Ishsjs nek dan resen SSdeU b premikov. leaned dally except Se indaji and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE Nj Chicago, IH„ pondeljek, 12. Jamiarja (Jan. 1Ž), mi\ Uredniški In upramllkl prostori: ■ tNT 8. Lnwadale Are. Office of PubllceUoe. BMT Boutk Lewndele Ara. Telephone Rockwell 49*4 MttbeertpUon 94.00 Y« ŠTEV.—NUMBER 9 Nasititi Ikm z javtie deMr-jen bi bih seelaltstičie! Zato pa kongres ne aae storiti kaj takega, pravijo voditelji Hoover jeva stare garda v Zbornici. U FoUette Ja razkril alg. lišč« večine županov sa direktno federalno pomet Washington, D. C. — V poslanski Zbornici se de vedno kregajo radi vsote petnajstih milijonov dolarjev, ki jo je aenat fte drugič u kij učil v načrt vladne pomoči sa farmarje, ki trpe na posledicah zadnje euše. Senat je zaključil, da federalna vlada nakupi za omenjeno vsoto živila in jih razdeli med izstradane far-inarske družine. Nekateri kongresnlki, posebno La Guard ia te New Yorka, «kušaja sklep senata raztegniti tudi ne izstradane brezposeln« delavce v mestih, da bi bili tudi oni deležni vladne pomoči. Stara garda je odločno proti temu, če*, da ae princip* smeri-ke vlade protivi vsakemu jav-emu nasičevanju 1 j udava. Til-vodja republikanske veči-e v nižji zbornici, je zadnji pe-k označil staliiče stare garde s edečimi besedami: . 'Jaz sem načelno proti vsa-irnici podatke o posledicah conomake krize, ki jih je dobil tristo mest z nad 5000 preklel. On sam je prosil žu te dotičnih mest za podatke ita so v državah Wisconsin, iichigan, Illinois, Ohio, India-Massachusetts in Conneti-it. * Illinoiski župani so mu pove tli, da je v enolndvajeetih metih povprečno čez enajst od->tkov delavcev brez dela. Chl-ro ima po teh poročilih 260,-brezposelnih delavcev. Od županov, ki jih je LaFollette >rašal, kaj menijo glede počno je 175 odgovorilo, da bi mo-zvezna vlada direktno polti, dočifn je aamo 45 Žu-tov proti taki pomoči. Štiri-ijst županov je reklo, da nji-rt občine ne potrebujejo no-le zunanje pomoči. Strožja aadzorstvo nad melo manj kot 925,000 kapitala. Verižne trgovin« že več let pri tiekajo' "neodvisne" trgovce ob steno, nakar je prišla fte lndu strijaka depreaija in aledili sq bankroti. nZTi" itlke In proteati radlkalcev se pomagali New York. — (FP) — Ponov-napadi in kritike v radikal-im ča «o p in ju so prisilile držav-f« nadzornika Brodericka, da priporočil legislaturi v spre-tje več amendmentov k seda- bančnemu zakonu. KNorman Thomaa je bil med rimi, ki so javno protestirali, državni bančni department islo pasi sa varnost denar-ki gs imajo vlagatelji v ban-I Vsled propada večjega ftte-bank v New Yorku, j«« bilo lovanih veliko Ate v Ho delav-od katerih ao nekateri tegu-vne svoj«« prihranke, forman Thomas amatra akci-d rta v nega bančnega nadaor-za MociaJktičoo zmago. Preje, da hi odšli bančni po-v pozabljen Je. Če ne bi bili tlkti in drugi radfcalni de-iki \rsii tel j i glaano proteati-v Jsvnonti. "Kot socialist > umerjen," ja dejal Thomas, je Broderkkova akcija prvi k aocialisadji bančnega in lftn««a e Interna.** da so ima ^ atsHIt ^p-govcfh, v takosvanem Srednjem sloju, največjo ssalombo. Boga-tini, mala skupina po številu, bi bili brezmočni v slučaju masne revolte, ako ae ne bi zanašali na pomoč teh elojev, Id ao jim vaelej pripravljeni ustreči in pomagali pri vzdrževanju "miru in reda", to se pravi, da pomagajo plutokraciji, da lahko nadalje vlečejo obreeti in dividende. Tako je prišlo da bankrotov malih trgovoev, d očim velebiznis ni ob-dutfl posledic depresije. Phitokradja v Združenih državah grabi kot navadno. Medtem, ko nadaljujejo s kupičenjem bogastva, fomirajo tudi svoje zaveznike, srednji sloj, med vrete proftotari jata. Bogatini so v proftlem letu redili svojo kožo s tam, da ao vngii svoje zaveenike vol* kram. Ta etara metoda je fte preoej povotjno delovala 1. 1900. Mor-da bo tudi v tem letu. Toda gotovo je, da bo priftel dan obračuna, daa ko bodo plutofcratl sposnall, da bi bilo vdllko bolje zanje, ako bi v dobi prekkušnje jcapitalpktfenega a interna, bili manj grabežljivi na račun delavcev in malih trgovcev. Kitajcev 10. Jan.—Tu poroča- I v provinci Kaneu v th devetih mesecih. Starka s 95000 v banki umrla v k rafali vrati New York—Miss Julia Coak-ley, stars 75 let, se je 9, t. m. zgrudila na tla, ko Je stala v dolgi vrsti brezposelnih delavcev in čakala na juho. Kasneje je umrla v bolniftnici vsled pod-hrane. Ko so ps preiskali njeno stanovanje, so naftli bančno knjižico, ki sa glasi na 95000. Starka je tudi imela dve bogati nečakinji. .Višja zbornica Ja aklenila, da mora predsednik ponovne predložiti imena treh člsnov federalne komisije sa električ no sile. TR korak nima prime-ra v sgodovini Washington, D. C. — Pred sednik Hoover je v soboto odgovoril senatu v posebni poslanici, da ne bo vrnil nominacij treh članov komisije za elektriko kot je zahteval senat. Hoover pra vi, da senat nima ustavne pravice "posegati v območje administracije" in ta zadeva spada zdaj v predsednikovo območje in kot predsednik se bo upiral vaakemu takemu sklepu. Predsednikov odgovor je začasno preprečil akcijo Benata za odslovite v treh novih komisarjev, ki so po mnenju progresivnih senatorjev "golo orodje tru sta električne sile". Toda senat je takoj po prejemu poslanice na predlog senatorja Walaha Is Montane sklenil s 86 glasovi proti 28, da je potrditev Imenovanja treh komisarjev fte vedno na dnevnem redu. To pomeni, da bo senat vztrajal pri svojem zaključku, da mora Hoover ponovno predložiti imena novih komisarjev električne sile senatu. Washington, D. C. — Senatna zbornica je 9. t. m. storila korak, kakrftnegs že ni bilo v zgodovi ni kongresa Združenih držsv. S 44 glasovi proti 87 je aenat ovrgel avojo prejšnjo potrditev treh članov federalne komisij« ia električno silo (power commls-sion), kijih je nominiral predsednik Hwar, In obenem je senat naalovil na Hooverja zahtevo, da mora ponovno nominiratl omenjen člane. Člani komisije, okoli katerih se bije ljut boj, so George Otis 8mith, Claude L. Draper in Mar-cel Gaaaurd; imenovanje teh ko. miearjev je bilo potrjeno prod osemnajstimi dnevi In od takrat so že v službi. Senat je spremenil svoje sta-liftče na pritisk progresivcev, katerim so se pridružili demokrat-j«, nakar «o republikanski sta* rogardisti ostali v manjšini. Povod tej akciji so dsll omenjeni novi komisarji, ki so takoj ob nastopu službe odslovili solicita-torjs Char less A. Russella in računskega ftefa Williame V. Kln-ga, ki sta znana kot nasprotnika trusta elektrike in sta v teku svoje shižbe ne samo enkrat oču-vala ljudske Interese pred gra->ežljivimi kremplji tegs trusta. Odslovltev teh dveh mož je tako raskačlla progreslvce v senatu, da ao ae takoj zagnali v nov boj Hooverjem In dosegli so omenjeno zmago. Vprašanje zdaj ja, če se bo Hoover pdkoril sklepu «multa. Priatafti administracije pravijo, da se mu ni treba pokoriti in da lahko bres skrbi ignorira sklep. Ns drugI strani izjavljajo pro-gresivci, slasti senator Walsh is Montan«, ki vodi boj proti tru-stu elektrik«, da Je senat s svojo skcljo razveljavil nominacijo in potrditev treh kom Isar jsv in vna procedura se mora ponoviti od začetka. Kad bat i ustavili ameriški film tudi v AvatrijI Dunaj, 10. Jan.—Ker fašistični navali na kino, v k a to rem so predvsjall ameriški film "Ns zapadu nič novega," le niao hoteli prenahati, j« avstrijska vlada včeraj prepovedala predvajanj« filma. Kakor v Nemčiji tako J« tudi v Avstriji vlada ka pituUrala pred kravalekiml fašisti. Ruski ekonom dospel v Amerikot Njegova naloga j4 utrditi trgo-vinske stike sS*d Sovjetsko unijo in Združenimi državami . 'Ogromen Industrijski napredek v Rusiji % New York. — (rt>) — Valerij I. Meilauk, predsednik vrhov-nega ekonomskega svata, ki i ms nsdsoritvo nad vsefni državnimi industrijami v Sovjetski uniji, je te dni dospel v Zdrušane države, da isroči ameriškim fir-msm velika naročila sa potjedeL ske In druge stroje, ki jih potrebujejo sovjetske fttduetrije In da sklene pogodbe Vgkde tehnične pomoči. Skušal bo stopiti v tesnejše stike s inCertinekimi tvrd-ksmi in vspostavMt boljše trgovinske odnašajo med Sovjetsko unijo in Združenimi državami. Mešlauk je dejal, da je bila in-dustrijaka produkcija v Sovjetski uniji v letu, ki se je končalo 1, oktobra, sa H**, višja kot 1913, zadnje leto pred svetovno vojno. 3,800400,000 rubljev je bilo investiranih v industrije In vrhovni ekonomski svet be vsoto investicij v tekočem letu podvojil. Uspešno izvirftevanje petletnega načrta gospodgfakegs dela ja razvidno is dejstva, da ae je produkcija Jekla fomnošlla sa en milijon ton. Sorazmeren napredek v produkciji pokasujejo tudi druge industrije. Tovarne za poljedelske stroje so v prošlem letu isdelale 12,500 strojev, štiri tisoč več kot L 1929. Pričakuje ae, da bodo glavne sovjetske industrije v tekočem letu isdelale produktov v vrednosti petindvajset milijard Nbljev, Sovjetski prograpi u ključu Je letos dels. VitfMpTiSraFl^K sks unija potrebovala industrijsko opremo, ki jo mora dobiti v Ameriki. V prošlem letu so so-vjeti naročili v Združenih državah blaga v vrednosti 946,. 060 000. Povišek sovjetskih naročil je v veliki mori odvisen od sta-Iliča, ki ga bodo zavzeli predstavniki ameriftkih industrij," je dejal Mešlat*. "Od njih pričakujemo, da se ne bodo dali premotiti od ljudi, ki ao v proMem letu uprizorili toliko sovražnih napadov na sovjetsko vlado." MsšAauk je oblaka! Ameriko pred dvema letoma In Je takrat podpisal pogodbo s Ford Motor Co. In ss Je tiksls tehnične pomoči pri konstrukciji avtomobfl-sk« tovarn« v Nižjem Novgoro-du. SOMStE ODLOČILO PROTI NI-TEUSKI UNIJI Člani unije bodo apelirali svssno vrhovno sodišč« na SevJeMtf baftgel Je aaj- uaXH M ■MAŠohIHI Viop ¥ ZgOflOVMI Trideset mUlJard rabljev sa te-koče leto Moskva, li. jan. — Finančni komisar GrsgoriJ Grlngo Js včeraj predložil centralnemu izvršnemu odboru sovjetov budget ali proračun ta leto 1981. Budget je največji v zgodovini katere-toli država na svetu. Znsšs čsz tridsset milijard rubljev (915, 000,000,000), Po Gringovem računu bo imela vlada okoli pol milijarde rubljev prsviška. Po-ovka dohodkov prida Iz soaisli-tiranih industrij, 85 odsUitkov iz direktnih davkov in ostalo v prostovoljnih prfejmvklh. Seattle, Waah. — (FP) — U-rs-Jniki Ameriške učiteljske fe-derscije so bili rssočarani nad odlokom državnega vrhovnega sodišča, a katerim Je odobrilo "yellow dog" pogodbo, ki Je bila vsiljena učiteljem na viftjih šo-lah v Seattlu. Učitelji bodo vložili sedaj prlaW na sveano vrhovno sodišče in se nadejajo, da bo ovrglo odlok državnega sodišča. Ako bo ostal odlok v veljavi, bo to pomenilo, da je bil dolgoletni boj učiteljev sa pravico organiziranja in prkiruženja k Ameriški delavakt federaciji, šaman Pričakujejo tudi, da bo državna ■bornksa sprejela predlogo proti "yellow dog" pogodbam. Višješolski učitelji ao ustanovili svojo organizacijo pred tremi leti In prejeli Carter od Ame-rMke učMJske federadje. Pri prošith volitvah «o bili lavolje-nI v mestni šolski odbor štirje znani openšaparji in sprajsll se resolucijo, da ne sprejmejo v službo nobenga učitelja, ki je član unije, V pogodbi, Id Je bila predložena učiteljem, je moral vsak povedati, da nI član u-nlje In da ne bo priatopH v njo v klobl, ko je ta pogodba v veljavi. W. B, SaterthwaHe, predsednik krajevne učiteljske unije, ni hotel podpisati te točke, Je ligubll elušbo. Unija je ievojevala sačaano InjunkriJo proti šolskemu odbo-tt^il^ ^^ fcA^^o^*!^ pf^^ J&OiJ nikom Find ley em, Je bila pstlci js sa stalno sodni Jako prepovše odklonjena. Unija je potem vlo-žila priliv na državno vrhovno aodiše, ki pa je a štirimi proti trem glaaovom odobrilo odlok nttjega Delavsko gibanje v novi Fazi Ts leto bo priča velikim tapre-membam, pravijo radikalni voditelji New York. — (FP) — Delav ako in radttutlno gibanje ae pr pravlja na trde boje, da se od pravijo krivice In ds se amanjšs trpljenje, ki «a je prinesla in dustrijaka depresija delavskim in farmarakim slojem. Tako a« glase isjsve promlnentnlh delav aklh In radikalnih voditeljev Fe-deralizlranemu tkku. "Organizirano delavstvo v dr žavl New York Ima pred asbo, cilj, ds vsak delavec dobi priliko do dela in sasluška," je tajavt predsedink dršavne delavske federacije John Sullivan. "Ml za htevamo delo ln odklanjamo mi lušči no. Federacija zahteva, da državna legislatura v prvih dneh avojega laaedanja aprajme pred* logo sa omaJHev brezposelnosti Dalje zahtevamo, da država uveljavi regulacije v strojni produkciji» ki je deloma odgovorna aa brezposelnost, od kongrsss pa zahtevamo, da odpokliče Vol ateadov zakon, da ee bo tako lah ko uposlilo poldrag milijon delavcev v prihodnjih fteatlh me aeelh. Naša glavna naloga je prisiliti državno ln federalno vlado na aprajetje pradlog sa rs-gulscljo Industrij v svrho odprav« breapoaelnoati." "Nepokoj ae bo povečal v In dnstrijal) in bojavHoat med de s vel bo naraščala v tem letu,'* je dejal A. J. Muate, predsednik Konfernce u progresivno delavsko akcijo. Delavstvo se bo bo jevaio proti mesdfrim rsdukci jam, sa skrajšanje delavnika 1» t'poalltav otrok pedis New York. — Nsrodni odbor ss otroško delo poroča, da je v New Yorku sa 50% manj služb na razpolago kot pred enim letom. Poročilo tudi najrlaša. da morajo zapoalani otroci delati dolge ur« In znižane so Jim bile mezde Otroci dbUgsjo paarsdo- Trije maki uhttl v al nice sa delo v večjem fttevlkii _ Miami, Fla.—Trije letaki iz kot kdaj prej. Mad njimi Jih j« micaga «o s« eadnji petek ubfli doatl lačnih in prihajajo iz dru-| fn ¿etrti J« triko ranjen, ko >e| šo njihovo letalo padlo it višine 70 čevljev. , > žln. katerih očetje in matere so \)X* I (Jrfe I'al Jak I eo zaprli 1100 I ikra-Jiseev Vsrftsvs. 10. Jan.—M i nie ter trn notranje zadev«, F«lkian ftkladkowski, J« W«raJ razodel prnd ztx#rnknlm prorsčunaklm odaakom, da j« v zvesl s ukrajinskimi izgradi v vzhodni Galiciji zadnjo jenem 4« danae 1100 oedb v tapqríh. Med zaprtimi j« mriog" duhovnov in dijakov. U-krajine! eo obtožili pol Jako via-«al« vrete taroriatlénlh činov 4 in poslali aft protect tajništvu 1 Lige narodov, Stimsoa obsodil svioaj-atva v UborlJI Zagrešil Je • prelomom prijatelj' sklh stikov, ako se vlada m bo zavzela za odpravo suženjetvs Wssklngton, D. C. -e (FP) — Državni tajnik Stimaon Je naslovil ostro noto vlsdnlm uradnikom v UberiJI radi zasušnje-nja velika fttevlla preblvaktvs t« zamorak« republike. Stimson poudarja dejot^o, ds J« posebna komisija, ki Jo j« poslala v Llbfrijo Liga narodov, odkrila strašne razmere. Komi sija Je ugotoviis, da visoki vlad ni uradniki, ne aamo da ne store nfasar za odpravo suženjstva, temveč ga celo podpirajo, Komlaija Je podala avoje poročilo že pred par meseci, Uida liberijjdca vlada nI v tem čmu storila nlčssar sa odpravo ras-mer. Stimson Js rodi tega aadsj odprto zsgrozll, ds »>odo Združ. države pretrgale p^ijaUljak« «ti* k«, če ne bo vlada takoj odpravila auž«nj«tva v Liberiji. fHImsonovs nota Js dsloms dosegls svoj namen. Par dni potem, ko je bila dostavljene, ste pradsednfk King In pudprodsad nik Yancey podala ostavko. To j« prvo znamenj« predbrata v vladi Liberije. iprdHo leto je prineslo nešte vllna razočaranja med ljudi, ki ao verjeli v Hooverjev evangelij rcbustnsgs IndlvlduaHama," je isjavll Jamea Oneal, uradnik aocialietičnega tednika "New Leader". "Akoprav ae bodo Združene države Iskopals Ig t danje depresije, ss bodo moral« od sedaj naprej stalno psšatl a skutnlml ekonomskimi problemi 'tHari kapitalizem s svojimi ihnijsmi o splošni prosperitetl bo ostal samo v spominih. Ve* liki inženir v Bell hiši, ki je bil njegov največji zagovornik, ne more aedaj najti izhoda li altu aclje In robustni Individualnem Je žel k vragu. Ia te podrtijo se bo morala dvigniti nova stavbs, agrajena na temeljih socialne pravičnosti" e Kooperacija med delavci In delo- Philadelphia. Pa.—Da ae od pravi nepfkoj v industrijah, Je Ijotrsbn* večje kooperacija msd dalsvel In delodsjskl, Js izjavil Henry Thornton, predsednik Kanadske narodne Železnice, na konferenci Franklin Instituts. Uprsvs te železniške drušbe bo u peljala eiiŠse industrijske metod* v svoj obrat kot Jih je pred leti Bsltimois It Ohio želemlca. Llagte Je bil sbit sa 9M0 Chicago.—Hasratov "Chkago American" Js v petek poročsl. da j« Leo V. Brothers dobil $*00 za umor Trfbuninegs reporterja Lingls. Dslje poročs, da sta gen-geški glsvsr Moran In njegov partner Jack Zuta—zadnJI J« bil ubit meanez julija —> naj«la | Broth«rss ia krvsvl poaal. Vzrok Je bil, ker Llngle nI hMel ali »si nwigel vrniti veot« 925,giK), katero sta mu Morsn in Zuta dala s namenom, da padu. Cena bombažu ln pšenkl Je padla na najnižjo točko in farmarji ao prepričani, da ao Simp> sonove obdolžitve, da OVagRl farmski odbor namenoma tlššl čedalje mi k Mom v mflflg taki^llnfn tovarnarjem In IsatnSom vsli-kih mlinov, utemeljene. Simpson je zvedel, da Je Ug* ge, načelnik Hoover j evega farm* akaga odbora, iajavil pred aenat-nlm komitejem, da bi lahko dvlr nil cene nftenkl ln bombašu. T« Informacije je Simpson dobU od senatorja tttmer Thomasa, ki mu je pkal aledeče: HUirge je na aaallšanju priznal, da ima popolno kontrolo nad žitnimi oenamLtn da Jih lahko dvigne na vlžlno, kakHIno on želi. Dalje je kjavll, da ao ao oone dvigale, ko je odbor aam pričel kupovati pftenloo, toda ker ae mu je adelo, da eedaj nI pravi čas aa avlftanja cen, jo Ja brž prodal tri milijone bušljov na šl-kaški šltnl boni in a tam povsro* čil aopetnl padec oen." Ker Legge in Hoover delata vzajemno sa protdMJO' Ukatll* nfh magnatov In drugih, da pra> Jemajo surov materij al po naj* ntšjfh cenah In da ae Jim tako aagotovijo dividende na račun farmarjev, ki padajo od leta do V večjo revščino, ao obdol-žHve, ki JIH Je larekel Slmpaon napram sdmlnktracijl, utems* Jene. - »^"lee Xa la asa. Kiovfi aovraa, ov |t rw pli' r4 V Jktrolts os dansr vrne do 70|000 dekvrev v Kordeve tovarn« Detroit. Mick,—Tri avtomo. bllne druttn» so nsznsnik, ds ts tsden vzpotneje kot supervisor Town of Whits. Pod njegovo visdo se je marsikaj izboljšalo; ne trošl se denar ta nepotrebno mašlncrijo, ne noei ee denar po Mirineapoll-su, Chlcagu, Itd., potroši se ga doma med brespoeelne delavce ln fattnsrje. Namesto sahvsle je pa blatenje. Ni lepo za slo-venski narod, da on pokaše svojo nevedo In tembolj ker se vedno rine v prve vrste. Cesl ss spreminjajo ln s njimi zakoni. Tam Je povedano, da ako prekoračiš davčno lestvi-oa ssers tlsU, ki podpiše tak warrant, plačati sam. Da pa pobrska malo po zakonih, pride lahko za omrsšjo. Cemu silit! drugega? Mar nI bil on sam pred nJim tri leta v uradu mesta Aurore? Takrat niso še bil! tako strogi zakoni In tudi dolga, kakor pokasuje ljudsko ftetje Is leta 1M0. Menda ne misli na pet aH deset policajev? Po zadnjem ljudskem štetju Ima Aurora oko. II IS» prebivalcev, vštevšl vas otroke Is vso bsčlsrje s it voljenim i prfpitfvsejše so električne luči PO laWTw vstov ali več. rabijo tudi dstoee gs-sobnske svetilke v te namene. To so luči, V sva namreč skupaj v samo- Jz nJega so koteli napraviti da^pvnika, Is sss*e ps svetnika. toda namera se ni v nobe-prsšpčsju posrečila, poeeb- Žalrld H TASUAÈIA iz vesoQnosti K n^o t-a. » « -t-rCKt pričel ns različne načine orgsni-sirati ter pri tem tgtm itvf TOkHcrJaz pa sem postal boHše- vik. Stoer faFSi takrat, kot ml- nUtrank*issm n»»*1»1' *> kratni aovfaOC Horn kdaj P0-, celo velevažni čin bolj natančno razjasniti. Kadar je stroj prazen, brez kakega materiala ali slro-vlne, tedaj ho moremo pridobiti iz njegs Izdelkov. Ksdsr js vrs-čs prazna, noče stati pokonci itd. Kadar nima perutnine v sebi hrane, katero potrebuje Jajce sa rasvoj, tedaj sestoji tudi produk. cijs nošenje. Ker eo poleti ln spomladi dolgi dnevi, da je perutnina na delu dalj časa, da si more nabaviti potrebnih snovi za rasvoj Jajc in mesa, zato nam ni trsba luči. JssenskI ln simskl dnevi ee pa mnogo skrajšajo in tako se skrajša tudi delovna doba pri perotninl. Zato moramo pa skrbeti sa podaljšanje dneva s umetno ras-s vetij a vo. Kjer imamo dan p» daljšan na 12 aU 14 ur, tsdaj si more perutnina nabaviti vse po-, t robno sa rasvoj jajc in mesa. Kokoši navadno gredo na svoje gredi k počitku, kakor hitro ee pričenja tema, aH pa še je temačen dan. To pa preprečimo a umetnim podaljšanjem damra. Nikakor pa ae smemo podaljšati dneva umetno kar naenkrat, v enem večeru. Dan ee pričenja navadno podaljševati še zgodaj v jeseni, ko se pričenja krajšati. Kottkor se dan skrajša. toUko ee ga podaljša umetno; to ee vrši tako dalje do spomladi, ko se pričenja zopet daljšati Navadno se podaljša dan zvečer do 0, uro In alstraj od 6. ali 7. ure. Prav sa prav bi bilo najboljše tam. kjer Imajo elektrika po-daljšati malo dalj čase dan sja-traj. ker mnogo bolj učinkuje na perutnino kakor zvečer. Daa naj b! se podaljšal od 6. uro zjutraj ter do 7, al I. ure zvečer. Luči morajo MM In ntska tako v.*-4P.i| AvstrijUcemu učenjaTU ftot. Hesau ee je poerečilo, ksicor znano, pred ucdoigim odkrUJe skriVnsstnih šsekov is l asaUaiaM, M m Jim dan ima po ameriškem tbfioa Mikoasu is ki so ra#l sv^ih fantastičnih lastnosti dslešni velikega ssnimsnjs tudi v najširših krogih. Ti £ai*l šo nosilci silovite endrgije, kakršne ne kaša» taltkšnl miri neben^ragi vir ns svatu. Na Jnaiiroujašha^proka 46d0 m nad morsko gladino, sosejl« približali učenjaki s svojim ••rlhdftf orodjem najprej in aa; v svoje začu-drtiJe Ugotovili, da iMflašš 0r6fc>jna sila teh ij v gloMHh vesoljnosti ■¡■I In twM|evih ž#. kov. 2 m debel sMkšeai čok aa prodrli a kh-«Mt dočim se smsas iH» vaaki ataki Eoeotgenovfh jiaškw zers, ki je mMr 220 m gMsšm^ wblll še tsko moč», dš so jivfli svojo prisotnost elektro- akopom, ki so jih ^H raziakovslci pogreanili v globočindt r , < '» •V «¿¿i^iiamši-Mfc % vil. U Ig - Ce hočemo všdSži, od kod ta n^tmuš probsjnost, fi ikasiale Haedetsviti vsa neznatno ismero valov, « mr prUomtM Is ttaskonžao-sti na našo aemljb. Kot snsts ss msro v ave-tovjn aajmanjššga vSUa «ar Snaho, tako imenovani "sa*šMW (^e fizikti Angstroe-rnul. 1 sagstrosm predstavlja deset milijo tinko milimetri^ Ih vendsr je ta nMedkestše' vedno velika v primeri s "doššino" kozmičnfh valov, kajti takšen val meri komaj nekoUko tisoČink angstroema. ' Val vidna Mtiobe je ss več mlUjonkrst daljši od vala ililicenevih oa. Haeeovih žarkov. V primeri S njegovo majhnostjo predsUvlja potsia sšvedavvaškf, še tsko gosta snov ns 9smlji pravo* rišeto proti posameznim praškom apMfca in tako J« razumljivo, da si krčijo svojo, pot med presledke atomov in sešejo globlje v vleko snov nego katerikoli drugi žarki. Vi .. v-»K' - v ' Vsa ta dejstva so ugotovljena in strokovnjakom dobro znana Znan pa še nt pravi iz-vor ^s^to^t Iti p^^^ sio^jr še ae igrajo nabsna uloge, s bodo utegnUi biti "" tudi v vsakdanjem življenju ogromnega Neka določena zveza med zvezdnim domnevo,* da izvirajo iz kosmičnih v nsatsnkn aH raspadu. V teh pra-atomi In izžarevajo pri energije. To domnevo ja v najnovejšem času tesa, da skrivnostni kozmični Žarki nastsjsjo s sprominjs-p jem energije v maso, kar bi tedaj bil nov do-' >v slovite^ M** prof. pa bo morala zna noet to tezo šele potrditi. rala Michl- so tu take kot povsod. Slabo delamo. Nekateri delajo po štiri dal v tednu, drugi pa idč. Plače eo nam tudi tako pristrig-li, ds skoro ni dosti rSsiočka še delaš aU na vseeno nič ne saalu-Uk Zmirotn nam kašejo Jako dobro čase v bUknji bodočnosti, to-ds ss ts ebljtd» si ns moremo nič kupiti. Cudlm sa kako motajo ljudje semi sebe tako slepiti, ko jim veadar fakti bljejo v o-bras. Kot vidim, so delsvd vsak dsn bdj naivni. Sdaj, ko js dsprssi-Ja je priila dobra prilika sa tukajšnje magnete bakra, da "po. čistijo" svoje reve. To se pravi, ds IstrSbljo stare In noprUjublje-no rudarje Is rovov. MarsSmte-ri je še od letel na "sertp pfleT*. Delavci gotove starosti In gotovih navad so uljudno povabljeni na "oMae", kjer Jim povedo, ds eo prastari, da bi asogi po stavah kompanlje še nadalje delati, sato naj gredo v pokoj. Ako al garal 60 let aveata la uaara stana doMš m meaečne pokoj-sine ss pet lat la — thsfs si, aftč. Pokaj js ros po- rok. Tadsj al po- duševnih sposobnosti i; ii ' JSaST'' ' j ■' ■ • '?■<> "^'i vb ao ousevns sposoanosu nsaieustvene ni več nerešen problem. Inv^ ki je ns tem fršil raziskovanje je bil fshnon in je ns raziskovanj in sestafvljaaju rodovniki genijahiih ljudi prišel do s*> saldJučkov osi roma issledkov. pHMcr itM^cdB^vo milkrtiilh ipooob . Svetovncaaani muzik-klssik Ssbastjan predstavnik ts femiltje, segajo nasaj tja dona-1660. leta. 'Isti rod je ^ v tum trsk vekov In je 1600. t izumrtjem ženskega po-'Susanae. Počenči s prvim Ba-ki je bil zdravnik v Preasburgu, rodu so bili neverjetno nadarje-poeluhom, val ao MU na glasu učitelji in vat ao ae ženili tistsgs časa — s hčerka-To Je logičen zaklju-nsravnih pojavov, ds so bili Uko ttrtenti iz kolens v koleno. »».t^ž.v -i.nM ■ ^mmm^mmrn Ol lihi Sli 1 i tif lii i ilf KracKovianoati Dosedanji domnevi, da nastane kratkovidnost v prvi vrati pdtom podedovaaja ter da jo delo od blizu puspešsja, ugovarjajo sflravalki, ki so ^aperimentlvaU aa Javi aa opicah in ao jlža »nstuu jpgvaiudimaiaanldatet oddeeh do štirih dioptrij. Pravjfe.de je blstveai mo- v£e pH Jri^^ju^ve zrkio (^sno js-bofko) navzdol ln v dolžina S-čimer postane podalJAško oko kratkovidno, poeebno v dobi rasM. Zato priporočajo ti edravalltf kot naj-vašnejše zabranjevalno sredstvo proži kratkovidnosti pokončno dršanje glave ln tm|m pri delu, branju In plaanju. Ts avojs opasovsnjs sa priobčiti v hoUrtdskih, angteškffi, francoskih IS nemških listih. » » « ' - tr v v. . - Dobro aa oči branje v pœtoUi si. J vsM>>manjklJive razsvetljave. dek>ms raled •^¡Ah^ -- - - - ¿AlLIk *■ ' ■» * * — Km. , t lenega arzanja gmve m nertva. bmo mor« wrw nje v psašalji ved» škodovati. Zdo vašao je pa. $k rabimo pratltne naočnike (očak), a predpisati nam j Si more id ravnik Tako bo#S mogli, šs sam prridno. brad v postelji tadl sasšt I Vestí iz Jugoslavije VELIKA AVTQBU8NA NESREČA Kden j« drugimieže Avto (Zakasnslo poročilo.—Ured.) Ljubljana, 16. dec. 1990. Na avtobusni progi nad Ljubljano in Vriuriko m je pri Drenovem griču zaletel poln avtobus v lokomotivo voesčsga vlaka, pri Čemer ee j« evtobue dotama rasbil, vnel, potniki pa so bi. li vsi laže ali teže poškodovent. V ljubljanske bolnice so prepeljali «edem oseb, od katsrflfcjtjf namreč šofer, le podlegla poškodbam. Kako je prišlo do trčenja Ke se je pred Isti ssle rssvil avtobusni promet, je dobil* tu di Vrhniks avtobusno sveso i Ljubljano. Avtobusni popotnik Wiesbschsr s Vitmike je števil, v promet dvs avtobusa. ki Sta dnevno po v edkrož «prevodi ia progo Vrtmiks-Ljubljane. Do nesreč doslej nI prIHo. Tudi na ostaUh progah svtohusneg* prometa ni priftlo doskij še do tako velikih nesreč, kakršna ss je zgodila včenj vrhnjeen>u avtobusu. ■ Avttobut / je voatt popoldne i Vrtini ke proti Ljubljeni. Z Vrh nike je odpeljal krog 1. popoldne ter je vodi proti Drenovem ta pregled proge otsikoča neka hüa, ki zakrive pogled. V avtobusu je bilo sedem potnikov ter áofer in sprevodnik. Sofiral je mladi Vrhničan Ifmac Miheve Ko js vosfl proti previ Pri Drenovem griču, nI opazil potniškega vlaka, Id je vselila Ljubljane proti Vrhniki ter je savozil naravnost v lokomotivo vlaka oliva je avtobus odbila ter' je avtobua svrnil v jarek, venar je ostsl pokonci, sprednji del je bil dobesedno res-' it kt is motorja Je planil ogenj Avtobus je sačet goreti stisnil v pmi ter poškodoval prsni ke*. Zelo rosno je poškodovan tudi avtobusni ' sprevodnik Pogačnik; pNtreeli so ss mu mo-¿gani, potolčen ima ves obrai, lobanjo prebito In je napravil vtis kot da ss mu je smeielo. Ko so ga potenji la avtobusa je buljil predse kakor bi ba vee odsoten. Tudi stanje dekana Kette-ja je nevarno, a upajo, da osts-ne Siv. Ko eo ga potegnili is avtobusa, je bil ves v plamenih kot baktfa. Le deklica, ki je bile v av-tobusu je bila poškodovana tako malo, ds je oetsla kar v domači negi. Avtobus ps je potem sgorel popolnoma. Pripomniti troba pri tem, da je proga na omenjenem mestu brea zapornic, kakor je to na tsko mnogih mestih v Siove-nfji. To je vsekskor precejšna krivda. vrhniške IV bolnici jepodlegel poškodbam, ki jih je e ros -r dsai ni dovoljeno po zskogu, s kdo bi se oziral ns to, čsje v nevernosti dekletova častite obstoj ns verni deželi — odpravila plod mlademu dsklete. Jllade-niča so sreti-rali in odgnsli v litijske sspore, aretirali pa bodo tudi babico, če izvedo zanjo, — Tako je misijo-nsr a svojo hinsvsko pridigo pri-pravil očeta do šega, da je Isstno ktem ter jo dal ljudem v sobe. Saj če bi ne bila ta hinavičina tako raaHrjena i ju. Šoferja ga je namreč vo- med kmečkim ljudstvom, sej se pritienfl tsko močno v prsi, so gs izvlekli nezavestnega, je nessvelsten brikone takoj «anku in je bA dooeU bros proti ognju in vročini, je objel tudi obgssia obte-sprevodnika Pogačnika O-rje s Vrhnike (rodom is Podpri Radovljici). PoCar pa Sftotorjs pisal v notrsa-svtobuaa in nenadoma so ss li potnfld v sini vročini In plamenov. Potniki vlsks so »j potegnili Is svtobuss vee župns Ramšeka, sU pogrešala prvi skočil osm Is postaja v Ljubi Ja-mtčena in takoj petja svoj rsševalni avto, ki ljub snegu kar hitro bU na ter Jih dekletu ae bi Mk> veti svojega plodu in gs ne bi šle odpravljat. Drugo: teka Bora js nedevbo naplavila na obalo truplo neke 70 1st atare šcoSks, Id so jo v neki Menftakom «e več dni Napravila js bila as-In sekaj? Ta 70-Jetna starka je Uvela bres seritvenega blagoelove in dovoljenje e svojim 70-letnJm wAm v skupnem gospodinjstvu le dolgo vrsto let. Kar ddbro Jima je bilo In nič ni blago Kt ki poroke. Razumela sU ss. , ko se nsgfceta k amrti. Je ena k «povedi. Pa ji fajmo-ni hotel dsti odveze, češ de s starko teko čila v Sere. Morale Je »I I li M Igs Üvfjenjaf la kags" js dov. tako postopanje kristjanov pa satira in ubija živa življenje! Kaj je bolje? , In še naj omenimo dogodek is prevSUSke okolice, o katerem Mfu> Še poročali, a smo o njem itvedšli nove podrobnosti. V ve elci D. pri Prevaljsb ee je uatre-lii posestnikov sm H., eter nekaj nad 20 let. Zakaj? Zaradi nedopustne ljubezni. Ljubil in obje-msl je sestro te več let. ysa vas je vpdela za to sestrsko ljubko in ves vas — kakor bi storile vse daše verne vasice — je seniče-vela to "hišo sramote". Mater fanta je vse to zelo bolelo. In ko je imele nedavno neko nedeljo meti god, je rekla, de ji je sin Blaft de! naj sramotne jAe darilo: sramoto! In sin Bisš je stopil iz hiše tel- si pognal dva strela v glavo. S tem je dokazal, da ee je savsdsl, ds ne bo nikdar uspelo, Sbrissti z njega pečet sramote, ki mu gs je nadele vss. In zakaj ? Fant, ki je isvršU samomor, pač ni bil dovolj poučen v mla dosti o spolnem življenju In podobnem. Namestu da bi še mla dino poučili brez skrivnostnih ns IgSvaaj o vsem tem, kriče o morali. — In tudi, eo fant* pokopavali, ihu cerkev nI odpe-stia. Potepali eo ga bres svoa-jenja, brez spremstva v kot po- monttrttče, ki so šs s svojo smrtjo storili vslik grah. Kal smatra efvHIsitsni svet ss ensnoše, pripovedke vest li Črne gore. Črna gora je del Balkana, toda vanjo Je priftlo še precej clvilisacije. Ce ne druge-ga, vssj vere so prinssle s seboj tisto slepo morsk), ki je eden is-med znakov puhle civflisscije. Kaj taka morala stori, evo: V malt vaftkl Orkvice nad Boko Kotorako, se je dogodilo. Illnks Koprivica je bila lepo dekle, ps se je zaljubil vanjo neki fant is sosedne ves! in ona se je zaljubita vanj. Tods ko je prišel neki kmet vprašat Btnldno mater, ali mu da Illnko za leno, js ta pristala in Dinka ss je omošlls. Brat Jovan je vedel, da je Illn-ka nosna s prejšnjim fantom in bal as je, ds bo to takoj po poroki odkrito. Vedel je, ds bo pri-škt sramota nad hišo in družino. Pa je vsej puško ter odšel ns lov v goro ter ustreli sebe. Pustil je dvoje pisem, eno ns etsrfte, drugo ns oro&nike, ki jim je plesi: *Kot pametnega Človeka Te prestol, as pošiljaj k mojemu truplu komisij. Mene je doletele teke sramota, da mi je sladko, uničiti si življenje." V vaei ni nihče razumel tega pisma. Tods Ilinki Je postalo slabo, poslali so jo k *dravniku in ts je ugotovil, ds je nosns. IUn-ka je skušala po povratku izvršiti samomor, domsči so ji preprečili. Ko pa je rodita otroka, je hotel izvršiti samomor drugI njen brat. Tudi temu so preprečili. — In to samo radi morsls, ki jo oznanja katoliška eerkev, da je nezakonski otrok sramota in greh. Glavno je morsls, ps četudi ss ceno človefkil življenj. Tods pri Usgoslsvljanju topov v vojni — tamkaj morala ni l-mela nobene beeede. Z navdušenjem eo darovale cerkve avoje zvonove ss topove in cerkev je topove blsgoslavUsla. Dvojna morala, kako nesrečno epečiš človeka! Vlak edressl roko.—Na hrast-nitkam kolodvoru Je doletela nesreča 27-letnega Franceta Za vršnika. Bit je zaposlen pri premikanju vegonov s straneksga tira ns glavni Ur. Prav ko js šel va«on preko tiroegs križišča, je Zavftniku spod ranilo ter je padel ob tračnico, ps se ni utegnil več odnušeniti ter mu Je vagon zgrabil roko ter giedko odrasel Dobil Je še več udarcev po tele-eu, slasti pa nogah. Priskočili so ostali delavci, ki so potegnili veega krvavega Zevrftnika Izpod vagona ter ga prenesli v bližnje poslopje, kamor Je bil poklican sdravnik, Id je odredil takojtsn prevoz v IjublJanako bolnico. Završnik Je bil rudar. Poplave v Prekmurju. — V o-koltei Murske Sobote «talno pada det ali sneg. Padavin je tolike, da-je vode poplavila vee polje ter se ljudje selo bejess setve, ds bi ped vodo ne acgnfle. Vode ps js ns mnogih maatih popUvHa tudi csste ter Je promet ponekod oteft- Na otokih južnega moija RAiči, ki jadrajo v tihi, meh ki noči Julnega; morja na lov za «orni, čujejo zdaj pa sdaj tožeči vau — vau — vau. Tako jav kajo duše, ki hrepene, ds bi bile sopet rojene. Ns otočju Južne-gs morja živeča ljudstva namreč verujejo, da ee duhovi pokoj nikov, ki |i?e na otoku Turna, vračajo nspaj čez morje. Zunaj ns tihih lagunah •• pozibavajo dula na iveHh, na ovelem listju In morski travlr Zaradi tega ae mlade deklice boje kopati v laguni, kadar plava po njej dosti lese In trsftfe. Kdor ps želi komu otroka, mu postavi pred kočo vwlro morske vode. pe je vode nje In tudi v stanova-v kleti, Is katerih Duhovi seve ne vprašujejo vselej po iMjAh ljudi. Včssl kar sami od alfee ponesejo v vss novo otroško dufto In jo notoše ks-ki ženski ns glavo. Ces neksj dni zsičutl ta glavobol, slabo jI jame postajati in tedaj družina Že ve, kaj>'bo. Tudi mož je trdno prepričan, da lahko pride do nosečnosti assno s pripomočjo duhov. MMkl ssm ne more, da hi žena po njem sanosils, to js izven njegove apoeobnoeti. Zato ee prav nič ne Čudi, ako po nekaj letih odeotnoeti najde dome ko-otrok, saj ve, da jih js duh prineeel. Po tem aaalraitju je Čisto rs sumljivo, saksj otroci tamkaj ne pripsdstfo ) očetovemu, marveč materinemu sorodstvu. Oče ven dar ni prav,nlč kriv na njihovem rojstvu in tedaj tudi ne more bi ti sorodnik. On je sa otroke se mo "tema" »— moi svoje žene, kar pa ni nikaka ovira, ds ne bi ss moglo med njim In otroci ras viti prsv prisrčno razmerje. Saj je oče ljubeče in požrtvovalno sknbel sanje, po bil še majhni — kolikokrat ao "onesnažili njegove roke", ko jka je pomagal pri tem in onem. Tods po smrti tsms" se otroci fpet vrnejo v vas k materinemu, sorodstvu Noseča žena mora pretrpeti mnoga dolgotrajna ceremonije V petem aiffecu ss mora okopa-ti v morju po svečanih verskih predpisih, nakar m mora pod vroči lepotni maaežL Očetovi sorodniki ji umijejo^it starajo ts-lo. Obraz ji pomete jo z biserno školjko in pdslikajo rdeče in črno. i V lese jI potsknejo ognje-nordeče rolo htblskue, tfi sapsst-niče ps blafbdNieče cvetove. Potem jo ogrnijo čes ramena a plaščem noeečnk, spletenim med raznovrathM čarovnišktmi mo-litvicami in' Jo odaeso domov. Zakaj čim se je bils okopala, M med vso ošfombnljo ne sme več dotakniti tal. 2sl, da dr. Msli-novski (profesor antropologije sa londonski univerzi), ki Js o-pissl «e obrede v svoji knjigi "Spolno IMjenJe divjakov na severnoespedni Melaneaiji" ne navaja vzrokov takšno prepovedi. V nekih krajih severne Indije je n. pr. raaširjens versks ločina, kateri vSljs zemlja za ns-čiato, ker se polagajo vanjo mrliči In ni nemogoče, da utegnejo biti tudi v Južnem morju stičnih misli. 4 Drugače pa teče življenje nosečnice ekoro tako kot poprej. Seveda jI je prepovedana cela vrsta Jedi ia mož se JI več mesecev prod in po porodu ne sme približati. SIcer pe dele po koči na vrtu kakor zmerom. Na ne popolnoma ne rasodenejo «kriv nosti življenja, ki mu ob stran prijateljice • osiroma prijatelja odpre novih virov vedrega bitja In žitja. V notranjem paau koč, ki okle. pajo veliki trg sredi vaai, stoje Mfantovske hišice". Brez vsakršnih rasvraltnoatl in brez okuanoati ae ljubimkajo mezni pari, vaakdo akrbno skriva avojo srečo zase, nikomur ne pride na um, da bi se brigal sa tovariše, ah da bi se skušsl vmešavati v njihove razmerja. TI "divjaki" imajo preproste In jasne pojme o dostojnosti in nravnosti, pojme, ki se prav sa prav n^Arszlikujejo mnogo od onih nsše moderne mlsdine. Prostost v spolnem flvijenju velja ia mlada dekleta prav ta ko kakor sa moške. Imajo prlja t olje, ki Jfth sicer premenjajo, kadar jim prlja, a navzlic temu se drži nekih meja, ki jih Jim narekuje prirodna spodobnost in ki jih bsš zaradi široke svobode, kakor trdi Malinovskl, le red-kokdaj prekoračijo. Svoboda namreč nima nikake-ga opravka S rasbrzdanoatjo. Iz vtemll ns nekstarih alavjlh, na bo nobenemu domačinu prišlo ns um, da bi svojo zaljubljenost razkazoval javno in na nsdosto jen način. Nihče ne nediegvje v kočah in po vrtovih zaposlenih Žensk. V tem pogledu so o-točani Južnega morja bolj taktni kot večine kulturnih ljudstev. dele s nočjo pride ura ljubss nI. Zvečer sa sbero ne trgu fantje in dekleta k reanovrstnim i gram, ki nimajo aicer prav nič erotičnega na sebi, a vendar nu dijo zaljubljencem priliko, da ss malo pobožajo In dogovore glede «ostankov. Plešejo ss tudi ras-lični plesi, ns ksterlh razkazuje-jo krasno «pljšanl mladeniči (ženske ss po navedi plesov ne udeležujejo) spretnosti in lepoto svojih teles. Cut ss lepoto je pri vueh pismenih Južnegs morja, zlasti ps šs pri Tobrisndclh jsko visoko rssvlt, kar pričs tudi njih dovsetnoet ss lepo petje, čepfev v splošnem bolj cenijo plee. Ura ljubesni! Človek ss neho-te vprsts, sli ti divjski sploh lahko čutijo to, kar imenujemo ljubezen, Malinovskl trdi, ds Jo občutijo. Ns sicer ljubesni, s kakršno je ljubil Dante svojo Sestrico, a vendar takšno, da zasluti to Ime. Ne posnsjo nebeške, pač pg Jasno In psmetno seme! jsko ljubezen. Se vede so v Južnem morju epet drugI otoki, kjer šivi mladina strogo ločsno vse do šsnitve. -Tod posnsjo v ljubesni isto ramsntiko kot pri MlsdeniČi se bors za svoje tevoljesfce s vssmi nsm snsnlmi sredstvi in po vaeh nam domačih dbičajih. Tode sekoni eo med njimi težko enako srečni kot ns otoku Trobrieadu, kjer sskonoa Šs poprej posnsts drug drugega In bogs ljubesni. Tudi v izražanju svoja ljubesni so Trobriandci preprosti In prirodni, s ns bres strasti, Poljuba seve ne poznajo, kskor vdbče veČina primitivnih ljudstev, tods zsljubljencs pritisne ts lice ns lice, usta na usta, pri vijsts ss tesno drug k drugemu In se grisets — "pij mojo kri. lji, da jih ne kaze druge sence. Ne smrt —- te se oto$ani ne bo-Je tako selo, ker vedo, ds se bodo iz mrtvaškegs otoka Turne vrnili »pet nazaj na domači Tro-briand. Strah pred čerovni-štvom jim zatemneva najsvetlejše dneve. Poveod, tudi v lju-beenl vidijo Trobriandci čarovnice in čarovnike, čeprav prikupnim in strastnim domačinkam ni treba niksikih magičnih pijač sa očaranje moškega sveta. , (Ziv. in svet.) in na vrtu kalmr zmerom, ris pravj ij^^«, dekle. Drug dru-ts način se ohrani zdrava in g*^ ^«beta v lase in ss prsska. močna, tako da so porodi običaj no lahki. Kadar pe ne gre vee kakor trdbe, eo prepričani, de Je bilo začarano. Otroci rastejo popolnoma evo-bodno. Starti nimajo brige, da bi Jim vtepH kakšno disciplino. Tamkaj ni nikakršne brutalnoatl, ki bi se skrivata pod masko pedagogike. LtfUbeaen in prijetnost vodita prVs otrokove korake in ko doraate, se brea truda eero od sebe.a$učl spolnjeveti zapovedi dostojnosti že v ranih letih si nSbere prvih iskiAcnj v Ijubssnl. V tesni koči Js nebogibno. ds otroci na bi opaoujvsii staršev. Igra z dru-gimi otroci jim daje prilotnoet, de tedoete svoji prirodni radovednosti In nihče Jim tegs ne ss-merl. Zarndl tega ae ne pojavijo pri sjlh jtlkskl Ispodrinjevsl ni kisnpIskM, kl vodijo do proti-naravnih asgnenj Is do nrsv-nsatfli zločinov. Z IC leti je otrok Is prillčno grel In Igra poeUnoJo reanejtage značaja. Bstna zaalmaaja Ht je Je življenj« novih mikavnosti la ao< ru-jšik barv, dokler ee mu te z nohti. Krvave maroge ns hrbtu ao znamenje, da je kdo ljubljen In fantje se redi poba ha j o ž njimi. Kot dokaz pošali ns strasti velja, ča kdo svoji prijatelj tri tsgrize vSke, ksr se Često opevs v Ijubavnlh pesmih. I Is svolNidnegs razmerja v far» tovekih hlžicsh se po navadi raz vije pravi zakon, čeprav včsai šele po neksj poskusih In sev«, če dekletovi starš! privolijo v zs kon. Moževi starti v tej reči nI-majo beeede, zakaj bodočo dru tino mora itak prežlvljetl ženino sorodstvo. Otenjenkn sstona prasni k e-rotlčne sv Obode. Zs vselej Jim minejo vroče noči v fentovsklh domovih, se vselej menjajoč« sa ljubsznaka igro In IJUbsvnl izle ti v sosedne vasi. Zakoni Tro brlendeev so nekakšni teveriški sekoni v pravem pomenu besede in če safconee leprrvidlU. de nista drug sa drsgegz, ee sakee loči brez teteve. Zena mora zgolj zapustiti motav dom In ves, druge formalnosti nlao po> trebne. To ps ss pripeti jskn redko Hi otoki Trobrisndeev M MU pravi ljub sesek I rej ae tem i Nikaj • stiki« Staro poročilo pripoveduje, da ao steklo isnašll trgovci Is Fe-nicije (Fenicljs loži severno od Palestine). Trgovci so tovori 11 nekam velik tovor solltra. Ko so se pa uetavili ob bregu reke in ei sakurill ogenj, niso imsli drugega podstavka ss ognjišče kakor nekaj velikih koeov solitra. Is teh kosov so si napravili ognjišče. ^ Ko pa jp ogesj soliter ratbe-111, ae Je tpčel solitsr topiti in Is njege Je tajila na tla neka tekočina, čisto fvetla in prozorne. Ts tekočina ie bila steklo. Tako palpoveduje staro poro. čilo, o katerem pa je danes do-gnano, d* nt točno, kajti steklo so potnall še stari Egipčani in so ga tudi še rabili. Danea izdelujejo steklo tako, da topa ratae kemične sestavine, od katerlh> najbolj važna kre-menova kplina in tej dodevajo potem še l*sne druge kemikalije. Ko J t vee materijel dobro zmešan In zmlet, prida v velike ptVil, kjer se v vročini od 1100 stopinj sUpl. Nato ohlsds počeli vso maso na 1000 stopinj toplote in v tem stanju ss ds ms-lshko oMetsvsti, Steklenice nsvsdno "pihajo" s cevjo, ldije 1 meter do poklrug meter dolga, Cev Ima na snem koncu ustnik, ns drugem koncu pele rssširjens. "Plhslsc" vtakne cev v stAleno msso In vzame ven toliko, kolikor potrebuje ts ateklenloo, Potem sečne "pihati," obenem pe sučs stekleno -kapo, kl dobi na te način obliko hruške, To hruško vteknejo poseben model (kakršna naj bo pač vnanja oblika steklenice) In neto Jo pihelse raspiha, dokler nI ta oblika polna. Nato odetra-nijo osv, "dulc" ps pojačajsv Dandanes ps isdslujsjo steklenice večinoms t svtomstlčniml stroji ss vlivsnjs. V ts strojs napeljejo tekoče «tekle, rasplhs-jo ps stsklsno msso s stisnjenim zrakom. Taki stroji Itdeltjo na teden do 1 milijon steklenlo. Bteklo ta ogledale In ta okna izdelujejo la masa, kl sa Imenuje nstronoao-apnsno steklo. Vs» lika ogfsdals In šlps ts (tložnt okus vlivajo. Msso nspalJffJo ns posebna mite, kl imajo primerno visoke robove In rte ts miza vlivajo tektče steklo. Ko Je ste. klo vlito, gs svsljsjo s železnimi valjsrjl, da Js ploščs povsod ensko debsls. Nato odneao ploščo v hladilnico, kjer oetene 4— ft dni, ds se počeši ohlsdl. Ko Js ploščs hlsdns, jo pollrsjo in brusijo. Pred nekej stoletji Je štelo stSklerstvo ne precej višji stop-nji nego dendenee, ksjtl takrat so snsli delati tudi vpogljfvo In nezlomljivo steklo. Tegs ps ds-ne« ne xnemo vel, LJUDSKI GLAS Melo pojasnile S. Chicago, IB—'"Drugim dru. štvom sa sgied." Pod tem naslovom je bil v 297. It. Prosvete dopis, ki kaže jsvnoeti, ds ae je pri društvu "Delavec" št. 8 SN-PJ nekaj prigodilo, ker je dru-štvo kar naenkrat pri4)bilo toliko Člarfov. Naglaša ai, de ae članstvo vprašuje, kej je temu povod? Mogoče novi odbor itd. V detajle dopise se ss sedaj ne bom epuščal, jsvno ps naj bo povedano, ds ao rssmere pri dru. štvu "Delavec" take kot so pri mnogih društvih (če ne še sleb. še), ki Imejo strankarske boje Še od ssdnje konvencije. V pro-šlem letu je imelo društvo več porotnih obravnav kot Jih Je i-melo prej v vseh I« letih svoje-ga obstanka. Članstvo se vprašuje: MKem smo prišli?" To so člani, ki so bili v početku sami aapeljani v nepačno smer; 90% članstva, ali še več. še danes ne ve. za kaj gre. Polagoma se jim odpirajo oči, in ko pridejo do spoanenje. prida tudi obračun t onimi členi, kl so povsročllt smedo pri društvu. | Kar se tiče novih Členov, vprašam dopisnike, koliko Jih Je on pridobil sa društvo, odkar je v društvu? Koliko Članov bo društvo pridobtlo, ss bo videlo šele potem, ko bodo pristopili; ta «edsj so bili le sapisanl In predlagani Med temi jih Je nekaj, kl so bili Is predlagani (eni ee-lo že dvakrat), pa še danes ntso člani. Koliko členov pe Je dru-Štvo Isgubilo šs v decembru. In jih še bo, je pe težko povedetl. Stebre društvs, kl so nosili društvo 86 lat, spodbljs stranksr-stvo, ds putčajo društvo. Kdo bo trpst škodo v takih razmerah kot SNI*J? Ts vrstice ssm nsplssl v po. jssnllo, ds bo članstvo vedelo, ds ni vse tisto, ksr ee tvetl. Bližnja bodočnost pa vam bo poksssls. da ni Jsmstl sa vzgled društva "Delaveo" št I v So. Chioagu. Joe. Kuhelj, član društva št. I New York. — Uradniki Ama ricen Asen, for OM Age Security so prepričani, ds bodo predloge ss starostno pokojnino sprejete v tastih dreáveh v tekočem letu. Te d lis ve so: Delawsre, New Jersey, Michigan, PemwyKsnls, Ohio in Illinois. V drugih drža ! vsh Je v t4ku agresivna kempe-! nje, kl Jo vodijo orgenlsstorjl asociacije. ' MWMÉMMÉ^átMMM Hrošči raejedsje kovine Ze dolgo vemo, da hrošči lahko poškodujejo reene kovine in tneno Je, ds so neke vrste oee bile vtrok prelome oevi. Da pa se tudi hrošči lehko pretro skosi kovine, na to so pe prišli šele nedavno v inanstvenem sevodu sa prelskovenje kovin v Berlinu. Na svinčeni vodovodni osvl v neki berlinski kleti, kjer Je viselo tudi prSkaJsno meeo, so namreč naleteli ne Čudne luknjice In profeeorja Beuer In Vollenbruck sts tečeta tists luknjica preiskovati. Delavci so našli v izolirani ptesti it klobu* čevlne mejhne, črne hrošče, kl prlpedaje vrsti "dermestes," kamor spede tudi tneni "Ipehar." S poskusi v Isborstoriju so do-gnsli, da U hrošči res rasjsdajo kovino. Dsll so nsmrsč po snega hrošča v cevke, kl so Jih rtedejeli s svincem. Hrošči so se kmelu spravili nsd svlnet In v 4 urah Je bil pokrovček prohfknjen. Nadaljnji poskusi so dokasaii še leto, de ti hrošči tehko pre-Jedo tudi cineets plošče, tode ss prevrtenje cinastlh plutč so rabili po 86 ur. TI poskusi pojasnjujejo dovolj vsroke rasnih prelomov cevi, zlaati svinčenih. Verilee IrpwiOf pri*adrle rsdi New York—Prvič v evojl zgodovini itkasujejo veritn« trgovine padec v prometu, kot go-vore poročila nsjvečjih verižnih kompanlj. J. C. Penny iekoeuje pedee ss 6%, Wool worth sa 4%, Krssge sa 4.1% in McCrory se 8.6%. V SPOMIN OBLETNICE HM RTI Srscoga ia l*MJoeogs osares« la olo■ ss To is raSsa tul v aeS» wnšk raMoal « mkm la IsSSs aa| H SoSo ........ ,.rn\>. Kim Ml OMSS: ¥f**mm I-»'" « Morf la Mla. MoHkJ. la Freak, ola, »o« v Sri4s«*tft». Pe. (i ^¡Sl., -MM^a, m PROSVETA BEGUNČEK MIRKO Poveet Is vojnih dni NI se motil. Stric mu Js pissl, ds je izvo-del po znancih, kako usodna je bila vojna za njegovega mladega nečaka. Obenem pa mu je tudi sporočal, da mu bo z veseljem pomagal, če bi hotel priti k njemu v Ameriko. Tega je bil Mirko veeel in neveeel, vae obenem. Ce bi bil dobil to plamo preden ae je pričel učiti mizaretva, bi ne bil nič pomiiljal, takoj bi éel k atricu. Zdaj ae pa nI mogel od- Rad bi ae bil izučil in tudi k atricu ga je mikalo. In napoeled je zmagala lelja — iti v tujo deželo k stricu. Mojstru je bilo zelo težko, da bo izgubil učenca kot je bil Mirko. 8 pomočjo očetovega prijatelja in svojega mojstra je Mirko kmalu dobil vae potrebne listine za odhod v tujo deželo. Hitro ae je bližal dan odhoda. Nedeljakega jutra par dni pred odhodom je ¿el Mirko k Petru, da ae poalovi od njega. Dolgo h ta govorila o avojih izkušnjah za ¿ses njunega vandranja v begunatvu. "Peter," je rekel Mirko, "ko bom zaelužil v Ameriki kaj denarja, bom tudi tebi pomagal. da pridež za mano. Rad bi, da bi ostala tovariša tudi v bodoče. Dolg čaa mi bo, ko te ne bom mogel več videti." "Ce bi mogel, bi M kar a teboj v tuje kraje, ker pusto mi bo v teh uničenih domačih krajih, kadar ne bo več tebe blizu in vesel bom, če bom mogel res kdaj priti zs teboj v Ameriko," je odgovoril Peter ln ss otožno ozrl ns pol podrto hlžico, kjer sts stsnovsls z brstom, kadar nista imela dela v mestu. Ko sts st podala deanlce v slovo, ao as obema lesketale eolze v očeh in Peter je dolgo zrl zs odhajajočim tovarišem. Tudi rojstno hišico js šel Mirko obiskst pred odhodom v tujino. Jeseneko aolncs je zistilo zrumenelo listje dreves, obsevalo je visoki hrib, na katerega se je Mirko tolikrst podsl s svojimi tovsrišl v lepih nepozsbnih čsslh njegovih otroških let. Mirko je stsl ob zrušsni hišici in glsdsl ns hrib. Kskor ogromen grob so mu js zdel sedsj. Nekoč lepo drevje js bilo vse soefedrsno od streljanja in obžgsno od ognjs, ki so gs metali na ubogi grič iz topov in zrakoplovov. Od vzpožja do vrha js bil ves rszrit. Kot rane ao zevali jarki In jsme, ki so jih kopsls krogle v onih strašnih dneh, ko js z divjo elle tod vihra. Is vojns— unlčevslka. "Koliko vojskov js isdlhnllo v atrsšnih bolečinah ns tsm griču msd tem čssom, ko smo bili v begunstvu," js pomislil Mirko in akoro strsh gs js bMo zreti ns hrib. - Sel je na pokopslftšfte, ds es poslovi od ms-terine gomile. Pokopališče je bilo zapuščsno In vss rszrlto od grsnst. Komsj je nsšel ms-terin grob, vos js bil ppsrsščsn z visoko divjo t rs v o, med trsvo ps so Isžsli kosi križa sossd-njegs grobs ; nedvomno js trsščils vanj krogla Ig tops. Stoječ gologlsv ob msterinem grobu ss Js Mirko poslovil v duhu tudi od babies, počivs-vsjoče v hlsdnl zemlji, dsleč strsn od krsjov, katere je tsko zslo ljubils. 8pomnil ss Js tudi očeta in si skušsl predstaviti njegov grob ns daljnih bojnih poljsnsh . . . Zamislil se Js in prsd očmi so mu vrstile slike lepih dni, ko je živel srečen ln zsdovoljen pod okriljem svojih skrbnih staršev In bsbice. A naenkrat ae mu js pojsvlls prsd očmi vrata temnih slik bede in trpUonJa ter a svojo črno senco zakrila peatre slike lepih dni — Is Mirko je bil akoro veeel, da zapušča rodni krsj ».. X. Z veseljem ao aprejoil Mirka pri atricu v Ameriki. Kmalu se Je privadil življenja nove domovine in si pridobil snancev in prijateljev med rojeki in drugimi ljudmi. Njegov stric, ki js bil sktiven v delavskem gibanju, ga Je jemal, a seboj na razne prireditve, aeje in shode. Videč, ds je njegov mladi nečak bistro-umen mlsdenič, je tudi akrbel, ds je imel Mirko ns razpolago dobrega čtiva. Želel je, da postane njegov nečak zaveden delavec, zato je z njim mnogokrat govoril o delavakih bednih razmerah. Ker je moral tudi Mirko kmalu okusiti dobrote delavskegs Življenja v tej novi in bogati deželi, je kaj hitro začel razumevati nove ideje, o katerih je čital v dslsvekih časopisih in kstere mu je skušal vcepiti njegov stric. Grenke izkušnje, s katerimi ga je obdarila vojna, ko je bil šs nspol otrok, so mu bile trdns podlaga za nove ideje in stremljenje. NI bil zsdovoljen, da bi bil le zaveden delavec, hotel je, da pomaga širiti zavedno delavsko misel msd tisoči in tisoči trpečih proie-tarcev, ki trpe v okovih modernega suženjstva — ksr niso dovolj rszumni, ds bi se otresli spon, kstere jih priklspsjo k bedi. Ko so mu ubili očets, je delsl nsklepe, lesko bi ss msščevsl nsd morilskimi pijsvksmi-4daj Js prišel dsn njsgovs oevete—ln prisegel je, ds ss osveti, ne le ss trpljenje, Id gs je trpel sam* psč pa tudi za trpljenje stotisočih, ki so ječali in šs ječijo pod težo opolzkih pijavk— kstere jim srksjo toplo kri... Z vso svojo mlsdo močjo je šel ns delo, ds pomags dvigniti bedne in teptane. Vss svoje prosta ure je porabil zs ssmo-izobrazbo, ssmo da se je mogel uspešnejše u-dejstvovsti v svojem človekoljubnem delu zs evojs sotrpine. Čsstokrst je stopil ns oder in bodril delavstvo, nsj se osvobodi jsrms sužnosti s tem, ds se skušs ssmo isobrsziti ter vzgsjsti svojo mls-dino v duhu res prsve prostosti in delavskega ponosa. "Ne kažite mladini za vzglod "junakov," katerih prsa so okrsšens s svetlimi kolsjnsmi, zasluženimi v krvsvlh vojnsh! Povejte ji raje. ds so ts kolajne ostudne, ker so oškropljene s človeško krvjo ter da je vojna sama grd in ostuden msdež ns clvilizirsnlh ljudeh. Tsko je čestokrat poudarjal mladi agitator v svojih govorih. Pa tudi s peresom je pridno in neumorno delal zs osvobojenje proletari-jata in za preprečitev barbarskih vojn. Njegovo neumorno delo nI bilo brez uspeha. Njegov plemenit in kremenlt značaj n}u js pomagsl, ds ga js delavsko ljudstvo povsod koder js bil poznsn vzljubilo in tudi sledilo njegovim nsukom in idsjsm. Peter, ki js bil prišel kmslu zs Mirkom v Ameriko, ss js Čudil svojemu nekdsnjemu tovarišu. Ponosen js bil nsnj, kot ds mu js prsvi brat in pomsgsl mu je po svojih močeh pri nje-govsm delovanju. In ns le Peter, tudi mnogi zsvedni delavci so ss pridružili mlsdemu proletsrskemu voditelju in s njim vred šs dsnes neumorno in požrtvovsl-no delujejo ns to, ds bo ehkrst tudi delsvec imel ln uftivsl dobrote, ksterih so zdsj deležni le tisti, ki žive v brezdelju—od krvsvlh žuljev milijonov dslsvsklh rok. • • e Plodov i to se širi blsao delo vnetegs in vztrsjnsgs mlsdsgs borca, kot da rosi nsnj bls. goelov po krivici prelite krvi njegovih stsršev —kot ds gs sprsmljs tihi blsgoslov s smrtjo v begunstvu dokončsnegs trpljenja uboge bs-blos . . . Mlsdi borci ee zbirsjo, si podsjsjo desnice In se pridružujejo junakom Svobode ter z njimi asustrsšsno korsksjo v boj, da z mečem uma in znanja pomorejo Pravici do zmage nad Krivico. KONEC je U Prišel ««m ravno v zadnjem trenutku. Ko asm planil v prsati i kupe in vrgel aktovko v mrežo. je it /abrlizgala piščalka. In t «daj Je prfeAel za menoj noaač, vrgel v oddelek eleganten ročni kovčeg ter urno zapuatll vlak. Pogledal som skosl okno. Noaač je »kodi z vlaka in mahal gospodu v črtastom popotnem plašču z visokim ovratnikom, ki se je pravkar bližal s perona. Na oko se mu ni, nikamor mudilo. Ko ae Je vlak že začel premikati. Je stopil v \et obrnil. Tujec si Je zdsjci |iopm\ll «»vratnik. Stala sva si naproti. Jas aem uprl pogled vanj. bik) Je. kakor da sem iu* pet-adil na drugi avet. kri mi je izginila iz Obraza Ka ko? Kdo je to? Ali nisem jas. ki sem pravkar zasedel polovico kupeja in ki stojim sedaj naproti tujemu človeku ter se <*>naSara, kskor ds bi bil izgubil pamet? Ta človek v dolgem črtsstom plašču nem vendar jasi Njegov oatro dblikovani nos je moj, njegovi plavi Me. počesani naaaj, so ns moji glsvl, njegove oči so mojs. njsgovs uats moja, usta.... G rosno! Saj to je mojs Isstns podita, moja senca, moja prikazen! Ali ps me varsjo moji Izmučeni živci? Ta bi bila lepa! Ni mogoče. Saj se Je adaj zganil. In tudi on Je prsblsdsl in drgeče s ustnicami. Obvladava ee ps veildsrle. Brea besedice Je sedel poleg mene. izčrpan sem se saaedel ns mehko blasino. Vlak js drevel s polno bralno. Nastals js noč In najini mrzli pogledi ao se arsčali. V tistem trenutku asm bres pridržka verjel v mošnoet čudežev, v nadsemeUske moči. v čarovnijo. v preklet* duše. ki blodijo po svetu in aem bil nasproti avojemu sopotniku bres orož Js. In todsj Je napravil kretnjo Vss kakor bi as KoUl nečesa otresti. Bilo je kakor da ee beri — bori tojaa prvo hassrio. "Oprostite moji nsdlešnoati. je rekel "Pišem ae lord Henry Torcy." Barva njegovega glaeu se je popolnoma ujemala s mojo govorico. A vendar, zdaj Je bila mučna tišina preeekana. Skrivnosti ni bilo več. Ne, to ni bila več čsrovnijs. Bilo je nekskšno nenavadno, fantastično, senssci-jonalno dvctfnlštvo . . . povoda! sem svoje ime ln pripomnil. da bi se mi videlo zelo smešno, če ¡>i ae še nadalje gledala s strogimi pogledi. On se Js Umu naamehnil. Meni ae je pa sdelo tsko znano, tako domača, ds sem se mahoma zalotil v prepričanju, da je to moj lastni ameh. In zatola sva govoriti. Urd se je otsjal. postajal je čadsije priljudnejši In IJubesni-v^jši. Prišla sva na «Meko. "Nu, to ni nič izrednega. Držim se angleške mode in si dam krojiti obleke Isključno ts angleškega blaga." Je rekel. Zopet se je nasmehnil. "O." Je dejal, "na postaji me boata pričakovali moja mati In moja nevesta. Pazite Gotovo naju bodo zamenjali." "Za Boga. mati in neveata bosta vendar ločili podobnoet najinih obrssov," sem dejsl- "Ns. ne. le pszlte. pa boste videli ŠUM! Nisva si sltčns le pp zunsnjOsti, ampak tudi po postavi. Ali emem vprašati, koliko let vam je?" "Sedem in dvajset, prosim." "Natanko istih let kskor jaz." Pomenljivo je pogledal pred-in stresel z glsvo. V "Prsvijo, da sem popolnoma s ličen modemu dedu Tomažu Brokeju, zmagovalcu pri Gi-braltarju. Znabiti je tudi vaša rodbina britSkcga porekla?" "Moj oče, moj ded in moj pra-ded so bili poljedelci. Moja mati je bila takisto kmetica, ki vse svoje Življenje ni prišla e'kmetov. Mogoče sem j ae prvi svojega rodu, ki je prekoračil mejo države/' "Neverjetno! Neverjetno!" Govorila sva še nekaj časa, potem ae je poelovM. Naročil je bil ležišče v spalnem vozu in se je preselil tja. Ostal sem sam. Odložil sem vrhnjo obleko in iz tegnil sladko utrujene ude, čeprav nisem mogel misliti na spanje, ker sem bil preveč razburjen in tudi nekam pobit. Cemu je on on in ne jaz? sem se vprašal. Od črte do črte sva si isto bitje. Pardon — le s to razliko, ds sem jsz v primeri njim siromak, lačen zaslužkar, ki s težavo zbiram sredstva za življenje in se vozim treiyitno a prosto vozovnico — med tem ko je on že bogve kako aH potova nja in se voaari po svetu samo v zabavo. Cemu je meni dodelje na ta vsakdanjost sivega življe-* nja, njemu pa evotejo vse krasote na tem planetu? Zagrenjen Jn truden od teh misli sem skušal zadremati. Prešla ps je cela urs, preden sem malce omamil svojo zavest. . 0-bračsl sem ae z ene strani na drugo, dokler mi niso trepalnice zlezle skupaj od enoličnega u-darjanja koles ob tračnice. , Iz najgloblje tišine trdega spsncs me je zbudilo prasketanje in treskanje, ki je spominjslo na pekel. Zopet udarec in zope ; mir. Potem sunek. Neka ne vidna sila me je iztrgala is mo-jela položaja in me vrgla ob ste no kakor mrtev predmet. Glava je udarila cft> železno .kljuko. O nesvestU sem' se. Ostri zrak predpomladanake ga jutra me js ¿budil. Ležal sem na nosMih. Qkoli mene je vrve la množica.. Skušati sem ae dvigniti — pa ni šlo. Približal ae ml je gospod v belem predpasniku "Le mir!" je dejal. "Poškodba ni tdžka." ' "Kaj ae je ^godilo?" sean vpra šal a prestrašenim glasom. "Brzovlak je zavozil v tovor ni vlak — to je vse. . Dobili ste udarec na gHavo, ki pa ni neva ren. Cez teden dni bodo mimo vas. Zdsj ps oprostite, kličejo me drugsm." In je odhltel. Sele zdaj sem opazil, da imam glavo trdo obvezano. Nisem se smel gen i t i, za kaj kslkor hitro sem se premak nil, me je strašno zabolelo. Gzr sem se na okrog — v moji bli ihti so sdravntki operirali ne kega težko ponesrečenega potni ka. Postalo ml je slabo. Nek Železničar je tekel mimo, poklica sem ga ln prosil, naj me vendar odnesejo odtod. Poslušal je. Pri šel je s tovarišem ln sta me res odnesla. Solnce je s toplimi žar ki posijalo name. Zdaj sem zvedel vae. Zgodila se je bila težka želeaniška ne sreča. Lokomotiva, spalni voz in prva dva voza ao bili sdrobljon Dvajset mrtvih, mnogo, zelo mnogo težko ranjenih. Prosil sem ss cigareto. Solnce me js božalo, jaz pa sem apa tično buljil v njegovo avetlobo Bil sem tako izmučen, da nisem mogel minliti. Niti rešitev mo veselila. Samo en občutek mi j nekoliko lajšal bolečine: tobak Tudi pozneje, ko ae je imel vlak odpeljati z nami in so me dvig nili ter na noallih prancali v dru gi vlak. nisem mogel ničesar m eliti. Vos je bil poln ljudi, niso vedeli, kaj Je s njimi. O. to je bila prava bolnišnica v vlaku Nagnil som glavo ln zaprl oči. Vlak je drevll v jaanhto — po vsej priliki smo morali biti km h hi doma. Zdajci ss je brzina smanjšala. Bili smo žs blizu pe. Vlak se je ustavil. Sprejelo nss je zamolklo mr mranje. Peron je bil črn od množice, ki ga js bila šalila. Vas kdo je koga pričakoval In ae je hotel preveriti, če js med pot-nikl Opri aem ae na bolničarja in vatal. V glsvl ae mi je vrtilo.1 \ endsr sem ae nssianjal ns dr- PONDELJEK. 12. JANUARJA -----— žaj. Tedajci je kriknil glas v množici. Ozrl sem se tjs, odkoder je prišel glss. Svetlolaso dekle visoke postave je rinilo proti meni. Dve mehki roki sta ae oklenili mojega vratu in kma-u aem začutil na licih vroče solze, ki ao ae med globokimi vzdihi zlivale po mojem obrazu. Polju->i ao se vtigali neprestano izno-vs in povečavali mojo vročino. Oblivala me je zona. Srce mi tako močno bilo, da sem čutil, kako se mi napenja žila na vratu. Vzdignil sem glavo.r Vsi potniki, ki so se vozili v Hpalnem vozu, so bili mrtvi. Moj dvojnik ... če hočem, lahko postanem lord Torcy . . . Kri mi je zavalovala po žilah. Živci ao ae mi bolestno napeli. Kaj, kaj bo sedaj? Videl sem dekle, ki je bilo krasotica, očar-jivo bitje," piavooko, visoko in ponosno. In nisem mogel izjaviti niti besedice. Zdajci se je dekle okrenilo k >elolasi dami, ki se mi je bližala z odprtimi rokami. (Prišel je bfl trenutek odločitve. Ali naj ostanem siromak, kakor sem bil doslej, ali naj se izpremenim v lorda in se dvig- RAD BI IZVEDEL za mojega prijatelja Frank Bradača; pred stavko ava bila skupaj v Burgett*townu, Pa. Cenjene rojake proaim, če kdo ve za njegov naslov naj mi to na-anani, ako bo pa sam čital ta oglas, naj ae izglasi na moj naslov: Luka* Miidavčič, R. D. No. 2, Coraopolis, Pa. (Adv.) Žapoi Koledar S> N* P. J« Izdali smo tudi letos krasni, lepo v črno platno vezani žepni koledar; knjižica obsega 124 strani, nekaj zelo priporočljive-vsgs zs vsakega človeka. Na rokah jih isuuao še par sto. Ns-ročite jih hitra, ker bodo kmslu pošli. Žepni koledar staae ssmo 25c. Pošljite nam naročilo in priložite 25c v pismo. Naslovite pismo na Prosveto: 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, IIL nem v višave življenja zgornjih desettisočev ? Imel bom ime, denar, moč, krasno nevesto. Mogoče je celo tako, da vobče ne smem povedati resnice, ker bi se usmrtila, saj je videti, da ji pomeni ta laž življenje in ji odpira razgled v bodočnost? Kako je že govoril poprej? "Na las sva si «lična. Na las!" Zaprl sem oči in začutil mehke roke stare dame na svojem o-brazu. Kakor iž globin zemlje je prihajal njen glaa iz srca: "Dragi moj, ljubi moj sin!" Na čelu se ml je nsbirsl mrzel pot. Skozi možgane ml je šinilo: Tvoj je ta svet — treba je samo, da odgovoriš, kakor za hteva položaj! Toda ah, moja mati ni imela nikdli tako mehkih rok, njene rolke so bile raskave, žuljave, rolke kmetice, ki je vse svoje življenje trdo delala na polju. Tsko se je zgodilo, da me je prevzel ponos plebejca. Moja ljubezen do matere se je preselila v borno rodno vasico na kmetih . .. Vzdignil sem glavo. In s tihim, obzirnim glasom ter z velikim, moškim ponosom v prsih sem dejal: HMylady — osvestite se — tisti, ki ga iščete, nisem jaz . . ." NAZNANILO Društvenim tajnike» la tajnicam se tem potom aazaaaja, da morejo nasaaalti m spremembe aaalovev članov la Članic, «ulove novih članov, ter imena In aaaleve odetoplih, črtanih la Isobčealh Članov aprevnlštva Preevete, da ae lahko tečno vredi lase. nlk ss pošiljanje lista Proeveta. Ime. na in aaalova, katere pošljete glavno-mu tajnika, aetaseje Um v arhiva la jih vpravniitvo ne dobi. Torei Je selo važno, da veelej pošljete as nalašč sato pripravljenih Uftinah vse aaalore aprevnlštva Proevete posebej. Pri vaški spremembi aaalova naj ae veelej omeni etari in aovl aaaler. I pravništv« uljudno apelira, da društveni tajniki la tajnice te upoštevaje. Philip Godina, upravitelj. Znamenje (Dec. 31, 1930J pomeni, da vam je naročnina po-tekla U dan. Ponovite jo pravočasno, ds vam lista ae ssts-vtmo. Ako Usta as prejmete, je mogoče vstsvljen, ker ni bil plačan. Ako js vaš list plačan in ga ae prejmete, Je mogoče vstsvljen valed agpsčaega naslova, pišite nam dopisnico in ns vedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi dru-štveni tajniki in drugi ssstopni-ki. pri ksterih lahko plačste na-ročnlno. Naročnina začelo leto je $6.00 In za pol leta pa 13.00. Člani SNPJ doplačajo $4-80 za leU* za pol leta $2.40. Za mesto Chicago In Cicero za leto $7.50, pol leta $3.79, za člane $6410. Za Evropo stane zs pol leta $4.50, za vse Isto ps $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo ssmo 50c zs poštnino. Mladinski List stsne za celo leto $1.20. Naročnino pošljeta nal UpravniStvo "PROSVETA" 2657 & Lswndsls Avte* Chicago AgiHrajte za "Prostato"! AH sto it naročili Prosveto aH Mladinski list svojemu prijatelju sli sorodniku ▼ domovino? To Je edini dar trajne vrednosti; U ga zs mal denar ishko pošljete ivo j čem v domovino. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje puhUksdjs la še posebno list Prosvets zs koristi, ter potrebno sgitacljo svojih društev in Članstva in sa propagando svojih Idej. Nlkskor ps ns sa propsgsndo drugih podpornih organizacij. Vsaka or-gsnlssc^js ima običajno svoje glasilo. Torej agitstoričnl «opisi in nstnsslls dragih podpornih organlssclj in njih društev naj ss ns pošiljajo listo Prosveta. NAROČITE SI DNEVNIK "PMSVETŠ" Cenjeni brat (seetra) 8. N. P. Jednote! Pe oklepa 9. redne konvendje ae eešaj lahko aerofl na get Preevete le prišteje eden. dva att tri člaae Is aaa dražbe la Isiesege aaalova k sal naročnini. Uet Proeveta stane sa vsa enake aa člane ali aeČlaae $SjM ss eso letno aaročalao. Ker pe člaal še plačajo pri aaeesusta |1JM sa tednik, ee Jim to prišteje k naročala!. Ml prištejemo aa«a, dva aU tri Oaaa Is eao družine k eni aaročainL TareJ aešaj al vsroks, rail, ša h» Sel predrag aa člaae S. N. P. J. List Proeveta Je vaša lastnina la gotovo Js skoro v vsald drašial nekdo. M bi rad čital Hat veak dea. Torej sod*) laut« priliko, da ae tadl VI aaročlto aa dnevnik Proeveta. Cese leto Prsevsts Jst Za Zdraž. države la Kaaade «6.00 Za deseo Is Chicago )e_I7Ü 1 tednik la-4J6 1 tedalk la____Ml S tednika la.---t J0 S tednika la........................ Lil t tednike In-----------................... 141 g tednike ln.......«...............S.M kupon, priloilte potrebno krallte Prosveto, Ust, Id Je veoto denarja aM Order v plema Is el Pajaasfle:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preseke hi« «ka SNPJ, ali če so preseli proč od družine in bo sahteval sam sv*J list tednik, bods moral tisti član is dotlčna družine, ki je tako skupno nsroisns aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti apravnlitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto lista Prosveto. Ako toga na store, todsj moča upravaištvo ndšatl datum sa to vsoto naročniku. Ima Preevete. BNPJ, ¡657 Se. Uvsšsle Ave« ChieagS, IU • . . N ' Priloženo pošiljam naročnino sa Preevete vsoto $.. -----------ČL Naal^e Meato .Država. Nov naročnik....... .Star Ustavite tedalk la ga pripišite k moji sarečskd eš «rsflsei Ime Cl. društva ŠL~ JOL Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBIT SPUJUOtA KLA •» ' „ ' -t. . -'-i % T SL Tiska vabila es veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojsanlls daje vodstvo tiskarne. Cene smerne, unijako delo prve vrsta. Pišits po informsdje ns naslov: 8. N. P. J. PRINTER Y 2657-59 So. Lawndale Avenue , CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA