Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Šlev, 193.	V MIlani v pelek dne 26. ovoosla 1921.
Lelo XLIX.
»SLOVENEC« velja
po pošti n« vio strmi Jngo-
alaTlje In t LJubljani: na oelo leto naprej. K 240-— za ljol leta „ . • „ 120 — sa cotrt leta „ <. „ 80-—
za en mesec
20'—
Za Inozemstvo čeloletno K 480--= Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....E 40 —
za Inosemstvo.....
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) xa enkrat ... po K 6-— poslana Itd. . . po K «■— Pri večjem naročilu popust Najmanjši oglas 39/9ma K15. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in ineva po praznika ob 'i. nrl zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKSZ
_ Uredništvo j« t Kopitarje vi ullot itev. 6/01. Rokopisi ee se vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejomajo. Dredn. telet šiv. 50, npravn. Itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je t Kopitarjevi nI. B. — Račnn poštne hran. ljubljansko it. 650 za naročnina ln št. 349 za oglase, avstr. In češke 24.797, ojr. 28.511, bosn.-horo, 7583.
Vprašanje prestole-
Kralj Aleksander leži bolan v Parizu. Vesti, ki govore službeno o njegovem zdravju, so sicer pomirljive in ugotavljajo, da je kralj izven nevarnosti, toda med občinstvom v Belgradu vlada, kakor je razvidno iz poročil tujih listov, velika skrb za kraljevo zdravje in francoski listi javljajo, da se bo takoj po kraljevem po-vratku v Belgrad začelo reševati vprašanje o prestolonasledstvu, katero bo kralj Aleksander rešil v sporazumu z vlado in s parlamentom. Kot prezumtivne naslednike prestola imenuje francosko časopisje prince Jurija, Pavla in sina ruske velike k nežne Jelene, V s e v o 1 o d a.
Vprašanje prestolonasledslva ni tako enostavna in preprosta stvar, kakor izgleda na prvi pogled, ampak ima zlasti v naši državi velik notranjepolitični in še ,Večji vnanjepolitični pomen. Oseba ranjke-ga kralja Petra I. je postala narodu že naravnost legendarna, in ni ga bilo človeka, Ki bi se bil drznil dvigniti svoj glas proti njemu. Tudi sedanji kralj Aleksander bo Užival, tako vsaj upamo, isto zaupanje med narodom kakor njegov herojski prednik. jNe more se pa lo z gotovostjo trditi za [njegovega eventuelnega naslednika in kaj jiJomggijo pretendentski boji za prestol za botrih]! mir in red v državi, jasno in glasbo "pma zgodovina vseh monarh ičnih drŽav. Položaj, v katerega država lahko zaide vsled notranjih bojev za prestolo-nasledstvo, postaja še toliko zmedenejši, ker se sosedne države ali pa one, kjer vladajo sorodniki raznih pretendentov, le prerade poslužujejo nastalih zmešnjav v dosego svojih koristi in izvedbo svojih načrtov.
Zato je nujno potrebno, da se pravočasno ukrene vse, kar more spore za preletel onemogočiti in baš tiste določbe zagona ali ustave, ki se nanašajo na ureditev 'prestolonasledslva, morajo biti izdelane s skrajno temeljitostjo in preciznostjo, da je Vsak dvom izključen.
Vidovdanska ustava določa glede pre-Biolonasledstva v členu 56.: »V kraljevini Srbov, Hrvatov, in Slovencev vlada Peter I. Karagjorgjevič. Kralja Petra nasleduje prestolonaslednik Aleksander in njegovo moško potomstvo iz zakonitega zakona po vrsti prvorojenstva. Če kralj nima moškega potomstva, si določi nasledn-ika iz stranske linije s pristankom narodne skupščine. Za ta sklep je potrebna nadpolovična večina celokupnega števila članov, narodne skupščine.«
Ta določba se sicer jako lepo bere, boleha pa na eni veliki napaki: Jasna j n določna n i! To je pa prva in glavna zahteva pri določbah, ki urejajo važne državnopravne akte.
Ustava pravi, naj določi prestolonaslednika kralj. To je jasna določba, čeprav se ne bodo strinjali z njo vsi, ki trde, da je v prvi vrsti merodajen suvereni narod, da si izbere ali svojega kralja, ali pa sc odloči tudi za kako drugo državno obliko. — Kralj določi, pravi ustava dalje, svojega naslednika iz stranske linije. To je že jako splošna določba, ker ni nikjer rečeno, katera linija uživaj prvenstvo. Če ima kralj brate in sestre, kakor kralj Aleksander, nastane vprašanje: Kdo ima večjo pravico na prestol, ali starejši brat in njegovo potomstvo, ali mlajši, ali sestra ali kdo? Ustava daje kralju v tem oziru popolnoma proste roke, toda ta prostost ni nikaka garancija, da se ne bi vneli ostri hišni prepiri med onim, ki ga določi kralj, in onim, ki se smatra za bolj upravičenega in poklicanega, n. pr. z ozirom na prvorojenstvo ali pa iz kakih drugih razlogov.
Še bolj zapletena pa postane lahko cela stvar vsled ustavne določbe, da mora od kralja imenovanega prestolonaslednika potrditi tudi narodna skupščina. Ta določba more v imenovanem slučaju položaj le
še bolj zaplesti. Ali ne bo vsak pretendent gledal na to, da si zasigura večino med poslanci? Taka prizadevanja pa morajo roditi nebroj političnih intrig in ravno to, kar se je doslej v parlamentarnih monarhijah najbolj izbegavalo, namreč vmešavanje krone in dvornih krogov v dnevno politiko, bo postalo nekaj navadnega in
običajnega na veliko škodo države in reda v njej, a še na večjo škodo — dinastije.
Naši ustavotvorci so bili na svoje delo silno ponosni. Tu imamo lep primer, ali so na svoj elaborat lahko ponosni po pravici ali ne. Vse kaže na to, da bo tveba kolikor mogoče kmalu začeti vidovdansko ustavo temeljito — revidirati!
Zagreb, 25. avgusta. (Izv.) »Riječc javlja iz Belgrada, da se vrne kralj Aleksander v Belgrad prve fini meseca septembra. Vsled tega je zelo verjetno, da bo sklicana prihodnja plenarna seja skupščine že 10. ali 12. septembra. Druga verzija pa pravi, da se bodo samo člani odsekov sestali že 15. septembra, plenum pa se skliče šele 20. septembra.
Belgrad, 25. avgusta. V Belgradu se vlada in prebivalstvo že pripravljata na slavnostni sprejem kralja Aleksandra. Do-
znava se iz poučenih krogov, da bo Nj. Vel. kralj Aleksander o priliki prisege izdal splošno amnestijo. Pri tej priliki bo v vojski nekoliko starejših polkovnikov, ki so na solunski fronti poveljevali brigadam in divizijam, imenovanih za generale.
Belgrad. 25. avgusta. Presbiro poroča iz Pariza: Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja se popravlja. Zjutraj je temperatura znašala 37.2, zvečer pa 38, žila 95. Podpis: dr. Subotič in dr. Koen
Zagreb, 25. avg. (Izv.) Na podlagi § 48 zakona od 21. junija leta 1895 je poverjeništva za notranje zadeve razpustilo mestni zastop zagrebški, ker je večina zastopa se izjavila proti oficijeini udeležbi zagrebške mestne občine na pogrebu kralja Petra. Kakor je znano, je mestni načelnik Heinzl poslal na naslov kralja Aleksan-
dra samo sožalno depešo, na katero je že prejel zahvalen odgovor, pogrebnih svečanosti kakor tudi pogreba pa se občinski zastop zagrebški oficijelno ni vdeležil, — Termin za nove volitve v razpustnem odloku še ni označen, imele pa bi se vršiti po doslej veljavnih določilih v roku 3 mesecev.
Fran Šuklje:
Kaj je i dolenjskimi železnicami?
Najprej treba, da odgovorim na to vprašanje, predno se spustim globokeje v razmotrivanje železniške politike, ki sodi interesom slovanskega naroda.
Dolenjske železnice, zgrajene v dobi 1, 1891—94 z osnovnim kapitalom 6.2 milijonov kron v glavinskih delnicah in 14 milijonov v prijoritetnih obveznicah, imele so prvotno 136 km dolžine, katere so po otvoritvi stranske proge Trebnje—Št. Janž (Kermel) sc pomnožile na 158 km. Skupni kapital 20.2 milijonov K zadostvo-val je ne le za te zgradbe, temveč iz njega se je nabavil še vozni park, ki je pred svetovno vojsko brojil 15 lokomotiv, 30 osebnih in 130 tovornih vozov. Poleg tega prištedil je upravni svet z izredno šted-ljivostjo, uprav legendarno nesebičnostjo in požrtvovalnostjo ter vestno kontrolo državnega obrata na družbenih progah še v dveh rezervnih zakladih okroglo 600.000 kron, deponiranih pri »Kranjski hranilnici«, Dežela je bila svoje dni prevzela poroštvo prijoritetnih obligacij, toda to breme je nikako ni težilo niti žulilo, ker so čisti dohodki železniškega podjetja povsem zadostvovali v pokritje obresti in amortizacijske kvote. Dežela Kranjska napravila je tedaj uprav sijajno kupčijo z Dolenjskimi železnicami: za zgolj akade-mično poroštvo dobila je tedaj zastonj 158 km železniške proge. Skozi celo vrsto let prejeli so celo glavinski delničarji skromne dividende. Ker so bile družbene proge v povsem dobrem stanju ter sc je očividno dvigalo blagostanje v ozemlju križanem od Dolenjskih železnic, mogel se je posestnik dolenjskih delnic opravičeno nadejati, da bode njegov akcijski k a -pitalvarnoinplodonosnonalo-ž e n,
Toda iznenada je treščilo v lo železniško idilo! Kako so bili presenečeni zastopniki zasebnih delničarjev v upravnem svetu, ko se jim je v seji 8. maja 1913 pre-čital načrt zakupne pogodbe, dogovorjenem med železniškim ministrstvom in deželnim odborom, ozir. deželnim glavarjem, s kojim je država v najem dobila vse proge Dolenjskih železnic in sicer celo do koncem koncesijske dobe za uprav smešno bagatelo. Zastonj smo ugovarjali proti nameravanemu nasilstvu — preglasovani smo bili od večine, sestavljene iz od države imenovanih upravnih svetnikov in dež. odbornika grofa B a r b o. -
In občni zbor delničarjev je dne 19. maja 1913 pritrdil temu gorostasnemu predlogu. Kako tudi ne! Nikdar se ne sme pozabiti, da je država lastnica ft/„ glavin-skega kapitala Dolenjskih železnic. Glasuje se pa pri vseh delniških družbah p o številu uloženih delnic, ne pa po številu slučajno prisotnih delničarjev. Krčevito smo branili nezavisni upravni svetniki pravice delniške družbe in zasebnih delničarjev — toda od 31.000 delnic imela je država sama nič manj nego 25 tisoč komadov, vse drugi delničarji skupaj — občine in zasebniki pa le 6.000. Krdelo »slamnatih možicev«, komandiranih malih uradnikov in uradnih slug, ki so naenkrat nastopali kot >veledelničarji« Dolenjskih železnic, molče so v žep utikali vsa pikra očitanja, vse stvarne razloge ogorčenih zagovornikov užaljene pravice, molče so pri glasovanju dvignili svoje roke, nova pravila so bila sprejeta — Dolenjske železnice pa so bile ubile!
Sodim, da vsa železniška zgodovina nima primera k nasilstvu — storjenemu delniški družbi Dolenjskih železnic. Kdo ga je povzročil, kdo je zakrivil prelom koncesijske listine, občnih ter specijelnih zakonov, pravil in predpisov? V roko so si segli pri tem atentatu avstrijska vojna uprava, ki je vsaj od 1. 1908 sem neprestano sanjarila o uničevalni vojski proti mali Srbiji, in tedanji dež. glavar, ki se je bil menda polakomnil garancijskega zaklada za Dolenjske železnice, znašajočega tedaj že okroglo 1,600.000 K. Deželni zbor kranjski je bil namreč sedaj, ko je bil prevzel poroštvo za 14 milijonov kron pri-joritet, ob jednem sklenil, naj se ustanovi v to svrho takoj poseben garancijski fond, v kojega sc naj vsako leto uplača 50 tisoč gold. toliko časa, dokler ne naraste na 500,000 gld, To se jc zgodilo in ker je deželno poroštvo dejansko ostalo fiktivno, dvignil se je ta zaklad potom obrestovanja na celih 1.6 milijonov kron. Deželni glavar hotel je prosto razpolagali s tem zakladom, do katerega ni mogel, dokler je bil vezan. Vsled tega je drage volje privolil v nakano vojne in železniške uprave ter je uplival na deželni odbor, da je pritrdil napadu na lastninske pravice zasebnih delničarjev, ozir. pravnih oseb,
Razprava v deželnem odboru o pre-važnem tem predmetu morala je biti dokaj površna in plitva. Kajti kako bi se sicer dala razlagati velikanska zmota zastopnika dež. odbora v upravnem svetu, dež. odbornika grofa B a r b o , kateri je v svojem govoru v seji upravnega sveta izrazil svoje posebno zadovoljstvo, češ po tem dogovoru med državno železniško upravo
Katoliški shod v Domžalah
sc vrši v nedeljo 28. avgusta.
EaBBBSBB3Sg^iaBBaBIBEaES
in dež. odborom rešena je enkrat za vselej dežela Kranjska svoie garancijske obveznosti! Takoj v debati dokazovali smo nasprotniki omenjenega dogovora, da obstoji garancijska dolžnost vojvodine Kranjske prej ko slej v polnem obsegu. Gola istina je namreč, da tudi po spremembi pravil v smislu dogovora, sklenjeni na občnem zboru veleva § 12. izrecno, da je dežela Kranjska do Doteka koncesijske dobe porok za letnih 296.953 gid (593.906 kron), ki jih zahteva 4 % no obrestovanjc in amortizacija prijoriletnega posojila v znesku 14,000.0000 K. Niti tega tedaj ni bil dosegel deželni glavar, da bi država bila prevzela poroštvo za zaaolžnice (pri-jorilete) Dol. železnic mesto dežele, ki je ž njim obremenjena še do danes.
In posledice izpremembe pravil in obratne pogodbe, izvršene tekom maja 1913? Glavinske dclnice Dolenjskih železnic postale so hipoma brez vsake vrednosti, »non valeurs«. Nič upanja več na morebitne dividende, kajti odsihmal vršila je na družbenih progah država na lastni svoj račun, dočim je imela prej obrat n a račun delniške družbe zgolj proti povračilu lastnih stroškov. Nič več povračila delniške glavnice, kajti koncesijska doba se je s tem namenom skrajšala baš za onih 15 let, v kojih bi se glasom koncesijske listine morala vršiti amortizacija glavinskih delnic. Smelo trdim, v celi železniški zgodovini ni dobiti analogije k temu brutalnemu za-vratneniu oropanju zasebnih akcijonarjev.
Koliko znaša storjena jim škoda? Delež, ki so si ga pridobili občine, juridične osebe in zasebniki na delniški glavnici, znaša 6000 komadov akcij, t. j. 1.2 milijona kron. Po današnji denarni vrednosti pomenja lo približno 30 milijonov kron. Poleg tega polastila se je glasom § 42 spremenjenih družbenih pravil državna uprava obeh rezervnih zakladov Dolenjskih železnic, ki sta bila že narastla na
600.000 kron. Od te svote bila je
t. i-
100.000 kron lastnina zasebnih delničarjev, tedaj po današnji valuti vsaj 3 milijoni kron. Vsaj za le lepe svote bili so oropani zasebni delničarji Dolenjskih železnic.
Krivico, ki se je bila godila akcijonar-jem, priznal je celo tedanji avstrijski ministrski predsednik grof S I ii r g k h. Kot branitelja žaljenih interesov naših akcijonarjev stopila sva pred njega ljubljanski župan dr. Tavčar in iaz. Jasno sem mu razložil preverznost in zločinstvo zavrat-nega napada na lastninsko pravico oro-panih delničarjev, — pritrjeval mi je: -Saj se je ludi meni čudna videla cela ta stvar!«
Ko sva se poslavljala od njega, je S t ti r g k h šc enkrat konstatiral vsebino našega razgovora z besedami: »Zavezal sem se vama,da pokličem železniškega in finančnega ministra na razgovor ter pri tej priliki na podlagi Vaših pojasnil ukrenem reasumiranje (razveljavljenje) cele zade V G.« Takoj v ministrovi predsobi sva z dr. Tavčarjem udejstvila natančno besedilo S t ii r g k h o v c obljube. Toda živeli smo tedaj v stari Avstriji in prelom slovesno dane besede bil jc lam v navadi, skoro bi sc moglo reči. bil ie vladna ma-ksima. Grof Sliirgkh je požrl nama dano besedo!
In tako je od leta 1913 vsled krivde avstrijske državne uprave in, žal, tedanjega deželnega odbora kranjskega in njegovega glavarja zasebni delničar Dolenjskih železnic oplenjen in oropan, družba sama pa in nejn upravni svet sta degradirana, brez upliva, brez moči, niti senca nc več prvotne svoje pozicije! Skrajni čas jc, da se popravijo krivicc ter da se zopet vzpostavita delničar v prvotne svoje pravice, upravni svet pa v prvotno svojo veljav o.
V prihodnjem članku hočem utemeljevati to nujno zahtevo s stališča zdrave železniške politike.
vodilih iz Londona in Pariza, katera naši vladi ne bi smela biti neznana; da pa Anglija še posebič protežira Madžarsko kot eksponenta svoje politike na jugovzhodu Evrope, to je tako notorično, da bi tudi naši diplomati mogli to vedeti. Zavezniki smatrajo sploh našo državo za preveliko in bi nam radi še marsikaj odščipnili, če bi le šlo brez večjega šuma, z Madjarsko pa celo Francija močno simpatizira. Naša vlada bi bila torej lahko že pred časom odločno rekla, da Baranje ne zapusti, in se postavila po robu kakor so se Poljaki v podobnem slučaju, ali pa bi bila morala odrediti evakuacijo brez vsakih nekoristnih gest. Kajti ustanovitev »neodvisne srbsko-madjarske-baranjske republike« je bila ali neodkritosrčna gesta ali pa lahko-mišljena, kajti oni naši jugoslovanski so-narodnjaki, ki so bili pri tem udeleženi, pa niso mogli zdaj pobegniti, ker imajo veliko zemlje in imovine so zdaj popolnoma izpostavljeni maščevalnosti Madjarov. Ali jih bo naša vlada ščitila in ali jih bo sploh mogla in smela? Pomislimo, da šteje Ba-ranja 23.000 Hrvatov-šokcev in 13.000 Srbov, Madjarov 168.000, Nemcev pa 113.000, pobegnilo jih je pa le kakih dva ali kvečjemu tritisoč, saj vsled pospešenja cele evakuacije sploh niso mogli. Torej je bil ta puč skrajno nesrečno izpeljan. Ker »Jutro« danes nekaj o tej zadevi piše v zvezi s Koroško, bodi povedano, da se nam jako čudno vidi, zakaj je naša vlada, ko je šlo za »srbsko« Baranjo, uprizorila imenovani puč, ko pa je šlo za Koroško, se ni samo sama držala skrajno rezervirano in korektno, marveč je to celo Slovencem in Hrvatom nujno priporočala, češ sklep velesil je sakrosankten. Ko je d' Annunzio zasedel Reko, smo tudi ostali korektni. Čudimo se, da »Jutro« tega ne vidi. Sicer pa mimogrede povedano, Baranja ni izključno srbska, ampak večina ondotnega prebivalstva je katoliško hrvatska in je skrajno netaktno in nedržavniško, če so enodnevni neodvisni baranjski republiki dali ime »srbsko-madjarska«, kakor da bi baranjsko vprašanje ne bilo vprašanje vseh treh plemen naše države. Skratka, baranjsko vprašanje je en dokaz več za sijajno kvalifikacijo naših zastopnikov v inozemstvu.
+ Albansko vprašanje. Vest, da so zavezniki definitivno priznali okraj Orka in Argirokastro, katerih se je hotela polastiti Grčija, Albaniji, je vzbudila v Tirani veliko radost, tembolj, ker so zavezniki obenem izjavili, da vztrajajo na tem, da Albanija obdrži meje, določene leta 1913 na londonski konferenci. Tiranska vlada je poslala v London, Pariz in Rim zahvalne brzojavke,
+ Don Sturzo je 22, t, m. priredil v Soresini blizu Kremone velikanski shod ljudske stranke, katerega se je udeležilo okoli 15.000 organiziranih krščanskosoci-alnih kmetskih delavcev. Med drugim je izjavil, da vprašanje bloka med ljudsko stranko in socialisti ni še dozorelo in da za enkrat tudi ni oportuno,
-f Donavska komisija. »Prager Tag-blatt« poroča iz Bratislave: Včeraj je bila zadnja seja bratislavskega zasedanja mednarodne donavske komisije. Sklenilo se je nasproti stališču nekaterih delegatov, kakor tudi angleškega admirala Troubrid-gea ukloniti se sklepu pariške konference in za pet let izbrati Bratislavo za sedež donavske komisije.
+ Vprašanje ekscesarja Karola. K vprašanju prebivanja bivšega kralja Karla, ki stopi konec avgusta v novo fazo, ker se je ob tem času nameraval odpeljati iz Švice, javljajo listi, da še ni nobene odlo-
čitve glede preselitve na Špansko. Španija pač ni odklonila rpošnje angleške, francoske in italijanske vlade, dovoliti Karlu azil na Španskem, vendar pa je stavila pogoje,^ glede katerih se s kraljem ni dosegel še noben sporazum. Španska vlada zahteva, da se 60 oseb broječa okolica bivšega kralja zmanjša na polovico. Imeti hoče tudi vpliv na izbero oseb, ki se smejo pripustiti. Naposled želi da se popolnoma pojasni financielni položaj razkralja, preden se priseli. Zvezni svet bo prejkone sklepal glede bivanja razkralja prihodnji petek.
+ Mala ententa in Avstrija. Nemško časopisje se v zadnjem času zelo veliko bavi z izjavo, ki jo je dal rumunski zunanji minister Take Jonescu dunajskim novinarjem. On je med drugim izjavil, da bi on z velikim veseljem pozdravil priključitev Avstrije mali ententi in da bi po njegovem mnenju Avstrija morala uravnati svojo politiko v tej smeri. Seveda mora pri tem odpasti vsaka najmanjša propaganda za združitev z Nemčijo. Ta izjava Take Jonesca je izzvala v vseh političnih krogih veliko senzacijo in ni ravno brezpomembna, ker je znano, da je tudi dr. Beneš že večkrat dal v tej zadevi izjave, ki pa so bile zelo nejasne.
+ Anglija se čedalje bolj približuje Nemčiji, dasi jo vežejo mnogi interesi še na Francijo, tako da ima njeno prijateljstvo do Nemčije zaenkrat še platonični značaj. Realne vrednosti je za Nemčijo zdaj še samo prizadevanje Anglije, da se Nemčiji prisodi večji del premogovnega revirja v Zgornji Šleziji in da se ukine zasedba Porenja. Neoficielno pa v Angliji dela močna germanofilska struja pod vodstvom lorda Abernoona, da se dosedanji kurs nasproti Nemčiji korenito izpremeni in ti ljudje dokazujejo zdaj že, da se mora Nemčiji sploh odpustiti nadaljevanje odplačevanja vojne odškodnine. Kaj za tem tiči, pa nam pove vest, da se je za eksplo-atacijo ruskih bogastev ter vpostavitev propale ruske industrije osnoval konsor-cij, v katerem imajo prvo besedo angleške in nemške banke, ki morajo v to svrho biti na vsak način sindikalno organizirane. Govori se, da ima ta sindikat že zagotovljene važne koncesije po celi Rusiji in da so pravzaprav že vse važnejše ruske industrijske panoge v njegovih rokah. Če verjamemo pariškemu »Matinu«, ki sicer zelo ljubi senzacije, se ta konsorcij trudi, da se doseže tudi politični sporazum med Anglijo, Nemčijo in Rusijo. Ta sporazum naj bi osigural sovjetski režim v Rusiji, zato pa sovjeti izročijo vso eksploatacijo dežele Angliji in Nemčiji; slednja se zaveže, da ne bo Angliji delala neprilik v Turčiji, Irski in Indiji, kjer ima še vedno velik moralni vpliv, Angleži pa garantirajo Nemčiji varnost pred francoskimi načrti. Zelo je verjetno, da so vse te podrobnosti plod »Ma-tinovega« strahu in domišljije, nekaj pa je na vsak način na tem, ker politiko delajo danes banke in če bi se osnoval nemško-angleški bančni sindikat v svrho gospodarske eksploatacije Rusije, je gotovo, da med temi tremi državami obstojajo tudi politično opredeljeni interesi in načrti za bodočnost. Mi smo že pred dobrim pol letom našo vlado opozorili na to, da je danes London resnični centrum mednarodne politike in da nam potreba na-daljnega mirnega razvoja naše države nujno narekuje, da jemljemo že zdaj v poštev možnost preorientacije svetovne politike.
-j- Velik škandal v vojaški upravi v Italiji. Vojni minister Italije je odredil strogo preiskavo preti generalni direkciji topništva v Rimu, kjer so različni funkcio-
Vi, i
Odposlanstvo h krallu
Aleksandru.
Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) V Pariz odpotuje glasom sklepa ministrskega sveta posebno odposlanstvo, sestoječe iz ministrov Kumanudija, Puclja, Spaha in Uzu-noviča.
Pamč odpotule v Pariz.
Belgrad, 25. avgusta. Ministrski predsednik g. Pašič namerava odpotovati v Pariz, da poseti Nj. Vel. kralja Aleksandra. Odpotoval ne bo prej, dokler se ne končajo važni posli, torej nikakor ne pred drugo polovico prihodnjega tedna. G. Pašič je želel, da osebno poroča mlademu kralju o smrti in pogrebu pokojnega kralja Petra in mu predloži svoje predloge in vladne namere o glavnih poslih. Verjetno je, da se bosta kralj Aleksander in g. Pašič skupno vrnila iz Pariza v Belgrad.
Pofgajjania m@d radlkaSd m demokrati.
Belgrad, 25. avg. Pogajanja med radikalci in demokrati se bodo nadaljevala prihodnji mesec, V načelu je dosežen sporazum o programu odsekov v parlamentu. Težkoče so še glede vprašanja o razdelitvi portfeljev in uradnikov. Pri radikalcih se vedno bolj pojavlja težnja, da v novi skupni vladi dobijo portfelj ministra za notranje stvari. Tudi demokrati zahtevajo, da dobita obe stranki enako število uradnikov, ki prihajajo tu v poštev,
Hotranl® dflsvsi© poiojjllo
Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) V finančnem ministrstvu so končane vse priprave za podpisovanje notranjega državnega posojila. Podpisovanje deležev se začne pri vseh večjih denarnih zavodih dne 1. septembra in traja do 30. septembra. Obveznice se bodo glasile na 100, 200, itd. dinarjev.
Mir s^ecS Ameriko "m Namili© podpisan.
Berlin, 25. avgusta. Mirovna pogodba med nemško državo in Zjedinjenimi državami je bila podpisana danes popoldne ob 17. uri od državnega ministra za zunanje posle dr. Rosena in ameriškega komisarja Dresela.
Politične novice.
Evakuacija Baranje se je izvršila pod okolnostmi, ki potrjujejo staro resnico, da naša diplomacija ne odgovarja svoji nalogi. Baranja se je morala izprazniti vsled tega, ker je letos stopila trianonska pogodba v veljavo, ta pogodba pa ne dopušča nobenega dvoma, da Baranja pripada Madjarski. Sicer se je okupacija Baranje od naše strani izvršila kot jamstvo, da Madjarska izpolni vse mirovne pogoje napram SHS, toda zavezniki so že nekaj časa sem jasno izrekli svojo voljo, da se Baranja Madjarski vrne, za izpolnitev mirovnih pogojev pa da bodo skrbeli oni. To je naši vladi bilo dobro znano in bi bila lahko zavzela svoje stališče pravočasno, da je ne bi bili dogodki prehiteli tako, da se je morala evakuacija izvršiti v zadnjem trenotku v največjem neredu. Vso krivdo valiti na angleškega člana medzavezniške komisije Gosseta je otročje. Razun njega sta evakuacijo efektuiraia še italijanski zastopnik, ki je a priori proti nam, in francoski, ki je po naših informacijah isto-tako bil našemu stališču nasproten. Komisija je v obče postopala popolnoma po na-
Živšlenle m ssrsrS katoliškega dija&a.
Jožetu Pibru v spomin P. Ramšak.
I.
0 Tebi naj pišem, ki si mi bil ljub in drag, odkar sem Te spoznal. Ko si bil še deček, Te mi je pripeljala božja previdnost med kongreganiste; a kot razvijajočega se mladeniča šestošolca Te mi je iztrgala kruta usoda. Zdaj pa ko sem Te spet našel borečega se s smrtjo, si mi odvzet za vselej. Boril sem se z drugimi v gorečih molitvah z Bogom, da Ti ohrani življenje — toda zgodi se božja volja, odšel si pred menoj vživat srečno blaženost nad zvezdami.
Kar nam je ranjkega Jožeta tako priljubilo na prvi pogled, je bila njegova tiha, mirna, skromna zunanjost. Nikdar se ni silil v ospredje, ko si ga pa pozval, je pograbil z vnemo in žilavostjo za delo in lehlco si 3e zanesel, da izvrši dobro poverjeno mu nalogo. Takega sem ga spoznal, ko je bil odbornik, pozneje načelnik v kongregaciji. Jože je bil rojen radikalec.
Skušal je biti res pravi kongreganist. Občudoval bern takrat pri njem globoko, otroško pobožnost do Marije. Vsak teden je bil parkrat pri meni, da se pogovori,
kako bi dvignili kongregacijo. Ob takih prilikah sem ga spoznal do dobra. Nekoč mi pravi, da moli vsak dan zjutraj in zvečer k Mariji, da bi ga obvarovala greha. Prišlo mu je od srca ko je kot petošolec zapel o Mariji:
Daš mi le Ti,
nudiš le Ti,
kar mi v srcu tiho živi...
Ko so mu v četrti in peti šoli prišle prve težave v duhovnem življenju, se je silno bal, da ne bi bil nevreden član kongregacije. In vendar je bil on njena velika opora. Prvi je bil, ki se je navdušil za pevski odsek, za goslarski kvartet, prvi, ki se je z vso vnemo oprijel misli »Aka-demiae Marianae«. Delal je za njo in prihajal k meni, da se nauči, kako treba delati predavanja. Kadar ni bilo predavatelja, je skromno potrkal na moja vrata in mi ponudil predavanje. Marsikateri agita-cijski listek je napisal, da jih privabi več v akademijo. Ko se je sprožila misel ža leposlovni list akademije, je on z veseljem prevzel uredništvo »Pomladi«. Prepisoval je doneske, navduševal vsakega, ki je prišel ž njim v dotiko, za pisateljevanje. S svojo ljubeznivostjo jih je res mnogo pridobil za prepotrebno delo. Takrat je začel tudi pesnikovati. Kako boječe in skromno mi je odkril skrivnost, da dela pesmice. Ko je pa videl, da mi to ugaja i nga razumem, je pomnožil obiske in do-
našal nove verze. Nagib svoj pa, da je tako marljivo delal zlasti za akademijo, je odkril svojemu prijatelju v pismu 22. okt. 1918: »nam in drugim v korist in Njej (Mariji) v čast.«
Za lepši razvoj svojega dušnega življenja je črpal moč iz sv. Evharistije. Marsikdaj je stopil zvečer pred tabernakelj. Skoro do zadnjega je bil večkrat na teden pri sv. maši. Vstajal je ob petih, bil je pri polšesti sv. maši v stolnici, kjer je tudi često pel. Prejemal je kot kongreganist sv. obhajilo skoro vsaki drugi dan. Gotovo je kongreganistom še v spominu njegov globoki referat o sv. Evharistiji, ki je žel zanj vsestransko odobravanje na kongregacij-skem sestanku v Št. Vidu 1. 1918 kot petošolec. Živel je z Evharistijo, čutil z Ev-haristijo, zato ga je nekdo nazval z »ev-, haristično vijolico« in vsi so odbravali, da se je takrat njemu poveril oni referat.
Jože je bil takrat vzoren kongreganist.
Iz teh »najlepših dni njegovega življenja, ki je v njih vžival pravo srečo in srčni mir« kakor se mi je izrazil nekaj dni pred smrtjo, in po katerih je spet za-hrepenel, ko se je streznil od prvega navdušenja, ga je spravil klic po svobodi, ko je bil v šesti šoli. Tu je storil nepremišljen korak iz kongregacije. Zagoneten se bo zdel vsakemu ta korak, kdor ga je poznal kot kongreganista. Meni je jasen. Zavzel sem se, ko pride nekega dne. če se n«
narji prodajali erarično blago za par milijonov lir in si zgradili vile ter nabavili avtomobile.
Učiteljski vestnik.
Absolutistično postopanje okrajnih šolskih nadzornikov. Provizorne učno moči nastavlja in odstavlja okrajni šolski svet. V vseh okraj, šolskih svetih pa ima SLS najmočnejše zastopstvo, le žalibog, da se ti mandatarji vsikdar ne zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Če bi se jih, bi okraj. šol. nadzornik v ljubljanski okolici ne bil tako predrzen, da hoče kljub sklepu višj. šol. sveta neko učiteljico pustiti brez službe v prihodnjem šolskem letu. Na grdo denunciranje so uvedli proti nji disciplin, preiskavo, s katero ji niso ničesar slabega dokazati mogli in vendar naj bi bila za greh, ki ga ni storila, kaznovana! Ali smo še v pravni državi? Možje, člani okr. šol. svetov vi imate pravico zahtevati v zmislu zakona z dne 23. oktobra 1912, § 28., da skliče okrajni glavar sejo okrajnega šolskega sveta, kjer naj vam okr. šol. nadzornik položi račun o vseh, ki jih odstavlja in nastavlja. Najbolj pametno pa bi bilo, da se tudi provizorno učiteljstvo imenuje v zbornih sejah okrajnega šolskega sveta in se tako izbije okrajnemu šolskemu nadzorniku bič iz rok, s katerim hoče gnati učiteljstvo iz katoliških izobraževalnih društev!
Tudi policaj-šulmajstcr. Po poročilu »Slovenskega Naroda«, št. 182, se je nekdo utihotapil v neko ljudsko šolo ob Savi na Gorenjskem. Tam je v nenavzoč-n o s t i šolskega vodje in učiteljice udri v knjižnico, v kateri je našel še Smolletovo knjigo: »Cesar Karol I.«, ki jo je raztrgal, vrgel v kot, na prostoru knjige pa pustil listek z napisom: »Vsled naredbe višjega šolskega sveta — konfiscirano«. To svoje junaštvo opisuje v »Slovenskem Narodu« in pozivlje višji šolski svet, da se pobriga, kako klerikalni šolski voditelji izvršujejo njegove naredbe. Radovedni smo, kaj bi bil ta junak storil, če bi bil našel brošuro Jakoba Dimnika, Pavla Fleseti in drugih avstrijskih patrijotov, ki danes vedrijo in oblačijo v jugoslovanskem učiteljskem udruženju? Državni upravi bi pa svetovali, naj odpusti vse plačane detektive, ker jih lahko dobi zastonj, kakor kaže navedeni slučaj. Policaj-šulmajstrov je veliko.
Zadnji »Učiteljski Tovariš« milo zdl-huje, ker je bilo v seji višjega šolskega sveta imenovanih vsaj nekaj Slbni^arjev. Toži, da ni v višjem šolskem svetu prave sloge, t. j., da so v njem še moSje, ki se ne puste terorizirati gospodu L." JelencU. Žalostno spričevalo bi si izdali gospodje z akademsko izobrazbo, ako bi se pustili voditi od kakega Luke Jelenca. Vse one tovariše in tovarišice, ki so se jim zgodile očividne krivice, pa poživljamo,, da javijo to z natančnimi podatki osrednjemu odboru »Slomškove zveze«, ki bo vse take slučaje zbral ter naznanil kraljevemu namestniku in drugim merodajnim činite-ljem. Izvedelo pa bo zanje tudi naše ljudstvo, ki bo svoj čas napravilo obračun s takim režimom in z vsemi, ki ga vzdržujejo.
Dnevne novice.
—	Katoliški shod za kamniško in mo-ravško dekanijo se vrši to nedeljo 28. avgusta v Domžalah s celotnim že objavljenim sporedom. — Pripravljalni odbor.
—	Orlovska zvezina prireditev v Sevnici je radi epidemije prepovedana!
—	»Gg. veroučiteljem v vednost.« Prejeli smo in objavljamo: Pod tem naslovom
motim v peti šoli, k meni ves pobit in potrt in pravi: »Najrajši bi izstopil iz kongregacije.« — »Zakaj pa, moj dragi?« —< »Ker čutim, da sem je nevreden.« Odgovorim mu: »Če bi bil tudi nevreden, kar pa nisi, jo pa zdaj v teh letih razvoja najbolj potrebuješ. Za nobeno ceno te ne pustim.« Vendar je šel — za čas, da se zopet vrue...
Tudi izven kongregacije je prijel za delo s čudovito žilavostjo. Pisal je in študiral in delal predavanja, organiziral in navduševal. -- Zdi se, da je za dve leti odolel svoj mirni značaj, postal je iniciativen agitator.
Ker je živel v bolj bornih razmerah in okusil sam trpkost pomanjkanje, se je z navdušenjem oprijel socialnega preporoda. Njegova globokoumna narava ga je silila, da je skušal spraviti v sklad s krščanstvom povojne socialne struje socializma. Plemenita navdušenost se je združevala tu z nekaterimi nejasnostmi in mladini svojstveno ekstremnostjo; pred smrtjo se je pa vse to izčistilo, kakor sem se sam prepričal. Poleg socialnega pokre-ta ga je njegova rahločutna duša (bil je rojen poet) povedla na polje umetnosti, kjer je bil tudi najmodernejši iz modernih. Na vsak način se je ves žrtvoval za »Razor«, našo srednješolsko organizacijo, in tako naporno delal, da je zavratni bacil našel v njegovem organizmu ugodaa tla za svoje razdiralno delo.
je prinesel sobotni »Slovenec« notico duhovnega društva »Vzajemnost«. Človek je pričakoval, da dobe veroučitelji sigurno zvišano nagrado za pouk veronauka, kakor je sklenil pred par meseci viš. šol. svet v Ljubljani. Kaj še, stara reč! Dobil boš ti, ljubi katehet na deželi, če boš lepo priden in če bo župni urad prosil šolsko vodstvo, naj bi bilo toliko prijazno, da potrdi število tedenskih učnih ur — lepo nagrado — 70 K za letno uro, ali po starem 70 krajcarjev. Velikodušnost kaj ne, da ji ni primere! Seveda, dobiš pa le, če župni urad prosi šolsko vodstvo, da ta kontrolira, če ni kaj laži zraven. Ali ni po tem odveč Vi.ako župno-uradno potrdilo — in teh je Uosti — če je pa sum, da morebiti ne odgovarja resnici? Dasi ni ta naredba najnovejša,' vendar kaže, da so že prej sedele tudi brihtne glavice v deželnem šolskem svetu. S povišanimi nagradami za verouk, kakor je sklenil višji šolski svet, tako smo vsaj čiiali v novinaii, vemo, da ne bo nič, ker je pri nas izginil čut pravičnosti. Nemška beraška Avstrija, ki pač ni klerikalna, obeta duhovščini dostojno povišati plače in jih tudi bo, ker so tam na vodilnih mestih možje, ki imajo čut za pravičnost. Pri nas pa je sedanji strankarski fanatizem ubil vsak čut pravice. Če ne greš z nami, pa pogini. Liberalci dobro vedo, da je ogromna večina duhovščine pasje plačana, pa si mislijo: Prav vam je, zakaj pa ste tako hudi avtonomisti. Spametujte se, postanite centralisti, kakor smo mi, pa se bo i vam dobro godilo, kakor nam. Pa tega vseeno ne boste dočakali. Dokler bo paševal Pribičevič in njegova kompanija, bodo beati possidentes le njegovi centralistični peto-lizniki. A kolo se vrti.
—	Odkritje spominske plošče Pod-limbarskemu v Krašnji dne 28. avgusta t. 1. se vsled narodnega žalovanja ne vrši, temveč preloži na poznejši čas, ki se bode pravočasno objavil. — Odbor za odkritje spominske plošče Podlimbarskemu v Krašnji.
—	Poroka. Iz Murske Sobote se nam poroča, da sta se poročila g. Franjo Vojsk in gdč. Ruža Vojsk, roj. Abina.
Slovenski zdravniki, ki se hočejo udeležiti zbora jugoslovanskih zdravnikov in želijo imeti zasigurano stanovanje, naj se takoj prijavijo, ker se na poznejše priglasitve ne bo moglo ozirati.
—	Za izboljšanje naše valute. Predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Belgradu..je posetil finančnega ministra in mu dm predstavko o slabem stanju, naše valute.0Gt minister je to predstavko vzel na znanje in obljubil, da bo sklical posebno konferenco vseh resortnih načelnikov v finančnem ministrstvu, da bi se našla najboljša rešitev za izboljšanje naše valute. Razen tega je g. minister obljubil, da bo v tem vprašanju, dal svoj uradni odgovor. —
—	Mednarodni zadružni kongres. Iz Bazla se poroča 24. t. m.: Na današnji seji mednarodnega zadružnega kongresa je govoril Kaufmann (Nemčija) o odnošajih med mednarodno zadružno zvezo in mednarodno družbo za nakupovanje na debelo. Po njegovem predlogu se je izrekel kongres za ustanovitev mednarodne zveze velikih družb za velenakup, ki naj bi bila z mednarodno zadružno zvezo v organski zvezi.
—	Kongres Narodnega ženskega sa-veza — odgoden. Zaradi smrti kralja Petra je kongres Narodnega ženskega saveza odgoden na pomlad 1922.
—	Društvo Gosposvetski Zvon v Dalmatinovi ulici St. 15 v Ljubljani ima na razpolago več koroških beguncev, ki so kot delavci sposobni za delo v lesni in kmetijski stroki.
—	Akademikom 1 Da se izognemo vednemu popraševanju v zadevi podpor, menze in doma za šolsko leto 1921—22, sporočamo vsem visokošolcem, ki nameravajo študirati na ljubljanski univerzi, sledeče: a) Glede podpor je napravil odbor PDJA pri piistojnih mestih vse potrebne korake, da se to vprašauje čim prej uredi, nima pa še do danes kljub ponovnim urgencam od strani prosvetnega oddelka kakor tudi od strani odbora, nikakih točnih navodil, b) Vprašauje akademske menze po pričetku vpisovanja (najbrž 15. sept.) je popolnoma odvisno od načina podeljevanja podpor, posebno od vsote, ki bo stavljena v to svrho na razpolago, vsled česar ni mogel odbor za/zeti še nikake-ga stališča, čeravno je to vprašanje jako urgentno. — V vsakem slučaju pa se do tega dne vsled pomanjkanja sredstev ne sprejme nikogar več v men-zo, razen proti ceiemu plačilu, c) Akademski dom j j zagotovljen za ca. 120 najrevnejših in najpridnej-lih tovarišev in se bodo tovarišem, ki so se prijavili, razposlali tozadevni formularji v izpolnitev, čim se bode sporazumno z »Akademskim kolegi- i jem« rešilo vprašanje o načinu sodelovanja zastop- ' nikov dijaštva pri reševanju prošenj iu upravi. Vsa . vprašauja se bodo, kakor upamo, do pričetka šol- j skega leta rešila — vsaka bojazen je izključena —, j ker je evidentno, da bi v nasprotnem slučaju mo- j rnlo ostati znatno število slušateljev na svojih do- j movih Odbor smatra, da je s tem ugodil vsem mogočim prošnjam za informacije, vsled česar ne bode odgovarjal posameznikom na razna vprašanja, opozarja pa pouovno na pravilno izstavljene ubož-ne liste (potrditev od strani davčne oblasti itd.), kakor tudi na spričevala o uspehih v pretočenem šolskem letu. Vse prošnje glede menze in doma, ki so bile društvu do sedaj poslane, služijo odboru le
v svrbo evidence, vsled česar bodo mciali tovariši na ev. poziv vložiti predpisano prošnje z zahtevanimi dokumenti. — Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani.
—	Ukin en e »uputnic« (poštnih nakaznic) t kronski veljavi. Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojsv od 17, avgusta t. L broj 49625 razglašamo: Ker se finančno ministrstvo protivi, da so napiše znesek pr ituzemskih poštah vplačanih poštnih nakaznic (uputnic) tamo v kronski velja-
vi, odrejamo, da se dne 1. septembra t. 1. vplačila poštnih nakaznic v kronski veljavi ukinejo in da se njihova vrednost (znesek) od tega dne dalj« označa v dinarski veljavi ter da se vrši vplačilo nakaznic samo v dinarski veljavi. Razume se, da se morajo vršiti izplačila poštnih nakaznic ter njihov vpis v »Račun izplačanih poštnih nakaznic«, odnosno v dohodno knjigo poštnih nakaznic tudi samo v dinarsko-parski veljavi. — Nakaznične polite in tiskovine, ki se rabijo v nakaznični (uput-nicki) službi, pa so tiskane na kronsko-dinarsko veljavo, je uporabljati do popolne porabe a pred uporabo se morajo vse povsod označbe (tudi službene) v stolpcih itd. v kronsko-vinarski veljavi lično prečrtati oziroma razločno in lepo na dt-narsko-parsko veljavo popraviti. — Največje vgla-čilo na eno nakaznico (uputnico) je 1.000 (tisoč) dinarjev.
— Za delavnico južne železnice v Mariboru
se išče samostojen elektromonter specialist v ovijanju kotel (Ankerwickler) vseh vrst motorjev v izdelovanju tozadevnih šablon ter v stikanju (Schalten) izvežban. Samo interesenti z dolgoletno prakso pridejo v poštev. Javiti se je pri obratnem ravnateljstvu južne železnice, kjer se tudi plačilne pogoje poizve.
—	Žrtve potresa na Kitajskem. Iz Pekinga poročajo: Pri velikem potresu v pokrajini Kan-Su meseca decembra 1. 1. so pogrezajoče se gore zasule, kakor se je uradno šele zdaj dognalo, 200.000 ljudi in mnogo živine. Razdejane so vse hiše v okrožju 75 štirijaških milj.
—	Velika zrakoplovna nesreča. Nad Hullom na Angleškem je eksplodiral velik zrakoplov, ki je delal poizkušnjo vožnjo. Več tisoč ljudi je bilo priča katastrofe. Razkropili so se na vse strani, ko so v plamen odete razvaline zrakoplova padale na tla. Na kraj nesreče so odposlali več ladij za rešilno delo. Od 47 oseb, ki so bile v zrakoplovu, je ostalo šest živih, med njimi kapetan. Učinek eksplozije je bil tako silen, da so se razdrobile vse šipe hiš na bregu reke Ilumber. Vodnik zrakoplova je pokazal občudovanja vredno prisotnost duha, ker je obrnil zrakoplov proti reki, ne pa proti mestu, kjer bi bil povzročil strahovito škodo. Vodnik je bil hudo ranjen. Zrakoplov je bil na poizkušni vožnji za polet v Ameriko. Moštvo je štelo 49 mož, med njimi pet britanskih častnikov in nekaj ameriških pomorskih častnikov, ki naj bi bili vodili zrakoplov preko Atlantskega morja. Zrakoplov Z. R. 2 je bil največji zrakoplov sveta Bil je 695 čevljev dolg in je imel 300.000 kubičnih čevljev plina. S seboj je imel dovolj plina za pot 6.500 angleških milj.
—	Kdo ve kaj o Josipu Pahorju? V času eva-kuaciie Opatjegasela t. j. 23. julija 1915 je bil moj oče Josip Pahor, rojen leta 1840 v Opatjem selu na Goriškem, smrtnonevarno bolan in so ga odpeljali vojaki s sanitetnim avtomobilom ne ve se kam v ozadje. Do danes se še ni doznalo, kje je umrl in bil pokopan. Eni pripovedujejo, da so ga videli po evakuaciji v Nabrežini, drugi v Zidanem mostu itd. Komur je o pokojniku kaj znano, naj mi sporoči. S posebno prošnjo se obračam na žup-ne urade v in izven Sloveni,e, da blagovoli o ugotoviti, ali je moj poko;ni oče umrl v njih območju. Oni župni urad v čigar območju je bil ta sluča', pa prosim, naj mi blagovoli poslati mrtvaški list. Vse stroške za naznanilo povrnem takoj. — Filip Pahor, Lukovica 2 poŠta Brezovica.
Avtoniobilni proinot v Prekmurju, katerega so obljubljali in prerokovali cel| dve leti se je med Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto vendarle pričel. Avtomobil vozi popoldan po prihodu vlaka iz Lendave v Soboto in zjutraj iz Sobote v Dol. Lendavo. Upamo, da ne bodo to zopet samo poizkusne vožnje.
V Črcsnovcih so od danes do nedelje 28. t. m. velike tretjeredniške slovesnosti za celo Prekmurje. Vse velikanske priprave za te cerkvene in krščanske slavnosti vodi poleg domačega g. župnika Caeiča poslanec g. Klekl.
Ekspozituro okrajnega glavarstva v Dol. Lendavi je prevzel g. dr. Tina Čuš, vladni komisar mesta Dol. Lendave. Dosedanji namestnik okr. glavarja dr. Kandrič gre na daljši dopust.
Državni komisar veleposestva vojvode Esterhazyja je postal g. Luka Meden, bivši dobrovoljec pri zasedbi Medjimurja in Prekmurja. Prejšnjega sekvestra Simona Faleža je g. minister pravde odstavil. Agrarna reforma ga hoče v svoji stroki baje nekje namestili.
Občinske volitve v Prekmurju še vedno niso razpisane, niti niso začete nobene predpriprave. Sedanji župani, gerenti in ljudstvo je zelo oznevoljeno, <'.a se ta zadeva tako dolgo vleče. Saj pa vendar za Prekmurje tudi veljajo SHS zakoni. Ali smo res kje na otokih Fidži?
Č. g. kaplan Jožef Herold iz Dolnje Lendave je premeščen kot katehet v Szombothely. Na njegovo mesto kot II. kaplan pa pride v Dolnjo Lendavo č. g. Varga, prekmurski domačin iz Bogojine. S tem je zopet eden slovenski duhovnik v Prekmurju več. Želeti bi bilo, da bi se še ostale slovenske duhovnike, ki do sedaj službujejo v madžarskem delu szombotelj-ske škofije namestilo čimpreje v Prekmurju.
Demokratska stranka je razpisala zopet mesto političnega tajnika za Prekmurje, ki z nenadno smrtjo pok. Tone Vahtarja postalo prazno. Slišimo, da se med drugimi poteguje za to mesto tudi nekdanji notarski kandidat v Dolnji Lendavi g. Grobočnik.
UubUaitske novice.
lj Kraljeva zahvala Ljubljani. Iz Pariza je došla magistratu naslednja brzojavka; »Dr. Zarnik, županov namestnik, Ljubljana, Jugoslavija. Njeg. Veličanstvo Kralj iskreno blagodari Ljubljani na top-lom saučešču prilikom smrti Njegovcg oca i na izjavama ljubavi i vdanosti, — Mi-hajlovič, otpravnik poslova.«
lj Češki skauti, ki se vračajo od potovanja po Jugoslaviji, so včeraj dospeli v Ljubljano, kjer so prenočili.
lj Preložitev duhovnih vaj. Ker so nastale težkoče, ne bo duhovnih vaj pri oo. jezuitih od 28. avg. do 2. sept.
lj III. skup. jugoslav. lek. društva v Ljubljani. Vabim dame zdravnikov na sestanek, ki se vrši v pondeljek 29. t. m. v mestni posvetovalnici ob 5. uri popoldne. — Vera dr. Šlajmerjeva.
lj Važno za vse trgovce. Mestni magistrat poroča: Na podlagi vladne uredbe o pobijanju c-laginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 20. julija 1921, št. 159, se pozivajo vsi trgovci, da označijo takoj jasno in vidno cene vsem življenskim potrebščinam, ki se prodajajo v trgovini, na trgu ali na kakem drugem kraju. Po tej naredbi se smatra za živl,enj-ske potrebščine: vsa hrana, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, milo in tudi materijal za izdelovanje teh predmetov. Kdor ne označi cen življenjskim potrebščinam, ali jih noče izobesiti na vidnem kraju, se kaznu e z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 din.
lj Otvoritveni sestanek osobja Narodnega gledališča v Ljubljani. Na poziv gledališke uprave se je sestalo artistično in tehnično osobje dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne polnoštevilno v prostorih dramskega gledališča. Upravnik prof. Juvančič je zbrano osobje, posebno novoangažirane člane, z daljšim nagovorom pozdravil, omenil najvažnejše dogodke izza časa po-državljenja naših gledališč ter razvil natančen program za bodočo sezono. Skušnje za novi repertoar, ki je docela sestavljen in pripravljen, so se že pričele. Sezona se otvori v soboto dne 24. septembra.
lj Oklic. V dnevih od 3. do 1'i. septembra t. 1. bo otvorjen v LJubljani 1. veliki ljubljanski vzorčni semenj — prvi v Jugoslaviji. Zanimanje za la semenj je splosno in sodeč po prijavah veiiiie^a števila razstavijaicev in obiihova.cev iz vseh pokrajin nase države, iz Cehosiovaške, Nemške Av-slrije itd., se bo zbralo navedene dni v našem mestu na tisoče m tisoče tujcev. Ke glede na to, da je ta semenj v prvi vrsti za nas biovence velikega narodno-gospodarskega pomena, zavedati se mora še posebej naše mesto svoje dolžnosti, da po možnosti in radevolje gre prirediteljem na roko. Ljubljana ima sloves, da zna sprejemati s pravo slovansko gostoljubnostjo, dokazimo našim bratom z juga in severa ter arugim, ki prihajajo k nam z deorim namenom, da smo tudi vredni tega sio-cev) in si mora urad ljubljanskega velikega semnja Ker se vrše v času med 3. in 12. septembrom v l.jubijani tudi razni kongresi (jugoslovanski zdravniški kongres, kongres jugoslovanskih trgovskih visokošolcev, kongres jugoslovanskih dobrovolj-cev) iu si mora urid ljubljanskega velikega semnja začasno preskrbeti zadostno število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva ljubljanskega velikega semnja cenjene someščane, da se prigla.ie vsi oni, kateri bi za čas soninja ali tudi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali di-van) — seveda proti piačiiu. stanovanjskemu odseku bo dobro došlo vsako prenočišče tudi zasilno ali več postelj v eni sobi. Priglase sprejema stanovanjski odsek ljubljanskega velikega semnja začasno v pisarni mestnega ekspedita (Mestni trg št. 27, 111. nadstr., ali v pisarni komisarijata za tujski promet in turistiko lourist offico). Dunajska cesta št. 18. Prijave se lahko odpošljejo tudi pismeno z navedbo cene za posteljo za en večer. V Ljubljani, dne 24. avgfjsta 1921. Županov namestnik: dr. Zarnik 1. r.
lj Trgovski visokošolci se poživljalo na sestanek, ki se vrši dne 29. avgusta ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma«, radi razdelitve dela pri i. kongresu trg. visokoikolaca in pri ljub. vel. semnju. — Pripravljalni odbor kongresa.
lj Koncert ? hotelu Tivoli od danes naprej vsak večer od pol 19. do pol 23. ure. Priporoča se Vekoslav Dolničar. 8000
lj Izgred ua Kongresnem trgu V sredo zvečer sta dva močno vinjena 'anta na Kongresnem trgu oklofutala neko dekle. Zbralo se je veliko ljudi in prišel je tudi stražnik, ki je enega tania prijel, drugi je pa zbežal. Na policiji »o obsodili pijanega fanta na pet dni policijskega zapora.
lj Ponarejeni stolirski bankovci. Na Stari Vrhniki stanuje neka rodbina, kjer se zbirajo taki ljudje, kateri nakupujejo tobak iu proizvode našo tobačne režije, ki jih potem tihotapci iztilntapljajo v Italijo. Prav dobro kupčijo so napravile tri take stranke, katerim so tihotapci: deloma Slovenci, deloma Italijani, plačali za blago 1500 lir v stoiirskih bankovcih. Ko so pa ljudje v Ljubljani poskušali menjati stolirske bankovce v bankah, se je dognalo, da so bili bankovci ponarejeni, ker kroži pri nas veliko italijanskih bankovcev, naj ljudje pazijo, da ne bodo sprejemali ponarejenih italijanskih bankovcev.
lj Moka mestne aprovizacije pred sodiščem. Neki ljubljanski trgovec je kupil svojčas pri mestni aprovizaciji nekaj moke in je bil obsojen, ker je bila grašica v njej. Ravnatelj meslne aproviza-cijfc g. Ivan Trdina so je moral za to zagovarjati pred sodiščem. Razprava je ugotovila, da jo gosp. Trdina strogo in ponovno naročal mlinarjem, da morajo žito natančno čistiti. Mlinarji so aprovizaciji vrnili cele vagone odpadkov očiščenega žita. Mletje žita je g. Trdina tudi sam večkrat nadzoroval. Sodišče je g. Trdino oprostilo.
lj Nerazsvctljeni hodnik. V Vodinatski ulici je g D ... Fr. popravljal hodnik, toda ponoči popravljenega prostora ni razsvetlil. Pred sodiščem je povedal: >Sem prižgal svetilko, toda ukradena je bila. Pri nas v Vodmatu se še klobuk ne sme izgubiti, precej ti ga ukradejo. Če pustiš okno odprto, ti zle-že tat notri!« Stražnik, ki je bil o zadevi kot priča zaslišan, je povedal, da lo ni tako bulo, kakor je trdil g. Fr. D..., ki je bil obsojen na 40 K globe.
Ljubljanski veliki semenj
g Vstopnina za »Ljubljanski vciki semenj«.
vstopnina za enkratni vstop v vse razstavne pro-store »Ljubljanskega velikega semnja« bo znašala o din. Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legitimacija s sojiuskim znakom. Sejmske legitimacijo s sejmskim znakom so dobiti m 25 din pri sejmskiii zastopnikih v vseh večjih mestih kralje-vine ui pa neposredno pri Uradu ljubljanskega v©. lUiega semnja. Za polovično vožnjo po železnicah upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, n« pa tudi vstopnica za enkratni vstop. Da pri bla-gajnah na sejmišču ne bo gneče, se bo prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 dinarjev pove-rila tudi nekaterim trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Office-ju v Ljubljani, Dunajska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom.'
Industriji, obrti iu trgovini Slovcuijo! Misel, sprozeua po vaših stanovskih organizacijah, se bliža svojemu uresničenju: v dneh 8. do 12. sen* tembra 1921 se bo vršil prvi veliki semenj v Ljub-ljani. Ni treba poudarjati velikega pomena te prireditve za vso našo industrijo, trgovino in obrt. 3 veseljem ste svojčas pozdravili namero prireditve m s tem pokazali, da se polno zavedate velika njene važnosti in velike koristi, ki jo morejo do-ncšati veliki semnji našemu gospodarstvu. Poziv k razstavitvi vzorcev je našel v vaših vrstah mnogo-brojen odziv. Besedam je sledil krepak čini Sedaj pa je tudi na onih, ki jim letos še ni bila prilika di:na razstaviti na velikem semnju, da s svojim pose oin posvedočijo, da gre tu za vzajemne koristi celokupne naše industrije, obrti iu trgovine. Stanovska dolžnost vsakega industrijalca, obrtnika in tigovca je, poseliti prvi naš veliki semenj! Izpol-n,l.teY, 'e dolžnosti mu donese tudi praktične koristi. Saj je industrijalcu, obrtniku in trgovcu tudi v našem delu države treba pregleda in vpogleda, kai more nabaviti doma v Sloveniji, pa tudi v drueih delih nase države. Prilika mu bo obenem spoznati, kje smo ze na zadovoljivi stopnji, pa tudi kje treba zastaviti moči za izboljšanje obstoječega in za stvarjanje novega. Prilika pa mu bo tudi priti v osebni stik s stanovskimi tovariši iz cele države, navezati novo stike in utrditi store vezi. Jako priporočljivo je, da obrlno zadruge in trgovski gre. miji prirede skupno posete semnja. Naj bi sejmski dnevi družili v Ljubljani vse naše industriialstvo. obrtništvo in trgovstvo! Naj bo prvi veliki semenj v Ljubljani početek novemu velikemu razmahu celokupne naše industrije, obrtu in trgovine! — V Ljubljani, dne 24. avgusta 1921. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Orlovski tabor dobrepoljsko-rlbniškega okrož-ja v Vel. LaMab se vrši 8. septembra. Prosimo vse bratske odseke, ki še. niso poslali izpoinje-nih prijavnih pol, da lo store do 3. septembra, vsi oni pa, ki so nam že poslali, naj nas v morebitnih izpremeinbah tudi pravočasno obvestijo. Bratski odseki! iz vaših pisem m prijav je razvidno, s ka-ldm veseljem in navdušenjem bi prihiteli 21. t. m. v Lašče na tabor. Storite svojo dolžnost, da se štel vilo udeležencev našega težko pričakovanega tabora nc znian<5a, ampak pomnoži! Bog živi! —. Odbor.
Šentjernejsko orlovsko okrožje priredi namesto 21. avguMa tabor v Sv. Križu pri Kostanjevici v nedeljo 4. septembra. Ob tej priliki bo blagoslovljen tudi novi Katoliški dom. Orel ob hrvatskih mojah krepko napreduje in ui več daleč čas, ko si postavi gnezda tudi onstran Gorjancev. Bratje, pridite, ne strašite se truda in stroškov, navdušite narod za orlovske ideale, nasprotnikom pa pokažite, da smo močni in zmagoviti. Naš nastop v sv. Križu mora biti sijajen in v vsakem oziru brezgrajen. Bog živi!
V Starem trgu pri Losu so vrši dne 28. avgusta velik orlovski tabor. Dopoldne ob 10. uri sprejem gostov v mestu Ložu, obhod, ob 11. uri sv. maša pred cerkvijo, po sv. maši orlovski tabor Popoldne ob pol 4 uri javna telovadba. Udeleženci iz Ljubljane imajo zvezo z julranjim vlakom, ki odhaja lz Ljubljane ob 5.50, za priglašence čakajo na Rakeku vozovi, ki vozijo brezplačno. Vož-nja iz Ljubljane polovična. Zahtevajte izkaznico pri O. Z. Bog živi! — Odbor.
Duhovne vajo za Orle se vrše v škofovih zavodih od 2. do 4. septembra Udeleženci naj pri-dejo v četrtek 1. septembra zvečer. Duhovne vaja vedi g. pater dr. Rant. Radi prehrane, prenočišča in železniške vožnje je treba prijaviti O. Z.
Zdravstvo.
Griža in trebušni legar r ljubljanski okolici.
Ti dve bolezni, ki se vsako leto točno v časa hude vročine pojavljate v mestu Ljubljani in v širšem obsegu v nje okolice, so dale povod dr. P. Janežiču, da je iz medicinskega stališča opozoril javnost in pn občinstvo, kako da se ima zadržati, meni pa naj se dovoli podati nekaj tehničnih pripomb.
Vobče je znano, da je griia nalezljiva z je-lom in dotikom, tako tudi legar posledica slabo pitne vodo; ena kot druga pa prenesljiva po od. padkih oziroma po muhah in mrčesih.
Komur sla naši sosedni lepi vasici, pred-| mest ji mesla Ljubljano v pogledu sta\b tn vodnih ; razmer znani, ne ho dvomil, da sta kakor nalašč ustvarjene za gnezdo zgoraj imenovanih ljudstvo i uničujočih bolezni. 2,e terenske razmere same, nizka loga, ilovnasli svet, plitvi odvajalni jarki, stanje greznic in v obližju istih ležeči vodnjaki, ! končno tudi lena Gradaščica, so sami na sebi po-j vod, da so ugnezdi kal bolezni in tudi vzrok, da so isla širi po vsi okolici. Iz jarkov, v katere se stekajo odpadne vode, ne samo terenske, ampak tudi one. iz posameznih groznic in gnojišč, se steka voda pod zemljo v vodnjake, ki so za naše someščane viri pitne vodo. Crdež bi moral biti, da bi se kal bolc7Jii ne razširila in po ljudeh, k' prihajajo po opravkih in na delo v Ljubljano, ne zanesla. Prvo torej, knr je storiti, da se vsaj delno odpomore in omeji to leto za letom nastopajočo grozoto bolezni, je, da se razširi omrežje mestnega vodovoda na Vič in v Rožno dolino, saj se bo s tem, kakor svoj čas v mestu Ljubljani, dosegel dob^r uspeh in v marsičem obranilo življenje in zdravje v dobrobit vseh stanovnikov. Ljubljana pn. ki ie vsled teh sanitarnih razmer itak sama ogrožena, naj skrbi za to, da se. to čim preje zgodi, denarne žrtvo v takem skičaju pač ne morejo delati nikakih ovir. To bi bil tehnični del higioničnih vprašanj, ki bi bil nujno rešitve potreben.	4 Jnž. F. Z.
5
BORZA.
Zcgrcb, 25. avgusta. (Izv.) Devize: PeSfa 46.50, Berlin 200.50—210, Italija 759—761, London 664, Ncw York 178—179, Pariz 1390, Praga 213.25 —213.75, Dunaj 1690—1705, Zurich 3052, Napoleoni 627—629^ Valute Lira 753—755, dokr 176— 176.50, čsi. K 211, n. a. K 18.75, carski rublji 31.
Dana), 25. avgusta. (Izv.) Devize: Peila 370, Berlin 1245, Italija 4425, London 3850. New York 1C51, Pariz 8175, Praga 1252, Ziirich 177730, Buka-
Btfin r4A
■n"	r
SrOVENČC, 'dne 26" avgusta 19Žf.
Sfev.
reit 1265, Zagreb 581, Varšava 4075. Valute; ogr. K 272 Mk 1245, Lira 4400, lunt. str. 3825, dolar d041. fr. frank 81510, čsl. K 1250, Sv. frank 17700, tei 1260, dinarji 2315 .poljske marke 40.
Cnrih, 25 .avgusta. Device: Pešta 152.50, Berlin 695, Italijo 2505, London 2175, New York 590, Pariz 4570. Praga 702.50, Dunaj 0.67, Bukarešt 712.50, Zagreb 325, Varšava 0.22. — Valute: n. a. K 0.58.
H Petrolej na Balkanu, i/, .laniue poročajo, da ko poizkusi vrtanja /a petrolejskirai vrelci rodili 'dobre uspehe. V okoli-i Dragoce so odkrili 18 vrel-Vov, katerih olje se da primerjati z najboljšim pro-Vtuktom h okolice mesta Pakti. Iz Kavkazije ravnokar tudi prihajajo poročila, da je v tamošnjem pe-
Ja ilviinrmno obiavo v ednu se računa 16 kron.)
ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pri?tou Filip, »Hotel Malic«.
BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3
ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: GraL\ec Franjo, Miklošičeva c. 6.
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remiiiar & Smcrkol, Flor. ul. 13.
trolejskem revirju izbruhnil ogenj, ki ga ne morejo pogasiti in ki bo napravil tem večjo škodo, ker primanjkuje tudi premoga in drv za kurjavo, ter bodo radi tega ljudje trpeli veliko mraza v bližajoči se zimi.
g Nezaposlenost na švicarskem je še vedno velika. Švica trpi vsled stičnih razmer kot Združene države, v obeh je izvoz silno otežkočen vsled visokega stanja valute. Vendar je v drugi polovici julija število nezaposlenih nekoliko padlo. Začetkom maja, ko je bila kriza najbolj akutna, je bilo na Švicarskem popolnoma ali pa deloma nezaposlenih toO.OOO oseb, katero število se je do konca julija zmanjšalo za 14 odslot. Za švicarsko čokolado danes izven dežele kljub izborni kvaliteti tako-
Prmoroi
rekoč ni dobiti trga, v tovarnah za svilo je bilo izmed 13.738 moči le 2834 popolnoma zaposlenih, po tkalnicah in predilnicah drugih branž kakor tudi v kovinski in strojni industriji ter v urarski obrti ,je istotako nezaposlenost še vedno zelo velika. Švica elektrizira med drugimi železnicami tudi St. (lotthardsko črto. Ker je pa cena premoga v zadnjem času zelo padla, so nekatera dela te vrste ustavili, ker stroški za elektriziranje železnic in nabavo električnih lokomotiv preveč naraščajo in jo obratovanje s premogom dosti cenejše.
g Luka v (.danskem inn zelo živahen promet. Dočim je n. pr. 1. 1913. dospelo tjakaj 1434 ladij (-116.750 ton) in je luko zapustilo 1515 ladij (•Hil.033 ton), je že v prvih (i mesecih t. 1. prispeto
tjakaj 1231 ladij (799.023 tou) dočim je v istem času mesto zapustilo 1201 ladij (765.326 ton). Iz tega je razvidno, da je promet že v prvih B mesecih t. 1. bil večji kol celo leto 1913, ker je touaža v gdansko luko prihajajočih ladij mno^o večja, kajti mesto ob novih razmerah v veliko večji meri peča s svetovno trgovino. -Mesto je bilo izza prve delitve Poljske v 1. 1772. odrezano od svojega naravnega zaledja, ki je je zopet zpdobilo v ver-sajskem miru, ter se bo vsled lega še veliko bolj razvilo, ko se gospodarske razmere v Poljski nekoliko ustalijo. Pri Trstu in Reki pa opažamo ravno nasprotni proces. Kolika škoda je res, da so nam kruti diplomatje v Parizu ugrabili ti dve naravni luki slovenskega ozemlja!
se sledeče domače tvrdke:
IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny( Opekarska cesta 26.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA. DELAVNICA za pisalne stroje.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
PISALNI STROJI.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
PARNA PEKARIJA Jean Schreya nasl, Jakob Kavčič, Gradišče štev, 5.
RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
SPEDICIJSKA PODJETJA Uber F* & A., Šelenburgova ulica
4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9,
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12.
TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10.
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L, Mestni trg 15.
URARSKA POPRA VILNA~DE-LAVNICA.
Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10, (Ceno in točno)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
(Za dvakratno obiavo v tednu se računa 16 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri slati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 2f,
ZALOGA CEMENTA IN CEM.
IZDELKOVs Cihlar Jos., Dunajska c. 67.
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesfa 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva oL 7,
Poštni ček. rač. St. 11.323. Telefon štev. 54.
slova
Martin 4rg štev. 8.
sr, z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hrsnilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanskem letu: 128,000.000 kron.
Trgovski krediti pod najusodnejšimi pogoji.
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Wolfova ulica šl.1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
2
čistih brez odbitka. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznice In akreditiva na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostna papirjo ln na blago, leZeSe v javnih skladiščih. Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron.
Zavod Je neposredno pod državnim nadzorstvom.
Uit? A v Žirovnici, v dobrem stanu, z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelenjavo, sadnim vrtom in dve njivi, .se proda. "^L — Karol Ncuman, klepar. Jesenice.	3003
Iščem viničarja
6ženjenega, srednje starosti, z dobrimi priporočili, za vinograd v Letovaniču, blizu Siska. — Rac/ko Kraker, trgovec, Si-eek, Hrvatsko.	3004
Suhe gobe, laneno seme
in druge deželne pridelke plača najbolje Sever & komp., Ljubljana, \Vol-fova ulica 12.	2985
Proda se popolnoma nova, nerabljena
ekscenter - preša štev. 3
z matricami vred za ključavničarje. —
Prm°afoarabUuodi motorno kolo
- Naslov kupcev sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 3005.
Ma dolnisha tilasalna v Ljubljani
Je preselila svoj zdravniški ambulatorij, bolniški io priglasili
oddelek v
Gradišče štev. 2.
Vsi bolniki iz Ljubljane in sodnega okraja ljubljanskega se naj prijavljajo v tem poslopju.
Tam se sprejemajo tudi priglasi in odglasi zavarovancev iz Ljubljane in sodnega okraja ljubljanskega.
Uradne in ordinacifske ure od 8. do 14.

80 f£
OGLAS.
Nakup 60 vagonov
krušne pšenicne moke
ali 75 vagonov
pšenice
po 10 ton.
10. septembra tega leta ob 11 uri dopoldne vršila se bo v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena ofertalna licitacija za nakup označene količine moke ali pšenice.
Ponudbe se sprejemajo za moko in pšenico tudi na manjše količine.
Predaja po odobrenju v treh jednakih obrokih v septembru, oktobru in novembru franko intendantsko slagalište Ljubljana, Maribor in Celje po razporedu Dravske divizijske oblasti.
Predaja manjših količin v mesecu septembru. Predaja je tudi lahko franko kaka druga železniška postaja.
Dajo se vojni tovorni listi za uporabo.
Kaucija 10 katero je treba položiti pri podpisani Komandi ali pri najbližji vojaški Komandi, katera ima blagajno. Uslove se lahko vidi pri podpisanoj Komandi. Interesenti naj prineso osebno ali pošljejo po pošti pismeno. zapečatene ponudbe, kolekovane z 10 dinarji in označbo na kuverti, da je ponudba.
Komanda lHracshe dioizllske oblasti E. brni 12.39!.
Lepa steklena stena
s posebnimi
vrati se proda. — Naslov v upravništvu lista pod štev. 3002.
Sejalni stroj,
najnovejši model, 19 vrst, se po ceni proda. — Naslov pove uprava lista pod štev. 2994.
Jftirna iražba
ca 2400 kg
martdeijev
se vrši v soboto, 27. t m. ob 10. url dop. v skladišču »Balkan«, Dunajska cesta 33.
Otroški voziček
lep nov za 1GC0 K proda S. Erman, St. Vid nad Ljubljano 4.
kraste, liSaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 15 kron pri TRNKOCi, lekarna Mubljana, Slovenija.
SPEDICiJSKA TVRDKA
V
na EASiEKU
izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje.
I	Charles Princ
$	Manufaktura. %
^	Zaloga: Turjaški trg 1
^	Telefon St. 572. i
%	Tvrdka zastopana v paviljonu H št. 267 ,
5	na Ljubljanskem velesejmu.
Oglas.
P 31/18/166
Pri okrajnem sodišču Brdo se bo vršila dne 24. septembra 1621 ob pol 10. uri soba 5,
zakupovanje na javni dražbi:
1.	gostilne obstoječe iz veže, velike gostilniške sobe, kuhinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnice dveh sob za stanovanje v I. nadstropju, vrt za zelenjavo z utico in soporaba hleva, dvorišča in vodnjaka z vsem gostilniškim inventarjem,
2.	prodajalne obstoječe iz prodajalnice, skladišča. 3 lop, kozolca, podstrešja s soporabo dvorišča, podstrešja in vodnjaka in prodajalniškega inventarja.
Zakupna doba 2. let počenši s 1.1. 1922.
Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek L dne 8. avgusta 1921.

Loslni razstavni paviljon m ijuDljonsKem velikem sejmu od 3. do 12. septembra 1921.
r-jfTTi" i}1
Telefon št. 1-67 (Ljubljana).
Brzojavi: Papirnica Vevče
icane i
p
t, t centrala: Papirnica v Vevčah, pošla: D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja juž. žel.: Zalog.
Papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja:
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, korton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-nieliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnikc (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir.
i JJ^f'"" Mi I ^fMIMMfBMMP^fa. II i i	"•"Tf I |(	—
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Stritarjeva ulica št. 2.
Delniška glavnica K 50,000.000. II Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče Rezerve K 45,000.000. || posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Čekovni račnn številka 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Teleion štev. 261 in 413.