ekspedicijo. Čeprav so Bariločani prekršili to smešno prepoved in poskušali z eno samo navezo preplezati prepovedano goro, jim podvig ni uspel. Vendar sta Carlos Sonntag in Slovenec Davorin Jereb skoraj dosegla vršni, z opastmi obokani greben ter začrtala smer, po kateri so pozneje Italijani izvedli vzpon. Medtem pa je druga, večja skupina bariloških plezalcev dosegla vrh Balmacede (2O0Om), zanimive še nepreplezane gore nad fjordi Zadnjega upanja zahodno od čilskega mesta Puerto Natales. Pri tem uspešnem vzponu je sodeloval Slovenec Ivan Arnšek.
Ko se je Bertoncelj vrnil s Himalaje, ga je argentinski antarktični inštitut povabil k sodelovanju na polarnih ozemljih. Povabilo je sprejel in prebil dve leti na antarktični postaji General Belgrano Pomagal je pri topografskih in glacio-loških raziskovanjih. Kot njegov edini plezalni podvig na šestem kontinentu je treba omeniti plezarijo na robu antarktične celine v skalnem odlomu, ki se imenuje Nunatak Moltke.
(Nadaljevanje prihodnjič)
13. FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV_
TRIGLAVI IN DRUGE NAGRADE
NUŠA PODOBNIK
Zadnje dni lanskega leta so Novogoričanl prvič gostili mednarodno filmsko prireditev - Festival športnih In turističnih filmov. Festival, ki je dobrih dvajset let (od leta 1966) vabil tuje in domače producente in filmske avtorje v Kranj, so tokrat pripravili v Novi Gorici. Filmsko dogajanje je bilo popestreno še z dodatnimi prireditvami in akcijami, od razstav in predstavitev knjig do sodelovanja športnih ekip In do srečanja turističnih novinarjev Slovenije, da bi tako obiskovalcem pa tudi gostom festivala lahko predstavili ne samo dosežke, ki so jih avtorji z vsega sveta zabeležili na filmski trak, ampak tudi del vsakdanjega utripa Nove Gorice in njene okolice.
Planinski vestniki za planinska društva
V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 166 planinskih društev, ki so bila naročena na 267 izvodov Planinskega vestnrka. Največ društev, predvsem manjših, tistih z manjšim številom članov, ima naročen po en izvod našega glasila, nekatera društvi (vendar nI nujno, da so največja) pa imajo naročenih več izvodov, tudi za svoje planinske postojanke: ali na koncu koncev ni lepa pozornost do oskrbnika in do planincev, da lahko ob deževnem vremenu v koči in na toplem listajo po planinskem glasilu! - Kar po deset izvodov Planinskega vestnlka imata naročeni planinski društvi Bohinj-Srednja vas in Medvode, šest Ljubljana Matica ter po štiri izvode PD Brežice, Kamnik, Križe, Nova Gorica, Očnica ¡2 Ljubljane, Radovljica in Tržič, po tri izvode pa PD Celje, Domžale, Dol pri Hrastniku, Gorje, Jesenice, Kranj, PrevaJje, Ruše, Rečica ob Savinji, SCT iz Ljubljane, Skofja Loka, Trbovlje, Vuzenica in Železničar iz Ljubljane.
Tekmovalni program je predstavil dobro tretjino vseh prijavljenih filmov z vsega sveta. Izredno zanimive filme, ki so nas seznanili s številnimi atraktivnimi športi, športnimi dogodki, dosežki posameznih alpinistov, ki so na neobičajen način spregovorili o turističnih zanimivostih Dunaja, Izraela, o nenavadni Nizozemski, ali pa so bili posneti z izjemno izostrenim posluhom za povezanost športa in turizma, je ocenjevala in tudi ocenila mednarodna žirija, ki ji je predsedoval slovenski režiser in direktor fotografije Jure Pervanje, pomagali pa so mu še Viki Grošelj, ki ga bralcem prav gotovo ni treba posebej predstavljati, pa turistični strokovnjak Milenko Šober in trije tujci iz Belgije, Avstrije in Italije.
Festivalski filmski program je bil tako zastavljen, da so bili dnevi žanrsko zaključeni; izkazalo se je, da bi v tej smeri morali organizatorji razmišljati še naprej In vsaj del vsakodnevnega programa prilagoditi oz. zasnovati tako, da bi obiskovalci dobili kar največ podatkov o določeni temi. Jasno pa je, da ob prvem poskusu, ko prave podobe, kako se bo festival iztekel, še ni bilo, tudi teh programskih potez ni bilo mogoče načrtovati.
Ne glede na razmeroma majhno število filmov in video programov v tekmovalnem delu festivala pa so bili lahko tako gledalci kot gosti festivala zadovoljni, saj so bili predstavljeni filmi, ki so na številnih drugih svetovnih festivalih prejeli glavne nagrade ali pa so bili celo proglašeni za najboljše filme lela (kot je bilo to v primeru filma »Pravljična Nizozemska«, »Zimski Dunaj«, »Cerro Torre - Južna stena«. »Finale« - in še nekaj jih je bilo).
Festivalska žirija prav gotovo ni imela lahkega dela, saj je morala med filme razdeliti kar devet nagrad. Po pregledu in ocenitvi vseh se je pokazalo, da avstrijskemu filmu Curta Faudona »Zimski Dunaj« zaradi izrednih slikovnih, montažnih In predvsem idejnih kvalitet pripada Grand prix - zlati Triglav. Film je kakor zimska pravljica, ki nas popelje na Dunaju po nam povsem neznanih ulicah in trgih - kot da bi si jih za nas izmišljali avtorji tega filma.
PLANINSKI VESTNI K
Povsem drugačno mojstrstvo je žirija videla v filmu Boštjana Korbarja »Cerro Torre - Južna stena«. Poleg težavnih razmer, v katerih je bil film posnet, so člani žirije meniti, da dajejo filmu poseben čar avtentični, že kar mojstrski posnetki. Zaradi vseh teh kvalitet je film prejel nagrado srebrni Triglav. Bronasti Triglav je ponovno prejel avtor turističnega filma, in sicer Nizozemec Orlow Seunke za »Pravljično Nizozemsko«. Povejmo samo to, da je ta film lani prejel neke vrste »oskarja« za najboljši turistični film na svetu v okviru prikazanih turističnih filmov na različnih festivalih,
Film, ki je pred festivalom v Novi Gorici prejel nagrade že v Banffu, Autransu, Bilbau, Hakubi, je v Novi Gorici prejel kar dve nagradi, in sicer za najboljšo povezanost športa in turizma in za najboljšo kamero. Mlad danski režiser Michael Christiansen je s svojim filmom »Sled« dokazal izjemno subtilnost In umetniško imaginacijo, hkrati pa je temu dodal še enkratno kamero, ki je še dodatno umetniško ovrednotila ta film, Boštjan Korbar pa ni bil edini jugoslovanski režiser, ki je prejel nagrado, saj jo je dobil tudi Tone Frelrh za preprosto, pa vendar suvereno in s polno mero človeške topline in odgovornosti opravljeno delo v filmu »Biseri Jugoslavije«'. Nagrado prispeva že vsa leta Mednarodni komite za širjenje umetnosti in literature s pomočjo filma (C. I D. A. L. C.), imenuje pa se po njegovem dolgoletnem generalnem sekretarju Draganu Jankoviču.
Izjemno montažo je opravil Francoz F. de Chateaubriand v filmu »Kata F1« in zanjo tudi prejel nagrado za najbolje zmontiran film. Nagrado sta prejela še norveški film »Finale«, In sicer italijanskega olimpijskega komiteja, med-
Scena Iz nagrajenega danskega filma »Sled«
tem ko je argentinski režiser Rolando Santos za svoj film »Pogovori na severozahodu« prejel nagrado za najboljšo režijo. Organizatorji festivala so filmskemu programu dodali še spremljajoče prireditve Slikovno in fotografsko so festival obeležili in popestrili z razstavo 55 fotografij Staneta KJemenca pod naslovom »Alpe Jadran«. Koncept razstave je bil enkratna slikovna podoba primarne ideje festivala - povezanosti športa in turizma. Da bi vsaj malo razgibali projekcije, so novogo-riški športniki pred filmskimi predstavami na zelo prijeten in spontan način predstavili svoje najboljše športnike - nosilce različnih priznanj in medalj, od atletov in kanuistov do alpinistov in tenisačev.
Tudi izvenfestivalske aktivnosti novinarjev, predvsem turističnih, so dopolnile dogajanje v Novi Gorici. Ob tem njihovem letnem srečanju je eden od glavnih in najpomembnejših festivalskih sponzorjev, novogoriškl HIT, predstavil tudi svoje načrte za letošnje leto, Mladinska knjiga iz Ljubljane pa je predstavila svojo knjigo »Biseri Jugoslavije«.
Poleg vseh teh dogajanj, filmskih projekcij in spremljajočih manifestacij je Interfilmu kot organizatorju festivala uspelo kljub ogromnim težavam vseh vrst razpisati in izvesti natečaj za najboljšo g orni ško literaturo v letu 1989 in 1990 in podeliti nagrado »Nejc Zaplotnik«. Za najboljšo knjigo je žirija proglasila »Ledeno sonce« Marjana Manfrede, medtem ko je Peter Čiž-mek prejel priznanje za najboljši gorniški spis. Ne glede na »začetne« težave festivala v Novi Gorici menim, da je bil prvi vtis izredno dober in pozitiven in da ima ta festival tu vse možnosti, da zaživi in ponovno pridobi nekdanji ugled tako doma kot v svetu.
55