^TSJSS1" UtO LXII. JteV. 169 V UOHIOnl, 9 JOBCtO ZJ. IDIIIO 19Z9. tena om r- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemSl ncdeljc In praznike. — lasera« do 30 petit a Din 2L—> do 100 vrst Din 2J5O, vcčii Inserati petit vrsta Din 4.—w Popast po dogovoru. Inseratnl davek posebei. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144— Din, sa inozemstvo 30a— Din, — Rofcopbi se ne Tračalo. — Nafo telefoesfce i te v like to: 3122, 3123, 3124, 3125 tu 3124. Pred demisijo Poincarea? Poincare se je odločil, da se zaradi bolezni umakne iz pofitienega življenja - Njegov odstop bo izzval krizo vlade -Briandbo šesta vil vlado republikanske koncentracije — Pariz, 27. julija. Ministrski predsednik Poincare je obvestil svoje sotnidnike v vladi o svoji nameravani demisiji* Kakor znano, je Poincare resno obolel in so zdravniki ugotovili, da ima vnetje požiralnika in želodcne tvore. Ker smatrajo operacijo za neizbežno so mu nasveto-vali, naj se popolnoma umakne iz političnega življenja vse dotlej, dokler popolnoma ne okre-va- Na prigovarjanje svoje žene se je Poincare res odločil, da odstopi. V vladinih vrstah je izzval ta sfclep ministrskega predsednik a, če tuđi ni prišel povsem ne-pričakovano, veliko senzacijo in vznemirjenje. Takoj po seji parlamenta se je sestala vlada k posvetovanfu, ki je trajalo vse do polnočL Na seji ministrskega sveta se je obsirno razprav-ljalo o situaciji in o posledicah, ki bi {ih izzvala vladna kriza tik pred sestankom reparacijske konierence v Haagu in pred rešitvijo najvažnejših mnan je-političnih problemov. Ministrski svet je končno pooblastil ministra Brianda in Barthoua, da vplivata na Poincareja, naj ostane Se nadalje v vladi in si vzame za čas zdravljenja samo primeren dopust. Uverjeni so, da se bo našla možnost za ureditev tega vprašanja brez demisije. V političnih krogih opozarjajo na pri-mere drugih vlad, zlasti pa na primer nemškega kancelarja dr. Mtillerja, ki je bil nevarno bolan, pa je vendarle obdržal svoje mesto. Poincare doslej ni sprejel nobenega teh predlogov. Tuđi uspehi misije Brianda in Barthoua so zelo dvomljivi. — Pariz, 27. julija. če ostane mini-strski predsednik Poincare pri svojem sklepu in poda demisijo, je kriza vlade neizbežna. Prišlo bo ali do rekonstrukcije vlada ali pa do sestave popolnoma novega kabineta. Koiftor se doznava, Se bo po kifonnacijah iz poučenih kro-jpv obml predsednBc na|prej na Đrt-anda, k] prihaia tako glede na svoje politično naziranje, kakor glede svojega velikesa ugleda v inozemstvu hi v parlamentu naiprvl v poštev kot nasled-nfc Poincareja. Domneva *e, da bi Brl-and v tem primeru sestavti bol! levi-čarsko vlado m uresoičl republikansko koncentracijo, ki |o smatra on kot mri-no potrebno za rešitev važnih notranje-hi runanjepotftičnih problemov, k] so baš sedaj na dnevnem redu. Kriza vlade bo vsekakor rešena v par dneh in bo takoj nato zopet skficano zasedanje parlamenta, ki Je bilo Snoči doka] ne-pričakovano odgođeno, da parlament še pred pričetkom haaške konferenoe Izrazi novi vladi zaupanje in ji da po. trebno avtoriteto za razprave na repa-raerfski konferend v Haagu. Za primer pa, da bi si Poincare vendarle premi-slil in ostal na svojem me^tu, ga bo za časa bolovanja zastopal Briand, ki bo tuđi v lem Primeru zastopal Frati-cilo na reparacijsk! konierenci v Haa-SU. — Pariz, 26. julija. Zbornica je vče-raj popoldne nadaljevala po sveto van ja o raznih zakonskih osnutkih, med njirtrt tuđi o zakonskem osnutku glede pravo-sodne reforme. Predsednik finančne komisije Malvy je pozval zbornico, naj postavi na dnevni red prihodnje seje zakonski osnutek o dodatnih kreditih in davčnih olaišavah. Malvy še ni zapusti] govorniške tribune, ko se je dvi^nil prav-oso-dni minister Barthou in preči-tal dekret, ki proglasa parlamentarno zasedanje za zaključeno. Po teh bese-dah je nastal v dvorani, posebno r>a na levici, velik ropot. Poslanec Leon Blum, vodja socijalstov, se je dvignil z zah-tevo, naj zbornica v protest proti posto-pan-ju vlade odkloni s-ejni zapisnik. Pri glasovanju, ki je sledilo takoj na to, je bil seini zapisnik dejansko z 267 proti 525 glasovom odklonie.n. Zopet je rra-stal v dvorani ropot in sejo je bilo treba prekiniti. Po zopetni otvorit vi se je ponovno glasovalo o sejnem zapisniku, ki je bil to pot sprejet, nakar je bila seja zaključena. Tudi Anglija proti Youngovemu nacrtu Narascajoce neraspoloženje v angleskih krogih — Anglija bo zahtovala znatnejše izpremembe razdelitvenega ključa, kar bo podkrepilo tudi naše stališče — London, 27. julija. V angleški javnosti se množe glasovi, ki dokazujejo, da bo An«lija po nacrtu, ki je bil spreiet v Parizu znatno prikrajšana na svojih repa-racijskih prejemklh. Temu razpoloženju Je da! duška vodja angleške liberalne stranke Lk>yd George, kl Je v spodn)! zbornici na-stopll proti raidelltvenemu ključu Youngo-vega reparaci]skega nacrta, češ, da bo Ž njim AngH]a prikraJŠana. Na veliko Iznenađenje vse poslanske zbornice )e vlada izjavila, da soglaia z Lk>yd Oeorgevlml Iz-vaianjl In da vlada Se ni obvezana da sprejme Voungov nacrt brez vsakršnlh iz-nrememb tako, kot ]e bil spreiet na repa-racilskl konierenci v Parizu. — Beograd, 27. julija. Po vesteh iz Londona je angleška vlada izjavila, da Youngovega nacrta ne bo mogla sprejeti v dosedanji obliki in da bodo potrebne pri-meme korekture v korist Anglije, ki bi bila s tem nacrtom prikrajšana. Vest o odporu angleške vlade proti Youngovemu nacrtu je učvrstila naziranje naših vladnih krogov, ki smatrajo, da bo moral doživeti Voungov nacrt znatne izpremembe tudi zategadelj, ker v dosedanji obliki prinaša tudi drugim državam znatno škodo. Naši vladni krogi se nadejajo, da bo jugoslovenski delegaciji uspelo doseči vsaj tolikšne izpremembe Youngovega nacrta, da bedo interesi Jugoslavije zavarovani vsaj v enaki meri kot so bili doslej. Jugoslovenska delegacija ne bo mogla pristati na nobeno znižanje dosedanjih reparacijskih predpisov. Reparaci jska konferenca se sestane 6, avgusta v Haagu Uradno poročilo o doseženein sporazumu — Sestara franco- ske delegacije — Pariz, 27. julija. SlnoČi !e z'inaoje ministrstvo izdalo uradno obvestilo. da je dosežen med zavezniki sporazun- da se bo vršila konferenca vlad. na ka'eri se bc razpravljalo v Youngovem rsparacij-skem nacrtu, v Haagu. Konferenca se bo sestala 6. avgusta ob 10. dopoldne. Fran-cosko zunanje ministrstvo je že odposialo v Haag posebno komisijo, da poišče prostore za franeosko delepacdio. Francosko delegacijo bodo tvorili reparaciiski stro-kovnjaki, ki so se udeleževali vseh dosedanjih reparacijskih razprav in ki do dobra poznajo ves problem. Delegaciji bo načelo val zunanji minister Briand. — Haag, 27. julija. Diplomatske delegacije so zasedle vse razpoložliive sobe v ševeninskih hotelih, kjer se bodo nastanili delegati posameznih držav na mednarodm reparacijski konferenci. Prijateljstvo med fašisti in komunisti Rim, :i julija o. Rusko letalo »Scvjet-ska krila«, ki je na svojem poletu preko Evrope dospelo v Rim, kjer je pozdravil sovjetske letalce sovjetski poslanik Kurski in predstavnik italijaaskega leta-lstva. Pozdrav Je bO zelo presrčen in v mnogočem spommjal na pobratenje italijanskih lasi-stičnih letalcev in komunistev v Odesi ot) priliki |>oseta italijanske eskadnle vojnm tentrjenje Zinovieva s Stolinom Motkv«. 2f iuHja d. Kakoir poro^ajo ruski listi, st ]c bivši voditelj I^vi-čarsk« opoaicij« Z-novjev, si>ora*u,m5. Berlin 13.5775, Bruselj 7.9176, Bu-udimpesta 9.9226, Curih 1095.9, Dunaj 8.0397, London 276.36, Newyork 56.845, Pariz 223.23, Praga 168.61, Trst 297.80. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, London ?5.2??5, Newyork 519.80, Pariz 20.285. Milan 27.185, Madrid 75.80, Berlin 123.90, Dunaj 73.25, Beocrad 9.1275, Praga 15.385, Buka-rešta 3.075, Budimpešta 90.575, Sofija 3.75. Pogajanja med Anglijo m Rusijo za obnovo diplomatskih odnosajev Jutri prispe v London sovjetski pooblaščenec, nakar bodo ▼ ponedeljek pričela pogajanja — Hendcrson upa na skorajšnji sporazum. LondoB, 27. julija. Po >luib^nem obv^-stilu bo prispel poblaJčem delegat bovj*>i-ake vlade, poslanik v Parizu Dogalevski v nedeljo v London, kjer se bodo v ponedeljek pričela pogajanja za obnovo odnošajev mei Anglijo in sovjetsko Rusijo. Zunanji mini-ster Henderson je izjavil, da bo pogajanja zelo pospešil. kf»r smatra, lel bele-žl ta industrijska panoga v Anzlijl. V\cd delavstvom in podjetnlkl se vrš» že del) časa pogajanja za znižanle mezj. Dctoda-laici so prvotno z ah tev ali 25 odstotno zni-žanje, so pa tekom pogan u j popustili na 8 odMotkov. Vendar pa de'^v*ki zaupulkl tudi to zahtevo odklan)a}o In vztrajajo pri tem, da ostanejo Jelavskc rnttdc n**vf~ men.tene. NaihuHa horb« %e vr$l v okro7)u Lanchashava. Će pogaia lia ne rntdo do. \edla do sporazuma, bo \ ponedeljek izpr tih nad 500.000 delavcev. prlraderfti pa bo 16.000 tovarn. Katastrolalen potres na Japonskem Snoči je zadeia Japonsko slična potresna katastrofa, kakor leta 1923 - Podrobnosti še nišo znane, ker so prekinjene zveze — Tokio, 27. julija, Japonsko je v minuli noći zapela ponovno potresna katastrofa, kakršne že spadajo v tej deželi večnih potresov in prirodnih katastrof na dnevni red. Nedavno moćni potresni šunki so v hipu omajali tudi nafmocnes|e stavbe ter povzrocili po dosedanjih ugoto vitvah ogromno materi^aJno škodo. Potresno ozemlje se razteza na pokrajino med Tokifem in Jokohamo, Prebivalstva se je polastila silna panika. Vse je poskakalo iz postelj in napol nago zbežalo na ulice in na prosto, da se resi pred katastrofalnimi posledicami dobro znanih japonskih potresov. Nocojšnji potres je po mnenju vescakov še prekosil silovitost potresa iz 1. 1.1923. Nafvečjo škodo je potres napravil v letovišču Tamakura. Železniski promet med Toki-jem m Jokohamo je prekinfen. Pretrgane so vse telefonske zveze s potresnim ozemljem. — Loodoo, 27. julija. Poročila iz To-kifa o nocojšnjem katastrof alnem potresu so zelo pomanjkljiva in splošna. Iz dej^tva pa, da ie potres v hipu prekini! žetezniškj promet v okolici Tokia na več kra^i, dvtojoč železniško progo kar v zrak in rušeč številne mostove, se tebko sklepa, da je morala nocojŠnia potresna katastrofa zahtevatj tudi iz-redno veliko ste vilo ćloveskih žrtev. Poročila iz Japonske navajaK>, da so na mnogi] krajih izbruhnili požari, k] so uničili ćele kraje. — Jokohama* 27. julija. Nafkatastro-falncaši potresni šunki so zadett okraie tn mesta Moiurca, Tambilo, Mahačl, Latakueka ki Kvito. Iz Tok i ja in .)oke od-poslala v porušene kraie večie ste vilo pol kov, da vzdrže javni red in mir ter preprečijo plenjetije. Izbruh vulkana na Havaji — Honoiulu, 27. juhj« \ ulkan kilduet na otoku Havtji je začel včertj nenadoma bruhati. Ogromni plaraeni ffNtgajo do 150m visoko v zrak, iz og-nicnika pa *c dviga ogroraen oblak dima. Žareče kamenje )% zasulo okolico već kilotnetrov daleć. Veliko zanimanje za proces proti dr, Tuki Razpravi bo prisostvovalo mno go inozemskih novinarjev Obramba prcdlaga 60 novih prič — Bratislava, ?7. julija. V ponedeljek se bo pričela z veliko napetostio pričakovana razprava proti poslancu Vojtehu Tuki, ki je obtožen zaradi špijonaže v korist Madžarske. Dasi bo velik del razprave tajen, se je kljub temu prijavilo veliko število domačih in inozemskih novinarjev. Ker so prostori v porotni dvorani bratislavskega sodiiča zelo omejeni, bo sodišče dovolilo vstop k raz-pravi kvečjemu 50 osebam. V zadnjem Času se je obrambi posrečilo privesti v Brati- slavo mnogo novih prić. Nove priče, ki jih je do 60, in so iz vseh delov českoslovaike, bo posebei zasli«al sam predsednik. Med odhčnimi pnčami je imenovati poslane* Mlinko in v Amenki živečega urednika ame-ri^ke^ta lista >Sloven»ki d^nnik dr \vt;u-^tina Kofika, ki potuie trenutno po Evropi. Ražen te bo povtbljenih na pnčevanj« več poslancev, slovaskih notarjev in največji živeči sloviSki pesnik Martin Risus. A vio zavozil med delavec Budimpešta. 2*\ julija. g. Dane« "»p-^l.lne je ravozil neki avtomobil v «knpino d^Uv-eev, ki so bili zaposleni na cesti. En u«»la-vec je bil ubit. več pa ranjenih Zavoljo žc)c umrla ćela družina Ne*y#rk, 2-. julija. o. V zapadni ttraa-ski dolinici Temperijahke doline v Kali-forniji, so našli izletniki potniSd artomo- bil z mniem in ž>nA ter petimi otrori, ki m umrli ieje. ker je unanjkalo v hladilntku vode ter ni»o mogli ve? naHaljevati "ofaij*. Protivladna zarota v Penifu L«nd«a, 3^. julija. a. Iz Lime porođaja, da }f policija odkrila veliko, liroko zasnovano protivladno zaroto. Aretirau ^ hil e« senator, en po*laner in 4 druf?e ugle Ine osebno*ti. Zaplenjenih j« bilo maoso tajoili listin. Priftako^rati >e novih aret*eij. Stnn ? »ST.OVFNSICI NAROD« đn« 27. julija 1929. tpv IfM ■ ■ V Ljubljani je totto sadja, da grije Doto« sadfa na ljubljanski trg je zadosten, samo plasirati ga je tezko, ker je premalo prodajalcei •- »Gospodinj« se pritožujcjo, da je letos na trgu kljub dobri lctini , rumeromA mak> sad ja in da ga no morejo dobiti. k«r je že vse v prvih jutranjih urah razprodanc Kazalo bi organizirati večji dovoz sadja na trg. Ali ni nifcogar, ki bi se lottl tega posla?« Tako je poroftsi včerajfaji »Slovenski Narod« med ljubljanskim i vest mi. Narav* no, da je ta vest vzbudila precejšnjo po* aornost, tako med prođajalci, kakor tuđi med konzumenti samimi. Pri tako krasni letim sadja je res čudno, da ga ni na trgu in da se morajo koosumenti takorekoč pu* liti zanj. Informirali smo se o tej zađe vi in svedeH zaniraive podrobnosti, ki pričajo, da je vzrok temu neurejenost tržnih raz* mer in v gotovi meti tuđi nekaka kanser* vativnost ali skoroda birokratizam. Kakor znano, konsumira Ljubljana pre* češnje množine sadja in sočivja. Ker do* maci producenti vsega konsuma ne krijejo in ker je dovoz domaćega sadja, to je sadja iz ljubljanske oblasti nezadosten, je Ljubljana prisiljena sadje in sočivje v precej* inji meri uvažati. Ker je Štajersko sadje za nas predrago — Stajerci ga večinoma izva» fajo — smo prisiljeni uvažati bosansko in banaiko. dolom a pa rudi i talijansko sadje. Uvaža se vse leto. Pozimi je potreben uvoz južnega sadja in sočivja, poleti uvoz bosanskega in banaškega sadja. Italijansko sadje je za nas precej d'rago, ker so tran* sportni stroSki visoki. Vračunati je treba še carino in mestno užitnino. Bosansko in banaško sadje je ceno hi ćelo cenejše, nego domaće blago in čeprav je povpraševanje po njem razmeroma zelo veliko, ga je na trgu težko plasirati. Vzroki so prav zani* mivi. Ker imajo Ljubljančani napram bra* njevkam nekako averzijo, češ da so mnogo draž je nego kmetski prođajalci in da včasih tuđi blago namenoma zadržuj-ejo,, je umev# aa, da se branjevci zalagajo samo s prvo* rrstnim blagom, ker slabega skoroda ne norejo spraviti v promet. Noćemo zago- rarjati branjevcev, kaj ti vsakdo kupi blago redno najraje iz prve roke, toda dejstvo le, da blaga iz prve roke dostikrat ni. Da 2a pokupijo branjevci, ne drži, res pa je, da je dovoz in prm os sadja iz okolice đo stikrrat tako neznaten, da ne krije potreb prebivalstva. Seveda so to samo sporadični primeri, katerih posledica pa je, da se bra* njevci ne založe s eenejšim banaškim in bosanskim sadjem. In v tem baš tiči na« paka, zakaj na trgu včasih ni cenejšega sadja. Lani je namreč tržno nadlzorstvo dovo» lilo prodajo bosanskega in banaškega sadja rudi kmetskim prodajalcem, ki nišo imeli svojega sadja. Zaslužek teh prekupčeval* cev je -bil neznaten in ti prođajalci nišo prav nič škodovali domaćim prodajalcem Let« je tržno nadzorstvo prepovedialo kmetskim prodajalcem na Vodtiikovem tr» gu prodajati bosansko in banaško sadje. Posfodice so scveda neprijetne. Na trgu prrmanjkuje prodajakev cenenega ban«* ikega in bosanskega sadja, domaćega p« tuđi ni. Branjevci radi nezadoatnega kon* »uma tuđi ne naroČajo bosanolcega m bana« škega sadja in tako se dogaja. da na trgu ni zadosti sadja, dočim ga imajo grosisti ćele vagone, pa ga ne morejo plasirati m ne vedo kam bi ž njim. Pri fcrjfavcih na debelo je sadje poceni in bi bilo većini ljubljan&kega prebivalstva zelo uatreieno. če bi prišlo na trg. Da ni sadja v Ljubljani, ne drži, kajti kolikor smo se informirali, ga ima već ljub« ljanskih grosistov par vagooov na razpola* go. Ker ga pa ne morejo plasirati, jun gni* je po skladisoih ali pa so prisiljeni porabiri ga za žganje. Kako poceni je bosansko in banaSko sadje, je rajbolj razvidno, da ljubljanski grosisti kupujejo v Bosni n. pr. hruske po 1 do 3 Din kg po kvaliteti, slive 2—3 Din za kg, jabolka 1 Din za kg. Prevor stane približno 50 para za kg. užirnina 1.20 para več. Seveda je potem vračunati Se razne stroške nakupovanta, dalje izgubo radi gnitja sadja itd. Kljub temu pa grosisti nuđijo prodajalcem sadi« na debelo kveč* jemu za 25 ali 50 para dražie, kar je prav« zaprav zelo skromen zasluže-k Prodajalec ga prodaja rudi za malenkost dralie in ta* ko priđe sadie, ki velja v Bosni n. t*t. 1 Din v Ljubljani že za 3 ali pt 350 Din na trg Samo škoda, da ga dostikrat ni. ker ni đovolj prodajalcev. Prizadeti grosisti. ki imajo zato precejSnio Škodo. žele. da bi tržno nadzorstvo zonet dovolilo prodaio bosanskega in banaškega sadia na Vodni* kovem trgu. Res je sicer. da imata dva r>ro* daialca že to pravico, toda to n« zado^ra Razumerao, da hoče tržno nadzorstvo Sči* titi domaće proda ialce. toda v interesu prebivalstva je. da priđe na trg ceneno sadie in za*o apeliramo na tržno nadzor* stvo, nai nemilom« dovoli prodaio b^*an* skega in bana5ke«a sadia na droKno Kako pa pridemo do *egi. da v LiuM;ani sadie gniie in da g* moraio grosisti porsblTaH za žganie, na drugi strani se pa prebiva I* stvo upravičeno pritožuje, da sadja na trgu primnpikuie? LjuMianski živilski trg ima 5e eno ve* liko napako To je pomanikanje zaprtih stojnic Rranievci in prod«ialci na trgu imaio vsako leto opromno škodo, ker iim rio^imi sad'ie v velik"h množinah zmrTtiie. poleti pa gnije. Seveda te škode na morejh utrpati in tako so prisiljeni, da sad je po« draže. Če bi imeli prođajalci na Pogačar* jevem trgu zaprte stojnice, bi ta izguba odpadla in Ljubljančanom bi se ne bilo potrebno pritoževati, da je sadje pri bra* njevcih dtajfo. Zaprte stojnice so narav* nost higijenska potreba in mnenja smo. da bi mestna občina ustregla branjevcem in tuđi prebivalstvu, če bi jth zgradHa Stro« ški za tako stojnico bi bili seveda veliki, vendar bi se po našem mneju kriH t do« hodki plačil in najemnin prodajalcev, ki bi seveda v takem primeru morali plačevati nekaj več, kar bi gotovo radi storilL Ovire razvoia ^vtomobilizma v Sloveniji Artomobili so prcvec obdavčeni — Ceste v Sloveniji 90 zadnja leta v slabetn stanju — Ceste je treba opremiti z vamostnimi znalci Ljubljana, 27. julija. Kot zaključak člankov o sta-tietiki in organizaciji avtomo-biliima, ki smo ju objavili tekom tedna, pnobčujemo nani-miv ćlanek o ovirah hitrega in uspešnega razvoja avtomobiliz-ma pri nas. — Kakor ta prva dva Članka, nam je dalo tuđi eledeče podatke tajništvo Av-tomobilnega kluba SHS, sekcija Ljubljana. Ismed vseh ovir razvoja avtomobilizma pri nae je pa 5 najma tnejše risoko obdaT^enje motornih voiil. Pa tuđi način obdavčenja je razvoju ta-rao v kvar. Kot prvi priđe v poitev državna taksa za avtomobile, ki znaša letno ftOOO Din. Zantmivo je, da je taksa za vee velikosU ■vtomobilov enaka. Tako pla^a n. pr. to«li !vo«edežni avtomobil franeorice tnamlte eugeot ravno tako visoko takso 3000 Dm, akor njegov ponotni in oholi tovariš na pr. kakšen ameriški Lincoln. NajlepSe pri tej zadevi pa je, da se smatra ta taksa kot prtepevek državi xa obrabo ceste. Jasno pa je, da majhen avtomobil ob-rabi cesto manj, nego avtomobil srednje ali velike jakosti. Ljubljanska sekcija AK SHS je v Stevil-aih vlogah in predlogih Že opetovano epo-lorila kompetentne oblasti aa to razJiko. Upati je, da «© bodo ti predlogi uposte-vali, kajti klub je pred dnevi na isrecno prošnjo Oblasti te razlike se tičoČe predloge »opet predloiil. Poleg driavne takee je treba plača ti še oblastiio takso, Ui j« v ljubljanski oblasti sicer manjka od lritvne, V nftk&terib druclb obla«tih jo pa e preseg« (v Vojvodini). Tuđi glede te takse je klub že večkrat nterpeliral. Ljubljanska oblast je obljubila, la bo po možnosti v proračunu La prihod-oje leto takao primerno znifela. DavSčiae na avtomobil« pa s tem Se nišo v kraju. Ljubljanski avtomobilieti morajo ptaterati 6e mestni đavek, ki je raxm*roma lelo vifiok, tntla na-nreS ta avtomobile do 30 HP 1500 Din, za avtomobile nad 90 HP pa 2600 Din. Ta divek tefleo utrp« »Usti manjža vozila, ki to I 4ritvno Ukso ie itak preobre-menjeaa. Ljubljanska sekcija je predložila mestni občini natanCen na?h-t, kako bi se vpralanje mestnega davka pravičneje reftilo. Predlagala je obdavčenje na podlagi diste teie vozila in mestna oblina bo ta predlog naj-brž odobrila. Klub je tuđi proeil občino, naj ae od-pravi tako zvana mitnina. Avtomobil mora oamreč plačati pri vta-kokratnem prekoračenju užitninake meje. oziroma politične meje mestne obSine ljubljanske 10 Din mitnine. Mitnina je za avtomobiliste velika obre-menitev, če pomislimo, da avto prekorači vsaj enkrat dnevno mitnico. Mestna obč. je res dovolila pavšaliranje mitnine nekate-rim avtomobilom, ki pogosto zaradi oprav-kov in osebnih razlogov pasirajo mitnico, toda kljub temu so ljubljanski avtoraobilistl v resnici obč u t no dvakrat obdavčeni od mesme občine. Občina upravičuje visoko odbavčbo s tem, da rabi denar za popravljanje čest, ki jih avtomoblli pokvartto. Mestna občina je torei pripravljena spreje-ti klubov predlog glede plačevanja mestnega davka, nikakor pa ni mogoče doseči z njo sporazuma glede odprave mitnine. Za-radi teikoč pri sprejetju letoinjega proračuna ljubljanske občine je pa tuđi vpraša-nje mestnega davka obvlselo v zraku, tako da ni gotovo, da bo nov način plačevanja uveden že letos. Tu dl ostale sekcije AK SHS v državi se bore za odpravo mitnin, maltarin tn kakor se že imenujejo te ratne času neprimeme terjatve posameznih mest Zato Je upati, da bo to vprašanje rešeno v Beogradu za ćelo državo. Omenimo naj samo, da mort na pr. avtomobilist, ki se pelje \z Beogrtda v Ljubljano in nazaj plaćati 1200 Din raznih lokalnih da|ater. Da ficirala $ele letos, določajo. da mora znake postaviti država tama. Ker bi postavitev vamoatnih jnakov ata* U državo okoii 6 mtlijonov Din, ae je po-auvljanj« od leta do leta odlaialo. Vaaj &ajnrramejaa meiU to pa vendarle mora« U biti označena. Zato je ljubljanska tek« čija opremilo većino državnih ce* na tvoje stroSke z varnostnimi znaki, tako da je v njenem območju več varnostnih znikov kakor v ottaiih delih države. Jugoslavija pa je med tem pod pisala medaarodno konvencije m te tako obvezala, da postavi v»« potrebne tnake. Ker rma ljubljanska tekcija s tem ddotn le iz> kutoje, ji je centrala tuđi poverila. naj do* k>či, kako bi te postavili vmraostni anaki v vsej driari in to « čim manjlimi »troski. Pri tej priliki je treba omeniti, da to pri na« le redno aiikovci, ki jih bodejo varnottni znaki r oči. Avtomobikko ne» srećo nad vaajo Naklo na Gorenjskem, ki je bila zadnja ve£j* avtomoblbka neareća pri nas, ao takrivili »likovci. ki to potko* dovali varnostne znake, ki to o#ničevali nevaren prehod cez preveo. K sreči netreča ni zthteraJa eknetkih trtrr, p«e p« je bil avto popolnoma razbit. Za potpeicvanjc artomobiliana je koo» eno TaJeo tuđi moderen tn dvkn oata pri« n#fsik C«ttso-p6lid|tkt red ta proMtt ■ottm^ vtzJL Pri nas to t ndjrri rmami prso>4sl ki si rudi AaapTOtnjsjo. Ndntevt odredbe so pa že zastSTsis in •• odforarjajo dana*« njim MBMna in potrsbsm, ksr so bUa }»dana ie pred toJs>o, ko rrtomobUaka tthm nika is ni Wla tako rasvtta kakor daaes. Macsikstere spreoMmbe in Upopornitre bi bila pcKTebfta to« ttsJa^no \wdma* od* reAa o saHM drzafofli io «Doaprtridh I čest ter v«drževanje in reguliranje prometa po njih. V delu je nacrt za unifikacijo vsch pred« pisov za avtocnuh;liste in ko bo prediožen ablajtirn, je upati, da se bodo upoitevale vse zelje slovenskih avtomobiiistov, kar bo razvoju avtomobilizma pri nas in s tem vse« mu narodnemu gospodarstvu samo v kori&t. Velik požar v Mostah Sooči je nad Ljubljano in okolico div* jala silna nevihta, med katero je večkrat treičik). V Mostah je tre*čilo v drvarnico hifeega pocetnrika Ma«tina Tom a žica, V drvarnici je bila nakopičena stelja, kx se je takoj vnela in ogenj se je z bliskovito naglico raziiril na hišo, od ru pa na gospo« darsko posiopje. Obe poslopji sta pogoreli do tal, ostalo je samo še malo zi-du in par oržganih tramov. Tomažič ima 75.000 Din škode, ki je pa deloma krita z zavaroval« nino V hiši je bilo •■udi pohištvo TomaJHce» vega sma, arhiti t Franca TomaiiČa, ki je popolnoma zgorelo Požar je uničil kla* vir, dragocene knjige in razne tehnične pri* pomočke. MlajSi Tomažič trpi 50.000 Din škode, k sreči je bil pe tuđi on zavarovan. Ogenj se je razširil tuđi na bližnje go* spodarsko posiopje drugega Tomažičevega sina, mizarja Martina Tomažića, zaposlene-ga v bolnici. Martin Tomarič ima 80.000 drnarjev ikode. zavarovan pa je za 20.000 dinarjev. Na kraj požara so takoj prihiteli gasil« ci \z Most, Stepanje visi in prostovoljni gasilci z motorno brizgalno iz Ljubljane. GoreČih po»lopij se ni dalo već resiti, pm£ pa so gasilci preprečili. da se ogenj ni raz* širil na sosedna poslopja. Ce bi se to zgodilo, bi lahko zgorela vsa vas. Včeraj zjutraj se je pričelo v hiši 21 Pred škofijo močno kaditi v stanovanju Julke Golijevc Ko so v stanovanju odstra. nili parkete, izpod katerih je uha jal dim, so opazili, da se je v niši vnel tram, ki je bil vridati v dimnik. PTed drevi je namreč dimnikar zažigal sa je, pri čemur se je tram vnel in tlel. Ogenj so takoj pogasili. Ško* da je neznatna. Stavbno gibanje v Ljubljani in okolici Na Rimski cesti (Igrišču) si postavi svoj dom gospa Pavla Bohinc, vdova po lekarnarju Bohincu. Hiša bo precej velika in bo imela eno nadstropje in visoko pri» tličje. S kopanjem sveta za temelj so pri* čeli ta teden. V teh je prst in ilov ka ter bo treba gramoz in grušc za temeljno zi* dovje do vala ti. Zidarska dela je prevzela Stavbna družba. Posiopje bo letos pač spravljeno pod streho, a stanovanja bodo porabna sele prihodnje leto- — V Rožni dolini rasejo neprestano hise iz tal. Ob tako zvanem Rožnem jezeru v blizini Več» ne poti kopljejo iloA-nato zemljo za Vid« marjevo hiŠo. V njej bo stanovanje v pri* lličju in pa pod streho. Zdaj je v debi 90 cm visoki betonski temelj- Prihodnji te* začno zidati z zidno opeko. Hi5a bo Se to leto porabna. Zidarska dela bo izvršil zidar« ski mojster Fr. 2ivec. — Tu v blizini ima Ig. Drobež svojo pritltčno hišo s podstreš* nim stanovanjem do malega gotovo. Zdaj so v delu veranda in betonske stopnioe pri vhodu. Pecar stavi ognjišće m peči. Vsa dela bodo še ta mesec dokončana in bo hi* Sa porabna- Zidarska dela izvršuje stavb* nik Valentin Battelino. — Pod Kolmanovim gradićem si zida mizarski mojster Zubolič enonadstropno hiio. Posiopje je v grobem gotovo. V norranjosti je v delu pod, Vri» dati se imajo le okenski okviri in pa pod« boji. Ko se h&a runaj in znotranj omeče in izvrše zi-darji, mizarji, pe£arji in »obcii slikarji svoje delo, bo razpola^al gospodar s svetlimi, suhimi in zdravim i sobami. Zi' darska dela ima ▼ rokah stavbnik Anton Celarc. — Selifkar ima tuđi oonro enonađ« stropno hišo v idilični Rožni dolini. V hifi so že stranke. Pred hiio j« pa še v delu betonski temelj sa ograjo. — V Roini dolini nimajo hi$e kletnih stanoranj saradi talne vode, do katere pridei že pri meter globokem kopanju. Hise so po većini vito* kopritlične, manj je pa takih, ki imajo tu« đi prvo nadstropje. — Na vogalu Ceste ▼ Rožno dolino in štrekljeve ulioe bo imel svoj dom ravnatelj jstnifciice Adolf Arko. Na precej obsežnem vrtu si postavi hi*f> m čebelnjak. Zdaj delajo betooaki temelj za vrtno ograjo in planira jo svet. — Manj stavbnega gibanja pa vidimo na Dolenjski cesti. Zadnje tedne se je tu podaljial Ijub* ljanski vodovod do Berglezove hiše. kar bo kolikor toliko pospeševalo riđan ie mani* sih in več jih hiš Tako »i stavi Fr Dremelj. uslužbenec v tobačni tovsm! svojo hišo zraven Jesiha Posiopje je glede zidarske*?« dela povečini gotovo, pa tuđi že pokrito. Pod to streho Ho klet. visokopritličtio »B podstre^no stanovanje — Bbže Rudnika fe v delu gssilski dom. Leseni stolp že do-minira nad okolico, prostora za brizgalni« co tn drugo ga^ilsko orodje ter dvorsn« bosta pa tuđi kmahi porabn« Zidarska de* la Izvrfuje itavbnik Anton Celarc. — Tu v bližin« imata novi hi#i itirec Mirttnec in krojač Koder. — Perriir je ps r***^ s^»ro poslopj« pt ti rida wno pritlično hi$o, ki bo kmal-u gotova in porahna — V mestu itmeffl naj Ottenimo ie r>tr prctMav Tako prefidaTS rrt?ovoe Samec notranje lokale troje hiis (». 1) ▼ Kllucamttarski ulici, kTilrmfflrl priortt pa redilaieo na samostanskom dvoriiču. Na rarnih mestm ridv ma navoze« gramof in pesek. skladanice opeks. iskopana tla, kar rte kaže. da ss bo đotcaj ha ss to loto iprsTilo pod streho. — Anton Fatar, gostitalear 1a posMtniV na V«enf poti, dela prizidek k svoji M*i Itov. 7. V jjrtiSJIin bo toksJ ss treoriaA, ▼ ritini prra«a nsditrcmja p« tersss - Va BorHnriroTrai troa đ«la tlektrotehnflr Tran MRteUKe pH«M«lt k svoji MM. V priztdku bo lokal za trforino tor vbod na dtoilBo to aTtefaraio. KDLCOAR. DMes: Sofe. :.,, >7 fU* |9Jt, k^loUfii« Pa«al< i. privi.sia\n;. U. U Utr\: Ne4ei,a: 2$ 4* !Q2v. katoh&«l: VA-ioc, pr*\oslav«i: 15 ru:,Ja, K:r:: Ju-V^lAču SK Ilir ja. PRIREDTTVE V NtDELJO. Kino Matica: Okovi ^maivi (S\etiSia-v Petrovih). Kl»o lAeal: Ckfthi oieu (Buok ioa**). Plavahic tekme za prveftefv© Sk>v«itk v bo-pafeiča SK lluij«. MlURNE LEKAKNE. Dane« n Jutri: Trskocav. Mcmai tr»; Aft-znoir .Vlkkioi.ćt-va cesta. 15 lefnica Sokola v Mojtah Oogodki v i ltfOH. ko s# Jt- an vt-nja od dunajske vlade podpiranib \«-irMi-ui. cev in neanciirjev — pojavii spootaa o*i-por naše narodne javnosti, m> ugodno V]bivali na dvig nacionalne ravtwti in razvoj SokoJstva, ki je bilo avautgarda Slovaastva. L. 19» »9. «• )• ustaDovil tuđi ▼ Maštah, tedaj ie malem predmečtju odsek Sokola 1, ki je takoj pričel 6 telovadbo, neteiovajc^v je bilo malo. Odse^k je ie v I. 1912. prirejil samostojen nastop, v 5. letu obstoja pa se je pretvoril na prag-u fivetovne vojne v »a-moetojao druitvo. Vojna j© zb fttiri leta prekinila delava-o)e, tods x osvobojenjem j© priiU nova era delovanja, društvo je doseglo *koro-cta pre-uagel razmah^ prejak j« bil dotok novega članstva, ki ni araalo v telovadaici, kar j« v pouei&h letih, kakor tuđi po ostalih «Jru-šrvih, pokazalo kvarne poaledice. Prva po-vojna leta je bilo delovanje naravnost v*or-no, telovadniea polna klp«e«ga življenja, resnega dela in vedre mladosti. Sledila pa so leta krize javnega iivi)e-nja, težke gmotne prilike so silile poodiim, da ihbe postranakega zaslulka, idealistom so rasdrapan« strankar&ke razmere često po-vsetn onemogočile delovanje, ve&na mladine se je žal vrgla na Sport, ki tahtrva manj discipline in končno izgnb* ftol. telovaini- ce je bila za druStvo udarec __ dobro pre- mišljen od idejnih nasprotnikov, na kate-rega posledicah trpi društvo ^e dane«. Za silo se je vrelo v najem od g. Pre-doviča skladišče ter v njem uredilo telo-vadnico. Ko ee radi neuvidevuoeti raznih faktorjev, ki menda ra>B vidijo, da se mladina na cestah kvari, mesto da se tuđi v prostem fasu smotreno v/gaja, nikakor Bi moglo doseći, da druitvo sopet dobi *oUko telovadnico v uporabo, je bilo prisiljeno od-kupiti v uporabo, le začaano uporabljaao stavbo ter si naprtiti »a svoje raaimere pretežak dol«. Štavba pa je na neprikladaem kraju m za telovadnico nepopolna, razoe invisticije in adaptacija ao fiicer stale mnogo, a prita-kovani efekt je izostal, radi česar je trpeLa in ie trpi telovadba. Da zamore vsaj deino odplačevati dolg, se je vi. 1922. osnoval dramatični odsek, ki je skoti dve sezoni povoljno delovaL Odhod nekaterih bratov in nezdravi pojavi v druStvu pa so v na&lednjih letih dovedli do zastoja, odbori so bili navezani le na*e, manjkalo je prednjakov — toda letni na-«topi, predavanja, prtielave ujedinjenja so se vendar vršile e primernim uspehom. — Svojo desetletnico je proslavilo druStvo spomladi z interno krasno pri*lavo, a zu-nanja proslava ss je Trsila juntja mes*ca kot okrožni naraščajski dan Kljub vnem č«eto oaravnost obupnmi razmeram po pri-zadevanju nekaj bratov, pa je druJtvo vztra-jalo in marljivo *>del^valo na zletih *a na-stopih bratskih druitev. Letos 11. avgusta «lavi prav za prav dva Jubileja, 151etnico dru&va in Mitnico kar obstoja Sokol kot tak. Ta jubilej proslavi s raivitjem laetnega prapora. ld mm ps saj Tiiji e4»britvi kumuje nai mali brat Nj. Vis. kralj«^i^ P«t«r. Na članak em »e »tanku je bil isvoljen polej? od«*ke^ poseben s4av-no^tni odbor, ki mu je dana tefka a častna naloga, da iiveds priredi tov na nafcin, ki i« dostoj>D te proslave, ki je po odobritri Nj. Veličanstva kralja zadobila posaben sijsj. Razposlana so poedinim drustv<»m preko 2upe in Saveza vabila sa Čim mnogobroj-nej&o udeleibo in upamo, da ta avečani tre-notek »druži nas vse, tudj one, ki am iz raznih vzrokov «tali zadnje Ssse ob strani t Zdravo! Sport — K Zvezalm kok&artkiia dlrksM, ki *e vršijo jutri v nedeljo dne 28. t. m. na pro-gi Rudnik—Novomssto in obratno se ie k flavni skupini na km 100 prijavilo več pr-vovrstnih dirkaćev iz štajerske. Hrvatske, Vojvodine. Start ob 13. uri pri gostilni Jesih, Dolenjska cesta km 3.toKl. Cilj istoUm. - Motokotearskl Umb »lUrita.. Drevi o4 10. redn« Sf"« ucw»»'Tvert Mit — Nov« m«*to - ^kt. Ur*€i — Uubl'ana km 171 — I. lrM s« vrJEi v ne-đtllc đitt 4 trru*t« a« km 70.—. TI Wr*m* ^-rki dfic U. tvr««ta na kn 100.—. Teta* ricp« tt ]c ehtfi«m rtcposlt! v%$m lre*ssartkiwi »P«d*<«wvr«#n« 1» k4wN^«n S*e-v^n^k Odbor — Zvsta kotesarskfli druitcv v LlmMIs-ni priredi v nedeljo dne 2*. JnltJa t^J6 ko-1esar«kf dirke na proti Rudnik- Novometto in obratno. Stirt In čili pri rosttlni le^ih. Helenska ct»ti km .1 «00 Vozi *t v Itirth ^kupinih: l. Glavna skupina t00 km, 2, 'uniorska ^kupini 50 km, X damska skupina 5 km, 4. seniorska skupina 5 km. D1r-kači za glavno in juniorsko skupino se imalo laviti vodstvu dirke na startu totno oh 11. uri Skupni izlet z cođbo na Ćelu na cilj kolesarjev in prjatsljev krd*«ar*keri sporta te tipred Zvsanc p ina me, Karlov»ka OMU H 4 toeoo oU pol li uri. Stev. 169 •STOVENSKI NAROD«, dne 27. julija 1929. En milijon za higijeno Bele in Suhe Kraiine V katerih vaseh v Beli in Suhi Krajini prično izvrševati najnujnejša javna dela po vzorcu Lukovice, prve vzorno asanirane vaši v državi Ljubljana, 27. julija. Začetkom leta 19Z4. je profesor dr. A. Štampar, načelnik ministrstva za narodno zdravjc v »Glasniku« tega ministrstva očr-tal naloge državnih higijenskih zavodov v higijenski sluibi. Pokazal je nove smernice, po katerih naj se vrši higijensko delo v bodoče, ko je zapisat: Prva etapa dela na organizaciji higijenske službe ni mogla biti preveč ekstenzivna; ona se je mogla organizirati in razvijati samo okoli velikih središč, okoli več-jih mest Pogrešno bi bilo, če bi ostali pri prvi etapi, pri teh pripravah. Ko smo si zagotovili naše pozicije v glavnih središčih, v dobro urejenih in poskrbljenih zavodih, borao šli naprej v higijenski službi k zadnji etapi, v kateri moramo razviti najintenziv-nejše in najekstenzivnejše delovanje. Dtu-ga etapa našega dela bo posvećena v glav-nem asanaciji vaši. Pri tej priliki borno pri-Sli v stik z najširšimi sloji ljudstva in raz-vUi borno naše delovanje v tem smislu, ki )e prav za prav najvažnejše: V higlienskem dvlganju naših vaši. Ministrstvo za narodno zdravje je leta 1524. vzelo v svoj program asanirati s pomočdo svojih ustanov po ćeli državi vsa-ko leto določeno število vaši in si je v ta namen zagotovilo v državnem proračunu potrebna denarna sredstva. Izbrala naj bi se najprvo ena vas za vzorno asanacijo, kjer bi se na nekoliko primerih pokazalo, kako naj se n. pr. preskrbl z zdravo pltno vodo. kako naj bodo urejenl cestni kanali, dvorBča, gnojišća, stra-nlšča, greznice, stanovanjskl prostori, hlevl in podobno. Istočasno naj bi se v tak! vaši postavi! Zdravstveni dom, kl bi skrbe! za povzdigo Ijud-skega zdravja v ćeli okolici. Izbrale naj bi se vaši, ki radi svojih po-mandljivosti ogražajo vso okolico in so stalno žarišče nalezljivih bolezni. Razumljivo je, da pri tem obširnem programu samo denarna pomoč države ne bi mogla biti zadostna za izvršitev vseh potreb, tem-več da bi bilo treba intenzivnega sodelova-nja javnosti in posameznikov. Z državno pomočjo na omenjeni način asanirana vas naj bi bila vzgled vsej okolici, ki bi se nato iz lastnih moči in s so-delovanjem Zdravstvenega doma prilagodila stanju v asanirani vaši. Tako bi se tekom nekaj desetletij ustvarilo po vsej državi mnogo Iepih središč higijenske misli in zdravega življenja na krajih, kjer so ne-koč razsajale bolezni in prezgodnja smrt Ko je ministrstvo narodnega zdravja pozvalo inspektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani, naj predloži kako vas v asanacijo in stavi konkretne predloge, ie ta posval v okrožnici vsa okrajna glavar-siva, da sporoče vaši z zelo pomanjkljivimi hjkijenskimi razmerami in številnim obole-vanjem za črevesnimi boleznimi. Izmed 18 predlaganih vaši za vzorno asanacijo je bila nato izbrana Lukovica, ker se je dognalo, da vla-dajo tam najslabše higijenske razmere. V Krtlni, ki stoji čisto na ravnem, v zelo močvirnem svetu, se je istotako poja\il tifuz v glavnem radi onečišćenja vodnja-kov. Takisto v Moravčah, Sela, Stegu ah. Zalogu in Kokošnjah. Občina Brezovica je čisto hribovska — stoji na kraŠkem terenu z vrlo redkimi studenci. V zadnjih letih se je stalno pojavljal tifuz. Posebno je bila po njem prizadeta vas 2e|e. Razlogi, ki so bili vodilni pri doloČltvi Lukovice za vzorno asanacijo, so bili torej tehtni, kakor je iz navedenega razvidno. Nišo pa to bili Še vsi! Saj imamo širom Slovenije več krajev z epidemijami tifuza in mnogo še slabših glede higijenskih nedo-statkov. Lukovico karaktezira Se nekaj tret-jega: ona je važna prehodna točki, naravno središče za velik del ozemlJa. Tu je stara prometna žila še od časa Rimljanov, tod se je vršilo preseljevanje narodov na jug, tod so korakale vojaške čete za Napoleonskih časov ter je bila sploh glavna cesta za voznike do otvoritve železnice na Trst. Razumljivo je, da za tak kraj, skozi katerega se vrši vedno velik promet, vpraš"anje pitne vode, pomeni vse. Pojav nalezljive bolezni ne ostane lokaliziran v vasl, marveć postane lahko ■sodepolen za bllžnjo in daljno okolico. Izrednega pomena je torej bilo, da se nezdrave razmere v Lukovici odpravijo. Začelo se je delati tam, kjer Je bila pomoč naj bol j potrebna, namreč z zgradbo greznic. Velikost greznic se je določila glede na število stanovalcev v hiSi. Gradile so se le dvodelne greznice na pretok tekočih snovi. Prebivalstvo je namreč ielelo, da bi jim ostal gostejši kompleks odpadkov na razpolago za gnojenje, dočim bi se tekočina lahko izpeljala v kanalizacijo ali pa tuđi izsesala. Takih dvodelnlh greznic se je zaradilo deset Izvršena je bila vsa potrebna kanallzaclla, v katero se Je postavilo 9 betonskih Satatov s poŽI-ralnik! za površinsko vodo. V Lukovici je bilo več vodnjakov, toda niti eden ni bil zanesljiv. Potrebno je bilo torej preskrbeti Lukovčanom zdravo pitno vodo. V ta nameti se je asanlral Vidicev vodnjak. Poprej je bi] ta vodnjak v vseh czirih pomanjkljiv. Bil je postavljen poleg jarka z zastajajočo odpadlo vodo, 7 m globok, obložen s kamenjem, med katerim je bilo opaziti več razpok, obod je bil iz kamenja, deloma v razpadu, pokrov lesen in nepo-polen, les na sesalki strohnel. Odtoka za odpadlo vodo ni bilo, okrog vodnjaka je bilo vedno blato. Nekatetff posestnikl so si popravili stranfcča in gnojBča ter pre.iovlll niše. Uredit se je trj, vrtovi ob se-vernl strani državne ceste so dobili lično betonsko Škarpo, s Cimer je cesta pridobila na Sirjavl io Ie ob se)-mih več prostora. k'ončno ie bil dograjen rudi KaPiniški ^rez oz. njegov brdski okraj je veljal že dolgo vrsto let za inficiranega s tifuzom. Prebivalstvo se je premalo bri-galo za zidavo vodovodov. Samo tri vaši so imele napeljanc vodovode, kl pa ob suši rudi nišo zadostovali. Vsi drugi kraji »o bili navezani na vodnjake in naravne studence, oz. kapnJce. Lahko se reče, đa tf vodnjaki, oz. zajetja nikjer nišo ustrezala zahtevam higijene, bodjsi da so bili slabo pokriti in slabo zavarovani, bodisi preblizu greznic in gnojišč, odkoder so se okužili. To in pa popolnoma nazadnjaška gnojiSča rn stranišča so povzročila, da Je bil tifuz epi-demičen in da je bilo vedno najti žrtve te dolgotrajne in mučne bolezni. Vodnjaki v Lukovici so bili postavljeni vsi na nižjih točkah kakor greznice in gno-jišča. Zemlja obstoji iz gline in laporja ter skTajno slabo filtrira. Poleg tega so bile greznice večinoma slabe in vodnjaki zelo slabo zavarovani, dovolj vzroka, da se je mogel pojaviti tifuz, ki je v Lukovici na-stonal večkrat sporadično in v epldemijah, tako da je bila v\a vas razupita po svodi slabi vodi in se je je v svetovni vojni ogi-balo ćelo vojaštvo ter se ni tu nastanjaJo. V suši je primanjkovalo vode v vseh vod-njakih in tako so segali ljudje še po slab-5ih vodah. Trebušni tifuz je nastopal večkrat tudl na Prevojah. Pregled vodnjakov je pokazal znake onečišćenja, ker so bili deloma preblizu, deloma nižje gnojišč in greznic. Del občine stoji ćelo nižje potoka Radotn-lje ter ima radi tega zelo visoko stoječo talno vodo. Poleg tega je vsa vas večinoma revna in sltbo zidana Zdravstveni dom, lična io solidno zgrajena stavba. V njegovem suterenu se je zgradllo kopaJBče, obsega-joče čakalnico s stranBčem, kotiarno, dve shrambl za karlvo In kopalao dvorano s € kabtaami s po eno nrho In eno kabino s 4 prhami. Lukovica je bila prva, vzorno asanirana vas v Sloveniji in v državi, mi je razlagal direktor Drž. higijeaskega zavoda dr. Pir c. Kot taka je vzbudlla pozornost pri nas doma v Jugoslaviji in v inozemstvu. Asanirano vas so si osebno ogledali zastopniki Higijenske sekcije Društva narodov in potetn od leta do leta zastopniki raznih tujih držav. Vsi so se o njej kar najpohvalneje iz ražali. O. dr. Pire mi je orisal zgodovino Hi-gijenskega zavoda, ki je vrštl sprva samo bakteriološke preiskave, nakir je čedalje bolj Siril svoj defokrog, dokler se ni osno-val prepotrebni Oradbeni oddelek pod vodstvom ini. G u z e 1 j a. Preporod vasl je Hl. žal, zaradi pomanjkanja kreditov moč-no oviran, zaradi česar je /ačcl ffltUenski zavod postavljati manfie objekte hi to po vseh srezlli t StoTratJL Asanacija se je vršila vselej pod nad-zorstvom Higljenskega zavoda, da se pre-prečUo zlorabe, ki bi se si cer nedvomno dogajale. Higijenski zavod posveča najvetjo pažnjo preskrbl oreblvalstva z dobro pitno vodo. Spočetka Je postavljal pri vseh vod-njakih franeoske črpalke, ki so veljale po okoli 5000 Din, pozneje pa Zdravstveni dom v Lukovici črpaike Higiela Paternc-M«r v konstrukciji dr. Pirea, ki le dal svoj Izum takoj patentirati Higieia Paternoster črpalka dr. Pirea dviga vodo iz poljubne globine. Pogon je tako lahek, da opravlja s črpalko lahko tuđi otrok. Pri zmernem pogonu daje čr-palka en liter vode na eno sekundo- V pri-meri s franeoskimi črpalkami je črpalka dr. Pirea polovico cenejša, ker stane le 2500 dinarjev. Pregled asanacij Hagtjeiukega zavoda Higijenski zavod je vršil doslej svoje asanacijsko delo v naslednji srezih, oz. vaseh: Srez Kamnlk. V Prevojah in Gradliču je postavil 4 srednje greznice in gnojišča, 8 malih greznic in gnojišč ter 2 stranišči. Obračun še ni zaključen. StroŠki po proračunu znašajo 30.t24.50 Din. Srez CrnomelJ. V Dobljičah standartni vodnjak, interesenti dobavili gramoz, les in izvršili dovoz materijala ter težaška dela. Stroški 11 tl-soč Sf 1 Dfai 55 p. Srez Brezice. V Sv. Lenartu vodnjak F. Kosca. Prispe-vek za črpalno in odtočne cevi je znašal 934,5* Din. V Sromllah standartni vodnjak (računi še nišo predloženi) 7936.05 Din. Srez Laško. V Lažlšču studenec. interesenti dobavili gramoz, les in izvršili dovoz in težaška dela. StroŠki 8.736.75 Din. V Laškem javno stranišče, v projektu, proračun znaša 17 tl-soČ 95 Din 2 p. Srez Utlja. V Rdečem kala kapnico 50 kub. metrov vsebine, interesenti dobavili gramoz, izvršili dovoz materijala in težaška dela. Stro-ški 33.844.14 Din. V ŠL Vidu pri StKni vodnjak 7.089 Din. Srez Ljiibijana-okottca. V NotranJIh goricata vodnjak z zgradbo perišča, 4 gnojišča z greznicami in 4 stranišča, interesenti dobavili gramoz, izvrjili dovoz materijala in težaška dela 12.810 Din. Srez KranJ. V Stari Lokl vodnjak 9.508 Din, v Hra-sah istotako vodnjak 9.7i4^5 Din. Srez Krško V Javorovici vodovod 68.000 Din, v tej svoti je že vštet prispevek oblastnega odbora v znesku 5000 Din. V Maleni Trnu studenec U.239 Din (obi. odbor 3000 Din) in v Mrzlavt vasl vodovod, ki Se ni dovršen 23.683.66 Din. Srez Noto mesto. V Tomažji vaši dva studenca po stan-dartnem tipu 17.973.06 Din, v Birčal vati kapnico, katere celokupni stroški so zna-Šali 70.000 Din. Higijenski zavod je pri-speval zanjo 13.747 Din. V Petanah vodnjak 10J33 Din. Srez Radovljlca. V Kamnl sorld dva vodniaka 17.7S4.40 Srez Maribor, desni bref. V Hočah vodovod, katerega stroŠid so proTačunieni na 84.000 Din. Higijenski zavod je prispeval 350 m cevi. Higijenski zavod je nadalje prispevil za asanacijo vodnjaka v Morarcah v kanv nišicem srezu 6197.65 Din, z-a vodovod v Lukovici 60.000 Di», za zgradbo vzornega gnojis*ča, greznice, stranišča in smetilča pos. Makovcu v Mostah 3648 Din, za zgTadbo ostalih objektov v Su. Domfalah 3121.95 Din in za zgTadbo vođnjaka v Meocšu 9147 Dta, V delu so Se: asanaclla vati Onr. h DoL OradISče, obč. $t Jemel (13 smojiič, greznic in stranišč ter iaven vodniak, po pToračunu 74.040.79 Din (oblastni odbor 27.000 Din), kapnlca v Zloz*n}*. obč. Sto. cilaa, po proračunu 44.600 Dfa (ob! odb. 25.000 Din), kapaka v Sp. Dolenjl vasl. obč. Škociian, po proračunu 33^329^0 Din (obi. odb. 25.000 Din), vodovod v Drtiji (MoravČe), obračun še ni zaključen. Higijenski zavod prispeva 200 m cevi in cement a oblastni odbor 10.000 Din. K asa-nacijskim delom v okrajin Breflce-Sevnica je prispeval Higijenski zavod lani 20.000 Din in letos tuđi 20^00 Din. Kakor }• razrtdno U *mvd*mfM pretMa asaaadl ]• Hidlemkl tt. vod notrolll doti«! za asanadio vasl sknpiio S&2SB6JZ7 Dfn. Kjnkšno pftno rodo imafo naše Higijenski zavod dobiva iz vseh krajev prošnje za asanacijo javnih obiektov. Iz velikega leupa prošeni ie potegnil dr. Pire naslednjo prošnjo: Slami fUsHenskl zavod r LhA^asL Podpisani kmetje iz vaši Tremerje, obč. Sv. KrIStof, prosijo^ da bi se jih pod-piralo pri gradnji vodovoda. Vas Iteje 9T prebivalcev. 12 hflirth števflV, 6« svinj in 46 goveđi. Vas ie tfle ©b okraini cesti La-Iko - Celje. Krasno !e*o ima. V nj«i se nahajajo trezni in varCni kmetie. Todt ta vis radi pitne vode ni vredna ničestr. Imaiio le stare vodnjake, v katerih se zMra škodljiva voda iz raznih dvorišč. Pred kratkim smo imeli dva večia požara, ki nam }e povrroCil mnoro Škode. Večkrat nas obiSSejo tudl kufne bolesni. To ve tuđi okrajni zdravnlk dr. č e d e, ki ie skota i \% vseh vodnjakov prepovedal uli* vinje vode. Ker nismo mi posestnikl zadnji v tem kraju, smo se dorovorili, da borno vse moči napeli in pričeli z gradnjo vodovoda. Našli smo stalno in nad vse Cisto studenčttico, irvrrajočo ispod MalCa. \o\\\ic cbicke o\\y 9o barva vn tHanvrta o9vcicrtot# V le>*^#tV\A Di%*.. 9.- ini.* Sami borno storili, kar se bo pač storiti dalo. Prosimo, da bi se po vaših izveden-cih ogledal kraj in nas podprli s primerno podporo. Prepričani smo, da nani boste ustrerlL V naprej ivaležnl. Tremerje. obć. Sv. KrUtut 8 julija 1929. Slede Dodpisi. Z asanacijo v večjem stilu smo pričeli včeraj v Beli Krajini, kjer vltdtio obup-ne hifijenske razmere. je nadalieval z. dr. Pire. V čerrtek smo prejeli iz fonda za pa. sivne kraje pol mili] on a dinarjev, včera] pa Je že odpotoval Itab naših inženjerjev in delavcev v Crnomeli, kjer ostane pred-vidoma do konca leta, do kler ne bodo izvršena asanacifska dela. Po proračunu imtmo žanje na razpolago: VB«U Krajmi V ^tltaaln (BoUkovci^) n popravo vodniakt .... 1.000 Din V Rađovtcth za asanic'J^ studenca .......10.000 » V Oradacu za zgTtdbo vodnjaka .........15.000 • V CerkrHfia (Podzemelj) za asanacijo studenca . . . 23.000 » V Prelokl (Visica) za zeradbo kapnice........70.000 » V Novi Upi za asanadjo studenci ........23.000 » V Stari Uni za asanacijo studenca ........93.000 » V Oor. Sabori* za asanacijo studenca .......33.000 » V TaaČl sorl za »sanacijo sude oca ........20.000 » V JeneJI vati ea zeradbo vodniaka .......15.000 » V Kočevlu za zrradbo vodnjaka ........00.000 » V Lokl za zfradbo kapnice ali priključek na SrnomelJski vodovod .......70.000 » V DotPakl za asanacijo studenca....... • 13.000 » V Ostave« sa asaaaeijo *o~ denca ........35.000 » V Sra«orMlli za asanatijo studenca .......20.000 » Skupa! 373.000 Din V Sold KraM V Moravi (Novi Laži) za zjradbo vodovoda . - . 1W.OOO Din V 2Tlrčah (2užemberk) za KKradbo ktpnice .... 70.000 » V Ttooven (Strme) za zrrad- bo kipnice ......70.000 » V Drgaalth s«Uh (šmihel-Stopiče) za ziradbo kip- nice .........95000 » V ruiMM»Mii za a&anae1|o studenca ........ i.OfiO » V lmi*mh*rkm . L*C» za riradbo ktpftic« . * • . - 70.000 » V Kal« (Pr«ena) za Effradbo kipnice........70.000 » V DoL Križa za ztradbo zi- jetja ........20.ono * V Varpči vasl za rmdbo vodniaka .......*6.ooo » V Qttbrovč«c« (Krka) za asanaciio studenca .... 15.000 » Skupaj S27.000 CHn Kakoi ste Uhko prepričani, vrli Higijenski zavod kljub omejenhu kreditom v polni meri svojo dolžnost. Nedvomno )• edino opravičen, da vrši tsaaadjsko deto po naših vaseh, ker vpolteva v nasprotjv z druji^ii instituciiami povsod !e jdrav-stvene razloge. —k. Proslava železncarjev Naša največja strokovna. nepolidčaa Železničarska organizacija Idmteoje !«• ffMlovanskih narodnih ieleznićarlev In brodarlev, oblastna uprava Ljubljana za Slovenijo, proslavi v dnen 7. in 8. septembra 20-ietnico obstoja društva- Na predvečer proslave prirede zelezsU iarji bakliado z obče znano prvovrstno železničarsko jodbo »Slose«. Isti dan ob 20 zvečer prirede iclezai-ČarjI pevski koncert v dvorani hotela Union, na katerem nastopita melinj zbor na* rodno železcičarskega ^iasbeneia društva »Sloiec in moiki zbor ^lasbeneca drultvt »Drave« iz Maribora. Na tem koncertu bodo pokazali želerni-Carji svojo pevsko umetnost in sposobnost katero rojiio na kulturnem in clasbenem polju. Žt dines opozarjamo javnost in vsa društva, da blajovolijo upolteviti ta koncert in da ne bo isti dan sličnih prirtđitev. V nedelio dne 8. septembri t. 1. se proslavi ?0-letnico v veliki dvorani hoteli »Unkm«, kjer se bo obrazlofil pomen pr»-slave in delo društva. Ob navjočnosti starih članov. ki so pri ustanovitvi dru$tva sodelovali. in ob m-vzočnosti zastopnikov in Člinov Udruženja ce!e države (Zigreb. Sarajevo, Subo-tica, Beozrid in Split) ter zattoonikov narodno železničarski/i orunizicii iz Celke in Poljske se vrli razvitje noveza drultve-neja prapora, s katerim na Ćelu bo organizacija stopila čvrsto in poživlieno v na-diljrw borbo za pravice in dobrobit jufo-slovansken železniCarstva Upamo, dt bo javnost s svojo naklonjenost]© in simpatijo naprim miim podjetnim in irflHlai železnidrjev podpirali to tltvje osobite, da se odzove povibilu na koncert in popert-dinsko drufabno veselico, ki st bo vriila isti dan na vrtu hotela »Union«. JICOTLESS" je žepni aparat zi takojšnje dtmkoti« niziranje cigaret, cigar in tobikt. »NI« cotless« reducira na minimum vt« ždravju ikodfjive sno\*i kakor nikotin, piriđin in amonijak, ne da bi vplival na okus in aromo tobaki Svetovnornsni kemični instituti m potom analire ugo* tovili, da unići »Nicotle&g« M cfo M odstotko\* teh sfrupov. Apart za stalno uporabo Din 20 -^ Steplfničict 10 gr. Nicotlets Din 10.^ Dobi %? v vseh lekaraah, drogtrk jah in trafikah Zastopstvo za Jugoslavije: »Nto» rless«, lekarna Fr. Kuralt, Ljubljana — Obtofenec! — Kaj p* je? — Bili st« fe kaanovani uradi ode-rultva. tatvfne in TttfaUtnjm. — Pst, "»tato gmie^ to9pd iod« nik! Med oW5fastvwn j§ moja iM^rMtav %§stn •SEOVBMSKT KAKOD«, dno 27. jtrfija 1929. Stev 169 Dnevne vesti. — K poglavju Tavčar. V včerajšnjem »SI. Narodu* se je oglasil g. L. P. ter na-pisal neko razmeroma dolgo stvar »v pod-krepitev in pojasnilo članka«, ki sem sa pri-občil 19. t. m. Naj mi oprosti g. L. P., da njegovega članka nikakor ne smatram kot >pokrepitev« še ma nj pa kot kako »pojasnilo« — niti po njegovi dikciji, niti po ćeli vsebini. Deloma Je moj članek, ki ne potrebuje vsaj nikakega takega pojasnila, tuđi krivo umel, ko piše o — »napaki«, ki naj jo je imel dr. T., »da je ostal tud! v visokih položajih »pristen PoIJanec z — vsemi mehkimi občutki«... in podobno... Smatram slovensko javnost za dovolj kritično, da razloči poanto mojih razmotri-vanj o Tavčarjevi duSevnosti kot pesnika in politika, pri čemur gledam razne takozvane »napake« ra* čisto drugi vidik... Zato taka »pojasnila« mojemu članku in stvari ne morejo služiti. — Dr. I. C. Oblak. — Prljava hraniliih vlog pri bivši Po$t-nl hranilnici na DunajM. Kcr je z ratifikacijo od strani Poljske stopila v veljavo konvencija z dne 6. aprila 1922 in dopolnilni sporazum z dne 23. februari a 19?5, se po-zivajo lastniki hranilnih in čekovnih vio« ter rentnih depozitov pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, da prijavijo, ako tega še niso storili, svoje terjatve upravi Poštne hranilnice v Beogradu. Rok za te prijave je do 1. septembra t. 1. Prijave, ki bi pri-spele po tem roku se ne bodo upoštevale. 1. Lastniki hranilnih vlog morajo hranilni knjižici priložiti tuđi domovnico ali potrdilo 0 domicilu, t. j., morajo dokazati, da &o na normativni dan dne 26. marca 1919 prebivali in še danes prebivajo na ozemlju naše kraljevine. 2. Lastniki čekovnega računa zadnji računski izpisek svojega čekovnega računa. 3. Lastniki rentnih depozitov pole* rentne knjiiice še potrdilo o državljanstvu. Prijave je treba poslati hkrati z ostalimi dokumenti naravnost Poštni hranilnici v Beograd. Poudarja se, ga onim interesentom, ki so svoje vi ote in terjatve proti bivši dunajski Poštni hranilnici prijavili že meseca maja in Junija 1928, ni treba ponovno posiljati prljav Poštni branilnicL Glede likvidacije vlog pri bivši Poštni hranilnici v Budimpešti se bodo kesneje izdajal posebni pozivi. Iz uprave Poštne hranilnice. — Gospodarski teden v Ljutomeru. Lju-tomerski gospodarski krogi pripravljajo za teden od U. do 18. avgusta vrsto gospodarskih prireditev. Pred vsem bo ves teden odprta obrtna, industrijska in kmetijsiu raz-stava in sicer v prostorih meščanske sole, sokolskega in katoliškega doma. Za to raz-stavo se je prijavilo lepo število razstav-ijaJcev iz vzhodnega dela oblasti, ki bodo pokazali interesentom svoje obrtne in industrijske izdelke ter kmetijske pridelke, med katerimi bo tuđi slovito ljutomersko vino. — Otvorite v te riz stave bo v nedeljo dne 11. avgusta dopoldne, popoldne pa se bo vršilo slavnostno zborovanje slovenske-ga trgovskega in obrtnega društva, ki slavi svojo desetletnlco. — Dne 14. avgusta prirede živinorejski krogi razstavo in premo-vanje goveje živine in konj, slednjl znamenite muropolske pasme, ter razstavo pe-nitnine in slcer v senčnem Sršenovera lo-vl — Dne 15. avgusta pa bodo na Cvenu pri Ljutorceru konjske dirke, ki bodo pokazale muropoljskega konja v vsei njegovi lepoti in brzini. — Na programu Je pot ka-sačkih in dvoje galopskih dirk, ki so od-prte tuđi za konje iz vse države. — Za zakljucek bo 18. avgusta v Seršenovem logu ljudska veselica. — Prijave za te gospodarske prireditve, ki naj pokažejo glavne pridobitne panoge Panonske Slovenije, so v polnem teku in pričakovati je, da bodo rodile zaželjeni sad. — Razstavni odbor je 2e drugič zaprosil za polovično ieleznlško vožnjo, pričakovati je, da bo generalna direkcija železnic tokrat gotovo dovolila za-prošeno ugodnost, ki Jo ne odreka manj-važnim prireditvam. Pojasnila v vseh raz-stavnih zadevah daje razstavni odbor. — Jugoslovenskl kkarnarJl In larma-cevti v PragL V torek je prispela v Prago ekskurzija slušateljev farmacije in lekamar-jev iz Jugoslavije pod vodstvom zagreb-Skega profesorja Bubanoviča. Čcškoslova-škl farmaccvtl so razkazali svojim kolegom zanimivostj Prage. Panes so odpotoval! na-Si lekamarji in farmacevti na DunaJ. — Imenovani« v upravni sJuibi. Za politično - upravnega pripravnika Dri upravi policije v Zagrebu je imenovan dr. Marijan Matera, diplomirani pravnik iz Ljublji.ie. — (Hmošoid krcnlsk* stmnazU« te š. i. 1903/4 se snidejo ob petindvaitetletnid rttfttnka v četrtek dne 1. avcusta ob osmih zvečer v Ljubljani v »RoŽ'cah« hotela Uniona. — AbiturijenU kr. I. dri. Kinu. ▼ Lhib. ljani I 1904 vabiva na prijateljski icstanek torek, d»e 30. julija t. 1. ob 8. »večer na vrt notela »Union« (v slabtrn vrtmenu v »Rožice«), da se pogovorimo o Dttindvaj-setletnici mature. Tovarile, ki bi se tega sestanka, ne mogli udelefiti, prosiva za čimprejSnje us t me ne ali pismene nasvete. — Dr. M. Korun. odvetnik, A. Prebil, profesor, oba v Ljubljani. — Kutni k i BaJu»nik v aloven«kwn rre-rodu obenem z zakonom, ■ katerim ft uve- 1 javlja jo novi kaz*n«ki sakoni, l jakonom o pobijanju zlorab v duibeni dolfoosti in e zakonom o zafSiti javne varnosti in r«da v državi izda v posebni knjigl Tiskovna eidruga v Ljubljani. Knjiga z oblim im itvarnim kazalom iziđe tetoooi prihodnjpga tedna. — Draiba majtga poMttra v neposredni blizine Lukovice se vr5i v ponede-IJek pri Okrajnem todišču na Brdu. Ker ie lega posestva na malem bribćku naravnost idealna, kakor tuđi zveza i Ljubljano potom avtobusa zelo prikladna, ie prilika ia-kupa za eventualno letovilče nad vse ugodna, na kar se interesenti opozarjajo. Po arformadjah se bo cena gibala okrog Din 20.000. — O) Dotordob, stortuklti fantov arob! Neštetokrat odmeva ta klic do naši Sloveniji in vzbuja težke spomlne. Ne more-mo, ne smemo na tište vroče skale kraške, pa mesto tega pohitimo v bratski slozi 11. avgusta na Brezje, da prisluhneaio v sve-tem miru, tem glasovom iz Daberdoba in da naša dstŠa zastrmi za hip v pieteti do padlih ia spst se dviga v neumorni volji do dela, da sporna, da je slađko in častno li-veti in delatt sa dom otet in zedinjen. Tovariš, prkiite 11. augusta! Ob pol 10. pozdravi pretlsednik — ZSV — Martin Co-larič, nrnto spresovori tajnik T. Bonač in se med govorom zatoptte v par minuiah na težke dneve groze, na to služba božja na prostom, običajne pevske točke in eiii materijal skupaj, toda i. veselhn oznanlknn »kup raste« ni bMo nlč In čet kup je irtstla visoka trava. Velik požar na Vrhu pri Višnji gori V silni snočni ncrrihti je udarila ob 1032 *tr©U v pod Jofeta Oulkarj* p. d. Pavletm i» Vrhu pri VHnji gort PrfjMnt vaafca, ki je oddsljeoa kake pol ura od Vtfaje gore, it^J« 1S delom* prav pretnož-sih kmetor, ki imajo v ceftoti nad 50 po« alopij. Med njoni Je skoro najrernejSi Cul* ksr, ki Je SttdoUen in ima poleg teg« ie ooem oteok. Pod J« bil v trenutku t«b v ognju, ki se je z bliakovito nAgHco rmzilril im Mifnja gospodarska posiopja, ki »o ra* gorela • sflnim plaineBom* da — ja rudi ▼ LjuUjano ridel aa Goloroem moćan knr*-rovdeđ rrit nad doknjsko stnojo. 2mnj* >e bilo tako moćno, da so Ljubljinčani roenili. d* gori na Lftverci ali Sfcofljlci. V Vifciji gori se J« takoj zbrala požmr« na bramb* in g. veletrgovec Omaheo je smpregel rroje konje v motorno m ročno dnifttv«oo brtegAkio, d* m> bili 20 mix»ut po atreli vrti gtailei ie na mestu. Sre£* je bi' U, da je pihd retmr od severa, zakaj, č« bi bU pihsi od Mm strani, bi bila vpepe* ljcna vam pramoina Taška, Culksrju >i po« gorel rasen pod* tuđi U«r, kaKa, sup« m kosolec m ma j« ostala sava. prtrna hiši* o« a koptoo laeaih o>trok. Revct ni samo podpor« ntijno potrebeo, temveć je u »mi* ljenja in pomoći tuđi vradan. ker je res« niteo marljiv m v Višnjo goto in puatito na pogociiču Ie ttražo. Po» žar )0 div jal tako beaoo. da «e je ogenj pri« jemal ia tuđi drugih hii ra ena je že gore« k s poinim plamenotn. Ker je motorna bri* zgama prehitro ocrpals vodo is velikeg« vodnjaka, kmahi ni priiU v poštev za ga« Senja in morali so z ročno briigalno drpati voćo iz drugih vodnjakov, v katerih je bi* lo pa tuđi malo vode. Sevami veter je noail velika utrinka do 2 km daleeV a k sreči v •mer, kjar ni hiš. Gasiti to pomagali tuđi prebhraki bližnjih vaši Jti pa nimajo ga« sihiih dSruitev, zato lahko rečemo, da je zaaiugs požrtvovamih visnjegorskih gasil« ocr, da kfilična vas datiea ni kup pepela. Slavenska banka Prejeli emo sledeči dopi«, ki ga dobe-eedno objavljamo: Velecenjeni gospod ureo jo odvzeli, ki prebiva v stanovanjih, ki so vlažna radi senče strani Golovca, ljudstvu, ki nima niti sredfitev, da bi Slo daleč, ?li ćelo z vlakom iskat vodo, ako jo ima doma pred nosom. Ozirati bi se morali tuđi na prebivale« mestne barake. Imajo preetajati neznosno vročino v teanih leeenih prostorih, in ako stopi kdo izmed njih v vodo, Id ga vabi pred barako, kdo bi mu zameril? Saj nimajo doma ničeear, kar bi dilalo po higijeni. In ne samo kopanje je prepovedano, tuđi solnčenje. Ako ti je z/iravnik naročil, da moraš ležati na solneu, ker imaS revmo, in si privoščii za ležanje Gruberjevo nabreije, moral vedno misliti, da te vsak ča« lahko doleti kazien v obliki denarne globe ali zapora. Kaj i#le kopanje! Prenaial neznosno vročino, a v Gruberjevem kanalu «« ne smeš oavežiti in ohladiti. Mestni magistrat naj uvidi potrebo kopanja na tem kraju in prekliče svojo prepo-v*d, ter « tem pokaže smisel za nilje #»loje. VeJ priiadetih. Halo, Bežigrad Gospod urednik! Tuđi pri nas zi Bcži-sradom nismo tako od muh. Tu pa tam se moramo malo oglasiti, da nas javnost ne pozabi. V prvi vrsti vlada ttidi pri nas neinos-na vročina, kakor se spodobi v pasjih dneh. Vsi se pritožujcjo: eni tarnaio,ker ie Sava predaleč, dru^, da je finančni mini-ster preskop; tretii pa stresalo svojo ne-jevoljo nad nedolfnimi otročiči — Neznosno vročina! Se ncznosnejSe okrožnlce! — Okrožnica, — že zopet kaka pritožba, saj teh je polno v mestnih hi^ah za Bcžifra-dom. In kdo >e tega kriv? — Simo ti ne-srečni otroci Zalibor, nirntmo starii v okrožnici imenovanih otrok toliko dohodkov ali pa pro-tekcije, da bi mogli poSiljati svoie otroke na letoviŠče, da bi ne bili v nadleso gospodu hilnemu upravitelju I. mestne delav-ske stanovanjske hiSe za BeŽizradom in njegovi soprogi. Seveda bi s tem prihra* nili gospodu upravitelju marsikatero nepotrebno pot okoli gospodov na magistratu. Vsem nam se zelo smili, ker mu ravno naši otroci prizadenejo toliko skrbi in potov v tej vročini. Prizadeti si dovoljujemo svetovati gospodu hišnemu upravitelju I. mestne hise za Bežifradom, sledeče: I.) da najpreie svoje otroke couči, kic lahko skačejo ia kiko naj se vedeio nt-prtm drugim otrokom; 2) naj preskrbi, da se pregrad: dvnri<če med prvo in drugo mestno hiSo % visoko in sosto tnrežo, da je^ne bo motoće preskočiti, niti pogledati skozi nio. — Radi sigurnosti bi pa šc svetovali. da bi se vse, ali pa vsaj »prizadete otroke spravilo čez dan v nekak »kurnk«, da ji ne bodo nad-legovaii upravitelja in njegove soproge; 3.) ali pa naj posije svoje otroke in gospo soprogo Ćez počitnice na letovisče. Gospoda upravitelja ragotavliarrn, da, če se bo pmlužil Ie enega teh nasvetov, posebno zadnie^a — bo uspeh siguren in bo iTiel zopet bre^fkrbne dni. J. B. Ali je to prav ? Kot nf'šteto drugih, -.mo tuđi mi aapra-vili v nedeljo izlet v KnmniSko Bistrico, lie* lep kotiček in prij^ten počitek ob bi>tr#»ai porskem potočku, ki hi **■ ga človek p- -las-t-jo napil, ko bi tega ne onemogočali rtekate-ri obiskovalri, oiiroma obiskovalke, kalerih brezobzirnoet je naravnost ?Wanz,at. Užitek b>i bil napiti se fi#te in hladna vode, ko bi nekatere gospodične in tuploh ne da, za umivanje pa bi jim pa? rai >;?al prostor od mostifka rjol. prr«stf>r od m<>«n&-ka gor do izvira pa bi moral biti pro*t, da bi lfudje imeli v^aj ?i«to rrvfo. Tega «i ni^mo želei i samo mi. ampak &e mnogo drugih, ki so poeedali v aenri ob potoiku, imsjoČ sicer malinovec, hmonov 9ok itd. — a ne vode. Res Čudno, da ti ljudje, ki «o brodili po vodi in s* razkazo-vali v «vojih kopalnih kostumih, ni;ni$o sami toliko takta in obeirnosti, da bi pustili v#aj prostor od mo«tu do izvira pro*t, ko so vendar videli, koliko ljudi je h^>dito t košarci okrog, ne vedoč, kje rajeti. V bo-doie bi bilo ieleti, da *e to ne ponovi; ve-aeli se, uživaj pro*tost v«ak po svoje, iuej pa obiir i do dmeih. OpaMvalee. t$5k\ H«|boliif, o4tra»ne^e. zato 13 najceDefše! Vamo naložen denar naših izseljencev Spri6o velikih izguh, ki *o jih utrpeli naši izseljenci zaralom* ^rxt "bike zemljoradničke banke, Beofirtjaite udjedi-njene banke. Balkanske banke, Slavenske banke, Banke i šredicmice za Primorje itd., je naša država ukrenila v»e potrtKno, da te izseljemške * loge v bodočc bolje zava» rujejo in da se iz^ljencem povme zaufa« nje do »tare domcviive, ki so ga izgubili V januar ju t. 1. so bila izdana zakonita do!o* čila, po katerih srne Poitna hraniteica kot državni detiarni zavod sprejemati od i«se« Ijencev hranilrve vlog« v neomejeni viiini. Ir»eljentike vlofe do 250000 Din m obre« stujejo po 6rr na leto, vloge preko tega zneski pa po 4 %. Organizacija irseljeniikih vlog je irr%* dena tako»le: Iz Franaje se poSilja denar na ček ra* Čun št. 800—06, ki fia ima naSa Po#tna hra* nilnica pri Po$tno*čeko»vnein zavodti v Pa» rizu- Denar se lahko vplača na vaaki po#ti, vplačUni listi pa se dobijo brezp-la^no Iz Nmmčijm se po&ilja deoar p^av tako na naš ček. račun 599—35 pri PoAtno-čekov* nem zavodu v Muncknu. Denar se Lahko vplača na vsaki posti, kjer se rudi dobijo brezplačni vplač-Uni liiti. U Zedinj€nth držav Amerike in Kenmđe se pošil.ia denar po poifi x nakaznico »mo ney order«. Te nakazme« >-c dobiva jo na vsak i pošti brerplačno Ker je v teh deže* lan zelo rarvrt promet z bančnimi ćeki, j« tako urejeno, da *c lahko poSiljajo vlof« rudi na ta način Iz Južnm Amerike je z idaj na6~goće po» siljati dcoar samo z bančnimi č*su, a k«* sneje bo irv edla PoMna hramlnica po post* nih upravah južno*ameri&kih držav direkt* rve zvere % vsemi poirttmi. lr^ei;enskc vloge %% zaračuna\i>o v c«v tmh Poštne hra-nilnice, in ticer v dm«rjin, a tuja valuta, ki jo isaeljevici poldljajo, a« zamenjava pri Narodni banki po crijmal* nem borznem tečaju brez odbitkom. Irse-Ijencem se pa seveda lahko l^plača vloga tuđi v denar ju drftave. v kat eri Kre, denar se tedaj zamenjava po dnevnem hormern tečaju D« bi bili aaii j»eljenci do^ro informirani o poslovan)u Poštne Hraailmca ▼ tem pogiodu. je dltl *avod natisniti mi raj* poslati 50.000 mforma/ivnih broiuric. St. im. »SLOVENSKI NAROD«, da* 77. juiija 1929. Str« 5. Slepar, katerega liče 1000 detektivov Genijalna sleparija češkega zida Koretza v Ameriki — S Kntfi-ranim podjetjem prislcparil 150 milijonov dolarjev in pobegnil »Oiicago Daily Tribunet je podvojila svojo mflijonsko naklado, »The New-York Herald« >> poslal 10 naj-J>ol|§iti reporterjev v Babilon nad Mi-chiganom in okupiral dve brzojavni progi. Mlijonarsko srce Mich'gan Ave-nue je začela krčevito utripati m samo newyorška Wal Street je skomignfla z rameni, ker je bila preveč vzvišena, da bi se razburjala zaradi panike v Chica-gu. \Val Street se ne more motati, posebno pa ne, če grre za njenega eksponenta, saj je bil Leo Kor-etz tuđi žitf. Rotacijski stroji so brneli, borzni agenti so preplavili vse ulics. Qd vojne na-povedi Amerika še ni poznala takesca razburjenja. »Davano River« je skrahirala! — so kričali korporterji po mestu. Leo Koretz je pobegnil! Miiijon dolar-jev ojiemu, ki ga izsledi! 100.000 delnic propadlo! Oškodovan: razbili Koretze-vo palačo! Čehoslovak pobegnil z mili ion i! NajveČja ameriška petrolejska družba *BayaTio River« je doživela polom, tisoči delničarjev so cbubožali in mnogi milijonarji so utrpeli težko izgubo. Leo Koretz, najgenijalnejši podjetnik, se je irpremenil v nalgenijalnejšeza sleparja. Te dni smo poročali o najdrznejšem ameriškem banditu Viktorju Lustrgu, znanem pod imenom »Rdeča brazgotina« poglavarju viomilske tolpe >Chica-go Gang«. Lustig je bil nedavno areti-ran v Parizu, Leo Koretz, drugi Ceh, ki je dvignil v Ameriki toliko prahu in ki je večkratni mrlijonar, se pa še skriva. V nastprotiu z Lustigom, ki je pravi tip zločinca, je nastopal Koretz zelo elegantno in tako je tuđi izginil. Leo Koretz je sin židovskih roditeljev iz Rokycan na Češkem. 2e v zgod-nji mladosti se je preselil s svojim! roditelji v Ameriko, kjer se je začel z ve-lik'm uspehom pečati s trgovino. Kmalu je obogatel, z njim so pa obogateli tu-d! prijatelji, ki so mu neomejeno za-upali. Koretzeva slava je rasla in dosegla je vrhunec, ko je uničrl konku-renčno delniško družbo. Koretzevo imetje se je neverjetno pomnožilo :.n podjetni Češki žid je zaslovel kot eden najgenijalnejsih trgovcev. Vrnil se je iz Paname in novinarji so kar oblegali njegovo razkosno stanovanje. Koretz je odkril v Panami ogromna petrolejska polja, dvbil je izključno pravico eksploatacije in ustanavMal je delniŠko družbo za izkoriščanje ogromnega naravnega bogastva. Pri podpisovanju d-elpic so se odigravali razburijivi prizori, kajti Američani so se kar trgali za nje. V Panamo so poslali najboljSe mženjerje, ki jih je Koretz sam izbral. V Chicagu so ustanovili bajno pišamo nove demiške družbe »Bavano River«, izvoljen je bil upravni svet in nadzorni odbor. Čez mesec dni so prišle iz Paname prve vesti. Petroleja je bilo baje mnogo več, nego so prvotno pričakovali. Obetalo se ie> največje podjetje te vrste na svetu. Zato ni čuda, da so demice rapidno poskočile. Inženjerji, zaposleni na reki Bayanq v Panami, so pošiljali v Ohicago lepo izdelane osnutke raznih naprav za črpanje petroleja iz zemlje. Prvi petrolej nove delniške družbe >e prišel v promet, povpraševanje je raslo, delnice so neverjetno hitro skakale in nova deiniŠka družba je zaključila prvo bilanco. "IzplaČala je tako visoke dividende, da so vsi strmeli. Delnic sploh ni b;lo več dobiti. Podjetje je bilo v naj-lepsem razmahu. Potrebovalo je nove tanke in več parnikov za prevoz petroleja. Število delnic se ie podvojilo. Toda povsod na svetu so Tomaži. Koretz je zvedel, da ponujajo nekateri delničarji delnice njegovega podjetja na prodaj. Poslal je k njim svoje agente in pokupil vse deln'ce po ceni, ki je da-leč prekašala resnično vrednost. Oglasili so se še drugi delničarj, ki so ponu-jali delnice na prodaj. Tuđi te so Ko-retzevi agenti pokupili, češ da je po-vpraševanje po njih ogromno. S tem je podjetje še bolj zaslovelo. Delničarji, ki so prodali svoje delnice, so bili prepričani, da so napravili veliko neum-nost. Zato so j*h hitro zopet kupili in seveda pošteno preplačali. Genijalni Koretz je spravil pri tem v žep nekaj milijonov. Končno je pa prišel polom. Družba je poslala v Panamo posebno komisijo, ki naj bi kupila nova zemljiŠča, za kar se je Koretz zelo zavzemal. NaroČfli so razkošen parnik in s komisijo so odpo-tovali tud: mnogi demičarji. To je bila v Panami druga Panama, strašna, ne-verjetna, toda resnična. Petrolejska polja ob reki Bayano sploh nišo obstojala. Vse podjetje je bilo nečuvena steparija. Inženjerji* ki so pošiljali v Panamo bombastična poročila, so bli Koretzev! pajda&i ,delnice famoznega podjetja so bile brez vsake vrednosti. Ta \t^t je vzibudila v Ameriki nepopisno senzacijo. Leo Koretz je brez sledu izgini. Ko je odpotovala komisija v Panamo, ie odpotoval Koretz iz Običaja. V žepn }e imel 150 milijonov dolarjev. Ženo je pustil v krasni palači v Oiica-gu. Oblasti so razpisale milijon dolar-jev nagrade onemu, ki bi genijamega sleparja izsledil. Okoli 1000 privatnih detektivov ga je začelo takoj iskati, toda vse njiliovo prizadevanje je b;k> zaman. AmeriSki detektivi so zavohaH bogat plen. Vemo, kje je Koretz, so rr-dili, ne verjamemo pa, da nam foo nagrada irplačana in zato zahtevamo vsaj polovico maprej. Toda denarja nišo dob:li, ker nišo vedeli, kam je Koretz poibegnil. Kmalu je prišla iz Singapoora razglednica, naslovljena na Koretzevo ženo. Policrja io je zaplenila. Koretz je prosil ženo, naj mu piše na naslov Sin-gapoore 25. S. S. Sleparja so začeli takoj iskati v Singapoore, toda čez dva dni je piša! razglednico \z Tunisa, Čez 3 dni fz Berlina in čez teden dni iz To-kija. Ameriška policija je mobilizirala ves svoj aparat, toda Koretza ne more in ga najbrž tuđi ne bo mogla izslediti, ker ima dovolj denarja, da se lahko skriva. Angleški vohun v Rusiji ustreijen Angleški listi so te dni poročali, da je bil v Rusiji aretiran in ustreijen bivši letalslci častnik Sid-ney Reflly«, Član znane angle^ke vohunske organizacije >Inteligence Service«. Nihče točno ne ve, kako se je Sidney Reilly pisal. Znan je bil pod irmogimi imeni, posebno pa pod značko X. B. 9. Leta 1907 je zapustil oxfordsko univerzo in se za-ljubil v lepo lady Emily. Takrat je bil star 20 let. V Ijirbezni pa ni hnel sre-če in ves otmpan se je odločil za pusto-lovsko življenje. Postal je član vrhovne atrrleške organizacije in poslan je bil v Rusi}o, kjer je preživel 20 let in bil opetovano v smrtni nevarnosti. L. 1914 je bil kot zavezniški letakkj čast-nik odlikovan z visokim ruskim odlikovanjem. Leta 1907 je postal inttmen prijatelj Kerenskega, ko je pa Kerenskl doživel polom, se je sprljaznil z Ljeni-nom. V bojih proti Denilđnu in Ko-lčaku je storil boljsevikom mnogo oslu*. Nekega dne je pa črezvičajka rve- dela, da je boljševiški sotrudnik v službi angleskega vohunstva. X. B. 9. je bil takoj aretiran in obsojen na smrt. Do-volili so mu pred smrtx> spovedati in obhajati se, toda posrećilo se mu je duhovnika zadaviti, obleči njegovo ob!e-ko in pobegniti. Vrnil se je v Anglijo. čez poj leta ie vohunska organizacija dobila iz Rusi-je obvestilo, da sta bila dva nje-na člana aretirana in obsojenana smrt Ceprav je bil Reilly sam obsojen v Rusiji na smrt, se je takoj napotil tja in rešil svoja tovarša. Po tem uspehu bi se bil lahko vrnil v Anglijo, p.a je ostal vr Rusiji in služil an^kiki vohun-ski organizaciji. Črezvičaika ga je končno po-novno aretirala in takoj je bil ustreijen. Ženi se zgodaj in pogosto 2eni se zgodaj in pogosto, to je geslo, po katerem se ravna zakonsko življenje v sovjetski Rusiji. Zlesti v zakonski jarem ali ločiti se, je v Rusiji približno tako lahko, kakor pri nas kupiti pošrno znamko. Fant in dekle se zgla-sita s potrebnimi dokumenti v uradu. kjer se sklepalo civilni zakoni. Prič sploh ni treba. Za mizo sedi uradnk ali uradnica ,ki površno pregleda dokumente, pritisne na bračno pogodbo ko-lek, se pođpise z začetnicami, da pogodbo podpisati predstojniku urada, spravi pristojbino v znesku 60 kopejk in zakon je sklenjen. Ce se on ali ona Čez nekaj dni prepriča, da mu zakon ne usra ja, odide k istemu u radniku in mu predloži dokumente, na katere prile-pi uradnik drugi kolek, nezadovoljni zako-nec plača 60 kopejk in zakon je ločen. Na Ukrajini so formalnosti še eno-stavnejše. Tam ni potrebno soglasje obeh zakoncev, marveč se lahko da eden ločiti, ne da bi drugi o tem kaj vedel. Tako nastanejo najrazliČneise komplikacije. Zgodi se lahko, da gre žena za teden dni k materi na obisk, in ko se vme, ji mož predstavi novo ženo, čeŠ da se je dal ta č"as ločiti in se znova poro-Čil. In žena mora biti s tem zadovoljna, če-prav j: še na misel ni prišlo ločiti se. Roman lepe Rusinje Antonija Gabrijelovna Burceva je bila hci ruske^a veleposestnika. Že kot otrok >e bila zelo lepa In razvila se je v pravo lepotico. Bila je simpatiičnega značaja in vsi so }o imeli radi.. Toda usoda ji je namenila straSno živlenje. Ko je izforulntfla svetovna vojna, je bila stara 18 let. Med vojno ie živela mirno na oč-etovem veleposestvm, boW-šev'zem je pa zadel tuđi njo. Ko so prišli boljiševiki, se je skrila na vrtu, od koder je gfledala, kako so umorili nje-ne^a očeta in brata. Po pretresljfvi rodbinski tragediji se je zatekla pođ okrilje češkoslovaSkifo le^ionarjev. ZalhiW-la se je v Čežkoslovaskcga častnika, s katerim se je poročila in odpotovala na Češkoslovasko. Toda nova domovina ji je pr nesla novo razočaranje. Spočetfca je bil zakon srečen in zakonca sta živela v naj-Iepši slogi, posebno se, ko sta dobila hčerko. Tada pozneje je mož zahrepe-n-el po drug; ženi in morda tuđi po bo-gastvu. Zahteval je ločitev. Rus nja se ie branila in strah pred bodočnostjo jo je zapeljal na kriva pota. Imela je raz-merje z drugimi in napadla je sodnika, ki naj bi odločal o ločitvi zakona. Končno so jo morali prepeljati v umobolnico, kjer ie znorela in umrla. V četrtek so jo pokopali. . Fogtevž" Tinka in ping-pong Užitek vseh ulitkov je po soglasnem mnenju vseh kopalcev v iliriianskem ko-Pali^ču mrzla prha na strehi. Samo, da bi ČIovek nitreje pri§el do nje. Na blagodejne in kar je slavno čiste ćurke čakajo cenje-ni in visokospoštovani kopalci v dolei vrsti, ki je noče biti konec. Ko pa stopiš pod prho in ugledaš vrsto debelih in suhin ženskega, raoškega in srednjega spola, ki jim mole jeziki iz ust in te srepo sledajo, te mine vse veselje in gledaš, da čim hi-treje naredil prostor sledečemu. Halo, halo, vsaj dve taki prhi bi ne bilo napačni v Iliriji! Horacij, Horacij, Dušan, urka fiks, Dušan, Horacij! . . . cij mi je še zvenelo v ušesih, ko sem se zdra-mil, kajti pasji dan me je bil uspava! na dilcah tik bifeja. Kaj vnga in kdo za vTaga vpiie tako vztraino? Se ne da povedati na kratko, kako gre in kje ima vzrok to vpitie, zato začnem od kraja. Tam kraj bifeja v Iliriji je ntkak *fo-glovž«, v katereza se priđe skozi posebna vrata mimo ključarja. »FoglovŽ« je tak, da ni v'noda skozenj v kopališče in ie name-njen tištim, ki imajo svoje znance in prijatelje te v kopališču in bi radi od njih ključ od "kabine ali omarice za souporabo. Tako se zgodi, da vpije kdo pol ure iz »fosrk>vža< \n leliSe svojega rnanca, naj mu prinese ključ. Kakor bi bral pratiko. vsa imena slišiš iz »foglovža«. ćelo Hora-cija . . . Pa mahanja z rokami in kopalniiii hlačami in marelaini tuđi ni konca v njem. Kdo bi se tuđi zanimal za mananje in vpitje če so pasji dnevi in mrzla prha na strehi. Reveži smo samo mi, ki nas vročina premami na dilcah in nas »foglovž* zdrami . . . Horacij, Horacij, Dušan, orka fiks, to ga bom mulca, kje pa je, orka fiks, ključ, ključ . . . Mladina je najbolj nestrpna in kako bi ne bila v »foglovžu« in v oklemi moder-nega figovega peresa, ko ji kaplja pot z obraza in ji žare lica od vročine in od hrepenenja po vodi. Ti5ko poznajo vsi v Iliriii. Kako bi je tuđi ne poznali, saj kandidira za m:ss Ili- rijo, mlajšo. Miss Ilirija starejJa ne mort b:r:, ker je stara komaj 4 leta. Tlčka *e ne more načuditi, da imajo v Iliriji vsi odrasli Mačke in tr koje in se z njimi ćelo sclnčimo in gr crn i v vodo. Ona Damreč nima niti figovega peresa. Pa to ni glavno. kar sem hotel povedati o Ticki. temveč t©, da ima čisto svo; bazen Kopije se namreč v topli vodi v malem bazenu, ni moški strani, skozi katerega mora vsak kopalec Iz prostora, kjer so kabine, da si opet« noge, preden gre v glivni bazen. T vki že ve, zakaj si ni izbrala svojega posebnega kopaliSČ* v ravno takeni f>rosto-ru na ženski strani. RaJunala ie i mo&k::n kavalirstvom. Gosuodje jo še pobofajo, na oni strani bi jo katera pobožala po ... V Tičk.n bazen tuđi nfma vsak dosto-pa. Biti mora predvsem njen oboževalec in iilačk ne sme imeti. Ko sem odkril Tičkin bazen, je imela pri sebi dva kavalirja. Tlačili so ravno smeti v luknjice odtoka. Bazen Je bil res nizek, če bi bila voda malo boli čista, bi se videla tla. Zato je Tička ukrenila najprvo varnostne mere, da ne bo odteklo še tisto malo vode, kar jo je v barenu. KavaJir-Ja pa gotovo nrsta bila na mestti, kijti Tiika je vsa v skrbeh. držeč s« za popek tekla še po tretjega, ko sem jo vpraiai, k^e imi figovo pero. Ping, pong, pin^, pong, kakor usr>av«»-ka se sliši. Bomf, pa sem jo dobil na glavo, žogico namreč od ping ponga. Pravijo, da bi bil dolgčas, če bi ne bilo ping - ponga v Iliriii; toda ie boli se dolgo-časijo oni, ki gledaio. kako se dva s pint-pongom kratkočasita. Ping. pong. pin*. pong, nii drugefi kot to, ping, pong. Naravnost oddahnel &e, Ce Iopar zgrešl in žoglca odskoči na dilce. Tr> je kratkočasni intermezzo med pingpongka-njem, ki traja po dve uri ncDrenehoma. Ping • ponz Je božja mast, bi tuđi lahko rekli namesto potrpežljivosti je božja mast. Pri utrujenosti, razdražeoostl, tesoobl, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v pr&ih, pozivi naravna »Franz-Josefova« grcnčJca trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje po-mirievalno na njeno valovanje. Profesori! za bolezni prebavil izjavljijo, đa se »Franz Joseffova« voda pri polavfii. k! imajo tvoj izvor v zastrupljenju želodčnegi črevesne-ga kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. — Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in Špecerijskih trtovinah. Praktičen oče. — Gospod direktor, prosim za roko vaše hčerke. — Zelo me veseli. Ali pa veste, dl dobi moja bčerka en mi 1 ion dote? — Vern, že pred tednom dni mi je povedala. — Kaj pa, ce bi ji nič ne dal? Bi K> vse eno vze!i? — Da. — Potem takem pa iz te moke ne bo kruha. Kaj mislite, da bom dal svojo hcerko takemu zaljublienemu bedaku? 6chich»- RADION pere sam! V radostnem pričakovanju veselega dogodka si pripravlja gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čepiće, vse je ie pripravljeno *a novorojen-čka, kar je duhteče in sneinobelo opral Schichfov RADION z/lupist Jilanche: 94 SVa valovih strasti Jioman XLffll. Prdveč v enem tegubrjenem daevu. Bliiala se je sedma ura, ko stai savila dva zaljtrbljenca r burvarja v me de la Prix. — Da, draži moj Felix, iu Boule-vardu des ItaHen? bova imela svojo trgovino, — >e dejala mlada, vitka in elegantno oblečena dama svojemu spremljevalcu. — Tako ie, Colletta, — je odgovoril relix, . . . toda draga ba. Le pomisli, đ-vaaajst tisoč frainkov tiajemmine samo za trsovski lokal, a poslovni davek, ki se bo ravnal po mjemumi, bo rnašal kakih šeststo frankov. Temu je treba priitetL Še dvesto frankov lifctne r>ristoj-bine za »la grande patente«, kajti jasno :e, da bova morala voditi trgovino na ;iebek>. — Saj lahko vzameva »petit paten- — Da, toda v tem primeru bi n-e :ela proda tati en gro-s ;n tuđi svojih iz-(tkov bi ne smela izvažatl. Pole^ tega i treba plačati pristojbrno za portal in i izložbo. Tako n. pr. za portal trgovi-^ dva:ndvajset frankov, za vsako izložbeno okno pa dva franka. Pri tem pa ne računam najetnnine za nafmo stanovanje. — Trgovina mora biti velika in letva, pri uji ne smeva gledati na stroSke. Toda midva se lahko zadovoljila z eno sobo, kl io dobiva izpod dvesto frankov. Baje najennrliiskega davka ni trefoa pla-Cevati, če najerrmina ne doseže dvesto frankov. — 2e res, toda na bulvarju ne dobiva sobe za dvesto frankov. — Saj ni treba stanovati na birfvar-ju. Stamijeva lahko kjerkoli, štediti bo treba pri vsem, kar se tiče najmega udobstva. Z rodfomsko srečo ni tako, kakor z letnim obda-včenjem, da W s« ra\*nala po najerrmini. — Prav praviš, Colletta. Torej bo vse v redu. — O tem stm prepričana, saj si pri-den fant, Felix. Pa tuđi ti boš zadovoljen z menoj. Pisati rn računati znam dokaj dobro In upam, da mojemu knjigovodstvu ne boš imel kaj očitati. Drug drugemu bova pomagala, pa bo vs-e dobro. — Tuđi jaz sem prepričan, da bova najsrecTie)ša Človeka na svetu. V enem pogledu se pa vendarle ne striniam s teboj. — Namreč? — Ali morem zahtevati za svoje iz-delke stalne cene? — Ne... Bol.;s: gospodie n koli ne naročaio oblek pri kroiaču, ki ima stalne cene, a ti beš imel mnojo odličnih odjemalcev. * — To ni tako sigurno, CoHetU. — Praviš, da ni? Jaz, kl sem bila komomica pri vojvodinji, da bd ti ne mojfla preskrbeti dobrih odjemalcev. Sama bom sedela y trgovini, razumež, m rada bi videia trstega, ki bi mi ne plačal toliko, kolikor bom zahtevala. Bodr breiz skrbi, dragi Felix. — Kaj poznaš toliko imenitnfi to-spodov, Colletta? — je vpraSal Felbc ves v skrbeh za svoj zaklad. — Da, zelo mnogo jih poznam, c«k> več, nego jih pojde v nahno trfovino. — Ai! — Lahko si pa brez skTbi, Felix. Si-cer je pa voivoilmja... — Ah torej si t© omc*nila to vojvodinji? — Da, dragi moj, in ona ie nama obljubila več, nego sva si mogla želeri. Morda niti verjeti ne boš hotel, če ti povem. da je nama obl/ub:ia trtdeset t?soČ frankov. — Trideset tisoč frankov! — je vzkliknil Felix pr^senečeno. — Poleg tega je obljubila, da bo nama pomagala vedno. kadar bova po-trebovala njene pomoči. — Kaj te ima tako rada, ta dobra vojvodi nja? — Mislim, da ima pre-j vtrok biti t menoj zadovoljna ... Zd: se mi pa, da nama ne ponuja toliko denarja samo zavolio mene. — Zavolio koga pa? — Vo-vodinja zelo ceni tvoiefca zna-menitega bratrajica. — ArmajKla? — Da... Ne vem, kakšne usluge )e storil tvoj bratranec vojvodinji, toda ko je sliiala, da se nameravam poro-ČJtt z njegovim bližnjim sorodnikom, je postala tako vesela, kakor n bila še nlkol!. Mislim, da če bi bila zalrbevala stotisoČ frankov. bi mi jih bila takoj dala. — Saj je dovolj tuđi, kar je nama obljubila. Že s tem sva dovolj bogata, draga CoHetta. — A kljub temu morava začeti, kakor dva siromašna, — je dejala pametna Francozinja. — Kajti samo tako lahko obogativa i.n do^akava srečnejših časov, ko bova lahko hod la vsak dan na vaudeville in ko boš lahko kadil cigare, kolikor bol hotel. Cigare po Stfri su, ki ti bodo gotovo dišale, mili Felix. Med kramijanjem o bodočnosri sta prispela mlada taltubljenca do velike hl^e v ulici, po kateri sta $la. Ustavila sta se pred visokimi vrati, okraŠenimi s favnovo glavo, ovenčano z girlanda-m:. Vrata so bila odprta, na pragu je stala gruča ljudi, ki so te živahno po-me.nkovali. Colletta je takoj spoznala vraUrja ter oba lakaja vojvode !n votvodinje. Pden ie stopH Colletti naproti. —Ah. kolika nesreča! Kako straina nesreča! — je vzkliknfl. — Kaj pa je? — j-e vprašala Colletta. — Voh'otfnja ... ' • •- — Kaj se je zigodilo z vojvodinjo? — je vziklilcnila Colletta prestrašeno. — Vojvodin ja je odpotovala . . . — No in? ... Ali je odpotovala po-pold-ne? — Ne, pobegnila je. — Pobegnila? — Da, pobegnila z baronom. — Z baro-nom! — Da, z baronom St. Brisom. Colletta se je morala naslonit; ni Fdixovo ramo, da se n: on-esvestHa. — To ni moroče! — }# vzkliluiila, ko si Je nekohito or>omogli od presenc-čenja. — Pravrm vam. da to ni moeo-če! — In vendar je gola resnica, — je pritrdil siuga vojvode d« Beaudreila. — Vojvodi nja je dejala, da se hoče od-peliat: na pokopaliiče, in res se je o-d-pcloala. Toda dobro uro po nien«m od-hodu je dobil vojvoda i>i»mo . . — Od vojvode? — Ne, od baro.na St. Brisa. ^ — In kaj je rečeno v pi*mu? — V tem pismu, ki ta >e vojvoda ves besen prečital nam vstm . . . — V tem pismu? . . . Ko, kaj p:*c baron v tem pismu? — *e vprtšala Colieta vsa otoupana. — S00POČ2L votvodt, da je pofcegn:l z vojvodinjo n da dru« bre-z dn^ega ne more ta žive ti . . *_._____^___<■ . — Da druc brei đntsatt nt mreta živeti! — je ponovila Coiletta, — baron ta voh'odfMt! Afi, to te T**rt »tf ? To * nesramna laž in rrxk> obrekovan.ie! Strao 6 tSCOVENSKl NAROD«, dne 27. julija 1929. St 16». pTokoiMt aajbotj&ia »Yrtovn3» ■lak v r*Ud Ubiti selo poc#-«1. NaJaonJS uodtti otroibi ro-»ičkov. od prtprocteta 4o «ajO* nellega, Ib Ifjračaft voaJSk* v tav loiL Več saank Hvata* *ro4«v najooTcJUb mod«lo?t del li paovmadka CeoM franko. Prodaj« oa obroke. -TRIBUNA. F. B. L. tovaru dvokoles to otroSktb voričkoT, Ljubljana, KarloTsk- c. 4. „JAVA" pšenična kava j« Izvrfttna, solo rcaillita Ita okvtna. ZabUvajt« jo prl vMh trgovcih Rarpotfliamo jo tn41 po poiti v zavojlh po a Ig u /u Dta, c« m dcnai oaavaj poilfe ali pa po povzet)u za 75 Din. PovMtj« £ 5 Din draite. Poitatea plaćamo mi. Vstkemu b kg tavoju .Java" pšenične k«vc * kot cUrUo pridejaso Mpc skodalica za kavo Kđor poili« 2 Dta v t >amkah dobi Tioiec 100 gramov „Java* pšenica* kare poitafa« prosto. Spraincmo ra TMk v**JI krti zaitoenfka MUIONA *ATB »JAVA« &. D. «4-1- - «EOO*AD L*mIm ■*- 11 MAJBOLJaE fAMSUKICfc r~arkft§eve?a m sremshega sistema zdehrr n •-azpoiilia ob i»m*tvv stara hmr. tvornica tamburu Stjepan M. Gilg .,>, Sisak 610 Kačićeva ulioa 174 (Hrvatska Cenovnifc camburic pošljem na &ai)tevo tasio r Odlikovan t dvema zlatima kolainama Najpopolnejši ST0£WER Ovalni stroj] ia iivilfc. krojač« k> GevUarje ter ti vsak dom. Preden ri ntbavitt itro], ©tfejt« aj to teredoost pri tvrdki LUD. BARAGA. Ljubljana šeleaburffova allca i/L Brez-plačen iKMik. 151«tn« caraac&a Telefon 5t. 2980. 21-L 1000 dinar je v vam plaćam, ako vaših bradavic, kurjih oces, trde kože, izra^tlin ne odstranite sigurno v roku 3 dni z Ria halramom brez bolečin, brei nevarnosti in brez noža. Zdrav-niSka priporočila: Dr. Cyrakus B., Dunaj, piše: Z Ria eem zadovoljen, poSljite še 24 lončkov, ki jih bom porabil pri svojih pacientih. Cena z garancijfikim pismom Dio 9, 3 lončki Din 18, 6 lončkov Din 32. Dr. Nic. Kemenv, Košiće, PostL 12 L 51, ČeŠkoslovaSka. ZA STAVBE po zattanfh coaab vsakovrsteo stih, tesan In iagan les. — Vsaka množim v žalost. 2asanje, ođpadkl od lesa. drva. Dostava tnđl na stav bo. PRAN SUSTAR '•sna industrija n trgovina. pari>a žacjč UUBUANA, Doleniska cesta 12 \Z\ Dražba v Stožicah pri ^ubijani Na pooedetiek dne 29. juliia ob 11. uri dopoldne se bo na licu mesta v Stožicah št. 79 pri Ljubljani prodala na pros4ovo)jo) dražbi đvodružinska hiša umrlega posest-oika Ludvika Smuca. HiŠa obstoji iz d^eh stanovanj po dve veliki sobi, kuhinje in pritiklan ter ene sobe v kleti. Vodovod v hiši, 650 m* vrta. Izklicna cena 86.860 Din. Dražbeni pokoji so razvidni pri okr. sodiŠČu v LjubljaTii, soba š t. 37. Okrajno sodišče v Ljubljani, soba 37 ______________dne 16. julija 1929._________________ Čas ]e zlato! mo bbko oo nfjBjtjl ctnL Skafa& ***** mhimUi «M3đbc Cdt> m_m+mmm mm tm kahM. CmS^ AmAa P*o4*i* MA ■• ctavk*. .1UBUNA" r. e, l £ahko počivate kajti pranje, ki je za mar-sikatero gospodinjo tako naporno in dolgotrajno, je za Vas polovico kraj-še. Zakaj? Zato, ker pe-/ete samo s pravim terpentinovhn milom 9y8axeIaM GAZELA Nlakuialurni papir )«9 a Q'm 4*-orodaia u&rzm* ' Siov Naroda" Zanesljiv pomoček za nego las Z r*bo oa ocvo ixnajden« franco&ke potnade »M'^CL« trn ustavi izpadanj* in tiviuje kas, povrnek* te ttj ubijeni lasie. odstnnijo se vsl pojavi, ki urad ojib Usjt apadalo io tiv« Uspeh |c zanesljiv pri 60 do 160 r'mih. Irakor *c so te komu đaQ Časa siveli aB izradat tasje. I Ceo« s dostavitvijo vsakemo oaročniltn oa dom: 60 gr 115 Dm, S0 tr. 150 Din. 100 p 185 I Dia. 160 cr 200 Din. I V šake ma oaroćita prUolinto faraoci+o sa po po te aspeh »a ta lek. Za slučaj, da U o« bilo I ispe ha, vriiemo denar ia poravnamo vse stroSke- I V tuzemstvo poiilla po oovzetjo Depo ta JajosLavijo po ma da »M1ŠEL«. I Reograd. Vasins« 3. — V Beogradu prodah lekarn* Delini. Knez Mihajiova I Stoetver srednji pismlni »troi za potovtrnjc in pitmr* io, konstrukciji im outtfijal prvovrtf*« I Ptačilne olafšmvm. I Tdefon ktev 7990 ^—----.----------------------._ . Cefir za srajce! •Najnove/ši vzorci/ A. Sr t. Skubernr LJVTtJLJA^J Inseriraite v „Slov. Narodu"! Vtaka beseda *• ■>**• V^ača m lohte tuđi v snamMmh-Za odfrnx*r mamkot * Na vpraianjo bre* cnamkm *# Specijalna delavnica za p-rr. .•dnrf c'eii'T.cn h r> '■ * t"v in pcpravljani« vseh ele^-" cn.::v^fl4h. 24 era-jov, 2 0 faci cra-la vunojrada. 17 orakcv jcurda. 5 oralcv njiv. trav-iw3ci z il*bt«*m sad)ew. jv^polnrui« rem!>ohi iTrvcn^ar, v«*^, se»>o. ži-viua it-d.. ?a 1*0.000 rn rT«4i] — Vpraianja na: Alirt4 WaV, Graj. Ausrfra. M^ranra^se 70- 157A rTOGaVU 2 vw:!r-"-a l*o \o>, 15 K S. 1 meKroT i?o A^h 2.1/4 K. S , vTtvi-i: toilc. 1 m***? ^on ^ci^, i K. 5. -F. PerđnU^, * *ltfrr» fw*-hafl >£no 7*>ditT»?. Oospcs"\ p*ska 1* l^M Strojepisni pouK m-ed ?c5;taica3ii se vrj: vsak dan od 6. do 9. are rveier. Za^eiek 5. »vrusta. VpiscviaJ« S. avrtuta io da!j« vsak dan od 6. do 8. art zveCer. Tečaji ra ziSetna« in »-vežbance Poseb»rr te-iaj sa starej-it dam« :n posade Ufisa vi 4 D:n Clirittofov ućni zavod, LJub-IJau. Domobranska cesta 7. L nađstr. 1M1 Žagovodja perfekteti, vešč lesne i« pisami-S-ke manipulac::«, 2eli r>rimern«l* mesta sa takoj. Posudbe aa upravo »SJov. Naroda« pod »Starejia nvo£«. 157! Krušno mobo in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. /VV Zorman Ljubljana* Stari trg 32 fRevoluctial / v ajMztjrski fthroMTI I iNFORriACUe OAJ£ 1 LdauStvo za obrtne: | r POTREPŠTINA. I U OSIJEKU. Izčrpanim l.T^r-- -i ♦ . < -7v tor««- pUćmi \s.' >- jš-.. > ■ '*fi*u». Vrv naiju O'htia% 4«au aw£i, >•>•%■• ;a in đ«lv: ateacratf. Hnl«fwva 27. MH<4 Mjrhdvk. 2M«i Zimnice ?.-■ 3* D:ti prfJt.-,*ttv V'i-a *ao«^- Slav4^ Prm, tagwti«»"\c &w»w-«.ka oeva 1« Prw! IVa^t^r i* W. 21, NUlfti Harho^ć. 7 najboliiim usoebotn U»«a4e ta 9xdr«vtJ«alt tMaii »3ksm (tnoet. beb k«t>a*»*) V .-. >e aaveo> c*oa. -• Pisjmm pc«udbi u* apreAo »SI. Naroda« ^o^ »Ked-veaov* c©«*•«. 1*74 EHritfnite pi«na v icprarvi »Slov. Na/o^a«: »Od K?afl]ev« do Zve*de«, Po*t«-aa, Ve^tett i2. Zakaj s* b« meftrt«. fearte. od*tyv«c it. 96. 1S** Zračno stanovanje ctks^ojede a dv«h sob, icuiijiđ« i" po mcž3K>«ti tuđi kopain.c*. lićeav. Pfvmeee po«i*db« z uavedbo ow« na i»j>ravo »Slov. Nareda« r«>4 »Zra&K> 184U«. Klavir |i! Sva.rim pred a a kupo«* navWtw»#-ra blara, ceu* kV»virievl Kupujte oa obroke od Din 4OO-— prv« »vetovu« fabrikate: B6mo-dorfler. Stelawa]r. rftrstet. H6U1. Stlagl oridMl. ki so DespcrBo najbolijiil (lafaka. precima mehanika). Prodaja j.h izkftutmo I« acd. izvedeaae La bev. n5k. Glasb««« Matic« Alfonz Sreznik M«fttal trt 1 Vetikaask« Ubtra! JSđHETflUAU002Ai*RCHDQD.li , UUBUANA prodaja po naiugodnejSib cenah ir samo nm dat>«jio; AA|;||ft|2 Jomaci i. nozcm*»i /a aom*< PlfErlVM sa ^ aaiboi|ša v ma tcri^alu. Lcpt opreme, ugoon pladin pogo lstoTam ^vicarsi- plett'fii stre ,OUSlfO edino pr os p Petelinc. uotian> Kreditni zavod za trgovino in industriio LfUBLIANA. Prcacrnov« ulica Stev. 5O <\ lastnem poslopta) vrfitaih »r«4»»»t»ih papir)«v, 4«vis ia valut b«r2na aars^il* predujmi t» kr«4iti »**k* *r*te, •>k*rupi i» imka«» mesic cer mmL» lila t tu ia lu^mitii *afe d#a#*u> itd itd ild Brtajaike: Kredit, Ljablj&aa - T«Ut#a ;t »Ma. M.%7 »48 !at#rarbaa t7Qt W»C «T-L UrW«k: Jodr Zapaa^ - Za .Narodao tiskamo.: Fraa Jezeriek. - Za aacavo ia laseritiii dcl Usta: Oto« Christoi. - Vsl v LjabU-i.