Posamezna Številka 10 vinarjev.
štev. 121
V Ljohljaol. V Ml), 2. Hi 1917.
Leto EV.
a® Velja po pofiti: 9
u oelo lato oipra) .. K 26'— M eo meaee „ .. „ 2-20 ia Nemčijo oeloletno. „ 2B-— «» ostalo Inoremilfo . „ 85*—
V	L|obl|anl oa domi
Za eelo leto napre].. K 2V— aa eo meseo „ .. K 2»—
V	ipratrt trtlanan neučno „ 1-80
E=a Sobotna izdajat s
Se oelo leto.....E
■a Nemčijo oeloletno. „ 9'— •o oatalo iDotemilTo. a 12 —
	) '
1	
'7 'M'	
	
:ff	
	
	
Inseratlc
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) aa enkrat .... po 30 v ia dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
'—-.— Poslano: •■ ■ ■ ■■■ Enostolpna petitvrsta po 80 v
Izhaja vsak dan iivzemši nedelje ln praznike ob 5, nrl pop.
Bedna letna priloga vozni rad.
BV Orednlfitvo |e v Kopitarjevi nllol Mat. 8/I1L Rokopisi ie ae Trajajo; nefranlr Irana pisma ae ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ea
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 0. - Račon poštne hranllnioe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horo. št. 7563. - UpravpfšUega telefona št. 1C8.
Presioloi govor..
Predvčerajšnjim je cesar slovesno pozdravil državni zbor s prestolnim govorom.
Pri tem slovesnem državnopravnem činu treba razločevati osebni moment od stvarnega,
V	osebnem oziru pomenja predvčerajšnji dan pravi in pravcati triumf našega mladega vladarja. Od zastopnikov vseh narodov je bil cesar Karel pozdravljen z ovacijami, kakršnih celo cesarski dvor na Dunaju tekom stoletij ni mnogo videl. Cesar Karel si je v par mesecih svojega vladanja priboril srca, to stoji in to je prišlo predvčerajšnjem do sijajnega izraza. In to nas prisrčno veseli, ker smo prepričani mo-narhisti in želimo iz dna srca, da vlada med cesarjem in kraljem ter narodi naj-prisrčneje, najintimneje razmerje, ki je sploh mogoče — v srečo državi in narodom!
V	stvarnem oziru pa je prestolni govor ali bolje rečeno, meritorno vsebino prestolnega govora, presojati kot izjavo aktualne vlade. Z drugimi besedami: meritorni del prestolnega govora je v slovesni državnopravni obliki razglašen program grofa Clam Martinica. Kot tak je podvržen kritiki, kakor vsak vladni program. Vso odgovornost za meritorni del prestolnega govora nosi vlada in samo vlada.
Nobenega dvoma pa biti ne more, da bo ta prestolni govor našel zlasti kritike in celo ostre kritike v bližajočih se parlamentarnih debatah.
Kdor zna iz kompleksnih izvajanj vlade izluščiti zrno, izprevidi takoj, da se prvotni program Clam Martinica ni prav nič izpremenil in da isti razumeva Avstrijo tako, kakor jo hočejo razumevati nemški nacijonalci: kot edinstveno državo z edinstvenim nemškim krojem. Dostavek, da se »da tudi prostor svobodnemu narodnemu in kulturnemu razvoju enakopravnih narodov«, je v svoji splošnosti brez vrednosti, ker ga je vlada očividno le dodala v neko tolažbo Slovanom in tako-rekoč v razbremenitev svoje lastne vesti — ko se sicer tako precizno postavlja na stališče, ki je enkrat za vselej odklanjajo vsaj vsi Jugoslovani in vsi Čehi.
Hudo je, da je Clam M a r t i n i c cesarju odsvetoval, položiti sedaj obljubo na ustavo. To nam pove precizno prestolni govor. To mora izzvati najslabši in naravnost mučni vtis. Tega sveta bi Clam Martinic nikdar ne bil smel cesarju datil Sklicevanje na državno-osnovni zakon, ki pravi, da ima odločitev o miru (kakor o vojski) ccsar sam, je docela neumestno; kajti, to, kar stoji v državnem osnovnem zakonu, vendar ne izgubi veljavnosti, če cesar slovesno obljubi, da bo državne osnovne zakone natančno držal. Nasprotno: Državno osnovni zakoni po tej slovesni obljubi le še pridobe na veljavi in pomenu. In: kaj pa na Ogrskem? Tudi po ogrski ustavi je kralj, ki je obenem naš cesar, neomejen gospodar čez vojno in mir. In vendar je cesar, kot ogrski kralj, slovesno prisegel na ogrsko ustavo! Čemu bi tedaj ne storil obljube tudi na našo ustavo, ko bo vendar sklepal mir za celo monarhijo, tedaj ne samo za Avstrijo, temveč tudi za Ogrsko, Hrvatsko in Bosno?
Clam Martinic je svojemu vladarju izredno slabo svetoval. Odložitev obljube na ustavo mora vidno slabo učinkovati na celo javnost v Avstriji, pa tudi v inozemstvu.
Ko vidimo, da je glede sklepanja miru cesar sam gospodar po jasnem določilu naše ustave, je jasno, da ozir na bodoči mir ne utemeljuje odložitve obljube in da je tedaj Clam Martinic moral imeti druge vzroke za svoj nasvet. In ti vzroki prihajajo na dan v neposredno sledečem odstavku, ki omenja odcepitev Galicije in preustroj (»Ausgestaltung«) ustavno- in upravno-pravnih temeljev vsega javnega življenja, tako v državi kakor v pojedinih kraljestvih in deželah, osobito na Češkem. To nam pove vse! Grof C i a m Martinic hoče očividno y bližnji pri-
hodnosti cesarju nasvetovati ustavne iz-premembe v državi in v deželah ,ob času, ko cesar še ni položil obljube na ustavo. V tem pa tiči velikanska nevarnost! Oktroji, ki so se nedavno pokopavali, nam stopajo zopet pred oči — Clam Martinic je ostal nepoboljšljiv ... To, o čemur si do-mišljuje, da je za Avstrijo potrebno, kar zahtevajo nemški nacijonalci, to hoče na vsak način speljati, ne meneč se za vse posledice. V tem pa tiči ogromna nevarnost ravno za Avstrijo — ki je v resnici vsa druga in ima vse druge potrebe, kot si jih predstavlja češko-nemški fevdalec, ki je danes ministrski predsednik Avstrije. Ob času, ko je treba narode z j e d i n i t i in ko so se dejanski zjedinili v skrbi in boju za skupni obstanek — jih Clam Martinic razdvaja, ker meče mednje vprašanja, ki morajo vznemirjati in razburjati duhove, vzbujati nezaupanje in izzivati narodnostni boj do skrajnosti.
Avstrija, ki je ideal grofa Clam
Martinica leži v srečno premagani preteklosti: to je bila Avstrija nesrečnih državnikov kakor Beust, Herbst, Plener, Auersperg e tutti quanti. Potrebe današnjega časa pa so vse druge. Avstrija mora biti trdna zveza svobodnih in zadovoljnih narodov pod habsburško-lorenskim ž e z 1 o m. To je zahteva časa, to je neobhodna potreba, tu je neobhodno potrebna velika in mogočna Avstrija! Clam Martinicova Avstrija pa — če bi se mu posrečilo realizirati njegove naklepe — bi bila slabotna, ker bi v njej živeli nezadovoljni narodi. Clam Martinicova roka se je že enkrat ustavila, ko je hotela udariti — upati smemo, da vdrugič no bo imel več sreče in da bo triumfiral pravi, resnični interes celokupnosti, ki se danes imenuje »Avstro-Ogrska monarhija« in bo jutri celokupnost zadovoljnih, svobodnih, svojemu vladarju in skupnosti iz dna srca udanih narodov. —
Triietas
Italijani so upali, da bo naše poveljstvo vsled njih naskokov v prostoru od Gorice do Tolmina to črto ojačilo s topovi in s pehoto z južnejše črte. Devet dni so tako naskakovali, ne da bi bili kaj dosegli. Medtem so pa končali svoje priprave, da izvedejo svoj glavni sunek na Krasu. Ob dve-letnici vojske so pričeli napadati na Krasu. Za Trst jim je šlo. Že prej so obstreljevali Grmado, nato so nekaj časa mirovali, a kmalu so pričeli njih topovi z vso silo gro-meti. Sovražnik se je zelo varal, če je mislil, da nas dobi nepripravljene. Naši poveljniki so namreč že prej pričakovali, da bo Italijan naskočil. Boroevič se je bil dobro pripravil, da sprejme Italijane tako, kakor taki nepovabljeni gostje zaslužijo. Ko so pričeli grometi laški lopovi, so jim odgovarjali mogočno in z vso silo naši top-ničarji. Bili so se ponoči, a moderne vojne iznajdbe; žarometi, rakete itd. so izpreme-nile noč na Krasu v svitel dan. Bojišče je bilo odeto v dim in v paro; liki hiše visoki stebri prahu in zemlje so se dvigali kvišku. Po skoraj dvanajsturni najstrašnejši bitki s topovi je sovražnik odrezal hipno ogenj. Najbrže so nameravali Italijani napasti s pehoto, a naši topovi so jih tako razbili, da niso mogli priti naprej. In topovi so tulili dalje svojo strašno pesem. Žarišče bitke je bilo v bojnem odseku Hudilog—Kostanjevica, a tudi drugod na Krasu so se bili, da sive kraške čeri, ki jih je tekom tisočletij kdo ve kolikokrat rdečila kri sinov rodov, ki jih ni več in ki so še, take groze še niso doživele. Celo leto se že zaletavajo Italijani v te naše pečine, a prebili niso. Branijo jih naši žilavi junaki proti ljudem vseh laških pokrajin od Beneške gori do Sicilije doli.
Zanimivo je, kar pripovedujejo italijanski ujetniki. Angleži so gonili Italijane na naskok. Angleški topovi so tudi streljali na našem Krasu. In italijanski ujetniki pripovedujejo: O, hudo je bilo, hudo, ko smo morali naskakovati. Plezati smo morali čez kupe naših mrličev, ki so jih usmrtile vaše avstrijske in tudi naše italijanske kroglje. Vaši topovi so sipali ogenj na nas, ko smo napredovali, in naši topničarji so tudi streljali na nas, da bi se ne bili umaknili pred vami. To ni bila več vojska, marveč to je že navadna morija. Ne samo navadni italijanski vojaki, tudi ujeti italijanski častniki se norčujejo iz Cadorne, češ, zdaj pa ima Trst, kadar hoče, ga pa vidi skozi daljnogled.
Za italijanskimi črtami se vidi, kako se dvigajo ognjeni stebri v zrak. Naši topovi namreč daleč streljajo in zažigajo italijanske tabore: lope in skladišča streliva.
Naša pehota nastopa tako krepko v teh strašnih bitkah na goriški zemlji, kakor da se bije šele tri dni in ne že cela tri leta. In v tej grozni vročini, brez spanja, brez počitka, brez redne prehrane ,,,
Velikopotezni prodiralni poskus se to-pot ni omejil samo na pridobitev cest v Trst, marveč je bil najprej naperjen proti Ljubijani, potem vendar zopet na Trst in končno proti obema operacijskima ciljema hkrati. V taktičnem oziru je razvidno, da se italijanska pehota noče več omejevati na frontalni napad, marveč da skuša tega. združiti z istočasnimi krilnimi napadi. Seveda je to šele potem mogoče, če je sovražna fronta na eni točki vtisnjena. To pa brez frontalnega napada ni mogoče. Šele če se ta deloma posreči, se lahko proti desni ali levi prične krilni napad. Če ima ta trajen uspeh, lahko konča z razbitjem sovražne fronte. To se oa Italijanom doslej še ni posrečilo.
...
Naravnost neizčrpljivi človeški valovi so se neprestano valili proti našim postojankam. Zdi se, da italijansko vojno vodstvo stavi vse na eno karto in pošilja vse svoje znatne rezerve v ogenj. Več armad, kojih razbite divizije in razstreljene polke so vedno nanovo izpopolnjevali, stoji v boju za odločitev. Mogočne konjeniške množice so za napadalnimi četami pripravljene, da bi po povzročenem predoru naš umik izpremenile v beg. Take prilike ne bodo dobili. Številne letalske skupine, med njimi tudi angleški in francoski zavezniki, delujejo v zraku. In celo vojne ladje in no-vovrstne plavajoče baterije so audelovale. Zelo so učinkovale sovražne ba?«f'je predvsem od izliva Zclobe sem, ter na fronto in ozadje. Cesta od Štivana do Sesljana, posebno košček ob strmem obrežju med Devinom in Scsijanom, eden najlepših delov primorske rivijere, je bila vsa v ognju. Pobočja kraških hribov, katera so leta sem z velikanskim trudom in največjimi stroški pogozdovali, obstreljujejo Italijani z zažigalnimi granatami.
Število od sovražnika izstreljenih granat, plinovih granat, šrapnelov znaša milijone. Skupnega števila posameznih napadov sleoro ni mogoče podati. Na posameznih mestih so Italijani do 30kral napadli. • » *
Cadornova deseta ofenziva se je kljub I angleško-francoski podpori z materijatom j in vojaško modrostjo prav tako razvila ka- | kor prvih devet. Brezprimcrno žrtvovanje ljudi jc povzročilo, da enotnost napadov z množicami, skupnost sunkov ni mogla preveč dolgo trajati.
Če bi bilo v očigled sporočenih silnih delnih sunkov sovražnika prezgodaj govoriti že o koncu bitke, se vendar na znaten strategični uspeh sovražnika ne more več misliti in brez tega se bo tudi boj končal z brezkoristnim prelivanjem krvi naših sovražnikov.
Za dolgo časa jc potem sovražnik oslabljen, med tem ko naša soška straža stoji tu neomajljiva, polna zaupanja v zmago in pripravljena za naskok — in to lah-v ko odgovornim .voditeljem na Kvirinalu —
v spominu na silni sunek lani — napravlja težke skrbi.
* * *
V Italiji upajo, da bodo vzhodni zavezniki pričeli z ofenzivo, čeprav zahodni zavezniki, kakor se zdi, nič več ne računajo s to eventualnostjo. Zato je poneha-vanje bojev ob Soči le potreben oddih, po katerem se bo italijanska armada z novo si) o vrgla na našo oepredorno fronto. Velikopotezne naprave zadnje ofenzive in odločnost v izpeljavi te ofenzive to \ : -'.nko potrjujejo.
• * *
Vse zastonj. Kakor zid stoji naša soška armada in uspešno odbija velikanski naval. Naši junaki si pod slavnim vodstvom generalnega polkovnika Boroeviča pridobivajo večno slavo. Priznati je pa tucli treba zaničevanje smrti in junaštvo pri sovražniku. Vojaško je vreden in resen nasprotnik. kar naj se ugotovi v njegovo in našo
Dol za Sv. Goro.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Piše B. S.
Soška fronta, 29. maja 1917.
Še bobne topovi in se trese zrak in zemlja pod topovskim ognjem, kakršnega krasko skalovje do današnjih dni ni slišalo. Devet krvavih bitk je že bila hrabra soška armada. Vse si je edino v tem, da še v tej svetovni vojtki ni bilo enake bitke. Celo poletje su se priprav!lali v verolomni Italiji na to ofenzivo, o.l kalen: so vojskovodje, časopisi in cela javnost pričakovali najlepših uspehov. Vlak za vlakom je vozil stre-ljivo, voino orocljf, pripomočke in vojaštvo proli temu delu fronte Najboljše, najzanesljivejše polke in častnike so postavili na soško fronto, Oa, celo zavezniške armade je laško vojno vodstvo povabilo k sodelovanju, zagotavljajoč ;,m uspehe in prido-* bitve.
Osemnajst dni naskakuje zahrbtni sovražnik naše postojanke, osemnajst dni pretresa zrak strahovito gromenje topov ii vseh kalibrov, gosta megla dima pokriva soško dolino in hribe, izza kojih zamoreŠ opazovati eksplozije granat in bliskanja svetilnih raket Osemnajst dni že pokriva stoiine in tisoče mrtvih trupel naskako-valccv hrib Sv. Gore, Sv, Gabrijela, Kuk itd., a vse to za neznaten uspeh. — Laška armada, rti jc nameravala a to ofenzivo poplaviti našo zemljo, ic ni pomaknila od prvega dne ofenzive do danes ne za en kilometer na nobeni I očki •
Kdor jc pred 12. majnikom opazoval hribe, na katerih se cdigiava sedanja krvava t 'tka, se rti mogel dovolj načuditi naravni krasoii tej zeleni odeji, s katero je Stvarnik ogrnil te pus>!e pečine. V dolinah pod glavnim, vojnim przoriščem je zelenela trava in žito ter lastlim« v bujni rasti, katerega je vsad'!o na višje povelje naše vojaštvo v prostem času. Po hribovju je bdo drevje in grmovje odeto v lepo zeleno in cvetočo pomladansko obleko. — Danes, po osemnajstih dneh bilke, so ti hribi ispre«. menili zeleno barvo ler se ovili v žaluiočo obleko. Vse barve, rumena, črnorjava, siva itd. kot znak eksplozije raznih granat opa* ziš na prej zelenem pogorju Dolina ter skrbno obdelovani kosi zemlje kažejo grozne luknje in prepade, koje so povzročile granate najtežjih kalibrov. V nekate-i rih dneh misli človek, da je peklo odprto, da bruha vse svoje sile na to skalovje irt popolno;,-u nemogoče se zdi opazovalcu, da bi v tem gromenju, v gostem dimu in smradu zamogli vzdržati branitelji domovine. Na razslreljenem torišču stoje trdno in nepremično neustrašene čete hrabre soške armade. Z nadčloveškim naporom odbijajo vse napade dednega sovražnika Avstrije. Ponosni so naši vojskovodje na svoje podrejene čete in generalni polkovnik' Boroevič lahko mirno zre v nadaljni potek soških bojev, dokler taki junaki branijo pohlepnemu Italijanu vhod do Trsta, njega obljubljeno deželo.
Kakor vsikdar stoji tudi sedaj pešpolk' trdno in nepremakljivo na svojem mu od-kazanem mestu. Ako bi skale svetogorske zamogle govoriti, bi marsikateri junaški čin, o kojem širša kakor tudi ožja javnost ničesar ni izvedela in za katerim ae ia g,
padcem junaka zagrnila zaveta, priiel na
svetlo.
Nikakor ne smemo in ne moremo podcenjevati junaštva in hrabrosti sovražnika, kateri v najhujšem topovskem ognju napada naše postojanke, ne glede na grozne izgube, a s tem je tudi tem večja slava in zasluga našim vojakom odkazana, ki so, vsak še tako trdovraten in mogočen napad odbili.
Posebno se je dozdaj odlikoval v tej bitki maršbataljon nekega polka, kojega 4. kompanija je dne 19. t. m. popoldne na popolnoma nepokritem torišču hrabro odbila napad in sunek sovražnika, prodirajo-
čega prek naših črt pri točki.....Kom-
panijo je vodil neustrašen poročnik Mičič in že dozdaj štirikrat odlikovani narednik Jelenko, kojega je polkovno poveljstvo za izvanredno junaštvo tem povodom takoj povišalo za štabnega narednika. Tudi ostalo moštvo je predlagano v odlikovanje. Polku kakor tudi kompaniji je tem povodom došla najvišja hvala in priznanje.
Da se sovražnik posebno važnih postojank na Sv. Gori ne polasti, na koje z vso besnostjo vsak dan navali nepregledno četo vojaštva in kamor se skoraj vedno pririje do vrhunca, a je vsikdar vržen z ogromnimi izgubami nazaj v svoje postojanke, gre posebno zahvala zopet našim fantom, osobito onim poljskega bataljona, koji pod spretnim in izkušenim vodstvom svojega poveljnika majorja Workota, nadalje stotnijskih poveljnikov stotnika Babo-čeka, nadporočnika Tribnika in Taraba branijo vsako ped zemlje in zadajajo sovražniku hude in občutne izgube.
0 junaških činih posameznikov, n. pr. poročnika Bočeka in narednika Vrečerja od 10. stotnije, ki sta v najhujšem topniškem ognju s posebno spretnostjo ujela z par možmi celo sovražno poljsko stražo, nadalje o junaštvu in hladnokrvnosti računskih podčastnikov, kuharjev itd., ki v teku ofenzive v najhujšem bobnajočem ognju po skrajno ogroženem dovozu priva-žajo hrano in doprinašajo službena poročila, med kojimi se je dosedaj posebno odlikoval računski podčastnik Vizjak, pom. računski podčastnik desetnik Petrak in poddesetnik Brezovnik, hočem prihodnjič še obširneje poročati.
Za danes kratko: Vsak vojak soške fronte je junak v pravem pomenu besede!
S Kanalskega.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
V maju.
Leta 1915. sem vprašal dostojanstvenika: Kdaj bo konec z Lahom? — Septembra, oktobra, je dejal. Zdaj je 2 leti od tega, pa smo še na istem mestu. 12. t. m., kot je znano, je začel Lah z novim napadom. In ravno ta dan sem bil slučajno skoro ves dan v Avčah, to je pri prvih hišah. Prišedši do spodnjega Avščeka, sem opazil ostanke granat. Pri Šuligojevem mlinu pa mi udari v nos zoprno kisli duh, v grlu me jame skeleti in v očeh ščemeti. Kaj, če je to ostanek zadušljivega plina? Bil sem že pozabil na to, pa mi dejo: Umrje se šele po šestih urah. — Skelelo me je še nekoliko in včasih sem pogledal na uro.
V Avčah je bilo ta dan peklo. Od pol štirih do polnoči in čez ni bilo miru. Bilo je grozno ogljušljivo treskanje: zdaj na vas, zdaj na zakope, pa v senožeti, gozde in sploh na vse strani. Najbolj mi je pri tem ugajalo, da je stanovitno treskal na Kova-čičevo senožet, misleč da zadene vojake, a niti ena ni zadela namišljenega cilja, vse so šle mimo. Šele zvečer v mraku in plohi se je moglo prav v razdrto vas; a tudi tu se je vsipalo kamenje po strehah od višje padlih izstrelkov.
Večkrat se ti niso razpočili. »Da bi nikdar več noben laški lonec ne počil!« ; je dejal mož. Tako se menda lahko prosi. Saj govori moralka — so prosili — da mora vojak v zrak streljati, če ve, da je njegova vojska krivična. In laška je prav gotova najbolj krivična!
Ubil je Lah nekemu kmetu 5 goved. Izmed civilistov 201etno pridno deklico, ki je plela za hišo; cerkvenikovega hlapca, ki je šel po seno, in materi v kleti otroka v naročju, dočim se njej ni nič zgodilo. Pač pa jc bilo mnogo drugih v kleti ranjenih, enemu se je omračil um.
Ker tudi naslednja dva dneva ni bilo nič boljše, so se morali ljudje umakniti iz vasi, od mlinov, v višje ležečih vaseh pa tudi v gozde. Po enem tednu so se pa vrnili nekateri Avčani nazaj v Avšček. V vas ne puste še.
Sovražnik je streljal tudi na vrh Avč, Lokovec, Čepovan do Trebuše. Na Banj-šicah je ubilo 75letnega cerkvenika, več nesreč je bilo v Batah in Ravnih; ubilo je v Kalu 1 vojaka; v Čepovanu so baje razsule bombe 5 hiš,, dočim je metal sovražnik druge brez škode. Tri dni ni bilo dobiti pošte, ki se zdaj donaša, ne da bi stranke morale plačevati potovko. Posebno pošte za Avče, banjsko - kalsko - lomsko planoto pa niso dovolili.
Na Banj se je videlo goreči zrakoplov. Kmet eravi; Čemu streljajo zadaj in zgoraj;
spredaj bi morali, pa bi trčila skupaj strel in zrakoplov.
Pa tudi naši zdaj ne prizanašajo več nasproti ležeči vasi R. Mora biti torej precej porušena. Prej se je čulo sem črez žaba vi ji vo: Rumunija je z nami; zdaj pa se čuje tudi javkanje.
Morala, pravijo, da ni povsod zadovoljiva. Če se kaj reče, pa pravijo, da se kaže na osebo. Ne! je odgovoril naš. Zoper pokvarjenost se govori!
Spomladi je manjkalo sena. Nekateri so brali rojo, staro travo po gozdih. Drug je plačal za seno nezaslišano ceno: 50 K za 100 kg.
Če bo suša, bo zopet slabo. 2e zdaj vojaki iščejo vodo v višavah.
Nekateri so optimisti, ali pa vedoma preveč tolažijo. Na primer: Vsa Gorica je naša; enako Plave itd. Čemu potrata besedi? Kot kuriosum naj navedem, da je neki Avčan dobil s Kobariškega list po enem letu in desetih dneh. O drugem so pravili, da je odšel na Cerkljansko, ne da ga je ranilo, ne, da ga je razneslo na dva kraja, enega so dobili, drugega ne. Nobena teh besedi ni resnična. Stara lajna. Enako znajo ponekod o drugih rečeh. Za nedopustno bo štel: Presneto! Sacco rotto (vreča strgana), Noch a mol! Vrag in še enkrat! O drugih rečeh imajo širok rokav in požirajo mirne duše kamele. Farizeji! Kake krivice se gode tako na svetu!
Glede nazivov: Bodrež-Vodrež, v za piskih Wodrass. Loga namesto Logi. Log je nelep lokalizem. »V Lozeh«, pravijo.
Pokanje traja dalje ... Vse pa kliče Mir, časten mir, in to kmalu! Drugi pa še pristavljajo: In še Benečijo poleg!
Italijanski ogenj.
Ko vam to pišem, je pred menoj samo grmenje in pekel — sam dim. Vsled velikanskega prahu se je skrilo solnce, bojišče pa so pokrili oblaki gostega dima. Istočasno bruha ogenj na tisoče topov. Posebno opazujem ta siloviti ogenj, kolikor je pač mogoče videti od Fajtovega hriba pa do Plavi in Zagore, nad katerimi leže težki oblaki dima. Pri tem sem mislil: tu se bo pa naš junaški »Mate« (dalm. pehota) opekel. Z največjo, naravnost obupno silo pada na naši desni strani. Ako se mu posreči prodreti, potem bi se mi morali sami od sebe umakniti. Zaradi tega je tu koncentriral največ sil; skuša namreč osvojiti Sv. Goro. Poldrugo divizijo, do 30.000 ljudi, je vrgel na ta prostor. Ali naše topništvo jih naravnost zmelje, tako da morajo vedno bežati. Kako je mogel Italijan le pomisliti, da se mu bo posrečilo osvojiti to slovensko svetišče, ki je je uničil s svojimi topovi. Ali je pozabil, da leže tukaj kosti očeta A., čuvaja Sv. Gore, katerega je pred letom dni ubila italijanska granata. Popoldne so se pričele gibati naše čete. Gredo na pomoč svojim bratom. Grem k njim. »Zdravo sokolovi! Nazdar hrši!« Od-njim, »Zdravo sokolovi! Nazdar hoši!« Od-ne!« Ponos in veselje jim bereš iz oči. Želel sem jim bojno srečo in podelil sv. blagoslov. Odšel sem k cerkvi. Tamkaj kleči še mnogo vojakov zatopljenih v vročo molitev. Oltar Device Marije je okrašen s krasnim svežim cvetjem. A še lepše cvetje ji polagajo vojaki dnevno na oltar: svoje trpljenje, muke. Kakor so tukaj krotki kot jagnjeta so v obrambi svojih pravic strašni kot volkovi. Ponosno gledajo smrti v oči. Njihov duh je močnejši kot najsilnejši ogenj! Vsa groza in strahovitost orožja ga ne more prestrašiti. Drzno koraka v sredi najsilnejšega ognja nasproti sovražniku. S puško v roki mu zapoveduje: Nazaj! Tu ni ničesar tvojega. Svojega ti ne damo! Izgini!
Kako ie iiiio v deseti ofenzivi
(Piše Janko Mlakar od . pp.)
Bilo je dne 12. maja. Prijetno spomladansko solnce je z vso krasoto obsevalo naše postojanke, ki so bile docela izgotov-ljene in utrjene. A glej! Zjutraj nenadoma se začne naš ljubeznjivi sosed zopet nekaj sumljivo gibati. Naš sum se nam potrdi, ko so se začeli iz nasprotne strani oglašati topovi; vedno gostejši so bili goreči izstrelki iz vseh kalibrov na naše postojanke. Ža-rilo se je in bliskalo, da je bilo kakor v peklu. Podnevu in ponoči je trajalo to bobnenje in vsi smo že z veliko napetostjo pričakovali, kdaj se bo končala ta strašna predpriprava in kdaj bo začela napadati laška pehota. In ni nam trebalo dolgo čakati. Popoldne lepega majniškega dne se je Cadorna vendar naveličal te kanonade in zapovedal je splošen napad. Mislil je namreč, da je nas s svojo kanonado prisilil na oni svet; pa hudo se je zmotil. Ko so se pokazale rojne vrste napadajočih Italijanov, smo jih sprejeli s takim ognjem iz pušk, da je bilo kar veselje poslušati ta koncert. Začeli so plesati, skakati in se sukati, da je bilo lepše kot v kakem veliko-mestnem gledališču. Medtem pa smo mi pridno pritiskali na puške, strojnice so ropotale in tako smo ustavili laški napad, še predno so prišli do naših žičnih ovir. Niti eden od napadalcev se ni jjovrnll, Sjcor&j
vsi so podlegli ognju avstrijskega orožja in ostali v smrtnem spanju. To se je še ponovilo parkrat, vselej na enak način. Da je bila ta muzika še močnejša, so se za našim hrbtom oglašali očetje, imenovani mož-narji najtežjega kalibra. Laški poveljniki so spoznali nadčloveško brambo naših postojank in so ustavili prodiranje; začeli so šteti svoje velike izgube mrtvih in ranjenih. Niti za ped zemlje se jim ni posrečilo
(»riti naprej. Slovenska kri je vzdržala v aškem ognju, a italijanska pa našega ne. Pomnili bodo za vselej, kdaj so se tepli s slovenskoštajerskimi fanti in moži.
Lam imennjeio slovenske vojake ..zelene vrane".
Slovenski vojaki pišejo:
Naši sovražniki že dobro poznajo naš spodnještajerski pešpolk ter nas imenujejo »zelene vrage«; dobro ga bodo pomnili hinavski Lahi od prejšnjih, a posebno pa od desete ofenzive. Zgodilo se je, da so Lahi vdrli v naše jarke, a so bili tak.-.; napadom zopet vrženi nazaj. Poleg orožja so prišli na vrsto tudi ročni krampi, ki so neusmiljeno prepevali po polentarskih hrbtih. Vsak, kateri jo je srečno nazaj odso-pihal, se je ozrl na dotično višino, in napravil trden sklep, da nikdar več ne gre poskušat tako trdega oreha kot so »zeleni vragi«. Laško vojskovodje so si gotovo mislili s to šest mesecev se že pripravljajočo ofenzivo pridobiti lovorove vence; toda zaman! Železni zid ob Soči se ne da zlomiti, — brez uspeha so njih trudi in strupeni plini, s katerimi so nas večkrst pozdravljali.
V ognju za Trsi.
Nek vojni poročevalec poroča o deseti soški bitki iz Trsta: Na obeh straneh se bijejo ogromne množine artiljerije; najsilnejši bobneči ogenj, kar ga je soška bitka kedaj doživela, leži na naših postojankah med morjem in reko Vipavo. Neprestano gromenje pretresa ozračje Trsta. Od težkih udarov velikih kalibrov, s katerimi je Angleška prišla na pomoč svojim zaveznikom, se tresejo šipe v oknih. Od Punte Sdobbe in iz skalovja gore Fortina posegajo orjaški mornariški topovi v boj. Ponoči se v smeri proti Devinu in čez Tržič vidijo baklje in ognjeni stebri. Podnevi se pa dviga nad morjem bel dim.
Doživel sem že šest soških bitk, in Trst se je komaj brigal za nje, ali ta strahovit ogenj je celo to vojske vajeno mesto spravil iz ravnotežja, kakor nisem še nikdar videl. Opaziti ni nemira ali strahu, vsakdo pa čuti in v6, da Cadorna topot resno misli. Vsa sredstva zastavlja in napenja vse sile, da bi topot pridobil Trst, in če naše čete tudi ta naval odbijejo, potem je Trst v resnici za Italijo nedosegljiv. Ta razvoj sil italijanske armade se more prav tako malo povišati, kakor se je oni angleško-francoske ofenzive. To si pravi vsak človek v Trstu in obenem tudi vsakdo v6, da se bo železni zid tam na Krasu tudi topot na posameznih mestih pač tresel, padel pa ne bo.
Cel Trst gleda zvečer in pozno v noč z rive in s pomolja sv. Karla proti severo-zapadu, kjer stoji črni devinski grad. To je napetost pred viškom drame.
Letalci v noj« na soški bojni Črti.
Iz vojnega tiskovnega stana: Poročnik Frimmel se je dvignil dne 1. majnika na opazovalni polet in se je kmalu nad Sabo-tinom zapletel v boj z Nieuportom. Nieu-port je letel približno 100 metrov višje od njegovega aeroplana. Poročniku Frimmel se je kljub temu posrečilo, da je povzročil padec Nieuporta. Nato je deloval naprej in je bil pozneje ponovno napaden; vsled napake na motorju se je moral vrniti. Dne 3. maja so se dvignila letala s stotnikom Sabetisch, poročnikom Khuebach, drugo s poročnikom Bcdnarzik in desetnikom Spenn, tretje z nadporočnikom Mezej in desetnikom Bangerl na zapiralni polet. Tekom poleta sta napadla stotnika Sabedi-tisrha dva Nieuporta. Ko so priletela spremljajoča letala na pomoč, so bila napadena od enega Nieuporta. Po vročem, polurnem boju so zbežali sovražni aparati onstran Soče. Nadporočnik Bednarzik ie prisilil sovražno letalo pri Rubijah, da ie moralo pristati. Častniški nam. Arigi je opazil ob pol enajstih dopoldne pri Št. Petru sovražnega Farmana. Prišlo je do boja v zraku, obe letali sta se spustili od 3000 na 1000 metrov, končno pa je povzročil Arigi pri Nogaredu, da je Farman padel. To je bil deveti boj v zraku, v katerem je bil ta letalec zmagovalec. Ob 11. uri dopoldne se je dvignilo letalo s poročnikom Pirnos in desetnikom Konig, da fotografira sovražnega Farmana, ki je bil prisiljen se izkrcati. Kmaiu se je zapletel v boj z dvema Nieuporloma in je prisilil enega, da je padel severno Gradiške. Nato je letalo izvedlo svojo nalogo. Neko drugo letalo je bilo pri svojem poizvedovalnem poletu nad Gorico napadeno od dveh Spadapara-toy; eno sovražno letalo se je moralo izkr-
cati pri Krminu. Stotnik Šonovski in praporščak Hirse sta se dvignila dne 3. maja, da fotografirata od našega topništva in letalcev obstreljevani tabor lop pri Petejanu in Zdravščini. Pet sovražnih Nieuportov jim zapre pri Petejanu pot. Po enournem boju v zraku sc jim je končno posrečilo rešiti njih nalogo. Na svoji povratni vožnji sta zapazili dve naši letali pri Gorici, da njima je sledil Nieuport. Takoj se je ta aparat namenil nad sovražnika in ga napadel. Istočasno sta ogrožali naši letali dva nova Nieuporta, V boju v zraku, ki se je vnel, je bila zadeta gornja strojnica od strela, ki je obstala, tudi shramba za bencin je bila presteljena. Ko je obstal motor v višini 3300 metrov nad Gorico, so se nahajali letalci in letalo v izredno kritičnem položaju. Končno se je pa pilotu vendarle posrečilo, da je srečno pristal na letališču. Poročnik Lipoščak je prisilil dne 3. maja, sovražnega Farmana, da je pristal pri Bol« canu. Neposredno nato je poseglo isto letalo v boj med našim letalom in sovražnim Nieuportom, ki se je konča! tako, da je sovražnik pobegnil. Ravno takrat sta prestala zračni boj poročnik Mandl in poročnik Gyorgy s sovražnim Farmanom in Voisinom, v katerem sta bili obe sovražni letali pognani v beg. Stotnik Prosch je ustavil dne 3. maja tri letala Nieuport. Nadporočnik Elner in Pfohl sta se borila med Doberdobskim jezerom in Sočo, poročnik Zudor in četovodja Zaratni sta pognala sovražnega Farmana v smeri proti Vidmu. V vseh teh bojih so nadkrilili naši letalci sovražne.
Dva cesarska princa v vrsiab soške armade.
Silovitega boja, ki se bije zdaj na Krasu, se udeležujeta v najsprednejših vrstah tudi dva mlada cesarska princa najstarejša sinova nadvojvoda Leopolda Salvatorja, ki biva zdaj sam tudi na soškem bojišču kot generalni inšpektor artiljerije in mu gr« velika zasluga na obrambi naše krasne artiljerije, ki jo je on ustvaril; sinova njegova sta nadvojvoda Leopold in Rajner. Na vojski sta oba cesarska princa z majorjem Kurzom, odkar se je pričela. Kaj sta ve« izvedla, gre že iz ust do ust tisočerih, ki se ponosno in radostno spominjajo junaštev obeh princev. Nadvojvoda Rajner je 14 dni opazoval v artiljerijskem opazovališču in je, ko se je pričela soška bitka, prvi poročal važno vest, da se pripravlja po večur« nem obstreljevanju topništva italijanska pehota na naskok. To je omogočilo presenetljivo streljanje našega topništva, ki je zadušilo v kali prve napadalne poizkuse in tako premagalo najbolj kritičen trenutek; začetkom bitke. Ramo ob rami z nadvojvodo Rajnerjem se bori njegov brat nadvojvoda Leopold Salvator. Oba bivata že več tednov v priprostem bivališču na fronti, ki se čisto nič ne razločuje od navadnih bivališč častnikov. Ko se je pričela kraška bitka, sta bila nadvojvoda Leopold in major Kurz 24. majnika ranjena, zadel ju j« kamen, ki ga je odbila granata. Poročalo se je, kako junaško je naskočil mladi nadvojvoda s svojimi topničarji Italijane. Za ta junaški čin je bil odlikovan z redom že< lezne krone III. vrste z meči.
Zopetni napad Italijanov pri Vodicah
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. junija. Uradno: Včeraj zjutraj smo odbili pri Vodicah zopet ljute italijanske napade. Sicer ob Soči le boji s topovi, mestoma tudi na Koroškem in na tirolski bojni črti.
Italijansko vredno poročilo. 31. majnika 1917. Na tridentinski in na karnijski (koroški) bojni črti je dež liki vesoljni potop in megla preprečila včeraj delovanje topništva, a zato so ložje delovale patrulje. Ponoči od 29. na 30. maja je poizkušal sovražnik severno Tonale osvojiti s presenetljivim napadom našo prednjo postojanko pri Porta d'Albiolo, a smo ga razkropili in prepodili. Na severnih sleme-' nih Monte Zizzula v Karniji in v visoki planini potoka Racolano (Bela) so se zrušili 3 sovražni napadi. Na julijski bojni črti je naše topništvo uspešno odgovarjalo na ljuti ogenj sovražnih baterij. Naše patrulje so izvajale drzna podjetja in so alarmirale večkrat sovražne skupine, ki so utrjevale nove postojanke. Pri Vodicah so razkropile naše baterije zbirališča sovražnih čet, ki so se pripravljale na naskok.
1. junija. Topništvo je zelo streljalo v severnem odseku Krasa in v bojnem odseku med Gorico in Plavmi. Pri Vodicah je zbral sovražnik ponoči od 30. na 31. majnika veliko čet, in tc besno naskočil naše postojanke na višinah 592 in 652. Naval, ki ga je bil pripravil intenziven artiljerijski ogenj, se je izvedel trdovratno in krepko, a se je popolnoma izjalovil na solidnem odporu naših čet in na dobro merjenem ognju naših baterij ki so razkropile mogočne množice r< Izgube sovražnika
so bile težke; prepustil nam je 81 ujetnikov, med njimi 3 častnike.
Manjši za nas ugodni boji naših prednjih oddelkov s sovražnimi poizvedovalnimi četami so se bili v zgornjem delu dolin Degano in Posina. V minuli noči so poleteli sovražni letalci nad Videm in Červi-njan, kjer so metali zažigalne bombe. Ogenj naših zračnih obrambnih baterij je prisilil sovražne letalce, da so svoje podjetje opustili. Poroča se o lahki škodi na blagu, med civilnim prebivalstvom je bila ena oseba ranjena. Naši letalci so se takoj dvignili in so v povračilo obstreljevali vojaške naprave v Barkovljah severno Trsta.
O bojih pri Soči
so pisali dne 31. m. m. dunajski vojaški strokovnjaki: Primeroma mirno je ob Soči že drugi dan. Podnevi so se bili le boji s topovi. Pač so pa Italijani ponoči dvakrat naskočili pri Štivanu, a smo jih odbili. Šti-van leži dva kilometra severnozahodno od Devina, ob cesti ki vodi v Dol. Ta napad se mora pač uvrstiti v tisto verigo bojev, ki so se že bili in ki se še bodo, da obkolijo Italijani Grmado: ključ do Trsta.
Podrobnosti o zadnjih velikih italijanskih napadih na Krasu.
S kraške bojne črte koncem majnika.
Neki vojni poročevalec piše z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Med zadnjimi velikimi italijanskimi napadi se mi je nudila prilika, da sem opazoval, kako odlično so se branili naši polki. Nastopile so najboljše italijanske čete, da prebijejo naše čete. Po sovražnem bobne-čem ognju, ki je trajal več ur, so planili Italijani kričeč »Eviva!« proti našim prvim četam. Italijani so osemkrat povrsti navalili, a zaman. Vsako uro so drugače napadali, da bi branilce premotili. Sovražno topništvo je pokrilo vse dovozne ceste in pota s točo krogelj, da bi bili preprečili prehrano branilcev. Boj se je bil nad 72 ur. Italijanom se je sicer posrečilo, da so se tu in tam polastili najprednejših kosov jarkov; a naši branilci so izvedli mogočen protinapad, s katerim sovražnika niso le vrgli, marveč so izgubili tudi ujetnike. Dasi so se postavili italijanski častniki na čelo naskakovalnih krdel in se je skozi daljnogled natančno videlo, kako so pozivali vojake na naval, so bili ti že tako utrujeni, da so nadaljnji napadi izostali. Omogočeno mi je bilo, da sem v dneh najhujših bitk bival skoraj na vseh žariščih bitke. Kako junaško so se borili naši vojaki te dni, dokazuje izrek nekega vojskovodja, ki je izrecno rekel: »V mojem odseku imam čete s Češkega, z Moravskega in iz Šlezije. Vse tekmujejo med seboj za palmo zmage. Kar so izvedle ob Soči in na Krasu, presega vsako junaštvo starodavnih časov. Take čete najbolj jamčijo za trdnost naše južne bojne črte.«
Kaj vse si izmislijo Italijani
Dunaj, 1. junija. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: »Giornale d' Italia« si je pustil 20. majnika poročati iz Ferare, da so metali avstrijski letalci ob svojem zadnjem poletu v Codigore slaščice in ovoje, ki so bili inficirani z bacili kolere. Bakteriološki zavod v Bologni je predmete pre-iskal in to dognal. Naj zadošča, da se ta smešna izmišljotina, ki ne potrebuje de-mentija, objavi brez komentarja.
Zračna vojska ob Soči.
Curih, 30. maja. Švicarski listi poročalo, da je v sedanjih bojih ob Soči nastopilo toliko letalcev, kot doslej še nikdar. Italijani so vporabljali 140 letal in sicer 29 napadalnih aparatov, 58 poizvedovalnih letal in 53 bojnih letalcev, ki so metali bombe in napadali s strojnimi puškami.
»Temps« graja italijanske izmišljotine.
Geni, 1. junija. »Havas« širi izmišljotine italijanskega časopisja, ki je pisalo, da so Italijani zavzeli Devin in zasedli Grmado. V »Tempsu« vojaški sotrudnik odločno piše proti takim poročilom in pravi, naj se take izmišljotine opuste.
Razočarani Italijani.
Lugano, 30. maja. (Kor. ur.) »Corriere della sera« poroča iz Washingtona: Prometni minister Arlotta sodi, naj Italija ne upa preveč na to, da bi dobila potom Severne Amerike ladje in ž njimi premog in žito. Severna Amerika nima za prekmor-ski promet preveč ladij in mora zdaj vzdr-žavati svojo trgovino z južno Ameriko.
Italijanska zbornica
se bo zbrala, kakor javljajo italijanski listi, 12, ali 14. junija.
Pomanjkanje riža v Italiji,
Dunaj, 31. maja. Politična korespondenca poroča: V Italiji je skoro popolnoma zmanjkalo riža. Odkar so se povišale cenc testeninam in se je omejilo izdelovanje testenin, je bil v gornji Italiji riž edina ljudska hrana. Nenadno popolno pomanjkanje bi znalo imeti zelo resne posledice.
Italijani se Hoje avstrijske ofenzive.
Genf. Iz severne Italije se poroča: .jSghžšnfi ss boj^ da je italijanska ofen-.
živa klaverno zrušila in da se mora pričakovati ponovitev lanske avstrijske ofenzive. V vseh severnih italijanskih mestih so močno nervozni. Bogate rodbine se selijo v južno Italijo. Cene hiš in zemljišč so zadnje dni zelo padle.
Nemiri v Italiji.
Lugano, 29. maja- (K, u. Zakasnelo.) V Milanu so priredili včeraj povodom obletnice vojske velik sprevod, Bili so zelo veseli, ker se je poročalo o zmagah, trdili so tudi, sklicujoč se na ljubljanske liste, da je Trst že izpraznjen. Poročilo o manifestaciji v »Avantiju« je cenzura popolnoma črtala, tudi drugi listi ne poročajo ničesar o vmesnih dogodkih. Neka spomenica na vlado se pritožuje, ker se trpe nemiri od 1, majnika dalje in zahteva politiko, ki jamči za zmago,
M južnem Balkanu.
LEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. junija. Veliki glavni stan:
Bolgarske prednje straže so s svojim ognjem zrušile sovražne sunke na desnem bregu Vardarja in jugovzhodno Dojranske-ga jezera.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Italijansko uradno poročilo.
31. majnika 1917. V Albaniji so napadle naše albanske tolpe ponoči od 27. na 28. majnik iregularne sovražne čete ob zgornjem delu potoka Osum. Boji so trajali 28. t. m. cel dan in še bodočo noč. Zasedli smo vasi Crovoda, Veliset, Ovoja in Cava; zmagovito so se upirale protinapadom iregularnih čet, ki so hitele ojačevati svojce.
Nova Sarrailova ofenziva.
Sofija. Po zadnjih poročilih z mace-donske bojne črte se pričakuje, da bo pričel Sarrail v najkrajšem času ofenzivo,
Venizelos proti kralju Konštantinu.
Haag, 1. junija. Solunski dopisnik lista »Times« poroča: Venizelos je izjavil, da je sprava med začasno vlado in kraljem popolnoma izključena. Venizelos je proti vsakemu zbližanju, ker se kralj ni oziral na konštitucijo in na dogovor s Srbijo in je z odnošaji z Nemčijo spravil Grško na rob propada. Med kraljem in Venizelom zija prav tako široko brezdno, kakor med Angleško in Nemčijo in se ne di premostiti.
močnejša, bolj željna napada in bolj edina in je poleg tega imela še podporo Rumuni-je, a vendar ni dosegla svojega cilja. Pred rusko ofenzivo se ne bojimo. Če smo napadalno silo Rusije mogli zadržati v letih 1914—1916, bomo to zamogli tudi 1917, ko so razmere čisto drugačne.
Začetek ruske ofenzive? Bern, 1, junija, (K. u.) »Petit Journal« poroča iz Jassy, da je tja došel francoski municijski minister Thomas. Tudi ruski vojni minister Kerenjski bo prihodnje dni prišel v Jassy.
Trije ruski generali za ofenzivo. Baselj, 31. maja. Generali Aleksejev, Brusilov in Dragomirov so izjavili, da more ofenziva rešiti domovino.
Ruska armada se izpremeni v ljudsko armado.
Stockholm, 31. maja. V ruskem glavnem stanu je predsedoval vojni minister Kerenskij važnemu vojnemu svetu. Sklepali so o novem temelju armadne organizacije. Sklenili so, da se omeji službena doba. Ruska armada se izpremeni v pravo narodno vojsko. Ruska fronta bo pač oživela, da se pokaže dobra volja Rusije zaveznikom, a na veliko razbremenilno rusko ofenzivo niti zavezniki Rusije ne računajo.
Ruska armada šteje še 10 milijonov mož s 100.000 častniki.
Bern. Socialistični poslanec Cochin poroča v »Petit Parisien«, da šteje ruska armada še 10 milijonov mož s 100.000 častniki. Armado so že skoraj popolnoma tako preosnovali, kakor so zahtevali vojaki.
Reval izpraznjujejo?
Stockholm, 1. junija. Kerenskijevo glasilo »Djen« poroča, da Reval izpraznjujejo.
Tfr
Ali začne Rušila z olenzivo?
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. junija. Uradno:
Neizpremenjeno.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. junija. Veliki glavni stan:
Pri Smorgonu, Baranovičih, Brodeh in ob železnici Zloczow-Tarnopol je streljanje prekoračilo pred kratkim običajno mero.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Sodba vojaških strokovnjakov o ruski ofenzivi.
Dunajski vojaški strokovnjaki so pisali 31. maja: O nameravani ruski ofenzivi so mogoče le domneve. Napasti morejo Rusi prvotno z nekaterimi zbori. Enotna velika ofenziva na celi vzhodni bojni črti, oziroma na tako široki črti, kakor je lani izvedel Brusilov ofenzivo, se zdaj ne pričakuje, Pehoto, ki more edina odločiti velike boje, prevevajo domoljubna in demokratična stremljenja. Skoraj ni misliti, da bi pehoto mogli za velike navale tako zlorabljati, kakor so jo pod carizmom. Zdaj bi pač tudi več ne mogle priganjati obotavljajoča se naskakovalna krdela z ognjem topov in strelnih pušk na naskok, kakor so to delali prej in kakor to delajo najnovejše čase na italijanski bojni črti naši sovražniki, V prvo črto bodo morali poslati nove, dobro disciplinirane čete, ki jih še v taborih urijo. Poveljniki bodo morali skrbeti, da bodo že pri prvem navalu uspeli.
Na vzhodnogališki, volinjski in na moldavski bojni črti zbirajo v ta namen znatne topniške sile, ki jim poveljujejo večinoma angleški, francoski in japonski častniki. Boje pehote bo zato uvedla velika topniška bitka. Močan začeten uspeh bi vzpodbudil tudi dele prednjih čet, ki zdaj nasprotujejo ofenzivi. Če bi se pa naskok izjalovil, ni misliti, da se bodo Rusi tako dolgo bili, kolikor časa so se vojskovali njih zavezniki na zahodu pri Soči, Arrasu, Reimsu in v Champagni, Sicer bodo pa v Rusiji prejkoslej odločevali glede na napad notranji politični oziri. Gotovo se zato ne more soditi, kaj da bo.
Proti Rusom pripravljeni.
»Miinchner N. Nachrichtcn« pišejo: Če Rusi sedaj napadejo, bodo našli fronto osrednjih držav pravtako in še boljše pripravljeno kot lani. ko ie bila Rusija mnogo
Sklep ruskega častniškega zbora.
Petrograd, 1. junija. (K. u.) Splošni kongres odposlancev častnikov na bojni črti je sprejel sledeč sklep: »Kongres pozdravlja prizadevanje provizorične vlade za trajen mir in za bratsko razmerje med narodi in izjavlja:
I,	Vsako odlašanje zopetne upostavit-ve bojne zmožnosti armade in mornarice mora privesti danes svobodno Rusijo do razpada, ker nudi Nemčiji možnost, pobiti naše zveste zaveznike, nakar bi izsilili od Rusije ponižujoč mir, ki bi uničil mlado svobodo in bi potisnil svobodne državljane Rusije nazaj v staro suženjstvo,
II.	Čas besedičenja je minul. Treba je delati in prisiliti nemško vlado, da sprejme voljo svobodnega ruskega naroda, ki ne stremi po nobenih vojnih odškodninah in osvoboditvah, ampak priznava pravico samoodločevanja vsakega naroda in smatra za pravično, da se odškodujejo v opu-stošenih deželah povzročena razdejanja.
IJI. Danes je nujno potrebno na bojišču, da takoj in odločno posežemo v ofenzivo, ti je predpogoj zmage. Bratstvo in obramba brez napada bi vodila molče do posebnega miru, kojega posledice bi bile uničenje in onečaščenje svobodne Rusije.
IV. Celokupni ruski narod se mora združiti n? podlagi enega smotra, ki stremi po tem, da se prisilijo osrednje države, da sprejmejo voljo Rusije in njenih zaveznikov. Apeliramo na ponos svobodnega naroda.
lz Rusije.
Obtožba proti bivšemu ruskemu vojnemu ministru Suhomlinovu.
Petrograd, 2. junija. (K. u.) Agentura: Pravosodni minister Perecevercev je izročil začasni vladi svoje poročilo o zadevi bivšega vojnega ministra Suhomlinova. Obtožnica ga dolži, da po vojni napovedi ni ukrenil, kar je bilo potrebno, da bi bili železnice, ki so bile pomanjkljive, izboljšali; ker je zamudil, da bi bil pritegnil zasebne tvornice v službo države in je tako zakrivil, da je primanjkovalo streliva ruski armadi. Sovražniku je pomagal pri njegovi ofenzivi proti Rusiji. Mjasojedovu, katerega je poznal kot nemškega vohuna, je namreč potom oddelka generalnega štaba dal veliko podatkov za protišpionažo. Montschillerju, ki je bil doma v Avstriji, o katerem mu je bilo znano, da je bil agent dunajske vlade, je naznanil besedilo poročil, ki se je poslalo carju o obrambnem stanju Rusije. Izročil mu je tudi spise glede na transportna sredstva. Gospa Suhomlinova je obtožena, da je svojemu možu pomagala,
Protirevolucijski pokret v Rusiji.
Stockholm, 31. maja. Neki nevtralec, ki se je vrnil iz Rusije, poroča, da se širi protirevolucijski pokret. Anarhija v provinci vznemirja meščanske sloje. Govorica o carjevi usodi, ki se nahaja baje že več tednov v Peter Pavlovi trdnjavi, vznemirja celo Rusijo, posebno duhovščino. Angleži in Francozi delajo na to, da bi se .vrnil car,.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič zopet v zaporu.
Genf, 31, maja. »Petit Journal« poroča: Začasna vlada je ukazala, naj veli,-kega kneza Nikolaja Nikolajeviča zopet zapro.
Proti Aleksejevu.
Curih. »Corriere della sera« brzojav-lja iz Petrograda: Vojaški in delavski svet je protestiral proti Aleksejevu. Rezervisti so demonstrirali pred palačo dume.
Kongres delegatov armade na bojišču zahteva, naj se prepelje bivši car v Peter Pavlovo trdnjavo.
Petrograd, 1. junija. (K. u.) Agentura: Kongres delegatov armade na bojišču je vzel v vednost poročilo o okolnostih, v katerih je zaprt Nikolaj Romanov (bivši ruski car. Op. ur.) v Carskem Selu. Sklenil je, naj se na bodočem splošnem kongresu delavskih in vojaških delegatov cele Rusije zahteva, da se bo prepeljal bivši car v Peter Pavlovo trdnjavo.
Delavski in vojaški svet proti vmešavanju Angležev.
Berlin, 31. maja. »Vossische Ztg.« javlja: Delavski i,n vojaški svet je v Londonu uradno zahteval, naj se Angleži ne vmešavajo v notranje ruske razmere. Napadi »Timesa« na rusko demokracijo so v Rusiji zelo slabo vplivali,
Angleži zapuščajo južno Rusijo.
Stockholm, 31. maja. Radi nevarnega položaja v južni Rusiji je izdal angleški generalni konzul v Odesi oklic, ki poziva Angleže, naj odpotujejo domov.
Za samostojnost Finske.
Petrograd, 31. maja. Agentura: Vlada razpravlja o zahtevah Finske, ki hoče, naj se samouprava Finske mednarodno za-jamči.
Rotterdam, 31. maja. Petrograjska vlada je zajamčila samostojnost Finske.
Proti zlorabi vpijanljivih pijač v Rusiji
Petrograd, 1. junija. Agentura: Začasna vlada je izdala ukrepe za zatiranje zlorabe alkoholnih pijač. Vsak, ki bi bil pijan na javnih prostorih ali ki bi vpijanljive pijače izrabljal, bo kaznovan s poldrugolet-nipi zaporom. Kdor bo pijan nastopal nasilno ali ki bi kradel ali sicer zagrešil kak prestopek, bo kaznovan s prisilnim delom od 6 do 8 let.
Na zaMem bojišču
se po sodbi dunajskih vojaških strokovnjakov z dne 31. maja slika ni izpremenila. Angleškofrancoska ofenziva, ki je obtičala, se vlači s trudom dalje. Izvajajo manjše ali večje sunke, na katere Italijani ne ostajajo dolžni odgovora. Na angleški bojni črti so tik južno Scarpe Nemci preprečili poizkus več angleških stotnij, ki so poizkušale v varstvu teme presenetiti. Med Monchy in Guemappe so odbili zahodnopruski polki večji delni naskok Angležev. Ob Aisne in v Champagni se bije običajni dvoboj s topovi. Nemci izvajajo s svojimi naskako-valnimi četami mala izboljšanja bojne črte, Relativen mir na zahodni bojni črti kaže, da se za-sovražno bojno črto nekaj pripravlja. Angleži in Francozi najbrže premikajo svoje čete,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. junija. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
V ozemlju Dvine, ob obali v ovinku Yperna in posebno v odseku Wytschaete je postal sipoči topovski boj zelo močan.
Z osredotočenim ognjem je pripravil sovražnik na več mestih močne poizvedovalne sunke, ki smo jih povsod v boju moža z možem odbili.
Ogenj je postal zopet zelo močan od prekopa La Bassee do južnega brega Scarpe. Angleži so tam planili na poizvedbe pri Hulluchu, pri Cherisy in pri Fon-taine, a smo jih odbili.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojni črti pri Aisne in v Champagni se bojni položaj ni izpremenil. Včeraj zjutraj smo med nekim podjetjem na visoki gori jugovzhodno Nauray ujeli 60 Francozov.
Vojna skupina vojvode
Alberta Virtemberžana.
Nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Na francoski fronti se pripravljajo veliki dogodki.
Curih, 1. junija. »Morgcnzeitung« poroča: Petain je že prevrstil svoje čete. Pričakujejo novih velikih dogodkov na zahodnem bojišču.
Petain poveljuje tudi angleški armadi.
Curih, 31, maja. »Ziiricher Tagesan-zeigcr« poroča; V angleški armadi se pojavlja kriza, ki se širi tudi na višje poveljstvo, katerega izvršuje dejansko Petain. Da izvedejo nameravane nove priprave, s«
najbrže prekine spomladanska ofenziva. Pričakujejo, da bo pri novi ofenzivi sodelovala tudi ruska ofenziva.
Francozi zasedli pristanišče Romanov.
Berlin. »Lokalanzeiger« javlja: Pristanišče Romanov ob Murmanski obali je zasedlo 500 francoskih topničarjev.
Cesar Viljem cesarju Karlu ln cesarici Cili
Berlin, 1. junija. Cesar Viljem ;e poslal cesarju in kralju Karlu naslednjo brzojavko: V žilavem borenju pripravljena za nove boje je Tvoja soška armada kljubovala mogočnemu trdovratnemu navalu laškega sovražnika in ga izjalovila. Tej in četam Tvojih dežel častitam k velikemu uspehu. Bog bo še naprej z nami!
Berlin, 1. junija. (Kor. ur.) Cesarici in kraljici Citi je cesar Viljem brzojavil: Maršal Hindenburg mi je sporočil, da je sedaj velika angleško-francoska ofenziva prišla do gotovega konca. Od pozne jeseni pripravljen, od zime napovedan, se je z ogromnimi množicami artiljerije in tehničnih pomožnih sredstev podpirani naval an-gleško-francoske armade po sedemteden-ski trdi borbi izjalovil. Božja pomoč je podelila našim neprimerljivim četam nadčloveško silo, da so izvedle veličastna dejanja in uspešno prestale najsilnejše boje, kar jih je vojna zgodovina kedaj videla. Vsi so ju-nakil Njih napori zahtevajo obenem spoštovanje in vročo hvaležnost, katero jim je dolžan vsak Nemec. Gospodu bodi slava, čast in zahvala za tako sijajen narod v orožju.
Amerika.
Združene države proti Nemcem in
Avstrijcem. Basel, 31. maja. »Newyorški Sund* poroča: Ameriški državni oddelek je naprosil švicarsko in švedsko poslaništvo v Washingtonu, naj ne zaposluje Nemcev in Avstrijcev, češ, da so sumljivi.
35.000 ameriških tovornih avtomobilov pošljejo v Evropo. Kodanj. Iz New Yorka se brzojavlja: Ameriška vlada je zapovedala, naj pošljejo v Evropo 35.000 tovornih avtomobilov, namenjenih ameriškim četam na evropskih bojnih črtah.
Wilson razločuje med vojno odškodnino in odškodnino za povzročeno škodo. Rotterdam, 31. maja. »Newyork. Post« izvaja: Wilson razločuje ostro med vojno odškodnino, ki ubije narod in med odškodnino za povzročeno škodo. Nemčija naj plača škodo, ki se je napravila v Belgiji, ne pa vojne odškodnine v smislu denarne globe.
Brazilija v vojnem stanju. Bern, 1. junija. (Kor. ur.) »Matin« javlja iz Rio de Janeiro: Zunanji minister je zapovedai, naj se preštejejo vsi Nemci, ki bivajo v Braziliji.
Na morili.
Delovanje nemške mornarice.
Berlin, 1. junija. Uradno:
I.	Podmorski čolni so na severnih bojiščih potopili več sovražnih parnikov, ki so vozili zelo dragocene tovore.
II.	Skupina nemških mornariških letal, med njimi eno z bolgarsko posadko, je z dobrim uspehom metala bombe na pristanišče Sulina ob Črnem morju. Kljub močnemu protiodporu so se vrnila vsa letala nepoškodovana.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Prosta pot nevtralnim ladjam 1. julija iz Anglije skozi zaprto morje.
Berlin, 1. junija. (K. u.) Wolff poroča: Ker se je izkazalo, da je angleška vlada, ko se je proglasila nemška zapora, pridržala vse v Angliji se nahajajoče nevtralne ladje, ki zato niso mogle izrabiti roka, katerega jim je določila nemška vlada, je ustregla Nemčija željam nevtralcev in je določila nov rok, v katerem smejo odpluti nevtralne ladje iz angleških pristanišč. V posameznih nevtralnih državah so nastale zato velike težave glede na preskrbo. Ker je naperjena nemška morska zapora le proti sovražniku in proti njegovi trgovini, ker stremi nemško pomorsko vojno vodstvo za tem, da doseže svoje smotre na premaganje sovražnika, ne da bi trpeli tisti nevtralci, ki ne poizkušajo teh smotrov lahkomišljeno prekrižati, se je nemško pomorsko vojno vodstvo kljub resnim vojaškim pomislekom zopet odločilo, da ugodi željam nevtralcev, ki so zaradi nasilstva Anglije v zadregi. Zapovedalo je zato, naj se vsem v Angliji ležečim nevtralnim ladjam dne 1. julija dovoli prost prevoz skozi zaprto morje okoli Angleške, če bodo ladje preskrbljene z določenimi znaki in če bodo vozile po določenih potih.
Hujskanje proti monarhiji na španskem. Madrid. Vsi listi poročajo o posvetu strank skrajne levice, ki je zborovala dne 29. maja. Besno so psovali Nemčijo in se
zavzemali za republiko. Kralja, monarhijo in armado so zelo napadali. Pokretu za nastop Španske v vojsko je ta posvet zelo
škodoval.
Poročila o miru.
Pred novim pozivom na mir sv. očeta.
Berlin, 1. junija. »Nationalzeitung« javlja iz Amsterdama: Rimski dopisni« »Ti-mesa«, ki ima zveze v Vatikanu, javlja: Sveti oče Benedikt namerava nasvetovati nov mirovni predlog.
Sporazum o mirovnih predlogih nevtralcev.
Rotterdam. »Daily News« izjavljajo: Zvezne države se bodo pričele pečati s predlogi nevtralcev o miru šele potem, ko bodo zaključili na vseh bojiščih operacije.
Robert Cecil proti razkosanju Avstrije.
»Daily News« pišejo, kakor se poroča iz Rotterdama: Če dobe Slovani v podonavski monarhiji tiste politične pravice, ki jih imajo Nemci in Mažari, bi bilo zelo mogoče, da se doseže soglasje s sporazumom. Brezpogojno bi pa morala pripadati Galicija neodvisni Poljski, pokrajine pa, kjer se govori italijansko, Italiji. Robert Cecil je v angleški spodnji zbornici v imenu angleške vlade odklonil zahtevo o razdelitvi podonavske monarhije.
»Novo Vreme« napoveduje lakoto.
»Novo Vreme« objavlja članek, ki napoveduje, da se vedno bolj približuje strah lakote in da trpi pomanjkanje že tudi armada.
Mesto municije poljedelski stroji.
Lugano, 1. junija. »Corriere della sera« poroča iz Petrograda: Vojni minister Kerenskij je mnogem municijskim tvormcam ukazal, naj ustavijo izdelovanje municije. Tvornice morajo takoj pričeti z izdelavo poljedelskih stiojev, ker postaja pomanj kanje živil zelo resno.
Proti mirovnemu pokretu v Ameriki. — Pobune v več mestih.
Amsterdam. (Kor. ur.) »Times« javljajo iz Washingtona: Vlada odločno nastopa proti nemškim prijateljem, proti miroljubnežem in socialistom ter drugim, ki agitirajo proti popisovanju brambni dolžnosti podvrženih oseb. Popisovanje se bo pričelo bodoči teden. V celi deželi so vse ukrenili, da ne bi izbruhnili nemiri. Hujska se proti popisovanju posebno v državah Virginia, Teksas, Seattle, Detroit. V Chicagu, Clevelandu in v Detatu kakor še-v več drugih krajih so pod nemškim vplivom izbruhnile pobune za mir. Več agitatorjev so zaprli.
Zopet predlog v angleški poslaniški zbornici za odpravo kraljestva.
Rotterdam, 31. maja. Angleški poslanec Lynch je v spodnji zbornici predlagal, naj se odpravi kraljestvo in naj se razglasi ljudovlada. V »Timesu« se zavzema za ta predlog pisatelj Wells.
Stavka v Parizu.
Ženeva, 1. junija. »Temps« poroča: Pariška stavka se zelo širi: Včeraj se je stav-kujočim pridružilo zopet 50.000 delavcev.
Japonska proti miru brez aneksij.
Stockholm. Iz Tokia se javlja: Japonsko časopisje nasprotuje miru brez aneksij, ker Japonska ne more dovoliti, da bi se Nemčiji vrnile njene naselbine na Kitajskem in na južnem morju.
Nemški kancler v Bruslju.
Bruselj, 31. maja. Bethmann-Holhveg je prišel z državnim tajnikom Helfferichom na kratek obisk v Bruselj, kjer se bo posvetoval z generalnim guvernerjem pl. Fal-kenhaynom.
SMolmska Konferenca.
Uradne izjave glede potovanja avstrijskih socijalistov v StockhoLm.
Dunaj, 1. junija. (Kor. ur.) Povodom potovanja avstrijskih in ogrskih socijalnib demokratov v Stockholm je v mnogih krogih nastalo napačno mnenje, kakor da bi avstrijski in ogrski socijalni demokratje šli na Švedsko po naročilu c. in kr. vlade. Te vesti celo trdijo, da se je c. in kr. vlada dogovorila s socijalnimi demokrati in jim za njihove mirovne pogoje dala kake obljube. Jasno je, da je to brez vsake podlage. Avstrijski in ogrski socijalni demokratje so se obrnili na c. in kr. zunanje ministrstvo s prošnjo, da jim da potne liste. Zunanje ministrstvo je gospodom omogočilo prestop mej in edino na to se je ingerenca c. in kr. zunanjega ministrstva omejila. Avstrijski in ogrski socijalni demokratje ne razpravljajo v Stockholmu niti v imenu niti po naročilu c. in kr. vlade, marveč iz lastnega nagiba in na lastno odgovornost. Ogrski socijalni demokratje v Stockholmu.
Stockholm, 1. junija. (Kor. ur.) »Sven-sk aTelegram Byran poroča: Nizozemsko-skandinavski odbor je 29. in 30. maja razpravljal z delegacijo ogrskih socijalnih demokratov. Ogrski zastopniki so se izrekli za takojšen skleo miru na sološni nodlatfi I
brez aneksij, brez vojne odškodnine, vendar s povrnitvijo kolonij. Zahtevajo popolno zopetno vpostavo vseh zasedenih ozemelj. Glede na Alzacijo-Loreno želi delegacija sporazuma med nemško in francosko socijalno demokracijo. Delegacija je načelno za zopetno združitev poljskih ozemelj v neodvisno Poljsko, zahteva pa najmanj samostojnost kongresne Poljske in narodno svobodo in varstvo možnosti razvoja za ostala poljska ozemlja. Narodnostna vprašanja Avstrije in Ogrske naj se rešijo z dalekosežnimi demokratičnimi reformami, z narodno avtonomijo, s prostim kulturnim in gospodarskim razvojem v okviru današnje državne zveze. Delegacija je pripravljena za brezpogojno udeležbo na konferenci, ugovarja pa proti obravnavi vprašanja krivde. Zaveže se, da se bo borila za demokratizacijo Ogrske in želi, da nastopijo francoski socijalisti proti šovinističnim ideologijam, nemški socijalisti pa za priboritev enake volilne pravice.
Angleži pridejo v Stockholm.
Rotterdam. »Morning Leader« javlja: Angleška delavska stranka je z veliko večino sklenila, da bo zastopana na stockholmskem socialističnem posvetu.
Angleška delavska stranka zastopana na
stockholmskem posvetu.
Rotterdam, 31. maja. »Morning Leader« javlja: Angleška delavska stranka je z veliko večino sklenila, da se bo udeležila stockholmskega posveta.
Angleška vlada bo izdala delavskim zastopnikom popotne liste za Stockholm.
Bern, 1. junija. (Kor. ur.) »L' Huma-nite« javlja iz Londona: Angleška vlada je sklenila, da bo izdala zastopnikom delavske stranke in neodvisni »Labour Party« popotne liste v Stockholm.
Razna poročilo.
Grof Tisza.
Budimpešta, 1. junija. »Az Est« poroča: Grof Tisza je izjavil svojim prijateljem, da se bo prihodnje dni podal na fronto, in da se, dokler bo trajala vojska ne bo pečal s politiko.
Izbruh ognjenika.
Iz Curiha poročajo: Iz Čile so došla poročila, da je pričel ognjenik Calbuco živahno bruhati. Mnogo krajev je opustoše-nih, mrtvih je mnogo oseb.
Tudi Angležem primanjkuje tobaka.
London. Trgovinski urad je odredil, naj se popišejo vse zaloge tobaka in naj se urede tobaku cene.
Dr. Kramaf in dr. Rašin tožena za odškodnino v znesku 7 milijonov.
Praška finančna prokuratura je v imenu erarja naperila proti dr. Karlu Kra-maru in dr. Al. Rašinu tožbo za odškodnino, in sicer za znesek sedem milijonov kron. In to v smislu § 2. cesarske naredbe z dne 9. junija 1915, drž. zak. št. 156. Finančna prokuratura je stavila predlog, naj se za rešitev tega spornega vprašanja delegira dunajsko sodišče. Tozadevno bo stavljena, kakor zagotavljajo v dunajskih političnih krogih, v parlamentu interpelacija.
Dnevne novice.
Z Vojne pošte nam prihajajo opetova-no pritožbe, da v zadnjem času zopet ni onega reda pri dopošiljanju slovenskih časopisov, ko ga imajo nemški časopisi iz Gradca in Dunaja. Ne samo, da prihaja časopis z veliko zamudo, ampak izostanejo kar po dve do tri številke v tednu. \S -j- Napad »Grazer Tagblatta«, Jasno je, da se nemški listi zelo razburjajo glede državnopravnih programov Jugoslovanov in Čehov, predloženih zbornici. Posebno so divji alpski in češki Nemci. Prvi na Slovence, drugi na Čehe. »Grazer Tagblatt« napada slovenske stranke glede njihovih izjav o združenju vseh Jugoslovanov, posebno dež. glavarja dr. Šusteršiča radi izjave S. L. S., kar le kaže, kako dobro in pravično je ta jzjava zadela. — Nemcem kliče »Grazer Tagblatt«: »Bog ne daj, da bi opustili nemške »belange« na poti k Adriji.« — Naj bodo Nemci mirni. Jugoslovani se jih danes ne bojimo in si bomo vedeli braniti svojo posest ob Adrijil
-f- Smo tu. »Hlas« piše: Smo krivi samo toliko, da smo tu. Ali pri najboljši volji in skromnosti ne moremo zatajiti in skriti samih sebe, skriti nas že tudi ni mogoče. •— Dvofak je nekoč pri generalni preizkušnji svojega koncerta v Franko-brodu namah sredi simfonije potrkal ter ob napetosti orkestra in občinstva vprašal: »Kdo je tu Čeh?« Pa je vstal pozavnist, fagotist, vstalo jih je nekoliko z gosli in so sami iznenadeni gledali drug drugega, keliko da jih je. Bili so v tuji deželi, Mi smo doma, ali šele, kadar se potrka in mi vstanemo in se pogledamo, vidimo, da nas je več nego smo si sami mislili! — I s Slovenci ie tako.
-j- Leonova družba. Odborova seja Leonove družbe bo v torek, dne 5. junija cb šesti uri popoldne v Katoliški tiskarni I.
^ Kmečko delo je domovinska pomožna služba! Naši očetje, sinovi in bratje vrše z neupogljivo odločnostjo svojo težko in krvavo službo — tisoči s svojo krvjo zapečatijo zvestobo za cesarja in državo! Medtem ko se eni bore z mečem, se bore v zaledju ostali s plugom. Starčki, žene in otroci izsilijo iz zemlje to, kar potrebujeta armada in ljudstvo in tako prepren čujejo izstradalni načrt naših sovražnikov« S fronte prihajajo poročila, da častniki in vojaki pridno podpisujejo vojno posojilo in v to uporabljajo svoje prihranke. Ali naj mi v zaledju zaostanemo? Noben meščan, noben kmet, noben obrtnik in noben intelin gent se ne sme odtegniti sveti dolžnosti, da podpiše 6. vojno posojilo. Vsak naj pocU piše toliko, kolikor more, domovini, sebi in svojim otrokom v korist!
__ + Veliki krog varčevalcev in VI. avi strijsko vojno posojilo. V svojem lastnoročnem pismu finančnemu ministru je naš ce-^ sar Karel I. izrazil nado, da se bo pri pod-< pisovanju VI. vojnega posojila veliki krog varčevalcev posebno odlikoval. Velik del prebivalstva je mnenja, da se podpisi min lijard zbero v prvi vrsti s podpisovanjem milijonov. Temu pa ni tako. Ravno množica malih varčevalcev je pri tem odločil-i na. Mnogo kapljic napravi morje, mnogo zrn kup! Naj bi tedaj tudi topot množice malih varčevalcev, sledeč besedam našega mladega cesarja, pridno podpisovale VI. vojno posojilo, da se bo dosegel popoln uspeh.
Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila opozarja vse svoje člane in druge interesente, da zamore preskrbeti davka proste 5V»% državne zakladnice, ki zapadejo v povračilo 10 letih, t. j. 1. maja 1927 samo onim članom, ki podpišejo najmanj 20 deležev, kajti je glasom razpisa c. kr. fin. min. z dne 1. maja 1917 se izdajajo omenjene zakladnice samo v odstavkih po 1000 K, 5000 K, 10.000 K in 50.000 kron. Vsakomur, ki tedaj ne podpiše najmanj 20 deležev po 50 K, bode društvo preskrbelo davka prosto 40 letno 5Vo% amortizačno državno posojilo v višini podpisanih deležev. V primeri z dosedanjimi vojnimi posojili pa nudi razpoloženo vojno posojilo še prav posebne ugodnosti z ozirom na zelo nizki emisijski kurz in zelo visoko obrestovanje. Vrhutega pa dobi vsak subskribent brezplačno še posebej obresti za mesec april 1917, od katerega dne teko dalje 5V2% obresti, dočim se slednje vpoštevajo pri obračunih v breme strank šele s 1. majem 1917. — Zlasti mali šteditelji ne morejo tedaj svojega kapitala ugodnejše naložiti kot s tem, da podpišejo VI. vojno posojilo, katero lahko pri podpisanem društvu plačajo v devetih meseč^ nih obrokih.
Pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani so prijavile VI, avstrijskega vojnega posojila sledeče stranke: a) 401etnega: Župni urad Hotederšica 1750 k, župni ur. Besnica 3000 K, župni urad Komenda 400 kron, župni urad Planina pri Črnomlju 9800 K; b) lOletnega: župni urad Št. Lam-bert 5000 K, župni urad Peče pri Litiji 2000 K, župni urad Trebelno 10.000 K, župni urad Sv. Križ pri Litiji 18.000 K, župni urad Begunje pri Cirknici 8000 K, župni urad Hrenovice 7000 K, župni urad Selca nad Škofjo Loko 26.000 K, župni ur. Trboje 9000 K, župni urad Zagorje ob Savi 1000 K in Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani na račun 200.000 K. Skupaj torej 300.000 K.
Odlikovanja Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poročnik 87. pp. Kit Ivan; praporščak Klug Robert in kadet Furlani Josip, oba pri 97. pp.; narednik Besednjak Alojzij in tit. desetnik Adam Matija, oba pri 97. pp. — Vtretjič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste četovodja 97. pp. Korsič Josip. — Srebrno hrar brostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Močnik Andrej, desetnik Kosijančič Karel, poddes. Figar Martin, Roznig An? drej in Zlatoper Ivan, tit. p.oddes. Drsšič Josip in pešca Zlobec Ivan in Pavlovec Ivan, vsi pri 97. pp.
—	Odlikovanja za civilne zasluge. Vojni križ za civilne zasluge 3. vrste je dobil poštni kontrolor v Ljubljani Peter Spa-zapan. — Vojni križ za civilne zasluge 4. vrste so dobili: poštni oficijant v Zidanem mostu Franc Fludernik, poštni odpravitelj v Ljubljani Franc Martinšek, poštni oficijant v Ptuju Franc Mlinarič, postiljon v Gradcu Al. Sernec, poštni odpravitelj v Ljubljani Ivan Uranič, in poštna aspiran-tinja v Gradcu Ana Uranšek,
—	Zlat križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil nadrevident drž. železnic Feliks B e n e d e k.
—	Bronasto hrabrostno svetinjo so
dobili: Desetnik Leopold Avsec, poddesetnika Ivan Knaus in Anton Kukman. pešci: Vidko Gorenc, Josip Vinetič, Ivan Grabnar in Franc Verbič. Vsi pri 17. pp., stot-niji stroj, pušk št. 1.
—	Zahvala slovenskih slepcev. Prejeli smo iz Gradca: Velecenjeno uredništvo! Vsi tukajšnji slovenski oslepeli v o-

ol,u v	ane 2. junija ihii.
Str. 5/
jaki se Vam srčno zahvaljujemo za poslano zbirko 128 kron. Res se nam je čudno zdelo, da so se naši rojaki tako malo zanimali za nas, sedaj smo pa izpre-videli, da oni sploh za nas ničesar vedeli niso. Vsi skupaj Vas srčno pozdravljamo, posebno pa jaz, ko Vam to pišem. Franc Medle. — Bog Vam povrni blago naklonjenost, s kojo podpirate naše oslepele vojake. Vdani pozdrav! S. Klara Verhunc.
—	Vpoklic rojstnih letnikov 1893. do 1867. Pri pregledovanjih za črnovojniško službo za sposobne spoznani avstrijski in ogrski črnovojniški zavezanci rojstnih letnikov 1893. do vštevši 1867. se morajo, če že ne služijo z orožjem ali če niso iz te službe iz ozirov na javne službe ali koristi za določen ali nedoločen čas oproščeni, zgladiti pri c. in kr. dopolnilnen# okrajnem poveljstvu oziroma c. kr. domobranskem (strelskem) dopolnilnem poveljstvu, ki je označeno v dotični črnovojniški izkaznici, in sicer tisti, ki so bili potrjeni do 31. maja, dne 14. junija, ki so bili potrjeni po 31. maju, pa dne 28. junija. Tisti, ki so bili potrjeni pri naknadnem pregledovanju po zad-njeomenjenem terminu nastopa službe, morajo službo nastopiti takoj po potrditvi. Spričo uvaževanja vrednih okoliščin jim lahko pregledovalne komisije za uredbo privatnih zadev dovolijo kratek vojaški dopust. Za one, ki imajo zaradi bolezni nastopiti službo šele po poznejšem terminu, nego je zgoraj naveden, velja iz črnovojni-ške izkaznice razvidni termin. Tisti, ki so se prostovoljno oglasili za vojaško službo in so bili potrjeni, morajo službo nastopiti dan po potrditvi ali po potrditvi 14. ali 28. junija.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru v frančiškanskem samostanu 25 let stari brat vratar Aleš Trstenjak iz spoštovane Trstenjakove družine iz Središča. — Umrl je v Labodu na Ogrskem c. kr. nadživino-zdravnik Franjo Fistar, star 42 let. — Umrl je v Gradcu strelec J. Karlin. — Umrl je v Gradcu infanterist Janez Aleš, star 43 let. — Umrl je bivši sedlarski mojster Janez Pogačnik v 80. letu starosti. Bil je prava krščanska korenina. N. v m. p.!
Vprašanje splošne volilne pravice ca Hrvaškem. »Keleti Ertesito« poroča iz Zagreba: Hrvatskemu saboru se bo predložila ponovna razširitev volilne pravice, oziroma uvedba splošne, enake in tajne volilne pravice.
—	Nikeljnasti lOvinarski novci se iz-vzamejo iz prometa. Dunaj, 2. jun. »Wie ner Ztg.« objavlja odredbo finančnega mi nistrstva s 30. majnika 1917, ki določa, da ne bodo z 31. deccmbrom 1917 imeli lOvinarski novci iz niklja več postavne veljave.
Smrt za domovino. Sv. Ana pod Lju-belom: Padel je 26. maja t. 1. na laški fronti 341etni narednik Janez Primožič, zadet od šrapnela. Bil je takoj mrtev. Rajni je bil sin vpokojenega lovca istega imena. Ugledni rodbini naše sožalje!
—	Poveljnik graškega 27. pešpolka je postal podpolkovnik Meinard pl. Siegl.
—	40 otrok iz Gradca so odposlali na počitnice v Švico.
—	Velike povodnji imajo na Koro škem. Drava in Zilja sta izstopili.
Srednje šole na Hrvaškem bodo zaključile letošnje šolsko leto 15. junija.
_Toča na Dolenjskem. V soboto, dne
26. maja, je po zahodnem delu občine Tre-belno padala tako gosta toča, da je je bilo videti pod kapom še prihodnji dan. Trte v vinogradih, fižol po njivah, ječmen, ki je bil že v klasje, vse, vse je uničeno. Kjer ni toča padala, je pa zlasti po dolinah dne 23. maja slana veliko škode naredila. Ljudje «o obupani. Pač se zamore še saditi fižol, turšica itd., toda semena ni.
—	Pri fotografu ustreljen. Na korqški kolodvor v Mariboru je došel vojaški transport. Desetnika Izidor Ulischak in Elija Segal sta dobila dovoljenje, da se smeta iti fotografirati k bližnjemu fotografu. Elija Segal se je hotel fotografirati z dvignjeno pištolo. Pištola je bila nabasana. Očividno vsled neprevidnosti se je pri tem pištola spročila; krogla je zadela Izidorja Ulischaka v čelo in ga na mestu ubila. Ulischak in Segal, oba židovske vere, sta si bila dobra prijatelja.
Primorske novice.
—	Poročnik Slovenec sestrelil laško letalo. V zračnem boju je bil ob zadnji italijanski ofenzivi, kakor smo kratko že omenili, ranjen v desno nogo opazovalec letalski poročnik g. Vencelj Vrtovec, ki je poprej sestrelil sovražno letalo. Mlademu junaku želimo skorajšnjega okre-
vanja.
Laški nadporočnik-Goričan padel. V zračnem boju z našimi letalci je padel laški nadporočnik Goričan Franc Broili, sin znanega zvonarja Broili iz Gorice.
Padel je na italijanskem bojišču dne 11. maja t. 1. na kraški planoti tretji izgubljeni sin starišev v tej vojski V e li k o -n j a Viktor v starosti 22 let. Doma je bil iz Kozmeric pri Sv. Luciji ob Soči. Naj mu bode lahka kraška zemlja!
Lokve. Tudi k nam je vrgel Lah lepo število granat ravno na drugo obletnico svoje vojne napovedi. Padale so na Vo-glarijo; povzročil pa je le strah in nekaj škode na jelkah. — Žalostno poročilo pravi, da je padel 14. t. m. pri Gorici zelo priden in skrben gospodar Franc Ko lene Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici, poživlja vse begunce istega, da mu čim-preje sporoče kolikor mogoče natančno z opustitvijo vsakega pretiravanja naslednje:
a)	Ime, priimek in domače ime begunca;
b)	kraj in h št. svojega bivališča ob mirnem času; c) število družinskih udov brez poslov; d) 1. število hlapcev, 2 dekel, 3. poslopij, 4.gospodarskih poslopij za živino, 5. za pridelke, 6. število volov, 7. krav, 8. junic in junčkov, 9. konj; 10. prešičev, 11. ovac, 12. koz, 13. kuretine, 14. voz, težkih, 15. voz lahkih, 16. samokolnic, 17. strojev, 18. oral, 19. ročnega orodja. — Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici, 20. maja 1917. Leopold Jonko, župan.
Iz Gorice. Po dolgem času je pisal oče svojemu sinu Petru Ličen v Budimpešto, da se nahaja vedno še v Gorici, živi dobro in je zdrav. Tako tudi brat Mirko piše, da je hiša na Livadi vsa porušena.
Pismo iz zasedenega ozemlja. Iz Kreda pri Kobaridu se nam poroča, da je tamkaj umrla Jožefa Cenčič, katere soprog Janez Cenčič je padel na bojišču pri Pod-gori dne 15. avgusta 1915. Zapuščata tri nedorasle otroke. Ta dni je pa došlo pismo, ki ga je pisala pokojna Jožefa Cenčič njeni sestri Tereziji Školaris, begunki v Postojni 132, še pred smrtjo, datirano v Kredu dne 15. oktobra 1916. Piše med drugim, da so tam zdravi ter da imajo živeža dovolj in poceni. Povprašuje po soprogu (ki je padel pri Podgori), po stricu in teti Jakobu Kragl, odnosno soprogi, ki se sedaj nahajata v Stariloki, dalje povprašuje po dveh bratih, ki se nahajata oba na bojišču še zdrava. Končno želi v pismu, da bi se kmalu sešli doma vsi skupaj. Bog pa je hotel drugače. Svetila njej in njenemu soprogu večna luč!
Smrtna kosa. VSkadru je umrl 4. maja v tamošnji vojaški bolnici Goričan Anton Klinec, družabnik tvrdke Kožnar in drug v Gorici. — V norišnici v Kromerižu je umrla dne 16. majnika Grbec Marija iz Ro-činja, 20. majnika pa Velikonja Franc iz Šebrelj. — Umrla je v Trstu v sredo, dne 30. maja v bolnišnici pri sv. Ivanu Okretič Jožefa iz Kostanjevice na Krasu št. 94 42. letu starosti. Zapušča štiri nedorasle otroke in soproga. N. v m. p.!
C. kr. policijisko ravnateljstvo v Ljubljani nam je poslalo izkaz blaga beguncev, ki leži v skladiščih držav, železnice. Kdor kaj pogreša, naj pride vprašat na »Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.«
Oni kmetje, kateri imajo obdelati po lja, se lahko vrnejo domov. Zglasijo naj se pri »Posredovalnici« kjer dobijo natančne podatke, v katere kraje se lahko vrnejo. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Vino v Sežani je sedaj po 4 K 40 vin. liter.
Županstvo občine Št. Peter pri Gorici poživlja svoje občinarje kmetovalce, da naznanijo radi statistike, koliko glav živine in kakšno orodje so imeli. Navajajo naj število volov, krav, junic tn junčkov, konjev in prešičev ter kuretnine, koliko so imeli pred vojno. Nadalje naj navedejo, koliko število voz, samokolnic (karjol), strojev, oral, ročnega, vinarskega in kle-tarskega orodja so imeli. Glede kletar-skega orodja je dovolj, da navedejo, za koliko hektolitrov posode so imeli pred izbruhom vojne. Vrednosti inventarja zaenkrat ni treba naznaniti, ker se ho to pozneje posebej zahtevalo in v ta namen vposlalo posebne tiskovine. Zaenkrat se gre samo, da se dožene statistične podatke glede kmetijstva v občini. Kdor še ni poslal svojega naslova županstvu, naj pri tej priliki to stori, pa naj obenem zapiše tudi prejšnjo hišno številko. Županstvo občine Št. Peter pri Gorici, sedaj v Tacnu pri Ljubljani.
Umrl je dne 21. maja v Štanjelu Bo-škin Franc, znan cerkven pevec, doma iz Št. Petra pri Gorici.
Napačna vest iz Kobarida. Nedavno v »Slovencu« objavljena notica iz Kobarida se sedaj pojasnjuje, da ne odgovarja resnici, da bi bila hčerka mesarja Gruntarja iz Kobarida poročila nekega Italijana »pri-mo tenente«. Mogoče, da se je katera Gruntar poročila, a od mesarja Gruntarja ne. Vsi otroci so tu v Ljubljani, le oče in mati sta ostala v domačiji.
Grgarskim občinarjem naznanjam podpisani, da sem se moral umakniti iz Čepo-vana italijanskim granatam ter da prebivam zdaj v Cerknici, p. Rakek, Kranjsko. V morebitnih potrebnih slučajih se tu-sem obračajte ter sprejmite srčne pozdrave od svojega dušnega pastirja. — Jos. Godnič.
Renče. Uradne ure županstva občine Renče, sedaj v Št. Vidu nad Ljubljano, so za stranke vsako nedeljo in ponedeljek dopoldne. Oni, ki niso še dobili državne podpore po svojcih, njg sporoče to županstvu no •looisnici'
Morilka najdenega razrezanega novorojenčka v Trstu aretirana. Kakor smo 25. maja poročali, so našli v nekem kanalu dele razrezanega novorojenega deteta. Vest o tem groznem detomoru sc je potom lokalnih listov naglo raznesla in koj nato se je javil redarstvu oeki delavec, kateri sumniči svojo bivšo ljubimko groznega dejanja. Zaključil je svojo izpoved s tem, da se vsi podatki, nanašajoči sc na ta deto-mor, popolnoma ujemajo in da jc verjetno, da je ona storila nečloveški čin. Redarstvo je proti osumljenki odredilo zapor in hišno preiskavo z vseskozi obtežilnim izidom.
Smrt begunke v tujini. Na Dolenjskem v Dečji vasi pri Trebnjem je umrla goriška begunka Katarina Milost, stara 55 let. Doma je bila iz Ravnice pri Gorici.
Iz italijanskega ujetništva so sc nam oglasili: Franc Faganel iz Šempasa pri Gorici; Hrast Ignacij iz Sužil pri Kobaridu; Sirk Evgen, služil pri 27. dom. pp., iz Me-clane; Vižin Valentin iz Klomperka pri Gorici. Vsi so zdravi. Njih naslov: N. N., pri-gionicre cividale, Campamento, Italia.
novice.
lj Sv. maša na Rožniku ženskega oddelka S. K. S. Z. bo jutri, v nedeljo, dne 3. junija 1917, ob 8. uri zjutraj.
lj Trnovsko-krakovsko izobraževalo društvo ima v nedeljo, dne 3. t. m„ ob pol 7. uri zjutraj na Rožniku sv. maso in skupno sveto obhajilo. Vse člane in prijatelje društva vabimo k obilni udeležbi!
lj Kaj jc s tobakom. Glavni ravnatelj tobačne režije, sekčni načelnik pl. Scheu-chenstuel, je izjavil poročevalcu nekega dunajskega lista glede na pomanjkanje tobaka: Tobaka zdaj ne glede na potrebščine armade veliko več prodajo, kakor v mirnih časih. Nastane vprašanje, kje tiči vzrok teh pretiranih zahtev. Predvsem se zaradi nervoznosti, ki jo povzroča vojska, več kadi, kakor sicer. Dosedanjim kadilcem so se pridružili tudi nekadilci. Tobak se namreč zelo zamenja za živila, deloma ga pošiljajo svojci vojakom. Žal da se tudi s tobakom delajo zelo razpletene verižne kupčije. Ljudje tudi sami veliko tobaka nakopičijo. Zahtevam no tobaku je zato le s težavo mogoče ugoditi. Le absolutno se nakaže prodaji manj tobaka, relativno pa ne. S prisilno razdelitvijo bi se pomanjkanje ne odpravilo, ljudje bi morali sami skrbeti za pravično razdelitev. — To so sicer zelo lepe besede, ampak trafikantom odmerjajo vedno nižje množine tobaka. Pri nas v Ljubljani so pa še posebne razmere. Pri nakazovanju tobaka trafikantom se namreč nič ne ozirajo tisti činitelji, ki določajo trafikam množino tobaka, na okolnost, da šteje zdaj Ljubljana veliko več ljudi, kakor jih je bilo pred vojsko tu. Množino trafikam nakazanega blaga pa vedno krčijo. Pametno bi bilo, da bi glede na prodajo tobaka prizadete oM.ir.i ~ male nedavno izdane odredbe oblasti v Gradcu. Kolikor toliko bi se razmere v Ljubljani izboljšale, ker zdaj res tako občinstvo kakor tudi trafikanti ne morejo biti zadovoljni. Nedostalkov m rc omenjamo, saj jih mora poznati oblast sama, ki naj jih odpravi. Predvsem na: Ljubljana z okolico naj dobi toliko tobaka, kolikor ji ga gre z ozirom na sedanje število prebivalcev.
lj Oddaja sira, S ponedeljkom se prične v vojni prodajalni v Gosposki ulici prodajati sir (gouda) v malih dozah po 7 K 20 vin. Vsaka stranka lahko dobi zaenkrat le 1 dozo. Sir je prvovrstne kakovosti in je namenjen posebno premožnejšim slojem, ki niso udeleženi pri ubožni prehrani. Pri nakupu je predložiti tudi rodbinsko karto.
Ij Oddaja špeha za IX, okraj, V ponedeljek, dne 4. junija 1917, bo mestna aprovizacija ljubljanska oddajala v cerkvi sv. Jožefa strankam IX. okraja špeh, to so vsi oni, ki dobivajo kruh v pekarijah Starič in Vrtačnik. Vsaka stranka se mora pri nakupu špeha izkazati z rodbinsko karto, ki jo je dobila pri zadnji krušni komisiji in oddati maščobne karte. Špeh dobe izključno le stranke IX. okraja in naj zato ne nadlegujejo aprovizačnega urada stranke iz drugih okrajev z zahtevami, da se jim izroči posebna nakazila.
— Privatni uradniki. Jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Mrakovi gostilni »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti št. 4. sestanek privatnih uradnikov.
lj Prodaja kruha na izkaznice št. 24. Stranke z izkaznicami št. 24, ki so dobivale kruh pri g. Danškovičevi, Tabor, dobe za nedeljo in potem naprej svoj kruh pri g. Pauru, Sv. Petra cesta.
Oddaja jajc na rmene izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v torek, dne 5. junija oddajala v cerkvi sv. Jožefa jajca na rmene izkaznice. Določa se naslednji red: Izkaznice skupine A dobe jajca od 8—9 ure dopoldne. Izkaznice skupine B dobe jajca s štev. od 1 do 80 od
9—10	ure, izkaznice s štev. 81 do 160, od
10—11	ure; popoldne dobe jajca rmene izkaznice skupine B s štev. od 161 do 240 od
2—3	ure, izkaznice s štev. 241 do 320 od
3—4	ure, izkaznice s štev. od 321 do 400 od 4—5 ure, izkaznice s štev. 401 do 480
od 5 —6 ure. Jajca sc oddajajo po 5 vin, kos in odpade na vsako osebo po 10 kosov, Vsaka stranka mora prinesti poleg rmene izkaznice s seboj tudi lodbinsko karto. Pripraviti je tudi drobiž. Razpored za ostale številke rmenih izkaznic se še objavi in pridejo na vrsto takoj naslednje dni.
Preskrba drv za zimo. Zaradi drv se izraža povsod skrb in strah. Vsak loži, da ne dobi drv in da so veliko predraga. Vsak se boji zime. V teh razmerah je storiti vse potrebne korake, da se ljudem pomaga. Prejšnji dobavitelji drv so jih dali vojaštvu in za civilno prebivalstvo jih nima kdo pripravljati, ker manjka ljudi in živine. Po našem mnenju bi moralo v tem slučaju vojaštvo tudi pristopiti in pomagati, drugače bo nastala obupna stiska. Naj bi vojaštvo, ki ima delavne moči in konje na razpolago, pomagalo pri napravi drv in naj bi se pritegnili vsi tisti dobavitelji, ki so tudi doslej dajali clrva v mesta.
lj Petrolej. Občinstvo se opozarja, da naj ne hodi več na magistrat popraševat zaradi dobivanja petroleja in si naj s tem prihrani potov in stroškov za koleke. Ker je bil zadnji rok za vlaganje prošenj bin-lcoštna sobota in je petrolejski načrt že končan, sc na zamudnike pod nobenim pogojem ne bode moglo ozirati ne glede nato, da jc kontingent petroleja, ki je bil določen za stranke s pravočasno vloženimi prošnjami, popolnoma izčrpan.
i; Umrli so v Ljubljani: Slava Bah, hči železniškega zavirača, 3 leta. — Agenor Kopf, rejencc, 12 let. — Marija Scheringer, poscslnica, 69 let. — Helena Dobravec, mestna uboga, 79 let. — Neža Kovač, kaj-žaričina hči, 19 let. — Janez Ovijač, berač, 82 let. — Lovrenc Kovač, bivši kurjač, 62 let.
!j Izgubljena je bila danes dopoldne' pred Kat. tiskarno denarnica, v kateri so bili med drugim razni listki, ki imajo vrednost samo za lastnika. Denarnico naj oni, ki jo jc našel, prinese v naše uredništvo.
lj Izgubila sc je clanes dopoldne pred magistratom črna denarnica z manjšo svo-to denarja. Pošten najditelj je naprošen, naj jo odda proti nagradi v Katol. tiskarni, III. nadstropje, ali pa v uupravništvu našega lista.
lj Ušel je iz kletke kanarček. Kdor ga najde, naj ga prinese proti nagradi v Hrenovo ulico št. 3. I. nadstropje.
lj Masla se jc včeraj zvečer na jubilejnem mostu rdeča denarnica z manjšo vlo-to denarja. Dobi se pri upravi našega lista.
Carncgie umira. Iz Ženeve brzojavljajo: Znani ameriški milijonar Carnegie je težko obolel. Nobenega upanja ni, da bi ozdravel.
Gosposke iitt
— Deželno mesto za krmila opozarja vnovič županstva, da se imajo naročila po občinah nabirati do zadnjega vsakega meseca in potem skupno oddajati na imenovani urad. Na naročila posameznikov, in naj so tudi potrjena od županstva, se ni mogoče ozirati, ker bi to spravilo preveč nereda v celo poslovanje in ker ni mogoče zadostiti posameznim naročilom. To je čisto izključeno. Zadovoljiti se je prejkoslej z odmerki, ki se nakazujejo. Če ni blaga, se ne more razdeljevati. To velja zlasti za občine, ki bi rade kar cele vagone dobile. Največ kar mora Deželno mesto dati občinam v sedanjih razmerah, je 1000 kg. Pomisliti je, da je v deželi nad 300 občin, ki vse potrebujejo in naročujejo krmila. Razen tega pa so še različna druga podjetja, ki sc morajo upoštevati, ker nimajo nič lastnega pridelka in so navezana izključno le na to, kar dobe z nakupom.
Nolr onia polila.
Dunaj, 31. maja. Pod predsedstvom dr. Grossa se jc vršil danes v navzočnosti ministrskega predsednika Clam-Martini-ca neobvezen razgovor klubovih načelnikov o ureditvi dela v zbornici in o razdelitvi mandatov v odsekih. Sklenilo sc je, predlagati že na prihodnjem zasedanju volitev ustavnega, vojnoodškodninskega, prehranjevalnega in gospodarskega odseka. Dalje obrtni, socialno-politični in socialno-zavarovalni odsek. Sklenilo se jc zvišati število članov odsekov, in sicer od 52 na 53 in od 26 na 27 in premeniti volilni ključ. O tem bo natančnejše poročano na prihodnji seji načelnikov klubov, ki se vrši v torek.
Glede plenarnih sej zbornice so bili zastopniki strank mnenja, naj sc te vrše v torek, sredo, četrtek in petek ter le izjemoma v sobotah.
V torek pride na dnevni red kot prvi predmet razprave predlog za reformo poslovniškega reda, tako da bo dobila zbor'
niča že v tej seji svoj porlovnik.
* # *
Poljsko kolo je izvolilo v sredo, kot smo poročali, za načelnika dr. Lazarskija. In sicer s 60 glasovi. 6 glasovnic je bilo praznih. Za namestnike so izvoljeni poslanci Daszvnski, Glombinski, baron Goetz, Kendrios in dr, Leo. V parlamentarno ko-
nvsijo je odposlala poljska ljudska stranka poslance Dlugosz, Telmajer in Wiios, konservativci poslance Haller, knez Lubomir-ski, \Vysocki. Demokrati: Loewenstem, dr. Steslowicz. Socialni demokrati: dr. Dia-mand. Narodni demokrati: dr. Plas. Šlezijci: Londzin,
Na predlog poslanca Daszynskija se je sklenilo staviti v zbornici sporazumno z drugimi strankami sledeči nujni predlog:
»Na koncu tretjega leta svetovne vojne, ki je stala milijone človeških življenj in pohabljencev, ki je vse narode Evrope izmučila in jim prinesla strah lakote množic, sta priznali končno obe bojujoči se stranki načelo pravice samoodločevanja narodov za temelj trajnega miru. Zbornica izjavlja, da je solidarna z vsemi državami in narodi, ki hočejo mir na podlagi sporazuma med narodi, in poživlja vlado, naj vse ukrene, da se doseže tak mir v naikrajšem času.«
Istotako je kolo naročilo svojemu načelniku, naj vse ukrene, da bo potom sklepa zbornice odstranjeno za civilne osebe vojaško sodišče in da se zopet uvedejo porotna sodišča.
* * »
Rumunski klub.
Rumunski klub je izvolil za svojega predsednika mesto poslanca Slmi-roviea
poslanca dr. Isopescul-Grecul.
* * *
Clam-Martinic bo odgovoril na dr-žavnopravne izjave Jugoslovanov, Čc^ov,
Poljakov in Ukrajincev v torek.
• • *
»Union« poroča: »--toda Poljaki,
ki so bili dosedaj najtrdnejša opora vsake vlade, so bili danes hladni, ledeno hladni do srca; da, celo večji del poljskega kola je posegel v frenetične ovacije, s katerimi so bile pozdravljene izjave Jugoslovanov in Čehov.«
• • *
V odsek za izpremembo poslovnika je odposlal »Jugoslovanski klub« poslance dr. Korošca in dr. Ivčeviča, v imunitetni odsek poslance dr. L. Pogačnika in Ry-bafa.
Dunaj, 31. maja. (Kor. ur.) Dne 18. junija se prične pred dunajskim deželno-brambnim divizijskim sodiščem razprava proti podravnatelju »Živnostenske banke« Jaroslavu Preisu radi zločina veleizdaje in zločina proti vojni moči države. Razprava bo trajala več tednov.
G. Freytags V/eltatlas je gotovo najpopolnejši žepni atlant, kajti obsega sezna-mek z okoli 17.000 zemljepisnimi imeni; Avstro-Ogrska obsega 9, Nemčija 10, drugi kraji Evrope in drugi svetovni deli pa 32 zemljevidov. Za statistične podatke dopolnjuje ta atlant prav dobro leta 1916. izdani »Hartlebens: Kleines statistisenes Ta-schenbuch tiber alle Liinder der Erde«, ki nam nudi poleg najvažnejših statističnih podatkov vseh držav na svetu po najnovejših virih tudi statistične podatke o prebivalcih celega sveta, o železnicah, o državnih dolgeh evropskih držav itd, Zelo zanimiva in priporočljiva knjižica za vsakega, ki hoče razumeti in študirati sedanje razmere. Obe knjižice se dobita v Katoliški Bukvarni v Ljubljani; atlant stane s poštnino vred lično vezan 5 K 80 vin., statistika tudi vezana (žepna oblika) pa 1 K 90 vin.
Odebeleli ljudje, pri katerih se lahko pojavlja utrujenost in onemoglost, pomanjkanje veselja do dela, neka prenapetost v telesu ali dru^e težkoče iz želodca, si morejo z uporabo naravne »Franz - Josef«-grenčice znatno pripomoči v dosego izdatnega odvajanja, ne da bi jim to povzročalo kake napore v trebuhu.
Kašelj nastane vsled prehlajenja slinaste kožice žrela. Mrzle slinaste kožice so za vedno v zraku se nahajajoče bolezenske kali posebno sprejemljive in tako nastane kašelj, marsikdaj pa tudi hujša bolezen. Ako sc pa hitro potrudimo, pre-hlajeno žrelo zopet toplo držati, zamoremo to zlo odpraviti. Kot izborno sredstvo priporočamo v ta namen Fellerjev antiseptični rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa-fluid«. Ako se ž njim žrelo in vrat opetovano izmije, oživlja se krvna cirkulacija v slinastih kožicah in sc ustvari s tem žrelu zopet potrebna toplota. Vsled antiseptičnega učinka »Elsa-fluida« sc uničijo obenem bolezenske kali. Pri bolečinah vratu se priporoča tudi zunanje z »Elsa-fluidom« masirati. 12 steklenic tega priznanega domačega sredstva stane povsod franko samo 7 K 32 h edino pristno od lekarnarja E. V. Fellcr, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). Zamorejo se obenem naročiti tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice«, 6 škatljic franko 5 K 57 h. Te kroglice so hitrega in sigurnega učinka. Mnogo pristašev si je tudi sredstvo zoper kurja očesa v kratkem času pridobilo. To je namreč Fellerjev turistovski obliž v kartonih po 1 in 2 kroni.	(vb)
Išče se
prodajalka blagajničarka in kontoristinja. isj
Pisane ponudbe na modno trgovino
P. Magdii uubijam.
Kupi se takoj
Poročali smo, da je omenil dr. Friderik Adler v svojem zagovorniškem govoru, da je na njegov korak k umoru grofa Stiirgkha predvsem vplival slučaj nekega socialnodemokratičnega uradnika neke bolniške blagajne. Ta je razmnožil neko pesem, ki je izšla nemoteno v »Neue Freie Presse«, Ta pesem je krožila po newyor-ških ulicah, gostilnah in varijetejih in govori materam, naj ne puste ubijati sinov, katere so same vzgojile. Ta uradnik, ki se piše Karel Langer, je bil obsojen od vojaškega sodišča na vislice. Toda pomiloščen je bil na petletno težko ječo. Sedaj pa poroča četrtkova »Arbeiterzeitung«, da je cesar Alberta Langerja pomilostil in mu odpustil še ne prestano kazen. Langer je bil na brzojavni poziv že izpuščen iz zapora.
za obrat v tovarni sodavice, 380 voltov, izmenični tok, 1/3-5 HP, dalje uapolnjeva-lec poiialic kakor tudi cela oprava zi izdelovanje sodavice s steklenicami in zaboji vred. — Naslov kupca pove uprava «Slovenca» pod številko 1353.
V odgoji izkušena gospodična gre kot
prascev.
V pondeljek dne 4. junija ob 5. uri popoldne se bodo oddajali plemenski prasci na pristavi Cesta v Mestni log
št. 15. Vsi ljubljanski naročniki se opozarjajo, da naj se točno oglasijo v tem času, ker sc pozneje nc bo mogoče ozirati na zaostale naročnike.	1356
tajsko dež. mesto za dobavo klavne živine
Ljubljana, Turjaški trg 1.
sprejme takoj zavod. Naslov: L ubljanr, poštni predal št. 56. 1354
SloDencem o Gradcu
se priporoča za
krojaška deSa
JOSIP HLEMEI1TE,
Gradec, Sigmundstadl 20 (postaja cestne železnice Volksgartenstr. okraj Lend). 1364
Išče
se
hiša
pripravna za trgovino ozir. gostilno, z vrtom in malim hlevom v Črnomlju ali okolici. Ponudbe se prosijo na upravo lista pod šifro »Črnomelj«.
proda!
v
^Cotel Štrukelj v £jubljani.
Vs:;Jt dan od 10. do IS. ure dopoldne
Kupim par vagonov
bo naprodaj na Gorenjem Iiju v gozdu večja množina suhih, posekanih in neizdelanih
• 11 *
V*
V
Naslov pove uprava lista pod štev. 1314.
skupno ali v manjših oddelkih. PrlOetck dražbe -i. t. m. ob 10. uri dop. na licu mesta. Več se izve v LiuLl>aal na Karolinški zemlji št. 22. Predplačila do 9. t. m.
za ježo, s saillom, je naprodaj.
Več se izve: Rimska cesta 10, II. nadstropje, desno.	1359
(v deželni deski) na Kranjskem, se radi rodbinskih razmer takoj proda. Naslov: »Dr. R.« na upravo Slovenca.
(ŽeHna, mla3a in Iplra
služkinja
žoli stopiti v službo v kako župnišče z manjšo kmetijo ali brez nje toplo priporočeno, pridno in zanesljivo dekle srednje starosti. Vajena je vsegu gospodinjstva i. t. d. Naslov pove uprava »Slovenca" št. 1361.
na solnčni legi sredi Ljubljane se proda. —« Naslov pove uprava „Slovenca" pod stev. 1343.
za vse se Išče. Nekaj znanja nemščine se želi. Oglasiti se treba: Besljeva cesta 12, visoko pritličje, desno.	1348
ali tudi navadno. Ponudbe se prosi na upravništvo Slovenca pod »Motor« 1344.
Miaden č poštenih staršev, vojaščine prost, se sprejme kot
sluga
v neko ljubljansko modno trgovino Plača po dogovoru. — Več se izve pri upravi lista pod št. 1345.
! n.iiglolije žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-• o brit!ki izgubi našega ljubljenega sina oziroma brata, gospoda
Avgusta Kopač
planinski strelec polka št. 2. 2. stotnije,
ki je v nežni mladosti 19. let padel v glavo zadet od granate dne 17 maja
Nepozabnemu pokojniku bodi raula zemlja Goriška. Sv. maše se bodo darovale v Št. Vidu pri Ljubljani.
Medno, dne 2 junija 1917.
k naraščaju boljše rodbine. Ponudba so prosi pod »marl;iva 13'ii)« na upravo tega lista.
Žalujoča rodbina Kopai.
¥ LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 1 s
sprejema po ORIGINALNIH POGOJIH prijave na:
I.	dauka prosto 5'/2% amortizacijsko driaono posojilo pa 33-53 odlteošl V L SsonKaciie 1.1 k 02-— ya u floiv— nnm
II.	daoka proste m dae i. mala 192? orafiljSoe drž. zaljt:,	K 9V— ssds^eo^ "vo bonifV t. i. o K100 •— nlm.
Pri anmfizadlsasem posofiin dobijo sn&skrita^ kot posebno BioniSikacHo za ettan mesec oSsresil zasloni (to ie olnarjea pri us^iih K fiOO - namige!.	■ g^jasulia in fis^uine pr* masami sanke na razpolago.—
St. 125.
WtOVKNEC, lB!ll( l. mi 1917;

MmUi volnesa Mila smili
Podpisovanje vojnega posojila se je moralo omogočiti tudi onim, ki ravno ob času prijave sicer ne razpolagajo z zadostno glavnico, pač pa z drugimi vrednotami, ali so vsaj v posesti stalnih dohodkov, ki jim ustvarjajo možnost bodočih prihrankov. Temu smotru služi podpisovanje vojnega posojila proti predujmu. Kdor poseduje vrednostne papirje, hipotekarno terjatev, realitete, hranilno knjižico, zavarovalno polico itd., lahko te vrednote zastavi in najame nanje posojilo ter si tako preskrbi sredstva za nakup vojnega posojila. V svrho podpisovanja vojnega posojila sprejemajo Avstro-Ogrska banka ali Vojna posojilnica v zastavo vse vrste vrednostnih papirjev: rente, deželna in mestna posojila, zastavne liste, akcije i. dr. in dovoljujejo na iste predujme do kolikor mogoče visokega zneska. Do katerega zneska, to pojasni vsakomur radevolje sleherna banka, tako Kranjska deželna banka v Ljubljani, Koliko velja tako posojilo? Glasom pogojev, ki jih je tozadevno določila državna uprava za Avstro-Ogrsko banko, se dovoli za tako posojilo onemu, ki podpiše lOletne zakladne liste, do 30. junija 1920, onemu pa, ki podpiše amortizacijsko državno posojilo, pa do 30. junija 1922 »vsako-časna eskomptna obrestna m e-r a«. Priznanje vsakočasne eskomptne obrestne mere za lombardno posojilo pomeni za podpisovatelja vojnega posojila izredno ugodnosti Kajti v splošno se sprejemajo vrednostni papirji v zastavo samo po lombardni obrestni meri, ki pa je za državne papirje za pol odstotka, za druge efekte pa redno 1 odstotek višja kot pa eskomptna obrestna mera. Eskomptna obrestna mera Avstro-Ogrske banke je odvisna od razmer na mednarodnem ter na domačem denarnem trgu. Ista znaša danes 5 odstotkov, mogoče bo kdaj pozneje višja, mogoče pa se bo tudi znižala. Vsekakor seveda ni izključeno, da se bode po vojski denar podražil. Proti neljubemu zvišanju obrestne mere lombardnega posojila pa se za-stavljatelj vrednostnih papirjev lahko zavaruje. Na njegovo zahtevo se mu mora predujem dovoliti mesto po »vsakočasni«, tudi po »stalni« obrestni meri, in sicer po 5 odstotkov, katera obrestna mera je zasi-gurana pri zastavi lOletnih državnozaklad-nih listov do 30. junija 1920, pri zastavi amortizacijskega državnega posojila pa do 30. junija 1922. Do teh dveh rokov je torej na vsak način podpis vojnega posojila proti zastavi vrednostnih papirjev zelo dobič-kanosno podvzetjel Kajti nabavi se na ta način vojno posojilo, ki se obrestuje z ozirom na subskripcijsko ceno z več kot 6 in il četrt odstotka, a za najeti predujem se mora plačevati samo 5odstotne obresti! Vrhutega ostane seveda podpisovatelj vojnega posojila tudi lastnik zastavljenih vrednostnih papirjev ter prejema še v nadalje obresti istih. Kdor podpiše vojno posojilo proti zastavi vrednostnih papirjev, mora torej na eni strani plačevati 5od-stotne obresti predujema, na drugi strani pa prejema obresti zastavljenih vrednostnih papirjev ter obresti na podlagi zastave podpisanega vojnega posojila. Sprejemki teh obresti značijo skupaj za podpisovatelja vojnega posojila seveda znatno zvišanje obrestovanja v zastavljenih vrednostnih papirjih naložene glavnice!
Podpisovanje vojnega posojila s pomočjo predujema je pa omogočeno tudi takim, ki sicer ne razpolagajo z nikakimi vrednotami, ki bi jih mogli zastaviti, pač pa morejo računati za bodočnost s stalnimi dohodki iz njihovega službenega razmerja. Tem krogom koristi odredba, da se tudi zadolžnice VI. vojnega posojila same, in sicer že takoj pri prijavi lahko zastavijo in se na iste predujmi 57 odstotkov nominalne vrednosti! Za 100 K nominalne amortizacijskega državnega posojila znaša nabavna cena 91 kron 54 vin. Ker si podpisovatelj vojnega posojila takoj pri prijavi že lahko izposodi na teh 100 kron vojnega posojila 75 kron, mu je treba v gotovini vplačati v resnici samo 16 K 54 vin. Za predujem 75 K mu je letno plačevati 5od-stotne obresti, to znaša 3 K 75 vin. Na drugi strani pa prejema na kuponskih obrestih od nom. 100 K vojnega posojila letno 5 K 50 vin. Preostaja mu torej letno prebitek 1 K 75 vin., kar znači za dejansko vplačano glavnico od 16 K 54 vin. nič manj kot 10.6odstotno obrestovanje. Ako si podpisovatelj vojnega posojila hoče nabaviti lOletne zakladne liste, kojih najmanjši znesek znaša, kot znano, 1000 K in kojih subskripcijska cena znaša 935 K, mora z ozirom na to, da si 750 K lahko izposodi proti zastavi podpisanih 1000 K vojnega posojila, v celem vplačati v gotovini samo 185 K. Za obresti predujema 750 K mora plačevati letno 37 K 50 vin., 5 in pol odstotne kuponske obresti od nom. 1000 K vojnega posojila pa znašajo letno 55 K, torej za 17 K 50 vin. več, kot pa obresti predujma. 17 K 50 vin. znači za dejanski vplačano glavnico 9.4odstotno obrestovanje, katero visoko obrestovanje ostane na ta način podpisovatelju vojnega posojila za izdano glavnico na vsak način toliko časa
osigurano, dokler ostane ca predujem v veljavi 5odatotna obrestna mera. To •! pa podpisovatelj vojnega posojila tudi v tem slučaju lahko osigura do 30. junija 1920, oziroma ako podpiše amortizacijsko dri, posojilo, celo do 30. junija 1922.
Najetje predujma v svrho podpisa vojnega posojila proti zastavi vrednostnih papirjev, oziroma zadolžnic podpisanega vojnega posojila je zelo enostavno in ni združeno z nikakimi težkočami. Izpeljavo takih predujmov radevolje za vsakogar prevzema Kranjska deželna banka v Ljubljani, ki preskrbuje tudi v slučajih, ko so zastavljeni vrednostni papirji vinkulirani, vse tozadevno potrebne devinkulacijske izjave.
Financijelne ugodnosti podpisa vojnega posojila proti zastavi vrednostnih papirjev so pač tako velike, da bi te prilike dobičkanosne glavnične naložbe ne smel nihče zamuditi, kdor je v položaju, poslu-žiti se iste, bodisi da poseduje vrednostne papirje ali pa zadostne stalne dohodke, ki mu omogočajo polagano odplačevanje najetega predujema.
Juiiflšivo m\mm prostovoljca il m-
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Tisti dan je bilo na našem bojišču vse mirno, niti eden strel ni padel; — bilo je, kakor pred nevihto. Daleč iznad mesta je pribrnel sovražni aeroplan, ter začel krožiti nad nami v velikih kolobarjih. Streli iz naših topov so ga začeli preganjati, toda brez uspeha. Od nasprotne strani se prikaže naš zrakoplov, ki je bil v primeri z sovražnim kot pišče proti koklji. Hitela sta drug proti drugemu in napeto smo pričakovali razvoj zračnega boja, katerega posledica je bila, da se je italijanski orjak ves v ognju razletel nam v veliko zabavo.
Pri tem opazovanju nas doleti sledeče povelje:
»Šturmpatrola« pod poveljstvom enoletnega prostovoljca Albina Smodiš, doma iz Kapel pri Ljutomeru, mora se priplaziti v bližino sovražnika, ter ga z ročnimi granatami pregnati!
Poklicani smo bili koj na svojem mestu in nedolgo potem smo se že pripravljali za napad. Italijani nič sluteči so si mirno kuhali polento, ter se greli krog ognja. Kratko povelje in naše ročne granate so trgale italijansko meso, ter jim strojile kožo, med katerimi je nastala grozna panika, da so začeli bežati brez nadaljnega odpora. Ljuto smo jih preganjali, dokler se niso oja-čeni ustavili. Začela se je med nami ljuta borba. Ročne granate so se menjavale med nami, a sovražniki so bili slabi metalci ter nam niso povzročili škode. Kar prileti goreča granata v našo sredo in vsled strahu smo bili čisto otopeli in brez moči in preudarka pričakovali eksplozije in nje posledic. V tem kritičnem trenutku je ohranil le naš poveljnik hladnokrvnost, ter ne meneč se za lastno nevarnost življenja zgrabil za gorečo ročno granato, ter jo z veliko spretnostjo vrgel daleč med sovražne vrste med katerimi je eksplodirala in delila smrt poprej nam namenjeno.
S tem svojim hladnokrvnim junaškim činom je naš poveljnik mnogim rešil življenje. Sploh se je pa že naš poveljnik prostovoljec A. Smodiš vsled svojega hladnokrvnega in premišljenega nastopa proti sovražniku že večkrat odlikoval ter uživa pri predstojnikih splošno zaupanje in mnogokrat se mu poveri naloga, ki jo je zmožen le on izvršiti. Tako se je odlikoval tudi sedaj ter prejel pismeno javno priznanje,
Kajne, takih del so zmožni le strelci štajerskega pešpolka. Srčne pozdrave z bojišča od
Plevnik Jurij, Košenca pri Planini.
U DFfllB ipce.
Begunci na Vrhniki. Z Vrhnike: Ker je nastanjenih okoli 800 goriških beguncev v okolišna županstva Vrhnika, so priredila v društvenem domu naša katoliška društva predstavo »Revček Andrejček«. Za čisti dobiček 600 K, je odbor določil, naj županstvo razdeli najpotrebnejšim beguncem živil in odbor bo navedeno vsoto pri županstvu plačal. To se je zdelo potrebno odboru zato, da so v prvi vrsti deležni namena na kateri je bila predstava tukajšnji begunci. Hvala pa gre prirediteljem, igralcem in odboru!
zdravi trganje revmo 860 isehias
Pojasnila in prospekti zastonj.	H
BBH2W
Toplice (Hrvatsko)
Framydol
jc sredstvo za pomla|e-lenje las, ki rdeCe, svetle In sive lase Iti brade ia tra|no temno pobarva. i steklenica s poštnino vred K 2*70.
Dir<1vnl i® rožnata voda, M Sivo po-K.Y»JUI rdeCI bleda lica. UCInek |e Cu-" dovIL 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzet|e _ 85 vinarjev več. Naslov za larofilo.'
JAN GROLICH, drožerl)a prt angelu, Brno 643, dlorava.	25:4
, Sprejmo M tako] v poduk kot
učenec
deček poštenih staršev v Špecerijsko trgovino Ji Kušlan v Kranjn.
1
lenice
vse vrsto od ki.-.o vode kupi A. OSET, p. Gu-Stanj, Koroško.
vrnri A namizno in zdravilno auaiu VUUU) slatino in za brizga-nec (Spritzer) ter mrfinfu razpošiljam
V111U p0 povzetju.
cerkveno orodje, celotne cerkvene ■	oprave itd.	-
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Vam plačam, nltoVa-Sih kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi Cona lofikn z jam-stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in pri/.nalnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ciprsko. 1042
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
in slamnate podplate za v čevlje
katero sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi I FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu,-pošta Domžale pri Ljubljani. 107
F?
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje ■»§» — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna nr JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Briis št. 1552 (Češko.)
Nikel ali loklone uro na sidro K J1—, 7'—, 8 —. Vojno - spominsko nikeln. ali lekleno are K 11*—, K 2-— ; armudno radij. uro iz uiklja aU iekla K 12 —. Msivno srebrno lioskopt romout. uro b sidrom K ID.— K20 —. Budilko, stonsko in uro na stojalo v veliki izbori po nizkih conah. ylotno piBmeno jamstvo Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena ali donar nazaj.
Zaloge v Ljubljani: R. Šafabon in dulius Elbeft.
Nikakega zobobola
več, nobenih noči brez spanja. „Fides" lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi i pri naj t rilo vrat. rovinat. zohnih bolečinah, kjer so odrekla vsa Bredstva. Pri | neuspehu denar nav.ajl Cena K 2'— 5 tube K 6 —, C tub K 8'— - Nikako
------------1 zobne prhline več. Snežno bele zobe
tloseiolo b XIKIS zobno vodo. TakojSnji učinek. Ceno K 2, 3 stekl. K 5. KEWEHY, Kaschau 1. poŠt, pr. 12-/-42 Ogrsko.
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 28 (prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zulogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepn. elektr. svetilk, kom p i. žo od K 2 —. V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodaj alce. Mehanllna delavnica Stari trg Stev. 11.
Povečane slike
do naravno velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotograiski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Ustan. 1910.
Henrik Weisz
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Rlzlko izkljuCen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno nI mogočo postreCI. Par dam-t , , skih Čevljev K 35.-, zakon, protokol K K 45.-, In K 90.
K 53. Par čevljev za strapne (bakancl) K 50.-, K 60.-, in K 70,—. Par Čevljev za gospode K 4&-, K 50.-, K 33.-, In K 60.
Beli moderni platneni Čevlji za dame v vsaki velikosti. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za Čevlje K 1. —
Išče se pridno, poSteno
dekle za vse
k dvema osebama (Slovenci), vešča hISncgt dela in nekoliko kuhe, ter nekaj nemSčlnq Vstop prvi teden junija na Bledu, po zim na Dunaju. Plačilo po dogovoru. Ponudb« takoj na naslov V. Golias, c. in kr. mornar rice nadkomisarja soproga, Dunaj nL Wassergasse 12/12.	i asf
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J.Pogačnik, ""
Ljubljana, Marije Terezije cesta št IS
izgol se je
lanski pas
dne 18. maja popoldne. Ima kratko dlako z rujavo-belimi lisami, ušesa dolga, rep do polovice pristrižen. Čuje na ime „Tref". Okoli vratu nosi z rudečim bar-žunom obšito ovratnico. Kdor bi ga našel, se lepo prosi, da ga odda ing. Schter v Straneh p. Razdrto ali ga o tem obvesti. Za to dobi 50 K nagrade.	1316
d. Y-
vglsSevaltc plasovlrln in iroBvsc glisbil
Ljubljana, WolIova ulica Jt 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovlrjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena In desetletno jamstvo. Špecfelnl zavod za vglaševanjo ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vaeh slovenskih zavodih.
Prodaja
mm za pranje«
SliuoivSto in Trapinouec. 751
Naročila za cikorijo in milo Izvršuje tudi od 5 kg dalje po poŠt nom povzetju tvrdka
a. Kušlan
Ljubljana, Karlovska cesta 15.
1S0C
Pri tvrdki
Šelenburgova nltca št. 5 v pivem nadstropju se zopet
vsako sredo in soboto
prodajajo
oblačilnega blaga in pa lepe ženske izgotovljene obleke
po nizkih cenah.
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKJURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOCl RAČUN PO DOGOVORU, -v
»• »tli h n II lili mM 11. ntltt InM i I, (ralliOl KHik II
Oerft SAndor, Itkarnar, Nogy KOrte It 81.
Sriailco, potn|e, solniarlco, hrasto, Izpuščaje, kožna bolazal. stara rana
•OriTl Utr« li il|srni
jantarsko mazilo.
Konjak
ls vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in ttlkofah v žcloacu Je veC stoletij sloveč kot krepčilo ra ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 polliterske steklenice franko po poSn za 40 kron, mladega triletnega, Čudovito učinkujočega kot bol lajšajoč« vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 polliterske steklenice za 32 kron; vino od 56 Mirov viija, rizling ln rudečl bnrgundec liter po 5 K 60 v.
Benedikt Hertl,
graSčak, grad Gollč, Konjice, Štajer.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroko.
Obstoji že nad 40 let
Ana Hofbauer
imcjiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovSCini ter si. občinstvu, da Izdeluje natanCno po naroČilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, daima-tlke, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse roCno, solidno. poSteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naroČila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagatotljijot hitre Ig u|polteae)io postrežbo, prosi, da
ie pri naroČilih Inroll ozirati ni prvo domaČo tvnfko.
Jožef Jus
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna ln tofina postrežba. 804
pleskarski in llkarski mojster
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. žlvlj. in rastne, nezg. In Jamstvene zavarovalnice
tKilain zirirotanfa n tfotlvet}« la smrt, otroških dot. raitna in ljudska, nezgodna |n jamstvena zavarovanj a
javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah prt ftvtjenskera zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovan) koncem
leta 1914.............................K 173,490.838-—
Stanje garaodiikth fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je Izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti žlvljensko zavarovanje, veljavno za DOjUD za0arD0an]e, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se spre/me/o pod na/ugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
Naprodaj je 4 leta star, močan
Za svoj« okrajne poslovalnice potrebujemo tako] nekaj spretnih ln zanesljivih • 1 •
Pogoji »o xelo ugodni. Ustmena pojasnila dobe reflektantje dne 4. in 8. junija 1.1. v naši pisarni (Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, I. nadstr.) — Sprejemamo tudi pismene ponudbe.
Ušteli poslovalnica c. It.A noj. zahlada n vdove in sirote.
Zavarovalni oddelek.
1341
Daaaancaaaanaaaacnaaaaaaanaauaaaaan 0	___ _ nnnaaaacacacacrapan D
jj ^j^odni salon.

C3C3C3C3C3aC3C3C3C3C3l
Q [] (Jenjcnlm damam priporočam srojo zalogo
jj jj najnovejših slamni^op.
03prlo tu3i v opoldanskih urah-Gen« prignano nizi?«.
"0 za logi
nooi žalni klobuki.
U
n
za težko vožnjo, na Poljanski cesti St. 55.	1338
Vsakovrstna
108
a urnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča PR. CERAR, tov. slamnikov v Stobo, pošta in žel. post. Domžale pri LJ.
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
mmm ■ ■
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
VraCajo se posojila v 7'/j, 15 ali 22>/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor Seli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg »t. 19, ki daje vsa potrebna pojasnile.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge In Jih obrestuje po 4«/i,/o«
Drultveno lastno premoŽenje znala koncem leta 1915 519.848*40 kron. DeleZnikov Je bito koncem leta 1915 1924 s 15.615 deieZI, ki representuiejo Jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
D G D G
G G
□
G G G G
Rozi ^Fabčič j \
Rimska cesta št 6 0 Q
G G
Daaaaaaaaaaaaaanacnnnnnannc.iuuaaaaa
S
povsod
hvaljeni In priljubljeni
Najboljši in najpopolnejši so le
Ffaff šivalni stroji
povsod hvaljent in priljubljeni
enako
Puchova vozna kolesa
s prima pneumatiko, enaki kot pred vojno.
8apri° issr IGN. VOK	SpT
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven »padajočimi deli Ljubljana, Sodna ulica 7, poleg justične palače,
Št. ad 7740 ex 1916.
^AZGIiAS.
Cepljenje piloti kozam.
Meseca junija 1917 se bo vršilo v Mestnem domu vsako sredo ln sobota popoldne ob 3. uri javno brezplačno cepljenje proti kozam. Za Spodnjo šiško v pondeljek 4. junija v občinski biši; za Vodmat v torek 5. junija v mestni jubilejni ubožnici; za Barje v petek 8. junija v barjanski šoli; vsakokrat ob 3. url popoldne. Poživljajo se resno vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje n?i istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se izroče spričevala o cepljenju, ki so pri sprejemu otrok v ljudsko šolo potrebna.
Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glede nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da je cepljenje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter nujno poživlja vse one, ki še morda niso bili nikoli cepljeni in vse tiste, pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju, da se tedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozum.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. maja 1917.
1289
Oficijelno subskripcijsko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani
sprejema prijave na lfl. aostrilsho uolno posojilo po originalnih pogojih
L Davka prosto 51/2 0 0 amortizacijsko državno posojilo po K 92*—, prištevši 55 °0 obresti od 1. maja dalje. — Ker teko kuponske obresti tega posojila od 1. aprila naprej, znaša nabavna cena le 91'542-
II. Davka prosti 5 Va °/o dne 1. maja 1927 vračljivi državnozakladni listi po K 93*50, prištevši 55% obresti od 1. maja dalje.