ZB9. šteiilta. I IjMJnl, i rtrti. H tanki RH. XLIX. leto. ^flft BIH UH m^m. ^^H ^^B ^^^^H ^^H m^M ^mw ^^^H ^^B. ^^H ^^H ^^^B^' ^^^1 ^^1 ^^^B ^^B ^^^B ^^^1 ^^^1 ^^B ^H B^K m^^M JBJKKp^^ ■^^/S^njB^^mT ^B&±^h^m^m^m^m^^^^m^£: ^S^m^^^^K^^f^m^mr ^B^I^fl^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^H ^m^m^m^m^m^m^m^m^m^mm ^m^m^m^m^m^m^m* ^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^K ^m^m^m^m^m^m\ ^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^H ^^^H^^^^^B ^^Em^m^m^m^m^m^mr ^—^—^—^—^—m—^—W—^—^—^B ^m^mmtm^L .SJovtnito Narod' ?•!*• W ***** n AYttro-Ogr^»: ia Nem<3jot ćelo Teto skuptj a*pr«j . * »- cd© i*o uprtj . K *>- SA : : :: : ^s - ^*0 - vm *»* a« ocira. • ^Maro^na tlakai ■■» tateffov *L ••. .Slovenski Narod* velji v Llmfelltmi na dom dostavljen: ■ v cpravniStvu prafenun: ćelo leto oapre] . . . . K 24*— ćelo leto napre] • # • • K Mw pol Jeu . . . • . . 12*— pol leta „ • • ♦ • • II*-* čeL-t leta w • .... 6'- četrt leta m • • • . • J^S aa mcice m • • • » 2-— oa mesec . • • • » • **W Dopisi naj se frankirajo. RokopLsi M e« vračajo. drađnistroi &nailova šlica iL 5 fv pritllč}u levoj telafoil tt. 34. Haše urailao prio. Dunai. 15. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Zavczniki so v neumornem za-sledovanju umikajocih se Romunov in Rusov veeraj vzeli Buzeu. Scver-no od. mesia Buzeu se sovražnik se upira. Števllo vjetifa zadnjih dveh dni /naša zopet 4000 mož. Zapadno in se* verozapadno od Okne se boj Iluto nadaljuje. Južno od doline Uz smo Rusom od njih zacasno vzeto visino v prot'napadu zopet iztrsali. Severno od doline Zsobancs je dosegel na-sprotnik krajeven uspeh. V Gozdna-tih Karpatib je rusko napadalno de* lovanje popustilo. Pri Konjuhih južno od Zborova so se ustalili avstro - ogrski oddelki na 350 m široki fronti v jarkih ruskih prednjih straž. ITALUANSKO FN JUGOVZHODNO B0J1ŠCE. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika reneralnega Štaba pl. U 6 f e r, fml. He A rii soiilo. Berolin, 15. decembra. (Kor. ur.) Wolfiov urad poraJa: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta nemškega presto- lonaslednika. Na zapadnem bregu Mose so po-skusili Francozi v trikratnem napadu zaman zopet zavzeti pred kratkim jim na visini 304 jugovzhodno od Ma-lancourta iztrgane iarke. Vzhodno od reke so pričeii po močnera stre-Ijanju, segajočem daleć v zaledje. veckrat napadat?. Na grebenu de Po-tvre se je ponesrečilo prodiranje n;i-padalnih valov v n2Šem obrambnem ognju. Na južnem pobočju forta Kar-daumont se napad v našem zapor-nem ognju ni razviL VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta gencral- feldmaršala princa Le- opolda Bavarske^ a. Severno od železnice Zločov-Tarnopol so vdrle nemške čete v ruske jarke ter pr?peljale nazaj 90 vjetih. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Včerajštiji napadi Rusov ob sed-mosraški vzhodn* fronti so imeli iz-večine isti neuspeh, kaker napadi prejšnjega dneva. Na neki vi?in! se je sovražniku posrećilo, da se je vstalil. Armadna skupina general-feldmaršala von Macken- sena. Goreče vaši kažejo pot skozi Ve-iko Vlaško, po fcaterl so se Rom:ini amikal!. Pod ne:!godnimi razrnerami Slede potov tekmuje^o zavezniške čete v ravnini, da ne puste, da bi se sovražnik deli ustavil. V goroviti se Je sovražnik v utrjenih po/icijah upi-ral. Prebili smo jlh. Buzeu smo vzelL Od včeraj in predvčerai«njem je mo* gJa IX. a-niada poročati o 4000 vjetib kct uspeh. Pri Fetesciju so prekoračile močne bolgarskc sile Donavo. MAKEDONSKO BOJISCE. Deln? šunki pri Paralovu in Gra-dćbnici na obeb stranen vzhodnega toka Crne so prinesli sovražniku samo izgube. Praske patrulj r nižavl Strume. Prvi generafnf kvartirnl molst«r v. Ludendorfi NEMŠKO VECERMO POROClLO. "Berolin, 15. decembra. (Kor. ur.) NVoIiiov urad poroča 15. decembra zvečer: Naša dona vska armada zasleduje sovražnika, ki je zadnjo noč vsled našega hitre^a prodiranja v veli- s kefh \'laškem zapustil svo- : je pozicije. Ob makedonski fronti m i r. BOLG-\RSKO t RADNO POROULO. 15. decembra. Romanska fronta. V Dobruciži jc sovr*i/aik opustil svoje pozicije, ki so že v na* ; ših rokaii. Na vzhodnein ViašKcm : prodirajo zavezniške armade 5»uvci- ; no od Jalomice. Naše Lete so zasedle ' fetesci. i • Falkenhaj-nove čets so osvojile Buzeu ter si steni izvojavele prehed preko reke istega imena, katera naj bi bila tvorila prvo obrambno crto umfkajoče se romunske armade. Sovražnik se mora umikati na Seret. Naše in nemške čete so mu neprestano za petami. Kolona, ki je \zela Buzeu, prodira ob žaleznici Buzeu-Komnicu Sarat. avstrijska krdeia so podria sovražne pozicije v gorenji j dolini Buzeu. Mackensen je prekorači! dolenjo Jalomico ter pritiska za jadmo se umikajočirn levim sovraž-n!m krilom, ki sestoji iz treh ruskih cl i vizi j in nekai rorrmnskih jednot. Bo;g"ari so prekoračili Donavo pri Fetesti in vsled tega je nestalo boje-vanje tuđi v Dobrudži živahnejše. Bitka, ki divja na vzriodni sed-moKraški meji, je dosegla svoj vrhunce. Pur-i donrinp.5?jo ogromne žrtve, da bi v zadnejm rrenot^u iz-vojevali zaželjenf usneh ter obrnili vojno srečo sebi m romun^Rim za-veznikom v prid. VojaSki strokovr»!a-ki pa menijo, da je že prepozno. Naglo prodiranje zaveznikov na Vla-škem bo 5-koraj vpliva'o tuđi na po-tek do^ndkov na vzhodni sedmo-pra^ki fronti. Slockholm, 15. decembra. Ro-inunske oblasti evakuirajo Jassy. Ci-vilno prebivalstvo mora mesto zapustiti, ker se oblasti boje atentatov in revolt. Begunci odbajajo v južno Ru-sijo. Med ni?mi vlada ne^^^na beda. Berolin, 15. decembr^^^'olffov urad poroda: Dne 13. decembra je znašal naš plen v Romuniji 28 čast-nikov, 17(K") mož, 5 strojnih pu.^k, 4 vlake. K temu je prišlo 14. decembra se 1300 vjetih. Do 14. decembra je bilo zavedenih f'.fKH) stirjaškib kilo-metrov Romunske, torej nekako polovica ćele dežele. Rnsko uradno poročilo. 11. decembra. Rom unska fronta. Dne 9. t. m. zvečer je \z\ r-šil sovražnik nanade ter zavriU Romu ne ob cesti Piocsti - Mizil. V rro-tinapadu dne 10. t. m. zjutraj so Ro-muni pozicijo zopet izravnali. Boj tam traja. Ob Dona vi in v Oobrudži navadni topovski ogeni. 13. decembra. R o m u n s k a fronta. Oćdelki rorrninske voi?ke, ki jih je sovrn.^nik napade pri Cisla-vu in iuzrrn oč te:xa kraja, se umilcajo proti vzhodu. Južno od ceste Mizil-Buzeu so se polastili Romuni v ofenzivi ćele vrste vaši. biii so pa sami nanadeni fn so se rrorali umakniti. V tem trenutVu ie romun^ka vojska za-vrnjena r:a fronto Buzeu — rcka Sari n pa - Urzičeni. ITALI.FAN5KO URADNO POROClLO. 14. decembre.. Na trentinski fronti so omejevale ljute vremenske nepril'ke artiljerijsko delovanje na dvoboje v pnkraiini Pnsnbija in na visoki planeti Asiažki. Na frnnti Ju-lijsklri Aln kakor navadno artiljerijske a*cc::e v ojseku pri Plaveh. vzhodno Vrtojbe in na Krasu. Nikaj granat je p?dlo tuđi na Oorico in je rrovzrnćilo tam požar, ki ie bil hitro p°pašen. Italija pred grozcčhri] đo?rodkl. Lupano, 14. decembra »?ttimpa« piše; Vsied organizacije lažnjivega Cnr-OTv«i.i it?!?j?nsko ln:/stvo danes niti od daleč ne sluti nevarnosti, v kateri se nahaja in stoji prca grozeči-rrr dosf-dki tako naivno FiaKor kak otrok. Ker ie vojnohujskasko ćaso-pi^je vecrto varalo ljudstvo, je mislilo to, da £rc res vse dobro. Ob tem pa postala položaj v lastni deželi vedno nezno^nejši. Med tem pa se vrši usoda. Včeraj Romunija, aancs Orčija! In nikdo ne zakliče alarma, dn bi se italijansko ljudstvo iz iluzij privedio na^aj v bridko resn!co^ Sprc;em pri Sonnlnu. Rim, 15. decembra. (Kor. urad.) Zunanji minister Sonnino je sprejel pos'anike Francije, Anglije, Zedinje-nih držav i;i Grčije. . Ita!!fat!ski parlament. Sor.nino na zatožni kloni. j Lngano. 14. decembra. »AvantU poroda, da je socijalistički poslanec I.ucci jako oštro napadel vlado in še posebej ^iinanjecja ministra Sonni-na. Zal'iical mu je: Vaš trajnjoči niclk se to!muči za posledlco vaših neprestanih n a p a k. Množina vaših dirlornatičnih neusnehov, ki se dru-/ijo vredno z vr>jaškimi neuspehi. da-]o m'sl'ti Ifndstvu o vzrokih našega vstopa v vojno in vsa odgovornost pada na vas in na Salanđrc. S kako v^rljivimi besedami ste zvabili Ita-iijo v vojno! Kako nanaćno ste pred-sravljai! položaj Avstrije, ki je bila po vaši neredi že zapisana poginu! Ali veste, kaj grozi današnji Italiji? Da priđe med oba kolosa, Nerrčijo in Rusijo. in da t>o zmleta. Knko si je pravznprav mislila vlada posledice vstona v vojno? Vsi cd en-tente pridoM'eni mali narodi so po-jrinili. Pc-ein Romunije je nakoral na jilavo entente srd in sramoto. Gorje, ako izvedo vojaki v strclskih jarkih tt> reči! Za nas se je vrstilo raznčara-nie na razočaranje in vsi narodi Evrope so treseio dnr.~s mrzlice, !z-V7eniši Ncmčiio. Panes stejijo sfvari tako: Z a u p a n j e v ancjlesKo blokado je i z £ i n 11 o, kar pri-znavajo ang'cški ministri sami in tuđi ni več nade na zma^o s številno premočjo ali s preses:nn]em elede to-pov in municije. Tako ne more iti dalje. V kratkem že preiščemo vzro-ke vrine in rdcrovornost naših vla- da jočih faktorjev »n pozovemo krivce na odgovor. (Veliko odobravanje na levici.) Z mnogih seđežev se je ču! glas: Sonnino naj se brani. Ali Sonnino je sedel mirno in molčaL ■ —----------i Vojna z Rušilo. RUSKO UR4DNO POROClLO. 11. decembra. Zapadna fronta. V okolici Cukaiovškega jezera je sovražna artiljerija od opol-dneva do 4. popoldne neprenehoma streljala. Jugovzhodno od Pomorza-nov je posknsil sovražnik v blizini vaši Jožefovke prodreti v ločenih forrracijah, ogenj naših izvidnlh čet pa jih je zavrnil. V pokrajini 6 vrst od Džembronov se je posrećilo sovražniku najprej v napadu vreči naše najsprednje stotnije nazaj, po-zncie pa so ga iste stotnije podprte od drugih, vrgle nazaj ter zopet za« sedle naše pozicije. Sovražni konje-niski napad na iste oddelke čet je bil brez uspeha. V okolici Kirlibabe jo napadel sovražnik nekako eno stot-nijo moćan, naš ogenj pa ga je vrgel nazaj v strelske jarke. V okolici vaši Valeputne in v dolini Trotusula se sovražnik silno upira. Odgovonl jo na našo ofenzivo s silnim ognjem in protinapadi, toda brez uspeha. V go-rah je zapadel na ce!i fronti globok sneg, kl skupa] s nudim mrazom ovi-? ra operacije in gibanje čet. 13. decembra. Zapadna fronta. V blizini gozda pri Hula-kovcih sovražnik nadalje obstreljuje naše pozicije s topovi in minami. Sovražne poskuse pričeti z ofenzivo v okolici Presovca severovzhodno od Pomoranov, smo s svojim ognjem zadržali. Poskuse sovražnika prekoračiti Bistrico v okolici Jezupola smo zavrnili. V Oozdnatih Karpatih so za-vrnili naši oddelki močen sovražni napad v pokrajini vzhodno od Šibe-nov. Sovražni izvidni oddelki, ki so se neopaženi skušali približati našim jarkom v blizini gore Capul, smo 3 svojim ognjem razpršili. V pokrajini jugovzhodno in jugozapadno od Valeputne trajajo boji. Sovražnik se na^ ši ofenzivi ljuto ustavlja. V južni do* Uni Trotusa so se polastile naše četo ćele vrste sovražnih jarkov na viŠN nah osem vrst južno od Agasnja. So- Cudei na gon. Pet otrok leži po tleh na blazi-nah iz ličkanja, najstarja sestra ima posilano na škrinji in eden. ki se /e uči čevljarstva, spi na peči. Mati z dveletnim detetom spi na postelji, očeta pa nimajo več. Po stanovanju, napol zakopanem v zemljo, ciši po vlag!, gnilobi in prestanih jedeh. Mati hodi črez dan na delo in se vrala ?de na večer, trudna, zdclrna, napr>l ubita. Najstarša hči, štirinajst-letno deklctce pestuje in gospodinji. Drugi hodijo v solo in ko pridejo t!o mov. se tepejo. lovijo po travnikih. potikajo ob vodi in klatijo po Iozi. Mati se vrne vsak večer s cuiico v roki, v izsušenih prsih žalost, v očeh strah in ljubezen. Otroci se pre-rivajo krog nje. jokajo in kriče: »Matf večerjo, skupaj poln lonec, lačni smo.c In mati pristavi lonec, fn <;kuha moćnik. Po večerji umolknejo. r>o!e-žejo po tleh in mati z detetom omahne v posteljo, trudna in lačna. Tako poteka dan na dan, tako žive siromaki. + Neko noč, ko so ■tihnili, ks» se ]e čulo še samo našlo otroško »lihanje ia sopeoie lidere, se Je oglasit Jam~ zek na blatni in vpra?al boječe, ko-maj sT'šno brata na peči; »Matfc, ali spiš?« Matic se je nbrnil in zarenčal: »KaL ali bos spal? Cakaj, jutri zjutra] brco in kiofuto.« Hilo je neka* časa tiho. r>a .fare-zek je vprašal zrova: »Matic, Matic. povej, ali ti je znana ona zgodba?« Matic se je orregnil: ^Cakaj ti zsodba, dve brci n tri klofiUc.« Z-?jokal je skorai Jari?/ck. »Povej vendar. Ona zsfi'iba o čudežu na frori. ali ti ni znana? E, gotovo si pozabil. Dar.es smo brali v zsjodbah. kako je nasitil Kristus na tisočc in tisoče ljudi s par hlebei kruha in z nekaj ribami.« /Vi^itic je lezel s peči in srodmial: »Čakaj ti čudež, ti riba, pokažem ti z^odbo.« Skočil je na blazino in mika^lil bratca. Brcnil ga je šc trikrat in ko je lezel na peć se je smejal: »Zdaj si dobil hlebce.« Zajokal je otrok na postelji in mati se je oglasila 5 tihim, zasparnm glasom: »čakafte kanal je. c »Baraba —« je zakriča! v joku Janezek. a Matic ni odgovori!« Pospali so vsi. • • • Janezek Je sanjal vso noč do jutra. Preobraća! se Je, saeial se je, gledal je čudež še lepši. kot oni, 0 kut:rcm pripovedujcjo zgodbe. Videl je procesije, ko so romale h gori. Pa to ni bila gora, to je hil zelen Krček, sredi polj. Nebo je bilo jasno, solnee je sijalo in vse naokrog je biir» v beleni in rdečem cvetju. Opoldan je bilo. Mati !e pritekla domov. v lica je bila rdeča, iz oči ii je si.'a'o veselje in glas se ji ie tresel: vBrž, brž, otroci!« Pograbila je Matica, ki j2 tudt prišcl domov, za roko, v drugi je nosila dete. Držali so se eden drugega in šl" liitro črez^ trate. Poslidk^val1' so same radosti. Čisto h griču nišo mo-gii. ker je bilo že preveč ljudi. Preri-val1 se nišo, sedeli so v gostih jataru po griču, vod gričem, krog griča, da-Ieč naokoli, kamor seže oko Iepo po-hlevno, oči obrnjer.e na vrh. Nekate-ri so se tuđi pomenkovali, drugi so peli in vriskali. Mati jih je privlekla do prve gruče ljudi. Vsedla se je na sredo in oni so posedli krog nje. Ca-kali so tiho, udano, v velikem. slad-kem pričakovanju. Tisoči in tisoci so se valili h gri-ča. Solnee je grelo, po drevju so škakljali ptici in žvrgoleli, frfotali čisto nad glavami ljudi, eden se je vsedel ćelo na Janezkovo glavo, za-pel pesmico in odlete!. Od zemlje do neba je duhtelo po sami pomladi. Nenadoma se je prikazal vrh griča človek, ves v zlatem solneu. Raste! je od minute do minute in ko je bil tako visok, da je pregfcdal vse ljudi in vsak njega, je povzdignil glavo k nebu, iztegnil roke in blagoslov vil vse te nepregledne množice. Sijale so njegove oči lepse, kot solnea in ogrevale so blagodejnejše od solnčnega žarka. Smejala so se njegova usta mehkejše, slajše, ljubeznN vejše, kot se smeje pomlad. Ozrl se je nato prav nalahno na levo, na desno, nazaj in pogledal pred se. Vztrepetali so tisoči, vsakdo ie čutil žarek teh usmiljenih oči. In razprostrl je roke. Segale so v daljavo in širjavo, od gor do gor. Obiel je vse te velikanske množice, zajel v trenotku, jih pritisnil nalahno k sebi, sklonil gifevo in poljubil. • Vzdrhtelo je v srcih vseh. Vsak je čutil ta sočutni poljub. In potem je šel po griču navzdol. Zavriskali so tisoči. Radost Je planila iz src in ni utihnila" več. Janezek je še vedno zri z odpr-timi ustmi na grič in hotel je zajo-kati, ko ni videl več one visoke postave v zlatem solneu ožarjene. »Janezek jej, najej se do site-ga —« je vzkliknila mati. Pogledal je Janezek. Ćeli hlebi, belega, maslenega krulia so ležali pred njimi. Vzel je hleb z obema ro-kama in odgriznil velik kos. Mati, bratje in sestra, vsi so jedli in raol-čali. Med hlebi je bila postavljena le-pa, z zlatom obrobljena škatlja, prf-na piškotov. Mati je dala nalpno otian 2. •*&AJVtU*>IU MAMVJU*. on* 16 dCCtfltttta l»l*. 289 tl< >. vražne protinapađc, da se zavzete visine zopet polaste, smo z vellkimi Izgrubami za sovražnika zavrniii. Vjeli smo več mož. Bitka ob Sommi in boji pri Verdunu. KEMSKO VECERNO POROClLO, Berolin. 15. decembra. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča 15. decerrbra zvečer: Ob Sommi malo bojnega dclovanja. Na vzhodnem bregu M ose m očni franco* ski napadi, pri katerih je sovražnikdosegel uspehe vsmeriLouvemont i n ti a r-daumont. Boji se nišo zaključeni. FRANCOSKO LRADNO POROĆILO. 13. decembra popoldne. Na ćeli fronti je biia noč razmcroma mirna. i 13. decembraz večer. Južno od Somme je naša artiljerija krepko odgovarjala sovražni artiljeriji, ki je obstreljevala jarke v odsekih Bia-ches, La Maisonneite in Bar.le;t\. V Argonih nam je dovoiil nenadni napad na naprej moleći kos nemškega jarka severno od Le Four de Parisa razdejati sovražna minska dela in spraviti nazaj vjete. Sicer je bil dun povsod razmeroma miren. Belgijsko uradno poročilo. 13. decembra. V okolici Dix-mnidna in Steenstraeta obojestran-sko obstreljevanje, ki je tekom po-poldneva vsled uspešnega un'čevaf-nega ognja belgijskih baterij proti obrabnim napravam ob kantonu lb ob Yseri doseglo posebno silo. ANGLEŠKO LRAANO POROClLO. 13. decembra. Zavrniii srno sovražne patruije, ki so poskiisile zadnjo noč vdreti v naše strelske Jarke vzhodno od Armentieresa. Na-vadno artiljerijsko delovanje ves dan. Bombardirali smo sovražne jarke pri Festubertu, Neuve Chapelli in Ypresn. Nemšk? cesar na zapadni frontL Nemški cesar je odpotoval na zapadno fronto tei;je dospcl 14. t. m. v Mtihlhausen, kjer je inspiciral čete ter Jih nagovanal. Francosko vrhovno poveljništvo. »Echo de Pariš« poroča, da bo-sta generalu Nivellu kot vrhovnemu poveljniku na zapadni fronti dodcije-na generala Foche In Castelnau za severno In vzbodno Francosko. Francoske vojne odredbe. Pariz, 14. decembra. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Ministrski svet se je odloči! danes za pređi ;>go, da daje vladi pravico storiti z ođredbami gotove za deželno brambo važne sk'e-pe. tako gle4e poliedelskega in in-dustrijalnega pridelovanja ter prebijanja. Če bo ta predloga sprejeta, namerava vlada zaseči alkohol za potrebe deželne brambe ter prepre-čiti njeg"a porabo. An%!e§k! vojni Izdatkl. Pri sprejetju novega ap.glcške-ga kredita 400 milijonov funtov je rekel Bonar Law da znašajo vsi iz-datki za 1916 vsoto 1950 milijonov funtov. Zvisanje izdatkov. ki znašajo na dan 5"71 milijonov funtov so pro- enega detetu in potem je delila po vrsti. Janezek je bil že sit, pa je še je-del, zakaj vse je bilo tako dobro, z maslom mešano. Prltele so ptice. Sedale so na ro-ko In Janezek jih je hranil. Bili so siti. Tekel je z brati k studencu in napili so se onf bratci, mati, sestra, drugi ljudje in ptici. Sli so nazaj. Začeli so se loviti, prevračati kozolce in ko so bili trudni, so se vlegli po travi in zaspali. Zbudili so se in Jesti je bilo spet do-volj. Prišel je oni človek, ki jih je blagoslovil. Hodil je med ljudmi. Padali so pred njim, nekateri so jokali same ginjenosti, Janezek pa je po-kleknil In mu iz h^Iežnosti poljubil roko. Tako so živell brczskrbno, brez konca in kraja. Solnce ni več zašlo, odšla več ni pomlad in Janezek ni M več nikdar lačeiL Ko se }e danilo, Je vstala natiho mati in se odpravljala na delo. Pre-budil se je tuđi Janezek. Sen mu Je le-žal še na ustih, ko se je zasmejal na glas. Matic je grozfl na peči: »Mir daj, čakaj, ne uide ti brca In klofuta^t Odprl je Janezek oči, ^ledal kroz seb« in rajokal. Povedal je materi sanje m Jokala je tuđi ona. TOM Eppfefc vzročlli Evišanl predujmi zaveaft-kov, ki znasajo sedaj na dan 0*4 mill-jone. \rsi izdatki od početka vojne znasajo za Anglijo 3252 milijonov funtov (77 milijard kron). To ft ricer velikanska vsota. ni se ie pa treba ustrašiti, kerAnp'ija lahko dolffo vz-drži te izdatke. Ce bi se Anglij) ne posrećilo zmagati, bi temu gotovo ne bili krivi finančni vzrokL Francoslca zbornica. O seji francoske zbornice dne 13. t. m. poročajo, da je ministrski pred-sednik Briand podal izjavo glede nemŠke mirovne ponudbe. nakar se je vnela živahna razprava o najviš-jem armadnem vodstvu. Poslanec Tardieu je vladi očital slabost, ome-jevanje t'skovne svobode in zahte-val premembo na višjih mestih. Po-slanec Coude je trdi!. da smatra vojni rninistcr Brlandovo politiko za ne-varno. Poslnnec Monzte je očitnl viad", da de'n z naredbami namesto z zakeni, knr je poskus, uvesti d'kta-turr>. Achr *ral Bi^raima je dejal, da ne sr^atra nov? vlad? za sposobne, f.L»vrnati Svovražnika iz dežele. — Zbornica ?e vTadi izrekla zaupnico, !e na skrajni levici se je oglasilo ne-k?>\ poslancev s klicem, naj vlada od-stopi. Nakadonska fronta. BOLGVRSKO URADNO POROClLO. 15. decembra. Makedonska fronta. V okolici Bitolja sla-boten Obojrstrari5ki artilifrijski ogenj ;n pr^^ke med patru'jim?. Ob loku Crne je bilo z ^ahkoto odbitih več sovražnTh napac'ov na visine vzhodno Parahova. Pri Mos>r»; slaboten arlilierijski rsrenj. \Ta obeh straneh Vardarja inko recJck artiljfrij5ki o^enj. Po7'C'je ju/no Podgorice je sovražna artlijerna od časa do časa Ijrto obstre'-rvala. živahno de'ova-^ie sovraT^ih leta'cev n^»d in za na-Š;mi pozicijanv. Ni front! Be!a«?ce s^abotfn arti!jer*'*ki ocenl in prasce med patrrMami. Na Strumi p^sa-n^ezni tor>ovsk? strrli strani scvraž-n:!ri Č?'i*i. Ni frr,r?ti r'^eisiceg^a mor^ *>e nrka sovrnžr?a lac'ja odd?.!a prMIž^o 15 strefov na obal ju^ozsrsadno M?ror»?je. Tri sovražna -etala so vrsrla In homh na vas Rodulovo. $>t:ri sovra^na letaka so vrgla 12 r-orrh brez učinka na most pri !O-1ei!i-Bi?rflrasn. Ar^f^lfo nrtćno porc^člia 13. decembra. Solunska fronta. Ob Poirarski fronti smo sovražne delavske oddelke s svojim artilieniskim osrniem us^e^no raznr-s?li. Na fronti nh Strumi smo rada-Ijevali izvidno delovanje z leta!!. U ilsi fesu Pirej, 15. decembra. (Kor. ur.) »Agence Kavas.« Sir Eiliot, starosta ententnih poslanikov. je izročil vč*e-raj popoldns zunan.iemu ministru Ze-lcsastasu sledečo noto: Po narocilu sv^jib viad imajo poslanik! Franclje, Italije, Velike Britanije in Rusije čast dati grski vladi sledeče na znanje: Najnovejši dogod-ki v Atenah so jasno dokazali, d a nimata niti grški kralj niti grška vlada varrnadi do-volj a v t o r i t e t e, da bi prepre-čila, da ne ogroža ta armada miru in varnost ententre arkade v Makedoniji. V teh okolnostih in da zavaru-jejo svoje čete pred napadom, so ali-irane viade prišivene zahtevati t a -kojšno premestitev čet in vojnega materijala, kakor je navedeno v priloženi tehnični noti. Te premestitve se morajo pričeti tekom 24 ur in morajo biti čim n a j h i t r e j e izvršene. Ražen tega bo vsaka premestitev čet in vojnejra materijala proti severu takoj preprečena. Ako bi se grška vlada tema dvema zahtevama ne uklonila, smatra jo aliiranci, da bi se kvalificiralo njeno postopanje za sovražen akt. P o d p i s a n i m je bilo ukazano, da za pusti jo s perzonalom svojih posla-ništev Grško, ako bi pred potekom 24 ur od irročitvc tega sporočila ne dobile od kralj, vlade obvestila da so njih zahteve popol-noma gladko sprejetc. Blokada mrskih obal bo trajala tako dol-go, dokler ne da grška vlada popol-nega zadoščenja za nedavne napade« kl so jih izvršile grške bojne sile na vse alnrane čete v Atenah, ne da bi bile izzivane, in dokler ne bodo dane zadostne garancije za bodočnost. Atene, 15. decembra. (Kor. ar.) Reuter poroča: Kaže. se, d a b o a 1 -timatum iliirancev prio-cipijelno tkctftiria. IASTRA2CNJC KOUNTSKE OZINC »Pigaro« poroča, čm je francosko brodovi« zastrmžUo Korintsko olioo, Brodovje ima nalog« dm prepreci pre-m i kan je grških čet z jnsa na sever. Razjaaafcev poimala mm Orikem. Loaioiu 15. decembra. (Kor. ar.) Reuter Lord Robert Cecil je izjavi] v poslanski zbornici, da si je vlada in ententa popolnoma svesta nevarno-sti, ki jo vsebuje zavlcčenje resi ive neDOvoljnega položaja na Orškcm. Da razjasne položaj, bodo predložili grški vladi gotove zahteve. Grki odločenL Atensko vladno časopisje nagla-§a odločnost Grkov braniti svojo ne-odvisnost proti nadalnjemu nasilju entente. »List »Kronos« pravi, da se bodo Grki umak. ii v gore. da se bra-nijor če bi ententa poskusita deželo pod vreći. Potrpljenje je Grke -mi-nilo. Brutalna ravnanje z nemškim # konzulom. BeroJIn, 15 decembra. Kor. ti.) \Volffov urad poroća: Iz uradnega vira sem dospcla vest naznanja, ua so se i7krcaii oddelki posadkc ententnih ladij na otoku Siri in >o pri-jeli tamkajšnjega nemškcga avsiro-ogrske^a in turškega konzula. Ncm-ški konzttt je umri 48 ur po aretaciji na pos!rđ;cah brutalnoga ravnan.ta I njim. V 70. letu se nahajajoći *\\-V/. je bil grški državljan po imenu l)al-! e g g i o in je bil 33 let v nemški službi. Ta đogođefc se vuršca vredno k napaću na 73!etne£a konzula Oen-steina, katrrcga so vlekli na KIos, in ka/e, ka';o se ravnajo sovra^niki centralnih držav po mednarod lem pravu, kako spoštuiejo pravice malih nevtralnih držav in temelje č'.ovcć-nosti. O^orožena nevtrainost Grške. B2riin. 15. decembra. LcnJonski .Daily Tele^raph« javlja: Grška je I dne 11. decembra sporočila, da se je odiočila za oboroženo ne-v t r a I n o s t. Doji med crik!mi in entefUnimi četaml. Dunaj. 14. decembra. Švicarska brzojavna informacija poraća: Po poročilih iz dobre^a vira je prišlo v torck \Z. t. m. v P i r e j u do krvavc-ga boja med entemnimi in grškimi četami. Kolikor je znano doslej, so ententne čete prerr.agali Grki in so imele velike izgube. 2000 mrtvih in ranjenih ententnih vojakov je rokri-vaio bojišče. Grki so napravili 5tevil-ne vjetnike. V Epiru so se priCeli boji med grškimi četami in Ualijani, Za hrbtom Sarrailove armade se vršr resni boji. Kabel v Spari:io in Angiijo je prerezan, kakor poroča atensko prometno min;strstvo uradno. Otok Ciper se je izrekel za kralja. Venizeiistični agitatorji so prijeti. Kakor se čuje, bo ententa neposredno oficijelno priznala Venize-losovo armado in ukazala svojim po-slan'knm odhod v Solun. Bolgarsko vojno ministrstvo izjava, da je spopad med Grki in fran-coskimi četami smatrati samo za navaden oborožen konflikt, ni pa iz tega sklepati, da bo prišlo do vojne napovedi. Žaro ta proti grški kralievski niši. Preko Curiha prihaja z uradne Krške strani vest, da se v Atenah na-daljuje sodna preikava zaradi zarote proti kraljevski hiši. Grška vlada ic objavila lastnoročno Venizelosovo pismo voditelju vstaškega gibanja v Atenah, generalu Korakasu. Pismo pravi med drugim: Če Vi, na katerega smo stavili velik del uspevanja naših nam nov v sovražni državi Atenah, omahujete, naj Vas utrd; zavest d-» *o rrnja znd-nja zagotovila (o skorajšnji resni akciji proti Stari Grški) brezpogjjno resno mišljena. Kaj preostaja potem slavnernu kra'ju? Niti sc^ca njegove osebe. Njegov vpliv se je raztrgal v cunje, njecovi bojeviti zobje so bili drug za drugim izpuljeni, nad Staro Grško grozi strah lakote in to bo Še bolj strašno, če se bo proglasila nrva moćna blokada. Pripomniti moram, da je naše soglašanje z zastopniki štirizveze popolno. Naš nacrt je tak, da bo izpoinjen, pred no bo še dala Romunija znake slabosti. Treba je, da se v določeni uri vse zaznamova-ne osebe pomore, pa naj bodo katere-koli. Kdor ni za nas, je proti nam. To pismo naj vsi naši pristaši v tajnem svetu prebero in ptfmerno sprejmo. Boji na morfu. ProbiU Mokida. Frankobrod. 15. decembra. fK. nrad.) »Frankfurter Zeitung« javlja ix Kristiianije: Veliki nemški pamik »Princ Friedrich«. ki Je sUJ od izbni-ha voIm v Vodi ori DMrgiftn. Je do- ipd danes v Stavanjer, prebivSi an-gleiko blokado pred Berf enom, kjer sta nan] ćakala (Iva angleška torpe-dotovca in trije rasdiralcL Glasom »frankfurter ZeJtong« ie tzbruh vojne presenetil ta parnik. ko je peljal izletnike na severni tečaj. Amerika in NemSja. Loadoa, 15. decembra. »Daily Telegraph« javlja iz Nowega Vorka: Od merodajne strani se čuje. d a b o prezident NVilson smatral nadalnje postopanje nemški h podmorskihčolnov za namenoma storjen o^ a I j e-nje in za povod, da pre trga zveze z Nemčijo. 1 lifl piA. Vesti, ki prihajajo iz sovražnih dezcl, ne pripuščajo dvoma, da ententa mirovno ponudbo centralnih držav nj*c!anja in da skuša.kovati iz nje cplo pr>I?tfčni kapital. Iz Haaga poročijo. da bo daTa ententa skupen odgovor in «icer naibrž v t o r e k. Ali je ta informacija zanesljiva, se ne da doenati. Vojna %t ho torej nadaljevala. Centralne države $o slovesno izjavile, da se bodo postavile sedai na stal'sče usou- ad finem. Sovrainik ne srne računati na našo obzirnost. Roj *e bo nadaljeval, dokler ne bodo neprijatelii popo^oma poraženi. Res-nici je trebi Redati v oči. zato si moramo b?t> svesti, da prihaiaio še brdki ča^i. S tem večjo energifb in odl^rno^tjo pa moramo prenašati vse žrtve, ki nas Še čakajo. s tem večjo doslodnostio moramo vse pod-red'ti enemu ve!'kemu ci'ju: konečni zmagi. Amerika in mir. Lofidan, 15. decembra. (Kor. u.) »Dailv Te!?2rapb, javlja, da poroča dopisnik »News T'mes«: Nemški poslanik ^rof R^rnstorff in druge nem-ške osebnosti so izjavile, da upa Nemč'ja, da bo posredoval Wilson za mirovno konferenco v Haagu. London. 15. decembra. »Mdr-ninfpost« javlja iz Washingtona: Nemški poslanik je izjavil, da bodo naznanjeni mirovni nogoji šeie sedaj. kadar bodo pooblaščenci zbrani na konferenci. Frankobrod. 15. decembra. »Frankfurter Zeitungf« javlja iz Novega Jorka: Javn^> mnenje ie zavze-to za skorajšen mir, ker je pacifistiČ-no gibanje močno in ker je nastala draginja, pripisuje vojni. Wilson bi sicer rad postal provzročitelj miru, a dvomiti je, da bo storil kaj več, kakor da sporoči Nemčiji in ententi svoje predloge. Upanje na mir ni posebno veliko, a vendar bi Amerikanci ententi zamerili, če bi mirovno ponudbo odklonila in priiakujejo, da se oglasi s protinredJogom. London, 15. decembra. »Daily NTews« poročajo iz \Vashingtona: Če bo Llovd - George 19. t. m. potrdil Rrtandove besede, bo VVilson odklo-nil se kakorknli identificirati z nem-ško mirovno Donudbo. V Ameriki n?m?jo namena, se posvetovati z ne-vtraci o položaju ali se obrtniti do entente. Novi Jork, 15. decembra. (K. ur.) Rrntcr. Oovoreč o nemškem mirov-nem premoću, pravijo ne\vyorški časopisi soflasno, da še ni čas, da bi ententa vze-a predlog v vednost. Listi pravijo. da je predlog politična šikana, ki naj Nemčiio doma fn v ino-zcrrctvu postavi v dobri luč. Novi Jork. 15. decembra. Reuter. Večina Časapisov sodi, da je nemški mirovni precPog" neodkritosr-čen. da ima namen vplivrati na ne-vtratre ter ie značilrn za prusko za-vrat"nSt, Malo je misliti, da bi bile ncm*Ve ponudbe za entento vzpre-jemMive. Andftika in mirovna nontidba. Loisdo«, 14. decembra. Minister Bonar Law je t'ede nemškega mi-rovnega preduga rekel v zbornici: Zadnjič j« Asquith rekeT, da zabte-vajo aliiranci pismena zadoščenje za preteklost in nrimerno zagotovilo za prihodnjost. To je ?e vedno politika in volja an*leške vlade. London, 15. decembra. (Kor. ur.) V včerajšnji seji po«1anske zbornice Je Snovden (delavska stranka) vpra-?al, če bo prilika razpravijati o nem-?ki mirovni pogodbi. Klicalo se mu je od vseh str»ni: Ne ! Hac. 15, decembra. Anrleško statfšče je: Prej umiknitev iz Belgiie in Francije. notem šeie mirovna po-rajarcja. Llovd-Oeor^e se je dotgo posvetoval z AsnuUVinm fn t Orevem Iti bil potem pri krilju. Odgovora entente ni pričakovati pred nrihodnjim tedn^m. ft*L 15. Hece?rl>rt. V ? ondono Je javnost za vofno. Kdor lavno tro-vori m irir» Je v nevarnostL da bo tepen. Struja m mir narašča. Ministrstvo Lloyd-Oeorge ne bo dolgo žlvek). FrancQa in mir. Gcaeva, I5- decembra. Iz Pariza poročajo. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da bo v torkovi seji senata doloćno povedal. kaj bo ententa odgovorila na mirovno ponudbo centralnih držav in kaj ukrene proti Grški. I talijanski politični krogi pripravljeni na korak osrednjih držav? Crnih, 15. decembra. Do sedaj došle izjave italijanskih listov kažejo, da italijanski politični krogi nikakor nišo bili popolnoma nepripravljeni na korak osrednjih držav. V torek opol-dne. kakor se poroča, st> na hodnikih italijanskega parlamenta spravljali nenadno sklicanje nemškega držav-nega zbora v zvezo z mirovno ponudbo in istotako energičnejši nastop miroljubnih socijalistov v Parizu in Rimu. Milanski »Secolo« meni, da je sumljivo, da so zaeno tuđi italijanski klerikalci predložili dnevni red, v katerem zahtevajo, da naj vlada po* !eg gospodarskih in vojaških oprem za zmaieo misli tuđi na vzpostavitev miru. Sicer pa pravi »Secolo«, da nemški predlog namerava varati ne-vtralce. Dokler ni natančnih pogojev, se ne more govoriti o miru. Zavezni-ki nikakor nimajo namena, da bi se slepo udali nemskim predlogom za ustvaritev nemškega miru. Oni pro-izvaialo nadalje municijo in orožje, pričakovaje za gotovo, da si pribore zmago z oboroženo silo. GiolittMev organ in glasilo 7tal!1ansk!h socijal'stov o mirovni ponudo?. Lugano. 15. decembra. (Kor. ur.) Milanska »Štampa«, organ Giolitti-jev, piše: Odrekati mirovni ponudbl vsako vrednost, bi bilo istotako brez-koristno. kakor kako predčasno oce-njevanje njenih neznanih predlogov. Italijanski narod mora ostati miren, odločen in mora molčati, da morejo državniki v polnem miru skupno z zavezniki Italije storiti svoj sklep, ki bo brezdvomno odgovarjal Interesom domovine. SncijalistiČni »Avan-ti« biča odkrito lahkomiselno sovra-štvo, s katerim je nacijonalno me-ščansko časopisje sprejelo uradno vabilo za pričetek mirovnih poga-janj s strani osrednjih držav. List zahteva, da naj se varuje svoboda odgovoriti polnlm mestom in pravi, da bi bilo brezsmiselno, odklonitl ie kar naprej mirovno ponudbo. Nikdo nima pravice, goniti narode Se nadalje v paklenski bojni vihar, predno se ne poskusi druge rešilne potl. »Osservatore Rotnano.« organ Vatikana, in katolika »Italla« o mirovni ponudbl. Lugano, 14. decembra. (Kor. ur.) Italijansko časopisje prlobčuje danes besedilo mirovne ponudbe in k temu spadajočega uradnega dunaj-skega komentarja kakor rudi držav-nozborski govor državnega kance-larja Bethman-Hollwega. »Osservatore Romano«, organ Vatikana, piše: Pomen te izjave Nemčije in Avstro-Ogrske se ne more In ne srne napačno umetl. Ne gre za konkreten predloi? mirovnih po-golev, marveč za vabilo, naj se načeloma pritrdt, da se bodo pokajanja pričela, ki naj bi potem pri-vedla do miru. Katoliška »I tali a« pravi: Mirovni predlogf se zdijo vsled nesramnosti ali naivno s 11, ki se Javlja v njih. malo prt-nravni. da M privedil do zadovolji-vesra miru. Od Ideala papeže-vega, da se doseže mir v pravičnosti In priznanju pravičnih zahtev narodov, ^mo jako oddaljeni tn vendar t^eba nriti do niecra radi kulture in človeštva. UDaimo. da bo pijana strast, ki otemnuje do trenotnem voj-nem usnehu oči. v resnicl za vojno odp-ovornth osrednjih drčnv, kmalu irorinila. ćn bodo na to niihove želje skrnmrteiŠe in odkritosrčnejše. Kazne poliMčne ve-ti. = Srednjoevropsko go«po-narsko zedinj^tije. V Budimpešti ie bilo te dni veliko zbo-rovanje srednjeevropskega gospo-darskega društva. Zborovanje je sklenilo pozvati vlade, naj začno ne-mudoma pokajanja za gospodarsko združitev. tako, da bo doseženo po-polno sporazumljenje še predno se začno mirovna pokajanja. Zhorova-nie je tzreklo upanje. da se bosta tuđi botorarska in Turčija pridružili Av-striji in Nemčiji in predsednik zho-rovania. neVdanji ojrrski min'str^K? nred^edntk Weker1e Je mocrel razcrla-siti, *da se ie dosetlo popolno sosrlas-ie v v«en važnih vnr*5*njih. Ker sr vodHni moWe ori tem rhorovaniu !> ko vnlivni. le tr^b« nHh priradevani' resno iivaRevati. To stoh*. da ifirraJ' pri vseh teh prirad^vanjih politlčn odri veUko večjo in odloćilneiio rk> 289. Star. ,&UU¥fcMttlU nakoov aam 16 dteoftot* 1916. Stran 3. go, kakor gospodarske koristi Av- s tri je. = Voditelja madžarske opozicije grofa Andrassyja in Aponvja sta bila imenovana za viteza Zlatega runa. = Kralj Peter na potu v Bitolj. »Temps« javlja 15. decembra iz Soluna: Semkaj je dospel srbski kralj Peter v spremstvu predsednika srb-ske skupštine. S Krfa sta prjšla v Solun tuđi srbski trgovinski minister in minister za javna dela v spremstvu več višjih uradnikov. Ministra potujeta tuđi v Bitolj. = Proces Miljukov-Stirnier. Oh-tožba proti članu dume Miljukovu zaradi razžalitve bivšega rr'inistrskega predsednika Stirmer-Panina je bila že izroćena v justičnem ministrstvu ter izjavljajo. da se bo proces v rtaj-krajšem času pričel. = Vojni cilji in poljsko vpraša-aje. Znani nemški profesor Hans Del-briick razpravlja v »Preussische Jahrbucher« o vojnih ciljih. Konsta-tuje, da znaten del javnega mnenja v Nemčiji noče nič ćuti o direktni ali indirektni aneksiji Belgije, Dclbriick izreka tuđi željo po vzpostavi Srbije, a ne misli pri tem na povećano Srbijo s pridobitvami iz leta 1913. Glavni del njegovih izvajanj pa je posvećen nstanovitvi kraljestva Poljskega. Označa jo kot genijalno politična de-lo Bethmann - Holhvega v sporazum-ljenju z Avstro - Ogrsko, ki je na-sprotnika spravila v največio zadre-go. Za Rusijo sta se s tem odmaknila oba glavna vojna cilja: zopetna pri-boritev Poljske in priboritev Carigrada. Vprašati bi mogli Ruse, kako svrho more še imeti nadaljevanje boja? Na to razpravlja Delbriick o zadnji poijski debati v pruski zbornici: »Čas &*ora izboljšati. Treba se tolažiti s tem. da je po tem, ko so se skozi 30 let Nemci in Poljaki vzgojili v neko krivo razpoloženje drugi proti drugim, ko sa bili naščuvani !n po sili Dognani v tako razpoloženje, bilo jako težko tako hitro dovesti do preobrata. Saj se spominjani prav razločno, kako težko in počasi je šio nekdaj odnehavanje od kultumega boja. Vživeli smo se v versko neza-upanje (tuđi jaz sem bil med krivci), ki se ni moglo poleči, ker se ni hote-lo. Korak za korakom smo vendar dospeli do nekega modusa vivendi, kakor se je izrazil Bismarck, a po-tem do resnične tolerance. Da le priđe revizija pruske poljske politike enkrat v tek, se odprejo končno oči za dejstvo, da Bismarck — četudi je bil včasih zelo strasten proti Polj-stvu — vendar ni hotel proti pruskim Poljakom takega boja. kakor se je vodil. Ako čitamo njegovo intimno izjavo napram gospodu v Kardorffu o prvem protipoljskem zakonu, ako imamo pred ocrni, da je po svojem odstopu opetovano odsvetcval kmeč-ko kolonizacijo v Poznanju, da je ćelo zahtevai od pruskih prinčev, naj se uče poljski (govoril je o tem tuđi s cesarjem Friderikom in z vzgniite-ijem drom. liintzpetrom), in če dodamo k temu Še kar je povedal Blunt-schliju in Crispiju: potem moramo priznati, da se moremo sklicevati nanj z večjo pravico za novo politiko napram Poljakom, nego pa proti novi politiki. Da novo kraljestvo postane za nas polnovreden zaveznik. je ne-izogibno potrebno, da pridobimo za-upanje pruskih Poljakov! Ti mora-}o imeti gotovost, da smejo tu4\ v naši državni zvezi ostati Poljaki. Ne smemo jih označiti kot »Pruse polj-skega jezika.« Ta izraz proglašajo upravičeno kot žaljiv. Pravico imajo, da jih pripoznamo ne le v njihovem jeziku, marveč v vsem njihovem na-rodnetn bistvu. Politično naj so Pru-si !n s tem tndi državljani nemške države, narodno pa Poljaki. = ItaHjanskl hi ruski votak. Ali Rus ali Ttalijan — tako bi rekel člo-vek — vsejedno ie. kdr> stoj? proti te-bf s puško v roki. kajti končno kaka Je razlika med rusko in italijarsko krogljo ali ročno granato? AH ko smo s severnega bojišča došli na južno, smo oDazili kmalu razliko v tempu in temperamentu ?n v tem, kako se novi sovražnik poslužuje ,zvijač. katere moramo še le spoznati. Ttalijan^ki vojak je telesno mnogo gibčneiŠi in srsretnejši od ruske^a; Italijanski vojak razume, okoristiti se s terenom. nri^aroditi se in Je mnogo zviteJšfodRusa. Treba priznati, da se hrabro bije, Čen^av mu srčnost vča-*»h tuintam veH borbo iz dafjave. Dobil cfm vtfsk. da *e italifanski vo-JaV kolikor le rnog-^če o#iba bližnjega boja. borbe moža proti možu. z bajonetom ali buzdovanom. Ptiškina krro-Ma in rnčna granata sta mu Ijub-ši. Tcmno, s katerim napada ftal'JsTi-ski vosak, je hitrejši kakor pri Rn-su, to navdašeoost v »četku vega. 1 Ali često nim* ruskm žilavosti in pasivne vztraJnostL Pred naskokom ga more navdušiti do skrajnosti prilična fiaza, fantazija mu začne predstavljati, kako premaguje in meče ob tla sovražnika in kako zmago nosno napreduje. Ali v ognju avstro-ogrskih pušk in strojnic ga hitro zapušča na-vdušenost in krvava resnica mu krši polet. Zanimivo mi je bilo, ko sera opazil, kako naše moštvo mrzi itali-janskega vojaka. Na severni fronti nisem čul nikuar nobene surove besede proti ruskemu vojaka. Tem-bolj sem se začudil nepovoljni sodbi, katero sem čul na Tirolskem o itali-janskih sovražnikih. »Vsi italijanski vojaki so taki kakor kaki raz^njniki in tolovaji«, tako so govorili naši priprost! možje. katerim ni ugajala ita-lijanska fiziognomija. Često sem j?m mora! dati prav. Z vsako novo bitko je naraščal odpor navli ljudi do itali-janev. katere so snoznavali za mnogo bo«j hinavske, zviiacne in krute od ruskih vojnkov. Neki sam na sebi neznnten slučaj jih je silno razhuril. V času odmora v bo]u je stopil naš častnik neoprezno iz zavetja. se civilni! na rocre in 7ače! motrili ro-vrazne r>pzic;je. Neki ita!!jai?ki vojak namer nanj in g;a zaaene. Na to smo čuli iz itaPanskp^a iarVa glasno oćobravpn?e in ploskante ter veseli smeh. Razume se, 6a se itali'nnski vojaki poshizuiejo ■ tncli nedovoženili vojnih zvija^. da noštt;ajo svoje l^uđi brez nu.^k in 7 brMmi krpami in ti se pribllžajo našin 'arkom kol;'cnr mo-goče, ali z ramenam, da bi nioj^Ii čim usne^neje rretati svoje ročne granate. Nedostojno Sf obnaša italij. vo'?k v vjetništvu. Na scveru smo videl% kako n^ki voj.ik v'etn:stva ne smatra za rnkPko nesrećo, rajse za cre:o. za ocv^nditev in po t^m se tuđi ravn?.. R"di te5ra seveda fili nismo sno^tovali ali rarumeli smo rs;ho rnske^a vojakai Ko smo gledali rus^'e^a vjetnika, srna mu crtali s čela: Eto. tu sem, in dmeo mi j> to: pnjnteTj, č^rnu naj streljam nate? Nič žn-e^ra mi ni>i storil, d?Tna pa ;TT»prn ženo fn otrok-. Pri ruskefn vn-iukn ni n'knVe^ra ide~»Tr>3cTa momenta, za njet^a fe vojna služba samo težko breme, k^'e so mu n?nrt'!i mo-grcM^niki in kn terena se opih?. kjer rrore. Ko sem vide! prvi'Č italijanske vjetnfk?. som zače! skoro V!^t!. tako «e mi te pr?^n tz rrir.^r. Ti lirdje so novcem oč'tno k*7W\ svoje ve^e-ie. ćn so se umg^n-'ii vsaVi STT»rtr?i ne-vamosti In n;<;o misiji na nič dnure^a re^ro pa to. da nr'Je'o kar najbitrej-se iz obsejja HaMianrke art?^er:je, da ne padejo zadnii treno^-k. Peh?1i so drv/z dniee^ro ra^T-ei. V?v.:?i?: ^Avnn-ti!", neli. met?^ kape v zrak. ska-ka!\ ceTo pTesa!i ^o naio^avri^Jši ba-!et. ki g"? ?? «T)fnb keio ked^i vi-del... Scdai r?7ti?nem. zak^i na^e mošt^ro t?x'o s'^vn s^n^t'M'e n^l'?ca vojaka. oćM?r te spozn?^To ftpi^an-skefra. ^M?.x Re;rers v »Vos*. Zeit.«) = Vojna tx AmanVo. Pod tem naslovom je izšla nem^ka knjižica, ki doka7iije. da ima simo Amerika veliknnske doh:čke od evrorske voi-ne. 2e pred vojn^ ^o b-tc Z^nt^ere držzve raibo^ate^^ d^ža^ra r»a svetu, zđnj pa ho vsled voine njih bo^a-stvo tako naras1o, da si znajo splon pridobiti gospodarsko in politično prvenstvo na svetu. M] opask 6 noii'iEi! đfordl!. Padec drja. Korberia pnmeni zmacro pfrr>fa Tisze. Zon*t enkrat se je pokazalo, da je Ogrrska v od'očil-nih trenotkih vedno močnefSa kakor Avstrija in zla^ti med vojno se je pomaknilo težišče polit'ke vedno bolj v Budimpešto. Grof Tisza ie da-nes nesporno prvi in vod Uni državnik monarhije. Op:ra se na mo^očen parlament, onozieija mu krije hrbet za najsmelejše nastope proti cislaj-tanskemu bratu, strora uctavnost mu daje svobodo in silo k odločilnim političnim činom. Ali je treba ^e raz!as:at\ zakaj ie moral pasti Korber in zaKni bn 70-pet uve1iavljena ra^odba. kak^šn^ hočejo Tisza, Andrassy in Appony? Ko je Korbtr prisei na vlado, se je dunajsko časopisje pred njim valjalo v prahu, ko je odstopH, se je obrnflo od njesa. kakor da je kužen. Brezznačajnost dunajskega časopisja se zrcali že dljc v tem. da ne en du-najski list ni izpregovoril kritične besede o dejstvu. da je Korber moral iti, ker se ni hotel ukloniti nagodbe-nim zahtevam grofa Tisze. »Neues Wiener Tagblatt^ ki mend« vidi v od??toDu Korberia in v imenovanju Spitzmiillerja veliko zma^o. Kredit-anstalt nad Bodenkreditanstalt, je znal vzrok Korbenevega spioh po-polnoma zamoičati. »Keue Freie Pre^se- pa je knr vrtojrfava samega navdušenia za Spitzmiinerj« «« k*r ne more dosti povedati o njegovem »Mnancijalnem mišijenjiu, o njego-vmn »bsmčmmm 4ak>v«4o« li • «Je- bolj znaCilna )e pa katoliilta »Rcichv-pošta«. Ko je Spitzmfiller 1. novembra odstopil od mesta trgovinskoga ministra« mu je posvetila »Reictispo-šta« prav strupene opombe in zlasti oštro grajala njegovo udeležbo pri ustanovitvi družbe »Miles« pri kate« ri so se premenile razmere sele potem, ko je vojaška uprava udarila ob mizi. Dne 14. decembra pa je ta ista »ReichspoŠta« posvetila novemu mi-nistrskemu predsedniku oduševljen slavospev, kličoć, da koraka mlada Avstrija pod njegovim vodstvom, zaupno v novo jutro in je samo ob sebi umevno, da je Spitzmiilier odio-čen uresni^iti priprave in sklope — Stiirijkhove. »Pešte r Llovd* objavi ja razgovor z novim ministrskim predsedni-kom dr. v. SpitzmiiJIerjem. ki je đe-j;i!: O nadaljnih naČelih mojega po-slovania se v trenutku, ko kabinet se ni sestavljen, ne morem izjaviti. Zelo vzradoščen sem. da me je «gr-sko Časopisje tako prijazno pozdravilo. Kar se tiče nagodbe, sem razložil temeljne točke mojega programa, ko sem bil imenovan v decembru 1915. za trgovinskega ministra. Obnovifev nagodbe ie ena iz-n-ed naših nnjvaznejvšili nalog. * Ne cnirmo poz-biti. dz je nn^oclbeno de-lo. ki je talcorekoč že ustvarjeno, vsled skupne^a boja obeh držav oia-č:!o iđeio sklonosti interecov. Ta moment bo urodno \7>Hvaf na titrdi-tev r'-snoi^rsk'h zve^. Nnjrodba ni zsrol konstruvc?ja. temveč ona odgo-varja resnični harmoniji interesov. Vznemirjenje. ki ic ništilo vsled iirtenovanja dr. von Spitzmiillerja za ministrskejra oredsednika. skn^a po-t^la^iti članek oficijoznega »N. \Vr. lagblatta«. ki ga ie nanisal vpoko-jeni sekcijski šef Brosclie. Članek pravi, da je /e samo ime novoga ka-binetnega šefa porok za energično, smotrero in strogo stvarno vodstvo državnih p^s-ov ter popfsuje značaj drja. von Spitzmfilleria tako entliuzi-jastično, dr. izgleda, da se niKdar nismo imeli minirtrskera predsednika. ki bi bfl tako vzoren mož, kakor je dr. von Spitzrnuller. Posebno po-vćnria članek ozke stike, ki jih ima dr. v. Spitzmfjner z bančn'mi, finanč-nimi in nrdustrijalnimi krogi ter nje-p.ovo strokovno zmnie na vseh po-1iHi avsfro-ofrrske nagodbe. Koneč-no pravi dr. Rrosche: Treba bo uvesti politiko, ki bo v zakonodajti in upravi 5krbe*a za enotnost in var-stvo države proti državi «ovr??nim elementom, po'it'ko ^voh^dnega razvoja vsch gospodnrsk'h sil. Z Dtinp.f se snoroča prvn kom-bmac'ia o sestsvi novela kabineta. Prec^edstvo: S n ! t z m ff 11 e r, no-tranie rndeve: baron H a n d e 1. ki *c pod Stiirarkhom nnnravl'ai naredbe za n o trp njeno! :tične reforrre. ju-st'ca: profesor Hold ali baron £ c h e n k. ?e?C7nTce* bivši zel. min. barcn F o r s t ** r. fin^nr^: b'všt fv rzrčni rr^ni^ter bnrnr! E n sr e 1, tr-povinsk? nortfe'i: neki urnc^nik. rav-nntako nnibr* t»di rn|}e^*»UVi port-fcli. V k^birrpfn ^ctTr»^io Trnka. <"re-r-np', Hu^c^rek in Bobr?^*nsVi. Naj-b'-'ff znnčifrn je. dn odha?a *rrof C1arr-M?rt?r?c. ki i** vslf>r*il v fCor- berjevo ministrstvo kot češki,politik. Pre^^^ je se^tavt^en nov? Vnbi-net 'n rre^no s& je rroofe! dr. von STvt-miJ-Jer «?.m oglasit!, so mu na-v'^vM dr icri že nr.ncrrnm. Omska »T??rpsnn?ttT* Trariania tnumfifTOČe: vVar se je doTgo ra7"»rnv?ia!o in ?a-btcvalo ^amo v nem^kin sfrnrkar-N«nt-Srbajte« in Panov-ca. kjer teče naša bojna fronta, se vršijo potostoma tuđi boji većfega obscra in ako ni teh, se vršijo boji med patmljami. Razna^alo se z VI-pavsfccza vest', da avstrijske patru-Ijc pr^derejo skozi italijansko crto ćelo skoro do sredila mesta s strani Rožre doline in pripovedovali so ćelo, da so se te dni vršili boji med pa-truljami blizu živinskega trga v Oo-ii#i. Malo smele so te *ovorice, ali podlaga, na kateri so se tako razvile, jt resoloa. da to Rofa* dotina vrote bojišće In od Jarkov do flvtnskega trga ni daleć. Zvlimje podport za bet—ce Notranje ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrslvom odredilo zvišanje državne podpore beguncem, ki so brez sredstva in so nastanjeni ra2treseno po skupinah, insicer z jednekrone na jednokrono in petdeset vinarjev za osebonadanodl. decembra t. L daije. Omeiitev teh za položaj be-guncev mnogo ugodnejših odredcb nastopi pri družinah, katerim pripada večje število oseb, živečih v skup-netn gospodarstvu, kjer je družinskih čianov nad 5; v takem slupaju ostane podpora 1 K za osebo na dan. Bližata se Božić tn novo leto, begunci, ki so ineniii, da bodo že zdavnaj doma, so še vedno daleč od doma in še vedno samo čak.iio in upajo, kedaj se vrnejo na ^AToje do-riiove. Reveži so, to se čuje pov sodi, begunstvo pa občutijo posehao ob takih prilikah kakor o Božiću in no-vem lem. Dobra srca so se og!a^iIa že pogostoma za naše trpeće oegun-ce, naj se ogiasijo tuđi sedaj ob Božiću in novem letu, še toliko bolj, ker smemo upati, da bo za begutice le-tošnji >ožič zadnji, katerega iTcl'ije-jo v izgnanstvu s svoje zemlje. Imenovanje za časine oočane. V znak obilih in odličnih zaslug je sta-reŠinstvo občine Vel. Zabije imenovalo dne 26. novembra 1916 za svoje ćastne občine: Nj. ekscsh general, polkovnika Svetozarja Boroevi-ć a p 1. Bojna, g. barona Baum a, c. kr. goriškega pla\arja in g. višje-ga komisarja J. Žnidaršiča. Iste gospode je iz istih razlogov tuđi sta-rešinstvo občine Skrilje-Sv. Tomaž imenovalo svojim častnim občanom. Zaposlovainemu tečaju goriških učiteljišč v Liublianl je biagovolil nakloniti kuratorii slavne Mestne hra-nilnice ljubljanske, v svrho obdantve ubožnih begunskih ^ojencev in go-jenk 300 kron (tristo kron). Bodi mu na tem piemenitem činu izrečena presrčna zahvalaT Bog plati! O Kobaridu se poroča, kakor ?e da rosneti iz ćooisov, ki ih od iam po^iljajo svojcem v Avstrijo, da je bil evakuiran ali da se je pozneje pre-bivalstvo vrnilo. Poškodovan je Ko-barid neznatno. Umri je v italijanskem vjetni-štvu Olivtero Stua. profesor na itali-janskem učiteljicu v Qradi?ču ob Soči. Vojna z Italijo ga je doletela vio-ma, interniran je bil prvotno v Sar-denji, potem je bil puščen na svobodo ter je živel v Horenci. Star je 33 let. Pripadal je ra:cfutt!;evi stranki. Smrt med begunci. Na Radecke-ga cesti št. 9 v Ljubljani je umri 12. t. m. begunec; Jtefar. Z e 1 i n Š e k. Umri ie v Opatiji g. Ferdinand C o f f o u . \*poko;erJ c. kr. višfi pošt-ni trpravfteli v vi«oki starosti **5 let. ProvizoriČno je pokopan v Opatiji, poznefe hočeio njegovo truplo prepe-Ijati v Crorico. Dopfsovanfe s svojlcl v kraiih. katere so zaccd"i ItaUIani. Vekateri pišejo svo:ccm v kraie. kateti so za-časno v po«c<;ti Tfalijanov, z doolsni-carri Rdečecra križa, določenimi za vojne v;etn!Ve. Ali to je nanpčno. NTekdo je posla! kar več takih dopis-nic in na redni so mu odgovoriti z Dunaja. naj se obrne - dopisom sve}-cu ra r>ćdelek »L* skupneca »7en-tra!nachweisbureau« Dunaj L, Bra^ds+atte 0, kakor smo tuđi mi že nazr»ar»ni. Ta oddeVk dostavlja kratke vest?. n?jveč ?0 besed in ne veČ nego enkrat ^a me^ec. Dostavlja se še. da ta urad ne nosroduie v dopiso-vanju z vjetrrki ali internTanci v Italiji. Zapfemha premožefi>a. Tržaška deže1na sodn'ia ie odredila zaplembo rremnženia odvftniškega kandidata dr. Kara A r t i c o. r^jenesa v Tr^tu 1S8.S.. rez. nranor^čaka 97. potka, ker obstoii sum. d3 je 7?krivril zločin ve-leizd"'^ v 7r^'r1iT ^ .T^J vr? 1'^7. 7nk. Iz bezunskesa tahorišca v (16-tzendorfu smo izvedeli, da ie tim 'r> tos več sirka kakor drugo leto, ali prodali bi ga beguncem po 80 vinarjev k£. na ir-ajn dost! 7ivaii, kafe-rim dajejo s;rk. Kuhajo si sami, ali nekaj časa že radi tega ni mleka, ne krompiria. poprej gra je bilo dosti m žunan je rad preskrbej-vse. R^zmcre v Gotzendorfu so sporočene pomož-nemu komiteju za begunce z Pmnaja. Po«ređ3vaJf!!ci za Roriške be-gunce v K ran ju je dariva! g. Jernej Hafner, vojni kurat 7. potka, 200 K; s:. Jo^ko pl. Premmerstein v Kranju 100 K; %. dr. Marinko, župnik v Mav-čičah, 10 K: g. Franc Zbašnik, žwp-nfk v pok , Hrastje, 10 K; gu Ivan Pir-jevec. računski ravnateli v p„ 10 K; Za. Hrovatin v Kranju 10 K. Plemenitim Kosr>odom in blagi ^ospej v imenu revežev srčna hvala. — Ob-enem se prosi vse besronce. kateri so obrtniki, rokodelci alf livilje v tem okraju, da se osebno ali pismeno zglase pn rgoraj omenjeni v>sređo-valnici. Vsem delazmnfnim beOTTi-cem se pa nujno svetnje. da si pre-akrbt kalarokoU . p. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili pri 26. domobr. pp. itabni narednik Jos. Kiobasa, rač. Rnđotf Bohimc, Josip ToTorntk In ] Jot. Cirk«!, korporall Prtderfk Puč-nikf Martin Poocraiić, los. Pader-goJs Mihael Kolenc, Anton 2nidarka« Ivan Sraj, Simon HosteJ (padel) in Juri KoroSec (padel), korporali Mak-so Ćrvan, Jos. Marćič, Rudolf Juš, Konrad Pavelec, Anton Pinderič, Jožef Pilh (padel), Jos. Breznik; deset-niki Franc Kukovec, Alojzij £u§, Bo-goljub Krajne, Franc Peterlin, Alojzij Bogović, Anton Bobnik, Martin Ouzcj, Andrej Obršek, France Kež-mar, Ivan Učakar, Avgust Zorko .padel), Leopold Roj, Alojzij Kolar, Anton Slckovec, Martin Cvelbar (pa* del) ter infameristi Josip Gračic, Fr. Retuznik (padel), Ernest Komjanc, Rudolf PoJjanec (padel), Avgust Ti-šlerič (padel), Jakob Tofant (padel), Jurij Ozvaldič, Franc Cokan, Alek-sander Stefančič. Josip Kranjčič in štefan Mlakar (padel); korporal 27. domobr ^p. Franc Kovai. — \ o smrti odlikovan je hil kor-poral 17. pešprlka in imetelj bronast-ne in srebrne hrabrostne svetinje 2. razreda Anton V o 1 k a r. Zadet od sovražr.e granate je padel 2. junija t. 1. na italijanski frofiti ter je bil po smrti odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Mestni magistrat ljubljanski je svetinjo izročil starijem pndlera junaka. — Odlikovanje Častno svetinjo IT. razreda na traku z vojno dekoracijo za zasluge pri »RdeČem križu« v Lozatcu je prejela soproga gospoda Jelenca. lastnika rasti, destilaciie, gospa Angela Jelene. Istotako odlikovanje je prejela gospa Josipina S i c h e r 1. soprosa spediterja v Lo-gatcu. — OdlikOTanfe. S srebrno častno svetinjo Rdečega križa na traku hrabrostne kolajne je bila odlikovana gospa Ela KostevČeva za njeno požrtvovalno delovanje v neki ljubljanski vojaski bolnici. — Vojno posojilo. Nj. Visokost knez Hugo V/indischgratz v gradu Haasberg pri Planini je podpisal pri C. kr. priv. Spiošni prometni banki znatni znesck V. avstrijskega posojiia. —. Seznam vojnopoitnih in etapnih uradov s števllko priptiščecrih k prometu z zasebnim i vojnopoštniml za vitki: 5, 5/III, 9, 11, 13, 14, 19, 19/11. 20, 23, 24, 26, 33, 35, 37, 38, 40, 42, 44, 47, 49, 50, 51, 53. 55. 60, 63, 66, 68, 70, 76, 77. 79. S4. 85, 90, Ql. 92,'102. 103, 105, 107, 109, 111. 117, 117/11. 117/UI, 120. 131. 138, 144, 145, 147. 148. 150, 153. 155, 161, 165. 166. 167, 170, 171, 175, 176, 177, 179, 1S0, 182, 183, 184, 185, 187. 191, 192, 193. 194, 195, 195/11, 195/111, 196, 197. 196. 199, 203, 205, 208. 209, 212, 220. 221. 222. 223. 224. 226, 227, 229, 230, 232, 234, 235, 239, 241, 243, 244, 245. 246. 250. 251, 253, 254, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 265, 266, 267, 268, 269. 270, 271. 212, 273. 274, 275, 276, 279, 280, 2S1, 282, 253, 284, 285, 286, 2?7. 288, 239, 291, 292, 293, 295, 296, 297, 298, 301, 303, .304, 306, 307, 312, 315, 316, 317, 318, 324, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 343, 350. 354. 356. 357, 358, 359, 360, 361, 362, 364. 368, 370, 372. 373, 374, 375, 376, 380, 351, 382, 383, 388, 388/11, 388/III. 390. 391, 392, 396, 398. 399, 400, 400/11, 400/111, 404, 405, 406, 408, 409, 410, 412, 413, 416, 418, 419, 420, 421, 423. 426, 428, 429, 431, 432, 435, 436, 444, 444/11, 444/111, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517. 600, 602, 605, 607. 608, 611, 612, 613, 620, 630. — Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je zana-prej dovoljen pod obstoiečimi pogoji na vojnopoštne urade in etapne pošt-ne urade s številko. ki so označeni v Komjem seznamu. Pn etapnem pošt-nem uradu 199 se trajno uvede promet z vojnopoštnimi zasebnimi za-vitki vsak dan in se spremnice z za-vitki vred odpremljajo na namembni urad. V obče veljajo tuđi za te zavit-ke splošna določila o razpošiljanju vojnopoštnih posebnih zavitkov. Vsi druži vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki nišo navedeni v z^ornjem seznamu, so zaprti za promet voinopoštnih zavitkov. Promet z zasebnimi voinopoštnimi zavitki na etapne poštne urade s kra-jevno označbo v zasedertem ozem-Iju Poljske, Srbiie, Crne gore in Albanije je dppuščen pod obstoječiml roffoji v sledočem obsefru: a) na vse etapne ooštne urade (s krajevno ozntčbo) v Srbiji, Čml rori in Albaniji, Izvzemši etapne poštne urade Raca v Srbiji, Slepak, Zabrež v Srbiji in Danliovgrad, ki so zaprti za promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov. — Zvišanje vozovn* stoflne. Z ođlokom c. kr. železniškega mirsistr-stva z dne 6. novembra t. 1. Stev. 43.218/16 a, se je povijalo vozov-n o s t o J i n o, katero se mora pla-čatj no preteku r>ka za naklapanje m izkladtnje. v obratnem obsefti c. kr. tvstrijskih državnih želeinic. đa-k1«r se ne okrene drurače in x ve-IJrro od U. novembra 1916, na pod- lagf 5 90 (8) i, o. r. na ta naćin, da se poviša v slučaju zadržavanja voza za več kakor 24 ur za vozovno stojino, katero se bode moralo plaćati pri to razdobje presegajoči za-mudi, za 200%. Zaračunaio se bode toroj od označenega dne naprej pri 24 ur presegajočem zadržavanju vo-zov za prvih 24 ur zamude stojin^ po tarifu, oziroma v prometu dovlače nih železnic po pogodbi, in za na-daljno zadržavanje trikratnl znesek te vozovne stojine. Ta ukrep je vpo-rabiti pri vseh onih obratiti đovlač-nih železnic. pri katerih veljajo v obrtnih pogodbah za preračun roka nakladanja in vozovne stojine dolo-čbe k#»Občnim pokojem za sklepa-nje pogodb dovlačnih železnicc — Nabiranje kosti Vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva se je političnim okrajnim oblastvom naro-čilo vse potrebno ukreniti, da se nabiranje kosti čim najbolj pospeši, ker so kosti za izdelovanje umetnega gnojila neobhodno potrebne. Sprva je imel ta poziv nekaj uspeha, ker se je dovoz kjpsti na nabirališčih znatno zvišal. V zadnjem času pa je opa'žati znatno popuščanje pri nabiranju kosti, kar ne gre samo na rovaš manj-šega konsuma mesa temveČ v prvi vrsti n apopuščanje pri nabiranju kosti. Od vlade ustanovljena centrala za kosti je sporočila, da se v mnogih krajih kosti kar proč ali pa v ogenj mečejo, tako da gre na ta način mnogo kosti pod nič. Vspričo takih raz-mer se občinstvo vftovič pozivlje, da posveča nabiranju kosti svojo posebno pozornost, ker se z umetnim gno-jilom dosežejo dosti boljši poljski pri-delki kakor sicer. Nabiranje kosti je čin patriotične zavednostl, ki pa temelji tuđi v koristi vsakega posa-meznika, ker centrala za kosti ozir. njeni agentje In nabiralci plačuiejo po 15 K za 100 kg kosti. Poglavitno bi se moralo paziti na to, da se kosti ne mečejo v ogenj, kar se iz brezbrižno-sti često dogaja. Kjer ni nooenega nabiralca kosti in si Ijudje tozadev-no ne vedo pomagatU «e je obrnlti naravnost na centralo za kosti, Du-naj I., Fischhof 3, ki daje drage voUa vsa potrebna pojasnila. — Ljubljansko dnevno zavetišče se otvori v torek, dne 19. t m, ob osmih zjutraj. Svoje bavilne prostore in kuhinjo ima v baraki Kranjske stavbne družbe na Bleiwei-sovi cesti poleg deželnovladne palače. V zavetišče %t *prejemajo samo najrevnejši šolski otroci (dečki In deklice), ki obiskulelo mestno II., IIU IV. in nemško deško, icntjakobsko, mestno nemško dekliiko, LIchtentur-nično in uršulinsko Jolo In iicer za zdaj Ie tišti, ki so bili v Solah že v začetku tekočega šolskega leta za to določeni. Z otroki naj pridejo k vpl-sovanju, ki se bo vršilo j u t r i v n e-deljo, dne 17. decembra t. L od 9. do 12. uredopoldnovza-vetiških lokalih (vhod z Blei-weisove ceste), stariši ali njihovi na-mestniki ter prineso s seboj zadnje otrokovo šolsko naznanilo. . — Osebna vest. Stavbni svetnlk pri dež. vladi v Ljubljani gospod Leon Bloudek, ki je bil kakor smo poročali imenovan za višjega stavb-nega svetnika, prevzame vodstvo stavbnega urada pri dci. vladi v Ljubljani. — »Ljubljanski Zvon.« Kakor smo žć poročali, bo Izhajal »Ljubljanski Zvon« po novem letu v veČ-jem obsegu. Ime! bo za 6 pol več kakor dosedaj. Oblika ostane za čas vojne še stara, založništvo pa je po-skrbelo za krasne nove vinjete, katere je naslikal Hinko S m r e k a r. Uredniku Antonu 2upanČiču se je odzval že odliČen krog slovenskih pesmkov in pisateljev. Naročnina »Ljubljanskemu Zvonu« bo znašala za cefo leto 12 K. za pol leta 6 kron. Za učitelje in dijake je naročnina zni-žana rta 10 kron. — 401etnica šolskeffa nadsomi-kovanja. Iz Postojne nam pišejo: Dne 12. decembra t. 1. je prtteklo polnih š t i r i d e s e t let, odkarj je bil g. šolski ravnatelj Ivan T h u m a imenovan za c. kr. okrajnega šolskaga nadzornika v postojnskem okraju. Ptč redek slučaj, ki mu ni enaktga v Avstriji in mogoč« niti izven m©J naše države, dt bi kak lolnik nepretr-goma tako dolgo dobo oskrboval po-sel okrajnega lohkega nadzornika! V logaškem solskem okraju nadzo-ruje ljudske gole že 21 ltt. Stevilne čestitke, ki jih jt obče priljubljeni slavljenec prejel iz vseh krogov, zla-sti pa od zvesto vdanega mu učitelj-stva, so najlepši dokaz, da uživa po-vsod visoko »poštovanje, naklonjenost in lUibezen. Posebno ga je počastilo občinsko zastonstvo v Postojnf, ki ga Je ravno na dan njefrovefa jubileja prijetno presnečfio ?n imenovalo častnim mehanom mestne o bi ine postojnsko. One 12. t. m. so*tnkai^Ti?i uradnik7 učH-i^stvo m čistiti duhovičma priredili rospodti n^drnrniku v hotelti i »Jama« ča^ten večer, ki so na njetn A ▼ toolfli btttdah proslavllali njegove :89. Ste* .atuvcatifti nAkuu#v *»c 16 deombra ivi*. Stran 5 nemkiljivc zaslon za lolstvo z željo, naj bi mu bilo usojeno ie mnogo let y krepkem zdravju javno službovati v prid in blaginjo učiteljstva hi šolske mladine. — Vsposobljenostni Izpit za go-spodinjske učiteljice. p0 naredbi c. kr. ministrstva za javna dela z^dne 24. novembra 1916 št. 72333, mora-Jo učiteljske kandidatinje za kuharske in gospodinjske sole položiti zre-lostni rzpit od leta 1917 naprej Ie na izobraževališću za gospođinjske uči-celjice na kuharski soli gostiiničarske zadruge na Dunaiu ali pa na izobra-ževališču za gospodinjske učiteljice društva »Vesne« v Brnu na Morav-skem. Za naprej se bodo morale to-rei tuđi kandidatinje iz Kranjskoga na enem teh zavodov tzobraževati za gospodinjsko-učiteljski poklič. — Izpraznfevanje hraniinikov pri Mestni hraniliiici ljubljanski. Ker prkiejo z novim letom niklasti dvaj-setvinarski novci iz prometa in bodo Jftstniki hranilnikov gotovo te hoteli fczprazniti. prosimo vljudno te la^uii-ke, naj pridejo izpraznjevat hranilni-ke prihodnji teden, to je pred Božl-čem, da ne bo koncem meseca prevelik naval, ko ima hranilnično osobje .drugesa dela čez glavo. Pripominja* tno, da se hranilniki od 1. do 10. janu-arja kot običajno ne bodo izpraznje-vali. — 2eleznr mo>t čez železniško Drogo na DunaisVi ceH] se ie iz vo-jaških ozirov z železno ograjo za prehod zapr! In so se poleg tega tam postavili turM svarilni n a n i s i. — Smrtna nezgoda. Ponesrečil se Je na postaji dolenjske zeleniće v LiuHjani infanterfst Peter Popov. Prijela ga je lokomotiva in mu pri-zadjala težko notranjo pošk^dbo. Ko so ga nesli v bolnico, fe umri. — Brv čez Jarek pri niši Petrič In Učak ob noti v Ro7no dolino, ni v kras cfcraja. pač pa je nevaren za mnogostevilne pasante. ki so v npravičnem strahu, da sf nose po-lomfjo. Pro?:mo, nzj bi pri$eT rfiero-dajen človek to brv pogledat; opo-znriamo nanio tndi porcijo, saj hod! mno^o policijskih us^žbencev čez to brv. Uparro, da bođo rrerrđnjni krotf to prostio vpoštrvnli. saj so tuđi popravci brv nri hišj Arka. ki Ie mnogo vecja. Prosimo pomoći, predno za^cJe sne?. — V e č i n t e -r e * r r t o v. V fffrijj }e umri ^rcs'f nnn-đ?"ek jerr>-] Trnhn. c. kr. ^ocTuradn;Tc v pr>vrvut star f)l let. Oh 3. p^noFđne je biT še po svojem pos?n v Sfnvbni in Kreditni zadruzi, ob 4. te ?e lefal mrtcv ti? svojem dorati. TaVo nacrTo in ner»rčakovann je st'sn'fo^e^ra vr-fe^a na^egn moža. B'f i** tf*i^^°. r~ir-n?^ra značaja, ra«!?rotl vsaVrrrnir vljuden fn pntrpez\]:v ter neorna'io TTvest svo'emn rr?nr-THTnu rris'je-nju. B'"f je c?n!pra xJe«=ef1et?a ^tan l"*e-favskesra brplneva drrstva. V^t č\zn nadzorsrva Stavnne in Kreditne za-đmee ie p->žrtvova1no in uspešno opravljal svojo nalosro ter ie bil krepki omra uradnemii pr>s!nvaniu. V prostih urzh se je nairaj^i bavi! s čUanlem p~litr5*vh l^tov iv lenr^Tov-ni-h knjij:. Ko ie hi] ^e v plrtivni službi, nišo mosrli n'e^ovf de^avci pre-hval^ti piegove dobrote n korekfnn-sti. In ves ta lep značaj tejja našega moža se zrcali v vr^rv. ki jo ie dal s>T>ji rodovini. — O spioSni priljub-Ifcno^tf »r??^e^a Jcrneia« je pričaj pngrebn! izprevori. ^i ^>*se gra T^ele-ž?if nje?o\i prijatelji in tovari si v ob;lnem števi'v. — Brii liuhernu m zvesteriu nrn'ate'i'j o4irar:rn M.?^ spomin! Nfegrovi čfslsriT rodovini iz-rekp'^o ^sVrerT^ s^?^Tfe! Obes'f se je 161etni Ma ti ja Kr?a-Te fz Velikih Brusnic. Fant je bfl sla-boumen. ; Fz Št. Puperta na Dt>lenisJ*'eHi smo nrej«?li hHdke pritožbe e^ede pmddn?!a v Tržfču. Hrad-ne ure te sodnijf so rre'ožene do 21. rrarca 1917 na čas od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Vabilo. Moška podružnica dm-^be sv. Cirilt ir» Metoda za Savo in Javonr'k priredi v nedeljo. dne 17. decembra ob 3. popoldne v saJonu gostione »Pri Jelenu« na Savi svojo | božićnico. Mika\Tii spored izvršuje- • }o otroci dnižbenega otročjega vrtca i na S^vj. ; FVsrfozHa r F7sen«rzii na Sta-ierskem. Dne 15. t. m. ob 3. zjutraj se ]* v strojnici eT>enerskih fu^in z?o» d*'a strašna eksplozija. Streha ie zle-tela v zrak \n so se kosi razpršili na vse strani. Tuđi zfdovje strojnice Je večinoma pođrto. Po eksploziji pro-vzročeni zračni pritisk je bil tako si-len. da ie razni! vse šie v tovarn'"ških po^lopiih in v sosednih uradniških in delavskih hi?ah. Stirje delavci so b?H težko ranjeni in je eden izmed njih že umri več drugih trn. ja bila Uhko - t rmlesik. kako H Mftala eksplozija. Se ni pojašnjena 2U# đ k wrmmtL Rtttavratv na celovšketn kolodvoru Juri] Zobel si je v ponedeljek, II. t. m., v kopa-lišču R6merbad v Celovcu prereza! I spredaj na vratu in na levi roki žile in kmalu nato umri. Svoj čas je bil na isti restavraciji prvi natakar. Po-tem je prevzel restavracijo v Trbižu in pred kratkim v Celovcu. Dvnamk, štiridejansko senzač-no dramo z Alvinom Neusson v i glavni vlogi predvaja Kino Ideal o<3 danes sobote do ponedeljka 18. t. nu Alvin Neuss predstavlja tu moža je-klene energije, in nikdar ni svoje naloge izbornejše rešil kot v tem filmu. Oprema je luksuriozna, slike do naj-manjših podrobnosti splendidne. »Pips je navdušen za balet« je hu-morja polna burka, zanimiv je tuđi »Sascha Messtrov teden«. Spored ni za mladino. Torek 19. t. m.: »Stra-Šilna ura« detektivski roman v 4 de-lih. Maks Landa kot Joe Peebs v glavni vlogi. »Noč v valekih« je izborna trodejanska veseloigra s Pau-ltfrom in lianf \\'eisse v glavnih vio gah. Kino - Ideal. Za Božič in Novo leto. Vojaške naredne pc^n^i z? štirl plnsove, vezano 1 K 50 v. v platno 1 K ^0 v, po | po^tf 20 v več. NailepSe in najrenejše danio! NaroCa se nic?i pri izdajaieiju: Fran Marolt, l.juMjana. Pcrzijsie prepro^e. Indijske, pcmjs^e ;r nrie^tr^Ice prrpr^ie s? bcdr> prodaj^'e drrffi reden v hotelu pri Malt'ču. Artični komadi. Pozra-vatelji nreprog se vabij^. da si o'rle-dajo zbirko. Naprodaj je perzijska prf^roga, ki je b»!a na pariški ra7-stavi narej?na in rr?'Jstav']a v le- :h fiarmnčnih b^.rvrh vso ra^jtavo. Ce-nenih knr^adnv ni. Izintl'■'leno. ?čipaln;k v zia^m okvirj:? se Ie iz?ubil na putu ^ Zvez-đe do hotola ^Prf sTonn«. Najđitelj naj s:a ocMa. proti nagrradi, v trgovini M. Drenlk Zreh^ijc rsiredae loterile (!. 2H00 K r^v 42 2*6 Po W(Y\ K rfobe-4730. S-^10. Q9.13, f4^0. 65 «4fi. 7n.725. 75.516. 77.S32. Oft.366. 103.253. 1 A??raviz9s!!e. -7- fz ^e?c me?tnrsa aprovizr->-nc^a ođi=ekn, dne 15. decerrpra 191f>, Žiirrcvprorneni zavod je privolil, da v Lji:bTianI konf'scirano hla^o, ki je pod zaporo. prevzarnc odslej mestna aprovi7acTJa. — Anrovizacifi je od-kazan 1 vagon Va^e. kl r>a ^c ni došla. — Odr©d;t^> se je. Ha bo 7v na-prej znies krušne moke sledeča: HO'ć ]e5mer»ke. ki se boc?e robila I:ot pridatek mesto kromnirja. — V pekinit BonCar S€ ne peče več kruh. Pekarija prodaja kruh fz rn^etne pekarnc. — Navzlic strofi reviz'jj se se vedno dojraja. d^ mesarji ne costopajo pravilno pri oddafj špeha. Prernjosto se z^odi, da prodajajn me?arji š^eh dima. me-*fo rta trsru ;n to crTo brez kart. Pa-Ije se navadno izreže vrs TirMni špe!i in prenese na trg Ie malovreinc kose. Sknraj ves špeh se navzlic prepo-vedi prodaja s kožo. Obćinstvo je v apro'vlzačnl Dritoževri'iici nadalo to-zade\Tio 21 ovadb, ki se bodo pre-iskale, krivci bodr> stroeo kazrova-ni. — Od^ek sVle^* 7? n^skršn'^. na-kuniti špeba do I'^OO kz. £p?h se kupi po TTSDksim^Tni ceni in pretopi. — Pekar:ji Ane Oodec se rnkn^e v prodajo krut?a iz mestne nekarre. — Izražena je želja, da se r^aksimatne cene živil večkrat objavijo v časopisi h. 4- SeT-sv aprovizačne pisarne za kruh. iroko itd. Aorovizačna pisama za kruh, moko. f'žol. zdrob itd. (referent ravnatelj Trđfna) se preseli iz me^tnega magr-tra na Poljnn-sko cesto št. 13. T. nadstropje. — Od 13. decembra 1916 pos1ujejo torei vsi referenti v acroviz^čnih zadevah na PoT!3rs!:i cesti st. 13. — Mnka pa se bode še v nadalje naknzovala v mestni posvetovalni^i ra magistratu in sicer vsak torek oć 9. do 11. ore. — Za trgovce in peke se bode dan nakazovanja objavil vsak teden po-sebej. + Prodaja moke strankam se vrsi od torka 19. decembra do sobote. Na vsakib desnih deset močnih odrezkov se dobi pol kilograma moke za kuho. Eden kilogram moke stane 66 vin. 4- Karte za kavo. Vsled ministr-ske naredbe z dne 24. novembra 1916 s kojo se spreminja dosedanie pred-piše glede prometa s kavo, veljajo prvotno za čas od 29. oktobra do 23. decembra 1916. določene karte za kavo do 20. januar ja 1917. tako da se zamore s tem! kartami kupovati kavo do 20. lanuarja 1917. — Nove karte za kavo se bodo Izdajale za dobo od 20. ianuarja naprtj. Prvotno za dva meseca dojočena moiina ka* ve mora torej zadostovati strankam do 20. ianuaria 1917. + Zapftemba ipelit, mesa, B-iola Itd. oa • ftlavoem kolodvoru v LjubiJaoL Občutno pomanjkanje ži-viif posebno špeha, svežega mesa, fižoia in podobnih poljskih pridelkov v Trstu je napotilo nekatere tržaike branjevke, da so začele kJjubu toza-devnim uradnim pfepoVcdim izva-žati tako blago v Trst ter ga tam z velikim dobičkom prodajati. Ni čuda, da so te branjevke v Ljubljani cene navijale, samo da so dobile blago, v Trstu se je pa prodajalo za neverjet-no visoke cene. Tako so te ženice kupovale v Ljubljani špeh po 8 do 10 kron, a v Trstu prodajale že gotovim krogom po 18 do *?0 kron, telečje meso nakupile po 3 do 4 K, prodajale pa po 10 do 12 K, fižol so kupovale po S0 vin. do 1 K, prodajale pa po 2 K 10 v do 2 2 K 60 v. Razume se, da so pri taki kupčiji odpadli jako mastni dobićki, doklcr ni prišla roka pravice ter zaklicala svoj stoj. ^peha ali fižo la v Ljubljani žc ni bilo mog oče pre-plačati, ker so te vrste kupčevalci hoteli pokupiti vse, kar bi se sploh moglo dobiti na tukajšnjem trgu; domaćin, osobito ncimoviti stan pa glej skozi prste, ali pa plačuj nadzmerne cene, ako hoče sploh dobiti kako stvar. No ta račun sta pa gospoda nadstražnika Večerin in Kržan tem osrečevalcem Ijudskesfa bla«ra temeljito prekrivala. Tema gospodoma, osobito J. Večerinu gre zahvala, da je znatna množina imenovanega bla-^a ostala na Kranjskem s tem, da se je izdatno špeha, fižoia in mesa za-plenilo onim, kateri so hoteli to bla-%o izvažnti v Trst, ter rako ostala v prid rcestnim občinarjem Ijubljan-5kim. Ako se navede Ie primer z dne 7. t. m. se mora potrditi delavnost omenjenih po ici'skrh or^anov. 'losp. Kržan je več strankam odvzel špe.ia, svežeffa rrera in t'^ola v fzdarnf rr^o^iri, gf. V'rČer?n na cc!o nad 1O*)0 kHo^rpmov fižolp, !ep kvantum .-'re-ha in svežega mesa ter tako nbvr>ro-val Kran^ko. osobito rresto Ljubljana pred š* več;o drafT'njo, kaUi samo 72 izvoz f'^o!p :e imcl r°ki tr;>a?kT tr-srovec rr'pravHe^^h n?č več Vaknr samo še 175 vreČ; potem raj pa ne bi tar^a^e Viubfiarr^ke grosnodinfe zarndi ćrm-zi-nie. Hva'a tem poHcijsVim or-sran^TT! Ć3 sfa se znvzcTa za dorr'ačo *t\-?r, Te 7a!. da bode pr. Več^r'n krnn!-^ 7r»r»neHi svoje dos^danje me-^to r>a !?"^?lr*p^l"crr Vn^dvo'-M. k°r b; se z R"otovo«=t5o smelo pri^akov^ati, ^o h; s «;vo?irn c* Mvar:«rtni teme'i'to ^?P"s3r*» r>h^?T*» ~*i v fTf?r»^i O|f<>*Tce Lju^Mnnc. ^ivinoreic' iz Ijublja^ske-Zz ^on-erja. to ie v Čni vaši. ^iška in Ljubljane same ter iz bližnjih va-*?i in iz np;^T:fniih nV^'^lc'h v^; Tnh-ko nr^ne^'e'o rvr»?n ž;vtno. Tci bi jo radi nroda*?*. ^ie ?3. decembra t. 1. do'-^Mne ob 0. nri na Zelen hrib ^ri dotprjskem kolodvoru. kler bo Kranjska dežolno mc^to za dobavo Vlavrt^ fivme to fv;nn brez vsnkeffa pr>cr»dovanja zaiinnikov prevze-malo. Scing fftmt • Ameriški Zid je h^Ccjo nabrati 120 TrP;jr>nov dolapev za zaklad. iz katereza bi dnjali po^ojila po vojni pmadet-m nr.:^k;m ^iđorn. V Ame-riki je 2.5nn.0OO 2idovt ki so večinoma jako hngrati. * Narodni dobrotnik. V Lovnu na Ceskem je umri bivši trgovec ter industrijalec Josip Sila. Za dediča svojega premnženja je irrenoval Češko šohko matico, ki dobi po izpla-čilu volil dobrodeinim in narodnim društvom, kakih looooo kron. * Aretirana tatioska družba. Na Dunaju so zaprli večjo družbo želez-niških tatov. Aretiranci so bili vsi v s1e in so kr^dli na prog-i Dunaj - Mtirzruschla^ kar na drbelo živifa in vsakovrstno dni-fo blaro. • Kavarne v Pragi. Dne 11. t m. Je bil v Pra^i prvi dan. ko v kavar-nah sptoh ni bilo dobiti kave. To se je zelo čutilo zlasti popoldne. kajti nenavadnost mnogih novih uredb in cena stvari, ki se dobe, je mnogo go-stov premala. * Komisija za ođkazovanje đe-lavcev. Pri mnogih indnstrijalnib, obrtnih in rudnfških podjetjih je nastalo pomanjkanje delavcev in obraćali so se pojrostofna na raziična me-sta, naj bi Jim preskrbeta begunce, vojne vjernike ali internirance. Zdaj ja pri vojnem minfstrstvn ustanovljena posebna komisija, ki ima te stvari v rokah. # Eksplozija v sroodoKnicL V Pelixdorfa blizu Dtmaja Je v ondotni smodniSnid MttaJa akspiocija. Smodni§nica sestofl iz kakih 80 po-slopij; izmed teh se jih je 11 razlete-lo. V vaši Felixdorf je eksplozija pro-vzročila na poslopiih mnogo škode. V kolikor je doslej znano, je bil ubit en človek. dva pogrešjjo, 17 jih je pa ranjenih, nekateri tako, da jirn ni namoči. * Sneg v Švici. Iz vseh kan ton ov poročajo, da je zapadcl silen sneg in da se je primerilo mnogo nezgod. Plazovi so zasuli Bernin - železnico; potniki so se resili, nekaj delavcev pa je bilo zasutih. V Pontresini je sneg popolnoma zasui otroško zdra-vilišče in sta dva otrcka bila takoj mrtva, dva pa sta v smrtni nevar-nosti. Na ^ot\ Sv. Gotarda je sneg zapadel pet metrov visoko. * Zasačen ie! V novem angle-škem ministrstvu je minfster za javne stavbe dr. Ludovik Mond. To novo ministrstvo se vnema za najhujšo vejno proti Nemčiji in zato fe umev-no. da so v Nernčiji z velikim veseljem razkrili. da sedi v rem srdito protinemškem ministrstvu tuđi sin — ^emškega očeta. imenovani dr. Mond. Niegov oče je bil Nemec: pre-seHl se je v mlatili letih na Angle-ško. se ozenil z Anc:lež:njo. vzsojil svoje otroke seveda tako. kakor je mogel v Londonu, in tuđi na Anele-škem silno obogatel. Na stara leta se iejnož rad mudil v R'mu in je tarn f^čcval z židovsko rojskinjo Tienri-etto Hcrtz in z nerrsKimi slikarji, katerim je dal precej zasluga. A sin tega moža je dan?s član ministrstva. ki si je zanisalo boj do skraj-nosti nroti NemčiTf. * ffarakiri. Naj so Japonci tuđi v svoje življenje uvedli mnogo evropskih kulturnih pridobitev, naj so se tuđi v mnotrih ozirih tako modernizirali, da lahko že tekmulejo z Evropejci, vendar so obranili mnogo nam neumljivih. uprav barbarskih navad. Tako imajo v japonski armadi prav natančne prcdpisc, kako si mora v gotovih slučajih oficir izvršiti »ha-rakiri«, to je, kako si mora prerezati treruh. Tak slučai se je zgodil pred kratkim v Londonu. Visok japonski oficir si je v odiičnem hotelu točno po prcdpTsfh prerezal trebuh in vrat. S krvio je na poseben listek zapisal svoje ime, svoj čin, svojo starost in svoj domači naslov ter dostavil še pozdrave sorodniKam in prijateljem, la listeK 5i je pripel na prsi, se v!e-^e^ na t^r^et in s prcKrižartima ro-karra umri. • * Kafro znajo Madžari. Dcžclni kazino v Bud'mpešti, katerega člani so večinoma bogati trgovci in industrijalci, ima posebne odbore, kate-rih naloga je skrbeti. da se v Budim-pešto prirjajajoči nem?ki častniki v madžarski prestolnici kolikor mogo-če do^ro in udobno počutijo. V ta namen prireia kazino pojedine, vodi svoje goste na koncerte in v gleda-lišče, uvaja jih v odlične rodbine, pri-reja izlete na razna veleposestva madžarskih magnatov — skratka iz-kazuje jim pri vsaki priliki ono go-stoljubnost, ki je izraz največjih sim-patij med oberna narodoma. Gosti »deželnej?a kazina« izkažejo svojim gostiteljem seveda svojo posebno hvaležnost in kazino ima že velik album dopisov nemških častnikov, ki se z veseljem spominjajo v Budimpešti prežitih lcp:h dni. Ponos kazi-na pa je dopis nekega nemškega častnika, ki pravi mudeč se na Dunaju: »Dunaj je večii. toda Budimpešta je Ie ena.« * Indijanci v Ameriku V potopi-sih in tuđi v znanstvenih delih je navadno čitati, da izumirajo Indijanci v Ameriki in da jih bodo čez nekaj de-sctletij poznali ljudje samo še po slikah. Zdaj je pa katoliški škof \Vehrle. predstojnik indijanske misije v južni Dakoti objavil staHstiko, iz katere iz-haja,>da je v Združenih državah se-veroameriških dandanes še več Indi-jancev. kakor jih je ut<*£niH K?t« ob času Krištofa Kolumba. Leta 1S60. so našteli 254.000 čistokrvnih Indijan-cev, 1. 1900. že 272.000, sedaj pa jim je poštetju škof a Wehrleja nad 3OO.onn. V državah Arkansas in Oklahama pa stanuje jako mnogo Polirdijanov, tako da je vseh Indijan-cev kakih 700.000. Več kakor tretji-na Indijancev pripada katoliški cer-kvi. Začetkom oktobra t. 1. so imeli katoliški Indijanci v južni Dakoti kongres, na katerem je bilo med dm-gim povedano. da je samo v škofiji Oreat Fali nad 20 indijanskih katoli-ških cerkva. * Ceremonija svečaneca ob«da po kronanju v BudhnoeŠti. Madžarski listi onjavijajo ceremonijel sveca-nega obeda. ki se vrsi po fzvrsenem kronanju v budimskem gradu. Jedila prinesejo na mfzo od parlamenta izbrani ma fm ari in poslan ci pod vodstvom najviŠjesra dvorjanika. Ko so zbrani vsi povabljenci, vstopita kralj in kraljica v kronskem ornatu z vsem svojim spremstvnm. Zbrana rlm^ba ja pozdravi z »Eljen«-klici. Prcdno sedeta odloži kralj zlato krono, žena najvišega dvorjaalka pa urtdi knUii- čino vlečko. Vse spremstjro se postavi za prestolna sedeža. Magnati in poslanci prinesejo veliko zlato hlsto-rično posodo. v kateri si kralj in kraljica opereta roke. Ko prime kralj prvič za zlato čašo z vinom, vstane omizje in zunaj na okopih zagrmijo topovi. Omizje vstane tuđi pri obedu vsakokrat kadar pijeta kralj ali kraljica. Pojedina se konca zopet s tem,. da si vladarska dvojica opere roke ter v slavnostnem sprevodu zapusti dvorano. ♦ Kako naj človek zaspi? To je vpraŠanje. o katerem je že marsikdo razmišljal, posebno če ni mogel za-spari. Zdravniki imajo mnoga uspa-valnih sredstev, a kaj ko je gotovo, da je zauživanje takih zdravi! več ali manj vedno škodljivo. Zdaj je iz-šla razprava, ki se bavi z vpraša-* njem, kako naj človek zaspi. Glavna stvar je, da človek ustavi svoje misli. Navadno je tako, da gre človek v posteljo in se vda razmišljevanju o vseh tnogočih stvareh, posebno o takih, ki so ga čez dan skrbele in mu razdr-ažile živce. Tak človek zaspi težkc. Omenjćna kniižica DriDoroča, naj Človek, predno gre v posteljo, [icdi najprej nekaj Časa po sobi, a prav počasi, naj počasi obraća glavo na levo stran in si mirno sopeć z dlanjo odrgr.e telo. Prišedši v posteljo, na] takoj ustavi svoje misli. To ni lahko, a je važno. Treba ie krepke volje in človek se težko nauci, kar hitro pretrgati svoje misli In izgnati iz spomina, kar se je v njem čez dan nabrale. Najlaglje se to doseže, če v postelji ležeč človek mirno in enakomerno diha in če vso svojo pozornost osredotoči Ie na svoje di-lianje. Kdor Ie na svoje dihanje pazi in ne pusti, da bi se mu misli obrnile na kako drugo stvar, zaspi kmalu hi trdno. Dihatt je treba globoko in enakomerno. Kdor se na to navadi, bo sčasomn lahko in hitro zaspal. kadar m koder bo hotel. Cesar Napo-leon I., mož, ki je čez dan gotovo silno naporno mislil, je rekel: V mojih mozganih imam za vsako opravilo posebno miznico, če se bavim z eno stvarjo. odprern dotičnj miznico, vse druge pa pustim zaprta; če ho-čom spati, zaprem vse mfznice in takoj zaspim. Zdrav človek spi, naj leži na hrbtu, na desni ali na levi strani. Dobro spi človek najlagljo V tihih in temnlh prostorilu * Velike duna]ske banice na defu. Na frontah teče kri v potoklh, za fronto trpe ljudje na posiedicah vojne, na draginji živil in na pomanjka-* nju najpotrebnejšega, veliki tako imenovani finančni kapital pa se redi In masti, kakor še nikoli. Ko se Je začela vojna, se je mislilo, dabo Spekulant-stvu in izkorisčanju vsaj la neka] časa konec. Takratni finančni minl-ster Engel ni hotel dovoliti obnovit* ve borze, njegov naslednik Leth Da je že dovolil. da so velike banke začele žviševati svoje glavnice^ to se pravi, denar iz občinstva izvabiti in naše privezati. Pri zvišanju bančnih glavnic napravijo banke seveda vedno dobiček. V velikih dunajskih ban-kah zbrani denar se polašča čedaije bolj industrijalnih podjetij. Svoj prvotni delokrog so te banke že davno prekoračile in so kot upnice in kom-panjonke postale gospodarice razlifr-nih industrij. Sladkor, špirit, železa, premog, sukno, platno, stroji, milo, svece, olje, papir, usnje, skoro vse je že podložno velikim dunajskim bankam in vse prebivalstvo krvavi, da imajo te banke več dobičkov. To se pravi, manjši del dobička dobe delničarji, večji del pa ^pospravijo ban čni voditelji. Tak bančni ravnatelj ima kar po več mest upravnega svetnika pri različnih njegovi banki podložnih družbah in povod dobiva brez truda lepe tisočake. Praška že-lezarska družba je 12 upravnim svtt-nikom izplačala 1,355.000 K, da so pri kakih petih ali šestih sejah dre-mali; alpinska montanska družba je 15 upravnim svetnikom dala za tako delo 1,578.000 K, pri tovarni patron v Hirtenbergu je 9 takih oseb dobilo 490.000 K, pri Kruppovih tovarnah pa osem takih oseb 665.000 K. Takih iz-gledov bi.se dalo ie mnogo navesti Ni čuda, če različne ekscelence, ari-stokratje, visoki uradniki in drugi t»-ki gospodje tako hrepee, da bi ao prermili do kakega takega korijgu, 8tran 6. »SLOVENSKI NAKOU*. aut 16 decemDm 1910. 289. Stev. * Vojne hHoao aa francoskem. Ffanvno je, da imajo tuđi na Pranco-skem dovoli takih ljudi, ki znajo vojno in njtne posltdica iskoristiti ta svoje žepe in katerim To]na sploh ne morcdosti dolgo trajati. Zdai se je raivedelo, da so raprll v Parizu ina-nega veletržca, ki je na čelu ćele organizacije kupoval neporabne voja-^ke uniforme in jih po povrini popra-Ti zopet proda! vojni upravi kot no-rt. Da pri tem brei podkupcvanja raznih funkcijonaritv ni šio. se pač ob sebi razume. Podobnih vojnih hi-jen so raprii tekom vojne že mnogo, Bftjveč po zasluzi časopisov. ki skrn-no m brez obzirov zasledujejo vsako nekorektnost. Pri slabi prebavi zlasti po prcRo-memern uživanju težkih jedi,alkohola in tobaka izplakne naravra >Franc Jožefova grenčicac hranilni kanal re-lo milo. Jezik postane čistejši in tek se često že v kratkem času pojavi. Tajni sanitetni svetnik dr. Vaarren-trapp v Frankfurtu o. M„ član cesar-skega državnega zdravstvenega'sve-ta potrjuje, da se Franc Jožefova grenčica rada uživa in je priporoča ce!o takrat. ko je treba dovesti že-lodcu le malo količino tekočine. Darila. XXXIII. zaznariiek prispevkov. ki so jih do 31. novembra 1916 vposiali C kr, dcželnernu prcđsednistvu na- slednji dirovalci: A. V prld drultra »RdoCi križ«; Kat. Koiischegg, namcsto kinča na frob svojega brata. 20 K; gospodarska zadruga za goriško okolico, da-rilo, 119 K; državna višja rcalka v Ljubljani, lf« popusta plač, 63 K ZZ Tin.; Aifred Rudesch, notar v Radov-ljici, 20 K; c. kr. okrajno glavarstvo y Kočevju, darila, 256 K S7 vin.; c, kr. okrajno giavarstvo v Logatcu, žarila, di K 4i Tin.; davčni ura visjefa štabnega zdravnika dr. Bocka. 25 K; davčni urad na Brdu. zbirka, 134 K; Uršula Zure, poitarica v Toplicnli, darilo, 50 K; R. p. u. ad. Krcn, mesto na-grobnega venca za gospo Kussmann, 20 K: šolsko vodstvo v Morjulu, zbirka, 46 K 63 vin.; davčni oskrbnik A. Stermole na Brdu, zbirka, 120 K; skupaj 395 K 63 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 6509 K 03 vin. Skupaj 6904 K 66 vtn. I). Doneski iz nmbiralnikov; Davčni uradi: v Idriji 21 K 07 vin., v Cerknici 131 K. ▼ Ložu 87 K 79 v. v Ljubljani, za okolico, 54 K 71 vin. in 56 K 55 vin., v Litiji 127 K 73 vio* v Idriji 24 K M vin. in 22 K 81 vin., V Metliki 50 K 62 vin., v Tržiču 100 iron, v Kranju 143 K 70 vin.; okrajna glavarstva: v Ljubljani 67 K 96 vin., v Litiji 213 K 53 vin.; ffnančna dežeU na blagajna 150 K 70 vin.; skupaj 125S K 71 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 29.956 K 31 vin. Skuhaj 31.215 K 02 vin. C. Vojno oskrbnJstvo za polhibno porabo gO5p. deželnega predsednika: Župnik v Senturški gori, donesek neke patrijotične prireditve 68 kron; prof. dr. J. Nejedli. darilo. 100 kron; skupaj 168 K. Zraven znesek prej-gujih seznjunor 3030 K. Skupa] 2198 kron. Rdeči križ. Castniski zbor c kr. 3./26. čmovojnega bataljona, vojna pošta 304 je daroval Rdečemu križu Kranjsko l?i plače v znesku 46 K 70 vin. — Orožniški straimojster I. razreda gospod Valentin Legat v Zagorju cb Savi je nabral za Rdeči kni vnovič znesek 30 K. Deželno in go-spejno pomožno društvo Rdečega križa izreka vsera darovalcem pri-krčno zahvalo. Darilo. Mesto venca na krsto svojemu častnemu članu dvornemu svetniku Franu Levcu izročilo je Muzejsko društvo kranjsko mestnemu magistratu 25 K za vdove in sirote padlih Ljubljančanov. Upravništvoi naših Iistov so poslali : Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: učenke IV. razreda licejske ljudske sole v Ljubljani 20 K 46 VBU mesto božičnega darflea, ki so ga namcnile svoji učiteljici. Srčna hvala? ___________• linty Hst »tst|i 12 stmL lzda)ate!] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastolna !o tisk »Narodne Oskame«. Kapr6da) sta 2 KOBILI (rujave) lepo passie in cna feiica sa reio. P*irve ae * Pol »tiska cesta 55. Limbtlina. 4159 LEPA POLT ©bnra in rok. ki jo obaiđujemo pri mnopih ludeli, dona^a njihovim lastnikom dvojni do-biček. V prvi vrsti je lepa, bela, m«-hka polt potrebna zz zdravje vset»a telesa, ker !.- ta Čistota in mehkoba omo^očujeU nemoteno ditmnje skozi polt Dali? napravi lenota obraza in rok na druge -""* ljudi pri cttB, dopa- dljiv in priviačen vt:s. Napade ns koži. za-jedsvci. moxoli, liše, ppge, ogorcnje itd. napravijo oduren vtis kar je vo^osto zelo škodljivo. Te hibe v koži moti'O ti:di ć\~ >-iiijc skozi polt in to je nezdravo. Mnog« :-*c*i mož in žen upo-rabij.i r.n negovanje in varstvo kože Feller-ievo prcixkuie»o var-st eno mazilo za o-braz tn kožo „Eisa". ki velia !c2K(2 1cn-čka 5K poS'nine pro- ; sto). V naspro*:u z raznim i lepoiiii. ki so pej^osto Škodljiva, je to popolaoma nc§ko-dlMvo. Ono oditrnni napakc n.i polti ter varuje pred solnča- rico. pegami, odflrani zajednice, mozole i. dr. Namesto oštrih, pogosto škodljivih mii nrj se rabi zi o- braz Fellerjevo lili-:i^o milo (1 K) ali FeHerievo boraks«vo milo (80 vin in to- *\etn\ u«iva1ni praiek (boraksov prašek 1 K). Prfdvojne cene! B taj rva rast 5ns ki vsak obraz r.apravi lepši, se doseže z ?oji-iri^o 1*5 s Frilrrjcvim pristnim tanokinamazilom za rast !as .Elsa*. En lonček št. I 1 K 60 h, močnei?« vrsta It. II 3 K). To mazilo krepi la-siščr, preprečuj; plršo in predč.isno osivelost, I povzroM novorp^tlast mladoštne barve, krhke lase • napravi mehke 5n clas'ićne. da se ih lahkosčeše. I Ono r.ima v sebi nobenih škodljivih snovi, vsled ; česar ima prednost pred škodi iivimi izdelki, ka- ■ kr?r.c pogosto priporoča;o ljudje, ki nišo lekar- i nari. Za gojitev brk je Fellerjevo mazilo za brke -50 virt-T^ev*. Naroči naj se nar«vnost pri : E. V. TELLEB^m, l«karnar}a Stsbica Eisa tr? it 231 (Mrva4sko). Jcjsi Ham ibitirijat tali tb—plH v službo pri kaki banki, ve£-jem trfovskem podjetju ali dru god. 416b Naslov pove npravn. »Slov. Naroda«* Tnm Ff tok su rt miita te v aat*aa s* toM#i 9wm^m itoi mmmmm dtobro lAate ra«*aalrtt«# |paj#«llio m&aIaik^ AA^k^td^ s^b ^ ^A^^at^kaH^a^H^a fl^^B&^A^kA^ mmmmmnm Slr9K9J Ht B aa*MajBHBHBl pnBIH kL Več rove u ač 'u rrejti r^u; I.katu, bnnrni akred. P.'štniri zav se ne pobija, Iiv«k prhkih gniat! M. E01N, Praga* trikoe, HivliCkova ul. 16 1. Ra!levia pr;U*Ta la naVui leacga mm, BImu, ot>«to]rče iz d*onadstropne htie. -osp poslopja, ^cnčnati vrt z verar do ob i^zeru, v^č njit, goidov in travftikov. h »telska Ironcpsija. Eek-trična razf?etlij?a. M';a v na boljšrm staau. ker ie »koro no?a io pi srdujc več kleti, krasno dvorano in 16 sob ra tu'ce. ^aiboi ^a n«kž tfv ka^^aia. Pojasnila da- LQO5>O8d JonkO, e^adcvljica. 4 59 Ps*Oti 9 ziii! in iili ii liocrao đalufe đt'?ro znasa Melusine isstna in zobna voda kl a tri i dlesao !■ odstr^nlmfe e©*- ijetiao sapo iz nst. 1 »Irkien'c? *% cavodi?onx % t'2*. To r>o«i; sr r-očilia na:-n»ni 1 staklenici Defe^na 'ekar^a Milana Leusteka v Išvfolimal. Re«?*ev» c««ta arfev. t nolej Franc J«te*o*c^a fcbilejae;a mestn. V te' 'ekarni rfnhtvaff* tdravtli tođf Č1?ni hftioiŠVit- hf^fafn !ii*.J!eleinfce, c.kr.iobflčae tovarne »" «\*r. hm. Marafne v Li-jMjani. e^eltssfzse-iiataa fn zobna voda. Sun ja. Hrvaško. 12. ^ehniarja 1908. Pl3'^. rospođ leVarnar' Pronim vifudno. pohitite mi zonet tri ^trV'onice V>čf» 'rHnrno dcUijoče Miti?t*titne melnsice-cL'Str.e z«bb« vode, katera ;e neprekosliivo sredstvo zoper zobnbolt utrja dlesno in od-st^anj.i neprijetno sapo iz nst. Za rhnnjenie zob in osveženie usi jo bom vsakomur Uar naibolie nriporoćaL Spoštovamem ?-ato Karrinović, kr po^te meštar \ PoM javljam vsem, ki šopa poznsli in tiubilf, da je pade! v noJl ' od 6. r.a 7. avgusta t I. pri Goric:. moj d ag bi at I Tone Vrhovec c kr. poročalk v cve'ni dobi 21 let I B-di r.u obranjen drag SDomin! V LJUBLJANI, dne 15. decembra 1<*16. Stane Iftiicve« i 4153 sanit. praporS'ak. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bole- ' zn! in smrti našega preljubega, nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, gospoda i I lizana Qe$trina S izrekamo vsem aaio najtrčneite zahvat«.' Posebne pa se zahvaljujemo 1 preblacorodnemu gospoda C Pollaku, gg uradnikom tvrdke C Pol.ak, | gg pevcem za ganijivi ialofctinki, vsean darovateljem prekrasnih vencev, ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji po u. žiMota ntfUM Fr. tatraiKrnt. violjnielo, VlOLMoTnllTARO. Ponudbe pod ntelo/«ltl * na upiavni*tvo «51ovenaKe a Naroda«. 4161 Korespondentinjo UMiM aUvemskava laj seasiiiaft |txlka tor slra|«9l»a !■ knjigovodkinjo M aprafme proti dobri plaći ▼ veietr- fOTlBl. Ponudbe ie postati pod IS16 2 4170 na upr. Slovenskega Naroda. POZOR! •Cavni nadomestek 1 postai zavoj 50 kosov 20 K, 100 kosov 40 K iz Brna. Suho mleko 100 zaroičicov 42 kron iz Brna. S. FISCHL, Brno, Ss&attgasse 7, Moravifco. Stanovanje s 3 — 4 sobami 7B pisarno nritlično ali v I nadstropju se lite x« malnlkov termla na Duna slci cesti, v Šeleoburgovi ulici, v Prešern vi, na Fr?na Josipa cesti, oa Marijinem tr^u, v Kolodvorski ulici ali v blizini, — Ponudbe naj se blagovoli vposlati n^ unravništvo »SI. Naroda« pod „Pisarna za 1§17 4169. : Itopi m dobro ohranlMi t Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 4159 Vo]nopoitiie dopisnice. K 3*50 za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskth K 5—; umetniških razglednic K 6 razpoSilia po povzetju 2969 Sohleler-leva laloia raigledalo Dnna) ZvI 19, Bmnneaajasae ©7. Ako ne u ga;*, dena» nazaj, ===== Dober ===== sadni mošt odda 3997 fraic JHjthris,€ggcBbergpriSraica. z večletno prakso, samostojna v knjigovodstvu in korespondenci, iell spreatftaltl slttibo. — Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Prva ■aoe/4t64u. S9V Wc« »• lep* anodern *m lolral na prometnem prostoru, ki meri nafmatij 6 m v kvadratu eventuelno pntlično stano-vanie. — Ponudbe pod „Ne*O podletie/ 3840" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3840 Zamahe nove in stare, kupi vsako množino tvrdka „LiobliaJisba lBAustriJa probkovih zamaškov JELAČIM ft Ko. Mubllaaa. 2925 Teden sGiizaci| v v doželn6in gledališču. Sobota 16. ob pol 6., 7., in pol 9. uri zvečer. Nedelja 17. ob pol 5., &, poi 8. in 9. uri zvečer. Ponedeliek 18. decembra ob pol 6., 7., pol 9. uri; ▼ njeni najbolji! drami I Drama v 4 dp:. Šestari M ISr^ensen, unrizoril M. Stifter. Sodeluioće glavne osebe: Asta Nielsoii, 1. Tpantmann, Max Laareace. Ni za mladino. Sobota 16. decembra ob 4. uri popoidne. ftedeiia 17. decembra ob poi 11. uri đopoMne Ifl 3. uri popoldne. V ponedeijek 13. decembra ob 4. uri popoldne; : Družinske predstave: pristepno tuđi mladini. I tujen mii ***** *. ■raaaa draauu Veselolgra. Ponedeliek 18. Torek 19. Sreda 20. decembra: Serija Einar Zangenberga. Detektivska drama v 4. dej Einar Zanpechsrg tn gospa L. Hooiberg v gUTatih vfogafa. ! Senzacija nad senzacijo ! Najneumnejši v vaši. MT" Prisrčen humor: ~&1 Siiaino ocrtan miljć, zanimiva vsebina io prvovrstna karakterizacija uvrŠČata ta film med najbolj^e veseloigre. V glavnih vloCah Sila Hali in ^ob Leonbardi s svojo čudovito spremiojalno umetnostja Ni Zt mladico. ¥ ietrtok 2L tn potok 22. decembra! Mla May v sijajnem filmu Meglainsolnce. 289. itcr. •SLOVENSKI NAROD-, dat 16 deombra 191«. Stran 7« F» r»od ajallca Aobro iwi#ss t tfMf|^ aMaaaaaa blaga sa a p r • | aa •. — ¥•*£• talMBaS IftaafO pradaoat. — Hrana tn S'annvarie v biSi. - A. Saavlk, Lfaaltana laJoska •••ta Ma*. *1. 41)4 Imam okrog 100 tuc. raznih moftkih io otroč^ih zimskih NOGAVIC po precri si'ki reni sa OMatl« > Oivald Dobeic, ' LJUBUAMA, Martiao*a aaata. Krasni no do vit ni 3874 VINOGRADI z leoim posestvom v Bizeljsbi Okolici se radi rodbinskih rszm r po zeio ugodnih pogoiih ceno proda!*« Kje, povc upravn »^1o* Nartrta« JCigijenična manu/akt sn [ JnW Singer FSraj I fi£>E3Erstr. 8 F. Ceniki z ćdr3vni5k'm poukom gratis m fr. Zaprti, 30 vinarjcv v znamkah. 143 + Karei 4ichy + na medicinskih in crtopedtčnih klinikah tu-in inozemstva tehmčno m anatom. tzprašan j tei dirlomiran maser in oprti tarih ife 2 26 letno prakso v sanatorijih, civilnih in vojaUkih zdravilSčih itd se rr; rvr'n n* Castntkom in c občinstvu. Sopaliaće hotel jprl Slona *. 4098 Prazne vreće rseh vrst in v vsaki množini kupnjo vcdno tcr plačuie naidt^žje *------■ trgovska tvrcttca ===== J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 > ZmleL crn poper « 12 K za kg. netto teža, franko domicil, v zabojih po 5 k^ razt>o*il»a tvrdka I. CIVIDIII, Trsi, Via Canoifa 24. Unija t lepo pisavo, imožna stenografije In stro- Jectsia aa aprelma v večjl tigovini v mestu na §ta erskem. Ponudbc pod ^*t 1000*/ 405t na opravniStvo Slov. Naroda. Stanovafiit) - x 2 ali 3 aobami IMo v Ljubljani miren rakonski par f2-«sebi) zm februartev termin. Oniene ponudbe pod Jtm**mm* 1MT/ 414f- na uprav. »Slov. Naroda« Proal« o» * ItaaJki enonadstropna hiša x TTtoam, korporacttato prartoa ta ftpo-cerijslia oprsv«. Hiša je pripravna za trgovino, ki se i« veliko let ¥ nie izvrSevala. BauaV'St Ifiiam^ ftf ^^^^^p^ag^ j « 44 ^^^^^ ^aiw a^^^B^B^B^a^BB^^ ■^v^aV^VJBNH* t§ i "T^ Spretna, izkuiena def ek ta rka za takojšen vstop v lekarno v SniSici ^p ii^e PonuHSp n, e. V. feller, Zaorao, Jnrfevska ni. 31, H v^uo Imam vedno v zalomi fini rum, Hedicinal konjak v slck eincah. „Camis SSosk" t<-r prisS 1: brinleves. po nr.jo z\ h c-nah 05Vad Dcbdic, Lemana r!artin^va cesta. Po nizb! ce^I sq prođafa slaiefil kg^bolineum, nmsrA ce!, n»q?!nova stupa I. a (K^Ren), kapsrne 1. a, k^n:H:e,CrnHcy stki. po 4in -kg, gr^^um, enriisn rniei ier cei, mazilo za Jev!Je „Sussi", škrob, že!eznato kina vino, tropTiOvec, kumnov esenc, zobotrebei, uipcjac* (sesalke z rinko) iz gurnM?. ne^ai z?b??ev, prat;i/^ za leta 1917 fer se wl drugega blaga. 037AI.!! Đ03EJ*?, L^bMaaa MartiaOTa cesta. Šm ■ ^k^ av) *afc a§a|A ma • ^bi ■ iin *^ fininni UD 23 PfflHjC! dobro blago v origlaalaUi za-bo]lk A ea. 60 do 75 kg iover-Dtika teta, «al|a: kisovo kislino 80%, slivovkc, tropinovee in 4129 rum, ođđa?a po sajnlif! cenl, dokler traja zaloga, trrdka A. KUSLAH, Ljubljana, Earlovska cesta itev. 15. » m ■----------- B Istotam sta napradal tađl dra | (feicik'a). Razglednice bolffno ••* noveletne v nahr«{Ji izberi priporoia na debelo M. Tiiar, Ljubljana tolojiburgova vL 1 Sv. Potra cesta 20. BbnI Baaa^ Pog«oar)«T tig, Priporo^am slav obćmstvii ta in na deieli svojo lalogo i«bule, tesna ■r- UMOM. •— Gospodi pozor! Milo! Milo! Ako ho^rte porrai in i mal'mi stre>ški sor£'»obelo pnti, narobite si tal-oi dok Ier ie kaj za Joge. na'e \±uu UmM !F;!l9 ki jr enake kakovo^ti in boljf kakor so sedanja draga in slaba m la. Razpo-§lja se po?tntne pro*to po povzet u IO komado? z» 6 K 50 h B!agovol«tozor 1 gošič 19M Vsojmn si p. t. odjemalce opozoriti na svojo znano najrečjo in reelno zalogo draguljev^ zlata in srebra, kakor tuđi na ure in bronce vseh vrst. :: A ikako komisi jonsko blago, zato po zelo :: ugodnih cenah. Blagovohte se o tem prepričati! JOS. EBERLE, Mestni trg 17. Del») tkl kapital K 90,200.000*—. * ZZ tfk« w Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt 1916: Bezerr. . 17,000.000 -. * ^» **tT. ^PT prlv. » K 143,241.140'—. 8: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Ceitrab u finiji. — Kstaisvljcia U64. *■ *"»»»■■ faf IHi D|-|!. Mn Oda (I ■ JstinZtt fHill. Vstaiovljeu »64. - 33 počnžilc Preskrbovanje vsch bankovnih transakcl], a. t*t.: Prevzemanje Oamflli ftf na nraniliie Najkulantnejie tivrlevanje MnalU narotll na vseh tuzemsiflh \n mozemikih mestih. — Izplačcvanjc ku- knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakoJnevnim vedno ugodnim obre- ponov ia iilrcbaajf vrednostnin papiijev — Kupovanje m prodajanje deviz, valut m tujih novcev. — štovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez od povedi. — Kupovanje in prodaianje malMOStafli Najemodaia vamih oredalov >amoshrambe (safes^ za »»njevarno shrantevanje vi ■•■■ ••- fii »uadlaee. tm»lHfwi*m, acaikatef %i wi« ib», »•*■ >»t rietoTte. pmiruitfH, —-?•■»•»•«, n*w|*r««. 9ea«ii«k liU|«l«. Ta Im parnim mm immMmmŠtm *•!•-H hlaim«. pe^ml taUH vr«te lOMch r—«a b taHte. < S«9taTtsc i Mteafatoa ■*▼•«■«■ i<■■■!■ K !•- ! tnnki po roTMK«. !• >fc <■ wt|*, t>wiM veći« gospodarstva, dtfan'rti.ti, — ffo—iyr< w<4-nrtH. k»r to dttlavs^ ivall te ■• *y«|aal la »J»f ■• dltlnr'fa«—I ■• trsd. M Hlr|. Eigei-Orflgurio, Enzo, Ste7. 639, Maraisio. _ llvan Bizovičar I amdui in trgovski vrtaar I L:ub! srna «9 I Kolezrska ulica št. 16 I priDoro^a svojo bcgato opremlieiio I Trtaarstvd ter okcsio izielaoe I vence, feopke in trtkoie. •to r»rtrail?IM Mrili i ćrtTcsae erttliM. i ^kor hidl najfi-Reiia ieteratlfsk« cvetlite 1a đvorast n la balkoae« n Vsakovntne sadlke do najZlaritnejSiri cvetlic In zctenjadi. Spreicmam na-ročila na defelo. Vsa na-ročila se iivriujejo točno ib solidno. Brcof&Tfee: i. BlioTlCar, r. Titasr, L|m*Uuia. u Jovarna čevijev %*%%. SPeter cKozina <§ SKo. zzzzz: Ljubljana zzzzz: pnporoča slavncmu občmshru. da je v$a% posame^ni presfrbt ? dmbrtmt usnjattmt Čcvlju doftlcr ne po ide ^aioga %aHi vsted pomanjkanja usni a m v$ted Strogih ministtnjelnih odrmdb se je peraba usnja ^Skraino omtjda. Zaloga J$reg št. 20 nasvr- sv JLafaba mosta. Zima se oglasa! Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: Specijalni o^elek za pletenine, trikotažo in perilo: Za dome! Zo sospode! Za dečke ib debila! Vrline plete«« iopice lit dUfO* Sr«|ce likane iz sifona in cefirja v Sporlfte iopKe za deklice. grelcl z rokavi kakor tuđi brez najboljših kakovostih. •_*_—■• j » u i 1 i-i. rokavov. Srajce zi šport v vsch modernih »*^H» » d?5ke v vseh kakovostih Sportu« Cepice iz volne in svile oblikah, iz cefirja in mako. m veiikosun. Spodnla kHlat pletena iz volne, •**"• srejce v raziičnih oblikah. SpoctM teplce v različnih oblikah crepe de sante, svile, listra, klota, itormelno perilo kakor: srajce, in barvah. batista itd. Jopice, hlače iz volne in bombaža. flainaM v vseh veUkostib. KkolM, Hvatalk stroleT, gramofonoT, impaSk etokMialta avafllk la woimm avafta batarlfa. Pismena naročila se takoj isrrSe. 3878 Losne kite aafballia kaka-aatl po 7V t9 12 im 16 kron; laaaa pasHaej« la atratiaa rasli vrati „W«-Uu, lwrv« ' sa laaa Is brate mi Dr. Brallat 1 po 2 la 4 R. lasao vodo In masti! SampooB xa nmtvanla laa, imlake la pador poali&al 1.1- i. priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo ši 1. Pozor! Zarati rpokliftaafa v vofaiko ■tvibotaafe !• lakal o«^rt aaaio za pr*4a|• blaeja !■ eteor ToaJ. 4aa samo od t do V2F in v aedei|o od 9 do 11 vre doiKildaa. S čil nazaj. Mrtvaška glava ždečega mrliča se mi je zarežala v obraz ... Naorej. da zapustimo to mesto smrti in grozote. Ćez pet minut smo prišli zopet do barak, večjih in močnejsih, ki so bile tuđi popolnoma razbite. Od raz-trganega stropa so visele dolge plahte in v kotu so bile postavljene no-silnice, na katerih so še ležali mrtvi Italijanl. Tu je bila najbrže prva šta-cija za ranjence. Zadnjih nesrečne-žev paČ vsled hudega ognja nišo mogli odnesti in umrli so na nosilnicah, — zapuščeni od svojih tovarišev, v svoji smrtni uri obdani ođ vseh gro-zot granatnega ognja. Za to barako je nekaj grobov z malimi križci m na vogalih so postavljeni železni drogovi, prepleteni z žicamf. Duhovi na pokopališču, sem si mislil, ko sem pogledal okoli mene stojeće tovariše v belih sneznih suknjah z bek> kapu-co na glavi, ki so stali tiho in zamišljeno z obema rokama držeč na tla postavljeno puško. »Lep iMiklav-žev večer imamo danes,« ml je šep-nil tovariš na ušesa. Pri ten besedah sem pozabil vse okoliščine in za par sekund so se moje misli pomudiJe doma... »Se do one male kupe zunal go-zđa,« sem rekel in šli smo zopet, postavljeni v rojno crto. oprezno na-prej. Dospevši na vrh, smo postali in dolgo poslušali. . Daleč pod nami šumi voda, pod hribom se sliši stre-ljanje straž; zamolklo odmevajo po-ki v skalah. Začelo je snežiti in vr-nili smo se ravno tako previdno po isti poti nazaj proti domu. Pot je bila ista, a misli so bile druge. Postajali smo ravno tako od časa do časa in posluŠaJi kakor preje. »Oozdiču se ognemo*. sem dejal, in ŠH smo strmo pot okoli njega. Dospevši na vrh. smo počivali. Na čeTu so se pokazale kljub mrazu znojne kapljice. Oovoril ni nihče besedlce, Ie nemo smo se spogledovali. Z daljave pa smo čuli zopemo kričanje sove.., vnot \\\\ oMo-nadalMo iobM ii ijeia reforoi. I. Obrtno - nadaljevalne sole fmajo namen. da pospešujejo izobrazbo obrtnih, tovamiških in trgovskih vajencev. Po našem obrtnem redu morajo vajenci obiskovati obstoječe splošne obrtno-nadaljevalne sole f oziroma pripravljabie tečaje) kakor tuđi strokovne nadaljevalne sole, dokler ne dosežejo popolnoma uč-nega smotra. Ako šolski prostori in druge okolščine dopuščajo. smejo tuđi pomočniki in samostojni obrtniki obiskovati te sole. Na zahtevo po-pomoćnika, ki še ni izpolni 18. leto, mu mora obrtnik dovoliti potrebni čas za obisk obrtno-nadaljevalne sole. Solski pouk na teh Solah traja v obče 2 do 4 leta in sicer skozi 7 do 8 rnesecev na leto in s 6- do lOteden-sfcimi urami. 'V času svetovnega prometa je povsem umljivo, da si mora obrtnik vsetransko popolniti svojo stroVovno izobrazba Za praktično tfrokovnfl f izobrazbo našega obitoflUgm nar*-I ščaia lm* v prvi vrati tkrbeti wM ! gospodar. Obrtnik ki itim* potrebne strokovne znanosti* da bi mogel skr-beti za praktično izučbo vajencev in ki po uredbi in načina svojega obra-tovanja tega ne more storiti, tak obrtnik po sedaj veljavnem obrtnem redu ne srne imeti vajencev. Vendar tuđi najboljši učni gospodar ne more vajenca priličiti vsega, kar ta poznaje neobhodno rabi. V ta narn^n so se ustanovile obrtne sole. Te naj spo-polnjujejo v svojih enoletnih priprav-Ijalnih tečajih znanje manj izobraže-nih vajencev v učnem jeziku, v pisanju, računanju in risanju, v svojih dveh do tren razredih pa poučava i obrtne vajence teoretično in kolikor inogoče tuđi praktično v obrtnem spisju, obrtnem računstvu, obrtnem knjigovodstvu, nadalje v zakono-znanstvu in strok^vnih veiah. 1 Obrtno-nadaljevalne sole so ali splošne ali strokovno obrtne nadalje-: valne sole. V prvih so vajenci vseh i v šolskem okolišu zastopanih obrtov združeni, kar je razlog, da je poduk j v takih šolah bolj teoretičen in Ie j deloma prikrojen praktičnim potre-bam posameznih obrtov. kvečjem, da obstoja nekak veČji razloček v j poduku med trgovskim vrajenci, ki [ ne rabijo v toliki meri risanja. in pa ined rokodelskimi vajenci. V krajih. kjer ni dovolj vajencev ene in iste stroke, se more oač edinole splošna obrtna nadaljevalna šola ustanavlja-, ti, kajti tuđi ta v izdatni meri skrbi za valenčevo obrtno izobrazbo. V krajin. kjer je ena obrtna stro-ka, oziroma so sorodne obrtne stro-ke v večjem štcvilu zastopine in je število vajencev v dotičnih obrtih nad 20 do 30. tam naj se pa raje usta-navlja strukovna obrtna nadalieval-na šola. Na Kraniskcm abstojajo strokovne nadaljevalne §o'e Ie v Ljubljani in sicer ena za trgovske obrte, ena za stavbn% obrte, ena za mehanično-tehni-ne obrte in ena za umetne in oblačilne obrte. Na Primorskem sta dve stroRovni obrt-n? nadaljevalni soli s slr>vensKim UČ-nim jezikom in sicer v Oabrovici za zidane in v Nabrežini za Kamenarje. V St. Vidu nad Uubljano je z ondotno splošno obrtno nadaljevalno solo združen poseben strokovni razred za mizarske pomoćnike, v Zagorju ob Savi pa se za steklarje vrši poseben triurni pouk na teden. Ko po vojni nastanejo zopet redne razmere, ne bo treba Ie skrbeti, da že obstoieče obrtno-nadaljevalne sole prično zopet z rednim šolskim Fodukom, temveč da se tuđi še ustanove nove obrtne nadaTtevalne sole. Na Kranjskem bi bilo v prvi vrsti treba, da se v Ljubljani ustanove še obrtne nadaljevalne sole za gostil-ničarske, za pekovske in slašČičarske ter za mesarske vaj*nce. Jesenice na Gorenjskem se izvanredno hitro raz-vijajo, ker leže na naroano - gospo-darskem jako važnem križišču, ozir. razpotju prometnih črt Beljak (Celovec) - Karlovac in Beljak (Celovec)-Trst in imalo razvrito železno industrijo. Poleg Ljubljane je to edini kraj na Kranjskem, ki ima mnogo po-gojev za razvoj v večje mesto. Kljub temu pogrešajo Jesenice obrtne nadaljevalne sole. akoravno bi v tem kraju ne morala biti Ie obrtno nada-Ijevalna šola, temveč tuđi kaka državna obrtna šola mehanične tehnič-ne stroke, oziroma vsaj podružnica ljubljanske državne obrtne sole. Tuđi v drugem oziru trpi naše obrtno nadaljevalno Šolstvo. Obrtne nadaljevalne sole se imajo namreč boriti z velikimi finančnimi težkoča-mi. ker žive takorekoč Ie od prosto-voljnih podpor. a ni nobenega zakona, ki bi določil. kdaj in kje se naj ustanavljajo te sole, kako naj bodo urejene in na kakšen način naj se kri-jejo stroški za njihovo vzdržavanje. II. Na Dojenjem - Avstrijskem in Solnograškem imajo posebne zakone o obrtnih nadaljevalnih šolah in bi bil sosebno tozadevni solnograški zakon za naše razmere pripraven. Naj navedem par važnih določb solnogra-škega zakona o obrtnih nadaljevalnih šolah. Po tem zakonu se mora ustano-d viti splošna obrtna nadaljevalna so-T la, kadar se nahaja v kakem kraju, ozfroma v bltžnjih krajili v okolišu I 3 km takom 3 let majnumj 2» vajea-ccv, ki imajo prilflto obiskovati drage obrtne nadaJJevalne Sole. Posebne strokovne obrtne nadaljevalne iole ali pa vsaj strokovni oddelki Da splošnih nadaljevalnih šolah na] se ustanavljajo, kadar so na razpolago za strokovni poduk potrebni prostori, učila in učne moči, a na vsak način se mora to zgoditi, kadar je 30 vajencev istega obrta, ozfroma so-rodnih obrtov. Za slučaj, da bi se ta-ke strokovne nadaljevalne sole ali strokovni oddelki ne mogli ustanoviti, naj se po možnosti vpetje strokovni poduk v skupinah. Tozadev-no bi bilo želeti, da št solnojarraški zakon spopolni z določfco, da se mora strokovni poduk po skupinah vršiti, kadar znaša število učencev iste-ga obrta ali sorodnih obrtov najmanj 2(i in da se nasprotno vajerrci, ki z ozirom na potrebe svojega obrta ne rabijo poduka v gotovih predmetih, oproste dotičnega poduka. Zakon bi se tuđi moral spopolnitl s predpisi o ustanovitvi vzporedntc. Potrebno je namreč, da se bodisi v pripravljal-nem razredu bodisi v rednih letnikih ustanove vzporednice. kadar prekorači število učencev enega razreda 40. Pri poduku v risanju in pri drugih učnih predmetih, ki zahtevajo po-dučevanje posamič, ne srne biti nad 30 učencev v enem razredu. Solnograški zakon pogreša tuđi določbe o pripravlialnih razredih in vendar so taki predpisi nujno potrebni, kajti mnogo vajencev priđe s kmetov in ne more slediti poduku v obrtnih nadaljevalnih šolah. Na SIo-venskem so se vsled tesra tuđi po vsodi pri obrtnih nadaljevalnih šo-hih ustanovili pripravljalni razredi. Ako bi se na Kranjskem sklenil sličen zakon, bi se moral v njega sprejeti tuđi predpis, da se ima za one vajence, ki nišo dosegli učnega smotra ljudskih šol in ki ne bi mogli sledrti poduku v obrtnih nadaljevalnih šolah no potrebi ustanovi pri nadaljevalni soli enoletni pripravljalni razred. V tem razredu bi se podučevali vajenci v učnem jeziku, v pisanju, računanju in risanju. Ne gre Ie za vpraŠanje, kdaj in kje se naj ustanavlja obrtna nadaljevalna šola. temveč tuđi za kritje vzdrževalnih stroškov. Na Soino-graškem tvori okoliš obrtne nadaljevalne sole poseben šolski okrai in razpolaga vsak tak, eno ali pa tuđi več sosednjih bližnjih ob&n obsega-joči okraj s posebnim zakladom za obrtne nadaljevalne sole. Iz tega za-kiada se krije večina stroškov za vzdržavanje v šolskem okolišu se nahajajoče, oziroma se nahajajočih nadaljevalnih šol. Občina, Kjer se nahaja obrtna nadaljevalna šola, je dolžna skrbeti za nastanitev, za kur-javo in razsvetljavo obrtnih nadaljevalnih šol. V prvi vrsti se imajo javna šolska poslopja in učila ter šolska oprava dotičnih javnih šol uporablja-ti. Ako obsega okoliš nadaljevalne sole več občin, takrat morajo sosed-ne občine povmiti primeren del za nastanitev, za kurjavo in razsvetljavo naraslih stroškov občini šolskega kraja. Kakor smo videli, trpe stroške za obrtne nadaljevalne sole občina, kjer se šola nahaja. in pa zgoraj omenjeni šolski zaklad. Ta Solski za-klad se pa srne pod gotovimi pogoji tuđi uDorabliati za ustanovitev vzdržavanje in nodpiranje vaienških do-mov, vafenških zavet^šč itd., nadalje za strokovno spopolnitev učiteljev na obrtnih nadalievalnih šolah. Kako važno bi bilo za nas. ako bi imeli vsaj v večiih kraiih vajenške dome, ki bi bodisi brezplačno, bodisi proti nizkf odškodnini dajali vajenrem stanovanje in hrano, in pa zavetišča,kjer bi se vajenci ob nedeljah in nraznikih v svojem prostem času odpočili in duševno izobraževali. Po saleburškem zakonu se ste-kajo v šolski zaklad: 1. doneski za učila; 2. prispevki države in pa mo-rebitne prostovolme podpore obrtnih za drug itd. Ker ti zneski seveda ne zadostujejo za pokritje vzdrževalnih stroškov, se ostali del teh stroškov tako porazdeli, da trpi dežela 50%, občine šolskega okraja 10% m 40% celota onih obrtnikov v solnograški vojvodinu ki morajo prispevati. k tr-govski in obrtni zbornici Teh 40% plača pravzaprav trgovska in obrtni- 9ca zbornica, a Hh pobira potom do-klad k pridobittL Na Kranjskem ni bilo nobenega zakonitega ključa za porazdeli te v vzdrževalnih stroškov in so pred vojno znašali ti stroški na leto približno 73.000 kron. Porazdelil se je ta znesek naslednje: 24.500 K je plačala država kot redno in 7500 K kot izredno podporo; 1200 K so znašali šolski dohodki; 11.000 K je plačal deželni odbor; 4200 K trgovska in obrtniška zbornica; 14.000 K so dale občine; 4000 K zadruge in razni drugi faktorji; 7000 K je bilo nepokritih. Razvidno je tedaj, da so znašali državni prispevki in Šolski dohodki okoli 33.000 kron in da je od ostalih 40.000 kron trpela dežela približno 28%, trgovska in obrtniška zbornica 10%, občine 35%, razni faktorji 10% in je bil znesek 17% še nepokrit. Za slučaj, da bi se na Kranjskem stroški za vzdržavanje porazdelili po istem ključu kakor na Saleburškem in bi se državna podpora izplačala v istem rnerilu kakor sedaj, nadalje Če bi se z ozirom na ustanovitev novih obrtnih nadaljevalnih šol, z ozirom na povisanje plače itd. celokupni stroški zvisali na 100.000 kron, potem bi se ti stroški porazdelili naslednje: 45.000 K država; 1000 K šolski dohodki; 27.000 K dežela; . 5400 K občine; €1.600 K trgovska in obrtniška zbornica. Popolnoma nova je uvedba po-sebnega deželnega šolskega sveta za obrtno nadaljevalne sole na Saleburškem. Ta šolski svet sodeluje pri iz-vršitvi določb solnograškega zakona o obrtnih nadaljeval. šolah in je ob-enem strokoven svet deželne vlade v vseh zadevah, ki se tičejo obrtnih nadaljevalnih šol. Člani tega sveta so: 1. po en zastopnik pristojnih mi-nistrstev; 2. dva zastopnika deželne vlade; 3. dva zastopnika deželnega odbora; 4. en zastopnik nadškofijske-ga ordinarijata; 5. nadzornik obrtnih nadaljevalnih šol; 6. predsednik trgovske in obrtniške zbornice, oziroma njegov zastopnik; 7. zastopnik mesta Salcburg; 8. dva od deželne vlade, dogovorno z deželnim odborom imenovana voditelja obrtnih nadaljevalnih šol mesta Soinograd; 9. dva zastopnika učiteljev fn voditeljev obrtnih nadaljevalnih šol v ostalem delu kronovine, ki se izvolita iz srede; 10. ravnatelj obrtnega pospe-ševalnega zavoda in končno 11. za-stopniki obrtnega in trgovskega stanu, ki jih volijo obrtne zadruge, oziroma zveze obrtnih zadrug in pa solnograški odsek zveze industrijalcev. Ker so na Kranjskem deloma druge razmere, bi se moral seveda tak svet obrtnih nadaljevalnih šol primemo drugače sestaviti. Omenim naj še, da so na Solnograškem izvzeti od tega zakona one obrtne nadaljevalne sole, ki so pri-klopljene državnim obrtnim, oziroma strokovnim šolam. To je povsem naravno, ker so te sole neposredno podrejene c. kr. ministrstvu za javna dela. Pri nas na Kranjskem je kočev-ska obrtna nadaljevalna šola orga-nično zvezana z državno strokovno solo za mizarstvo v Kočevju, dočim so razne obrtne nadaljevalne sole v Ljubljani neodvisne od ljubljanske! državne obrtne sole. Seveda je želeti, da se iz strokovnih kakor tuđi fi* nančnih razlogov slično kakor v Ko* čevju tuđi v gotovo važnejši Ljublja-. ni priklopijo obrtne nadaljdValne solo državni obrtni soli. ______________________Steska. Umrli so v Ljubljani Dne 10. decembra: Vincenc Pa-risi, laški pešec 149. pešpolka, vojni vjernik, v rezervni honvedski bolnih šnici. — Josip Prosenc, desetnik, v rezervni vojaški bolnišnlci na obrtni soli. Dne 12. decembra: Stefan Zelina šek, begunec, hiralec, Radeckega cesta 9. — Josip Ćotar, črnovojnišld pešec, v rezervni vojaski bolnišnici v Marijanišču. — Eckehardt Klauer, nadporočnikov sin, 21 mesecev, Blei-i weisova cesta 15. Dne 13. decembra: Fran Hribar, krojačev sin, 3 mesece, Poljanska cesta 70. Dne 14. decembra: Stefanija! Mrevlje, hči begunke, 4 mesece, Streliška ulica 15. — Martin Motoo-rič, hiralec, 64 let, Radeckega cesta 9. Dne 15. decembra: Katarina Oa-bršček. zasebnica, 74 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnlci: Dne 8. decembra: Lucija Marolt, gostija, 67 let. Dne 10. decembra: Anton Poje, tovarniški delavec, 28 let. MATfflONIS r JEDINSTVEN u svoJoi ANALfTIČNOj KAKV0Č( niJbolJs [odavna kaJsI« mUr porooISmo fflESSHOBttH Najlepša božična darila, kakOT tail velik« Isbira : briljantov in : : vojnih ur : po Biinlft|lh ceaah. ■ ei novi cenik s koledarjem. Tuđi po pošti gratis. — Gone ▼ Malta I bres poviika. Za obilni obisk vi i u dno vabi Tvrdka _ F. ČUDEN VoJna Ufa* PreSenma ulica št 1 v Ljubljani SlROLrEV^Roch^ Prsne bolesU# orlovski lcA&alj. a^dlulia^ influenci« Kđanđi jrnntfm SiroRn f k. JI te^^S^SS^^Ml!!^^ 1 % Sav0fciSiiTofroci.prt"liaivtti &r*nj*3*t&% ^^7VSIroKru>iii otdr^. • a ygadniw ^mQ^om r+9*oir* požTu<#k. Smdbt*w 4 /L^f Stran 10. .SLOVENSKI NAROD*, «K I«. 4—b» IM. 288. ttev. rriul KOS sti« iua! 1 VSJffi**** Specialna metitnifnm pletffrtm industrija tu trgovina za po-vrtne In spodnje jopice, mođerčke, telovnlke, aogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materija! ta stroje itd- na drobno in na debelo. 123 Ptetilnt stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejta prilika za dober taslužeK, pouk brezplaCen, trajno delo sigurno Kor tfalam broa ajofttov, •• aono vallko nlsjo. EdnaposebnosF likerja je I Zdravnikielodca. 12 i Zdravnik išta fo posebnost telodtntga llkorja Iz xdraTth.il. rastlla, katari U-borno Tplfva proti alaboatlm ▼ ieleden tor radi toga * aobeni družini ■• bi aanol manjkati. i Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepnčunja, da oblika ;e%lja ne srne biti pohuhpt, emveč obliki noge pocolnoma prilagođena. Clovežke noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti tn te posebnosti upoštevati je doll-nost vsakega izkuSen vešfaka. 61 Poskusite pri PVdtl VkT'ltliflPf 111 sPec'a^st« n ortopedičn* fn anatomlčna I ldll »JZ&UllllCl |U obuvala, Ljubljana. Selenburgova alica St. 4. :: Najnovelia izbera :: := umetniških in drugih = razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Cjubljana prtšernon ulica l\tt. 7. i: G F. Jurasek : uglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil \v Ljubljani, Wol!ova ulica št 12. I Zaloga ter izposojevalnica glasovirjev, pianin in harmor.ijev. | 2C7J Ugodna zamena in 10letno jamstvo« i SpocUlol savod ma «§Ulo¥aa|o tor popra« ■ wUa vsok gUablL ===== Ufflaiovaloo v „ttlaaboal aMttolM tor v vaok ----■-------- slovenskih lavodlk. ------------- Od visoke c. kr. deželnc vlade sa Kranjsko s od I okom dne 9. oktobra 1916 St 30 912 koncemionirana i pisama za revizijo voznih Ibtov ta | reklrniacijsklh In »111 pojasnll I Ljubljana, Dunajska ctšb Jt 29 narnanja vljnđao irojo OtVOritCV. - * Ura** mi i^prtfc* •* lk9> -. '/»»• W I V r^tsU* teaiMl mmd Jk/a m HtiH **—. trn a ^^^fl^^ vseh vrst ta urade, ^|BJ|B|^^^ drnMva.trBOvecitđ L ^3 j yw«i ćctm, ^^^ ^y iraftf la iaittotaltlj L|mM|ana« Dtvrakl trf iln. I. Ceniki franko Centki franko. SaMona a 10 monogrtml, pri- ■lornai sa namlm« prtmt ••rvf- etef ±epn« robeo In w»»h vrat perilo •• dobiva pri TONI JAGER DnblUna* ZiflovsVa alica stef. 5. Teodor Kom (popra! ■enrlk B«ra) ookrfvalet M in MEpar, vpelialec 'trtloicilo!, ter Instalater voiovrin lioHiana. Polianska cesta it. I. Priporoča se si. občinstvu za izvrSc-vanie vsakr§nih kteparskih def ter pokrivanje z angteSkfnij franeoskim in tuzemiskim §kril»em z Klest-ttffinTtviin ftrlljia (!Yereit) pifnt ffatsiM z izbočno in ploSČnato opeko, Icsno-Cementno in streSno opeka Vsa stavbinska tn galanterifska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi. mu ifl Miioiska mn. MM\m posada Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poSt prosto. Jos. Roiinav modni otelile : za gospode : L|nbl|ana, Franca Jožefa cesta 3. VojaŠke In uradni&ke i uniforme: ^^ |§o meri ^^ v najkrajšem (asa. L HIKDSCH [ - priporoča svojo veliko ixbtt * - j i rOpcarviia] st tsviviitftia1 tocao ta savioaa1 ■ ^ " ■ - - ~^* ■ i Delavct, betonirarji, zidarii in tesani I I te spreJmeJO "W ■« itarUita v M«pU Bast pri I ttarfltonk Dobro plačilo Za stanovanje in brano je preskrbljeno. Oretiov les : kostanjev les v 4*Mlh v polenlh In debllh k«vlM vsako w«gon»ko mnoSino po najviiji dnavni o*nl J. Fogacalk, Llnbl]ana, Mar. Terezlje cesta 13. s^ Tehniina pisama ^^ sa tevriitov vtako vrtio naCrtov, proraiunov. Oblattvono konc ntttona pesrodovalntea »• nalcup Mi prodajo somtfiii, gosdov in posestev VALENTIN ACCETTO zapriseženf sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. tsvrlujcm tudl na lollo privatno centtve v mostu in na deloN. Prodafatci In Impci naj to obrnojo na 9orl otnattno posrodovainice. Provsamom fiMtl attawa»lmt<» ttmtm Ni nadsorevanje.*- Tajnost zaJamZatta* tsnjarska sekalnica H. ENGEL & KoM Ounal n* siefaniestr. ia ^50 te priporoča *a izdtiavo orevleke municijsltih žabo* jev x usnlem, zgosievalrtih ploSS, kHk-r v^'h vrttt usniarska sekafna dela. Prodala in raipoinjainica varovaleov padplalov la poipotalkOf f Yiakl voUMOltl li pHata>#0« a*nja. Dobava tako}. Prosi se nemške korespond«nce. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Acetllenshe namigne in stropne suetlllbe I # jamske in počne svetiljke 8 igalce in pritikline & ■ dobavlja najcenej&a ■ A. WEISSBERG, Dunaj II. Untere Donaustrasse 23 3, Odd. III. Kautogi tratiš. 2887 Slovenska korespondenca. Damske klobuke ■ v največji izberi priporofia , , : MINKA HORVAT. modistka LJUBLJANA, Stari trg stev. 21. Popravfla nmjomnmimm 2954 Popravila na jo one ja. lom WM J. ]. Haglas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. m Halvona zaloga Dabišf va sa ipalao ta {odllso sobo, salona tu gosposko sobo. Proprogo, sastorjl, modrool aa vuiot ilaftamtl modrool, otroiU vozliU Ud. Specialni oddelek platna H trgovini V ^^ ..... ^X ^3 A- 3rt C lastnica 3a5viga Šare aaaa aaaai ■■ ^^aia^^ ombb ajaoa aa^aa ^a^ ^oaa^^ Ljubliana, Selenburgova ulica S —■—«—= im« i« prHefnost sa dobri in cwl nakupi =—=— rluh odejnih riuh ariaalli ^ blasin prtO¥ \*^.4» pernat bU^Jn i prtKew j^T pernic brisalk % iepnih rut 1 Za vojake zimsko perilo. 289 ttcr. JLOVENMO HAtOtK. dag U. docgabca lil«. Stran 11, RADIUMI Zmpmstna ura z intenzivno s^swcaai ■■■^•^^■^« ^^w^^p^^»j ^^^^aai ■§ aBjaajaj nifirrtjo v temi ***** "vit Rcgiiiiriao Aafcoritlo. prt tefeo, 3 letna garancija fsđctam ▼ jttdj«, t ««i)ttta (mNL premr 35 arai Narno pralrttta* sa vijihi. Oom aa £mS Poftllfa po povt^h (¥0J»* Mtt oaaar Oaottj) aalo*a ar Jakob K6ottt,Pa«UmHMii.....37 fc Mhro, velefine kakovostf, takol u vporabo, brvJcat I K 3 4. 5. 6. »Vtvafci ■parati, & Gilette, v efeganbran nikeJtatUm etuiju % 6 reztnraimi fciinami K 6.— In K 8 00; v hmfh kletih i ogledalom, gopićetn it. 2MB I« foliagar strofi sa atrli«B|a laa z đvema Casaloma K 7 50 PoSif ja po povzettu. Vojno poStne po*it|«tve proti vposlatvi meska v naprtj t dodatno I K ta aort* Specijalna trgovina za solinske Jeklene predmete A. WEI6SBERG, Dum| ll.y ******* DaiiaiittrMM, SS III., a*M«4a* rv. Kaialogi In zazn&mkl en gro« za pfodajaloe gratis. Slovenska korcspondenea. Zaatopniki S€ llfefO •v Pri nakupu bo&čmh in notolehuh dani :: prtporoča tvrdf^a O. BERNATOV1Č, Ljubljana, Me&tni trg -5-ff. svojo dobro sortirano zaloga konfekcijskega blaga za dame* deklice* gospode* dečke in otrnke v najnovejiih oblikah po znano najtuzjih cenah. Velika izbera kožiihovine ::: po jako znizanth cenah. ~ tai iljmlil lm. liti iifjneli -= ! BRATA i CAoslikana, laUrada. stavbna ! Prodajalnicai ! Miklošičeva ulica št. 6. | nasproti hotela „Union". Ljobljana EBERL id pounreii pleskana.. 12! Delavnicai IgriSka ulica itev. 6. Električna sila. AI PA1M7 RDP71MIIf ie komand rano po^iliatev, ki velja 25 vio. ve& WL tpeako, proiajm moke in »Iilandskega maha« t Ljubljani, Kopl« tarjeca ulica nasnroti »Katol. tiskarne«, za ljubljanske odjemalce odprto VSak delavnik od 8. —11 ure dopoldoe. Bližnjo se oelibi dneoi jrert! ¥ tat« do L lotrmarla 1917 fitrobant bodo fUvaU Mtfflri »foio Uh libornlh sročks Jtovft sttOc /fstr riefega križa . . . 900.000 in 900.000 kron Cmrikih srtik...... 200.000, 400000 in 200.000 frank. 3% zemljiš ih sreck iz leta 1880 . . . 00.000 in 00.000 kron 3% zemljiskih tnik iz leta 1889 * . . 00.000 in 100.000 kron 17 trtbu] TsakO loto I Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kl*OB oziroma frankov. laV^ Meootel obrok samo K 7-— oslroau E tTO. *M To srooko iaaafo trafao doaarao Troaaoot In lo Isfjoba ao^arfa kakav pH lo-torilah t alačaja aoistrobaala iskljućona I — Saktovaflo >na|1ihn pojasnilo la igrala! aaort, aittto s aaroćlloal 3414 Srečkovno xastopstvo 1, L|nbl|aiUL Brez konkarence! F. L Popper čevlji u gospode hi f ospe so ■ogi« sajbolj pHleiau Udri ii Mjbolj^e ktkovosti. Naorooaj mho pri « JULIJI STOR, Ljubljana PreferMfa dkt št 5. I Oojssenki terlji a tiriste, MfQcaKy| M ćevlji a tttroke ii Lawo-tcaii*-ieTOO te—. I Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju, j I ' m . t___A__„ fceeieee ee^ekOi Upetoeaui araik a E §•—f tretiasfe ti. ■O¥aibra ltli. I BUflGVni O&Bdtk. Sprejema vloge nm kallUM in đ» taM« flM m ph ooreetaje MP|NMjC. «ml eMttek K 4^000 ~. ■ piai|VTiu vvvmm. r riMpi ereik ■leUHrtm« ieeml|. artiluma srota a K••-. treHasf« I Kafc«illa *f*m -netalsefli v veea ertarek, IsvvtBiefe m teeee la aeftariealN|e. « ! IC Mf««kra tete. Mani 4eMtek K eo-OOO-.