dr. Jožeta Pučnika), med letniki 2000 in mlajšimi pa Tilen Kokol (OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava). Z območnega tekmovanje se v finale državnega tekmovanja uvrstijo prvi trije tekmovalci v kategoriji učencev in učenk letnikov 2000 in mlajših. tp Najboljše tri v kategoriji učenk letnikov 2000 in mlajših Foto: NS torek • 17. februarja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 v^ajL&pžo Otroci, naj bo to nepozaben dan žena. Vse predšolske otroke vabimo, da nam pošljejo voščilnico, ki jo bodo .narisali za svojo mamo ob dnevu žena. '.'• Risbice pošljite do 6. marca na naslov Radio-Tednik, Osojnikova 3, 2250 Ptuj ali e-naslov: dzenana@radio-tednik.si, s pripisom Moja voščilnica mami. Ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek, starost in naslov). Najlepše tri bomo v časopisu objavili 10. marca in nagradili s knjižno nagrado ter sladkim presenečenjem. / Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ SVEŽA bukova in akacijeva drva z našo dostavo prodamo po ugodni ceni. Pokličite na telefon 031 444 154. Mariotrans, j. d. o. o., Novi Bo- šnjani 24, Križevci._ BREZPLAČNO nudimo bivanje družini ali zanesljivi osebi v velikem, lepem stanovanju v dvostanovanjski hiši na Ptuju. V zameno pričakujemo pomoč pri oskrbi za starejšo gospo. Telefon 041 504 848. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. Ormož • Po dobrodelnem koncertu za vadbeni center Na koncertu do slabih dveh tisočakov V Ormožu si prizadevajo, da bi v kratkem dobili regijski vadbeni center za gasilce, ki bi ga za urjenje uporabljala gasilska društva z območja upravnih enot Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart. Lokacijo imajo že zagotovljeno, saj so uspeli od Tovarne sladkorja Ormož odkupiti del nezazidanega stavbnega zemljišča, nedaleč vstran od Bioplinarne Šijanec. Nekaj več kot hektar zemljišča bo služilo za usposabljanje gasilcev iz 106 gasilskih društev. Projekt so razdelili v tri faze, prvo fazo, ki bo po prvih izračunih stala med 300.000 in 400.000 evrov, pa bosta pokrila Gasilska zveza Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje. Dela naj bi bila končana do konca tega leta. »V tem trenutku intenzivno pripravljamo s projektantom in z Gasilsko zvezo Slovenije projektno dokumentacijo za naš center in izdelujemo tipske načrte za celotno Slovenijo,« nam je povedal predsednik ormoške gasilske zveze Dejan Jurkovič. V prihodnjih letih želijo Ormožani v dveh dodatnih fazah priti do novih prostorov, ki bodo v tem centru služili za boljšo usposobljenost gasilcev tega območja Podravja. Nekaj več kot milijon evrov, kolikor naj bi stali druga in tretja faza, bodo poskušali pridobiti iz raznih razpisov, sredstva pa zbirajo tudi na razne druge načine. Tako so med drugim v Ormožu pripravili dobrodelni koncert z naslovom Mi za gasilce. Poleg priznanega novosadskega tamburaškega ansambla Zorule so gostili tudi klapo Solinar s Slavkom Ivan-čicem. Z dobrodelnim koncertom so zbrali natanko 1.759,44 evra, sicer pa prostovoljne prispevke za nov center še naprej zbirajo na transakcijskem računu SI56 6100 0000 8641 398. MŠ 08:00 Kulturni dan na Destrniku 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 ŠKL 10:30 Lojzetov!h 40 glasbenih 2 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Bal na Destrniku 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulluri . dei SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 V spomin na Valentina Zumra 10:00 Starše-Tarnburaški večer 12:00 ŠKL 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Hajdina - Martinova maša 21:30 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Dan kulture na OŠ Dornava 09:00 Lojze tov i h 40 glasbenih 2. del 11:00 Video strani 18:00 Dornava - Fašenk iz preteklosti 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Fašenk po Dornovsko 21:00 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Štajerskih ska'preobrazba Ina Radiu Ptuj Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju. Spremljajte pevsko preobrazbo vsak torek na Radiu Ptuj med 16. in 17. uro. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Če me boste pogrešali, iščite me v svojih srcih, če bom tam našla svoje mesto, ostajam vedno z vami. (R. M. Rilke) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, omica in tašča Kristina Tement IZ VIDMA PRI PTUJU 46 Od nje se bomo poslovili v sredo, 18. februarja 2015, ob 15. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žalujoči: mož Ivan, sinovi Roman, Iko in Mitja z družinami DVA RABLJENA lesena soda, 495- in 570-litrska, prodam. Informacije na tel. 041 707 528._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ NESNICE, rjave, cepljene, začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._ PRODAM krmo - seno v malih kockah. Stanko Lenart, Vintarovci 4, De-strnik, tel. 753 31 01. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 17.2. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:00 Ptuj v pustu 2015,9. oddaja, pon. 10:20 Ptuiv pustu 2015,8. oddaja, pon 10:45 IV Prollaja 11:00 Glasbena 8 (slo), 43. oddaja, pon. 11:35 Modra. pon. Regj IV Ormož, pon. ....„ Ptujska kronika, pon. 13:20 Info kanal 15:20 Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev 16:15 Zeleno, pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Glasba za vse, 3. oddaja, pon. previden, pon. sta kronika _________v pustu 2015,10. oddaja 18:40 Pomurski tednik 19:15 Film Campus: Ples s kurentom, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 42. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Ptuj v pustu 2015,10. oddaja, pon. 20:40 Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev, pon. 21:20 Mura - Drava, 25. oddaja 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV 17:30 To bo moj poklic: Turistični animator In vodja cateringa, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:20 Ptuj v pustu 2015,11. oddaja 18:40 55. Mednarodna pustna in karnevalska novorka. pon. 21:30 Ptuj v pustu 2015, II. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon 22:20 23:20 22:20 Régi TV Gorišnica 11nfo kanal Četrtek 19 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. Jon, 17:45 Bod 18:00 Ptu 18:20 Ptu Sreda 18.2. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Ptuj v pustu 2015,10. oddaja, pon. 10:10 Sola, da se ti zrola: Razstava oo likovni koloniji v Vuzenici I. 0:45 IV Prodaja 1:00 Glasbena 8 (tuja), 42. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon. 2:05 PomursKi tednik, pon. 2:40 Pregled tedna, pon. 3:00 Ptujska kronika, pon. 3:30 Info kanal 4:00 Gostilna »Pr Francet«, pon. 5:05 Info kanal 6:15 Glas iz zamejstva: Življenje v Porabju, 6. oddaja, pon. 16:40 Kuhinjica 17:05 Športnik leta 2014, pon. 10:00 Ptuiv pusfu 2015,11. oddaja, pon. 10:20 Boni previden, pon. 10:35 Strelec leta 2014, pon. 10:45 TV predaja 11:00 Glasbena 8 (slo), 43. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. 12:05 Info kanal 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:30 Reo IV Gorišnica, pon. 14:35 Info kanal 16:20 r 16:35 L 17:00 Sola, ila se ti zrela: Razstava ob likovni koloniji v Vuzenici i., pon. 17:35 Cista umetnost, 41. oddaja, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:20 Ptuj v pustu 2015,11. oddaja, pon. 18:40 Povabilo na kavo:lea Koledmk 19:25 Glasbena 8 (tuja), 43. oddaja 20:00 Ptujska kronika, bon. 20:20 Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev, pon. 21:00 Ptuj v pustu 2015.10. oddaja, pon. 21:20 45 let Gimnazije Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal www.petv.tv Sprenljite na lahko tudi na 12 In SIOLIV www.tednik.si tednik@tednik.si £täj&aka bvukftai VAMI 1 Nfl 1 DELU Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek bo med 8. in 9. uro v tiskarni Ekart Miha preizkušal poklic tiskarja. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si! 'à or cm www.radio-tednik.si Lenart • Zaradi plazu zaprli občinsko cesto Obvoz uredili po komaj prevozni gozdni cesti V začetku decembra lani so v občini Lenart zaradi plazu zaprli občinsko cesto med Rogoznico in Krčevino pri Vubergu, obvoz pa uredili po gozdni cesti, ki je z osebnim avtomobilom težko prevozna. Kot nam je pojasnil tamkajšnji domačin, ki ni želel biti imenovan, gre za stransko občinsko cesto, po kateri se krajani vozijo na Ptuj in v Maribor. Do plazenja ceste, ki se je samo še stopnjevalo, naj bi prišlo že slabo leto nazaj. Lani decembra pa so cesto zaradi prometne varnosti morali zapeti. Zemeljski plaz naj bi namreč odnesel več kot polovico ceste. »Problematika se pojavlja skoraj eno leto, ampak do drugega, kot do zaprtja te ceste in postavitve znakov ni prišlo,« pojasni zanesljivi vir in še pove, da se domačini kljub zapori po tej izjemno nevarni cesti vozijo. »Sicer obstajajo ceste, ki vodijo okrog, ampak je vsaka pot daljša za vsaj pet kilometrov. In vsi ti, ki se vozijo, niso samo občani Lenarta, kajti na tem koncu se združuje več občin,« še pove domačin in doda, da je zelo problematična tudi obvozna cesta, ki poteka po gozdni cesti in je z osebnim avtomobilom težko prevozna. Fotografija je simbolična. V proračunu nimajo zagotovljenih sredstev za sanacijo Z vprašanji, kdaj načrtujejo sanacijo ceste in koliko de- narja bi bilo potrebno, smo se obrnili na lenarško občino. Zatrdili so nam, da obnovo ceste sicer načrtujejo, kdaj se bo to zgodilo, pa ni znano. »Omenjeni plaz smo prijavili na Ministrstvo za okolje, čakamo na njihov odgovor glede sofinanciranja sanacije, saj v občinskem proračunu nimamo zagotovljenih sredstev za sanacijo. Če Ministrstvo za okolje ne bo financiralo sanacije, bomo morali plaz sanirati sami. Kdaj bo do sanacije prišlo, težko rečemo. Naredili bomo vse, da bo plaz saniran V % Foto: Mojca Zemljane v najkrajšem možnem času,« so sporočili z občine in še dodali, da bi za sanacijo plazu potrebovali okrog 40.000 do 50.000 evrov. »Točnega zneska nimamo, saj še nimamo dokončane geološke študije,« so še dodali. Monika Levanič Slovenija • Ponarejen denar V obtoku ponarejeni kovanci za 2 evra Kovanec za 2 evra sodi med najpogosteje ponarejene evro kovance, kar nekaj pa so jih v zadnjih časih odkrili tudi pri nas. Zato na Banki Slovenije opozarjajo, da previdnost nikakor ne bo odveč. Dejstvo pa je, da je včasih težko pregledati vsak kovanec. Ponarejeni denar je zmeraj v obtoku, tokrat pa so pri nas odkrili večjo količino ponarejenih kovancev za 2 €. Med kovanci so pogosti ponaredki še tistih za 50 centov, med bankovci pa prevladujejo ponarejeni 20-, 50- in 100-evrski. Podatkov o tem, koliko ponarejenega denarja je bilo letos odkritega v Sloveniji, še ni, na Banki Slovenije pa so dali podatek za leto 2013, ko so v Sloveniji odkrili 1.597 kosov ponarejenih evrobankovcev in 1.307 ponarejenih evrokovancev, v letu 2012 pa 2.362 evrobankovcev in 1.956 evrokovancev. Ponaredki so po navadi sicer precej dobro narejeni, a pozoren je treba biti na majhne detajle, kar je seveda dostikrat zelo težko (na primer na blagajni v trgovini si je težko vzeti čas za preverjanje vsakega kovanca). Najbolj zanesljiva metoda pa naj bi bil magnet, na katerega se pravi kovanci rahlo primejo, ponarejeni pa ne. Dženana Kmetec Foto: internet Vrednost odkritih evroponaredkov v Sloveniji je v letu 2013 znašala 105.776 €, leto prej pa 338.236 € (zmanjšanje za 68,7 %). Eurobankovci so sicer zaščiteni z vrsto zaščitnih elementov. Ti pomagajo pri prepoznavanju pristnega bankovca že na pogled. Za štiri zaprte državne ceste potrebnih skoraj sedem milijonov evrov Direkcija RS za ceste (sedaj Direkcija RS za infrastrukturo) se je v lanskem letu spopadala s kroničnim pomanjkanjem finančnih sredstev. Dodatno poslabšanje državnih cest so v lanskem letu povzročili še štirje elementarni dogodki, ki so za sabo pustili večmilijonsko škodo. Neposredna škoda na cestni infrastrukturi po februarskem žledolomu je ocenjena na 8,7 milijona evrov. Septembrske poplave so povzročile za dodatnih 5,6 milijona evrov škode, oktobrske za 1,2 ter novembrske poplave prav tako za približno 1,2 milijona evrov škode. Stanje na območju Podravja ne izstopa in je primerljivo s stanjem na ostalem državnem cestnem omrežju, saj je na cestnem omrežju evidentiranih 215 plazov in usadov, katerih vrednost znaša 78 milijonov evrov in kjer bodo potrebni večji, celovitejši ukrepi, ter 625 brežin, za sanacijo katerih bi strošek znašal 79,5 milijona evrov. Na štirih lokacijah so vzpostavljene popolne zapore ceste, kar je posledica plazov in padajočega kamenja oziroma posledica elementarnih dogodkov. Gre za ceste Strmec-Mangart (potrebna sredstva za sanacijo znašajo dva milijona evrov), cesta Metlika-Boža-kovo (potrebna sredstva za sanacijo so 350.000 evrov), cesta Pesek-Oplotnica (potrebna sredstva za sanacijo znašajo štiri milijone evrov), cesta Fikšinci (potrebna sredstva za sanacijo so 435.000 evrov). DRSI m Osebna kronika Rojstva: Martina Vesenjak, Sp. Ivanjci 2 a, Gornja Radgona - deček Lion; Suzana Bratuša, Breznikova c. 17, Benedikt - deček Jan; Monika Stöckl, Ul. prvega maja 4, Ptuj - deklica; Marjeta Krajnc, Mihovci pri Veliki Nedelji 59, Velika Nedelja -deklica Mija; Eva Krampelj, Mostje Juršinci - deklica Loti; Maja Nahtigal, Mladinska ul. 39, Maribor - deček Brin; Jasmina Motaln, Vrhole pri Slov. Konjicah 60, Zgornja Ložnica - deček Matija; Urška Kraner, Gomilci 1, Destrnik - deklica Evelin; Tadeja Kraner Šumenjak, Spodnje Hlapje 23, Jakobski Dol - deklica Neža; Sabrina Golub, Hrastje - Mota 76, Radenci - deklica Evelyn; Anita Turk, Mala Varnica 16 a, Zgodnji Leskovec - deček Mark; Anica Verbančič, Ga-brnik 50, Juršinci - deček Taj. Umrli so: Ivana Kokot, roj. Her-javec, Ptuj, Ka-juhova ulica 1, roj. 1934 - umrla 30. januarja 2015; Štefan Ban, Paradiž 44, roj. 1965 - umrl 31. januarja 2015; Cecilija Šeliga, roj. Kmetec, Lancova vas 13, roj. 1922 - umrla 2. februarja 2015; Janez Princl, Zabovci 69, roj. 1932 - umrl 4. februarja 2015; Franc Kosi, Senešci 3, roj. 1927 - umrl 5. februarja 2015; Irena Pišek, roj. Habjanič, Ptuj, Slomškova ulica 2, roj. 1938 - umrla 4. februarja 2015; Marija Kovačič, Dobrava 6, roj. 1929 - umrla 8. februarja 2015; Ivan Štebih, Novinci 9, roj. 1936 - umrl 7. februarja 2015; Janez Narat, Trnovec 21, roj. 1959 - umrl 7. februarja 2015; Marija Ornik, roj. Brodnjak, Hajdoše 51, roj. 1931 - umrla 5. februarja 2015; Stanislav Korez, Žetale 25, roj. 1930 - umrl 8. februarja 2015; Venčeslav Lah, Šikole 31 a, roj. 1940 - umrl 8. februarja 2015; Franc Korenjak, Dragovič 1, roj. 1959 - umrl 8. februarja 2015; Ivan Kraus, Bukovec 47, roj. 1926 - umrl 10. februarja 2015; Slavko Zavec, Veliki Okič 49 a, roj. 1961 -umrl 7. februarja 2015. Poroka - Ormož: \ , . Saša Štampar, Ka-7 jžar 43, in Linda Barbara Drol, Šišenska cesta 41, Ljubljana. Napoved vremena za Slovenijo Ce je februarja pretoplo, Zborno v aprilu za pečjo. -6/3 Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne danes od 4 do 9, na Primorskem do 14, jutri od 3 do 7, na Primorskem okoli 12 stopinj C. Obeti V sredo in v četrtek bo pretežno jasno z jutranjo meglo po kotlinah. Burja na Primorskem bo slabela in v četrtek ponehala. Vremenska slika Območje visokega zračnega tlaka se iznad vzhodne Evrope širi proti Balkanu. Od jugovzhoda bo dotekal k nam postopno nekoliko hladnejši zrak.