ENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden j meaec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlcija v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenifiklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 164. V Ljubljani, v soboto 20. julija 1895. Letnik XXIII. Črne bukve kmečkega stanu. 3. Laiki izseljenci.*) Sveti oCe Leon XIII. pišejo v svoji okrožnici o delavskem vprašanju (z dne 15. maja 1891), da bi morala država za to skrbeti, »d a si čim največ državnih p o d 1ožni k o v m ore pridobiti kaj posestva.« S tem bi se 1. pravičnejše razdelilo zemeljsko imetje; 2. bi prospevalo poljedelstvo, ker ljudje delajo na lastni zemlji z mnogo večjo marljivostjo in stanovitnostjo, in 8. okrepilo bi se domovinsko č u v -s t v o , »ljubezen do zemlje, kjer je stala očetova hiSa, kjer se je človek rodil in vzgojevalo. Gotovo bi se mnogi izseljenci, ki sedaj iščejo druge domovine v tujini, raje s talno naseljevali doma, ko bi jim bil na domačih tleh vsaj zašilo zagotovljen gmoten obstanek.« Nebrojne čete sestradanih, neme žalosti prevzetih ljudij, ki se vsak dan na pomorskih pristaniščih vsedajo na ladije, poslavljajoč se od domovini, ki jim ni mogla dati več kruha, in odhajajoč črez širno morje v neznano tujino, so tožna, a resnična slika tem besedam. Ta slika dokazuje, da v Evropi ni tako vravnano, »da bi si čim največ podložnikov moglo pridobiti kaj posestva«; in če vprašamo te ljudi, ki se solznega očesa ozirajo proti domači zemlji, ki so jo zapustili in potrtega srca romajo v daljino za kos vsakdanjega kruha, odgovorili nam bodo, da si niti tistega niso mogli ohraniti, kar so prejeli od svojih očetov. Izseljenci *) Statistica della emigrazione italiana. Roma 1894. (Direzione generale della statistica.) jim pravimo, toda pravičnejše in resničnejše bi jim rekli: izgnanci, katere je i z t i r a 1 kapitalizem iz rodne zemlje. Ti izgnanci so nam najboljša priča, kako se godi delavskim slojem, vzlasti kako propada kmečki stan. Izseljevanje je najpristnejši posledica propadu tega stanu. Evo dokaza, vzlasti z ozirom na laško kraljestvo. Leta 1890 je bilo na 1000 prebivalcev na Angleškem (z Irsko vred) 5*77 izseljencev, na Laškem 3"88 » na Nemškem 2*02 » v Avstriji 1T8 » v izvenevropske dežele. Številki, ki nam jih podaje Angleško in Laško, se razlagata po tem, kar smo že povedali. Angleško nima več kmečkega stanu in na Laškem je v zadnjih vzdihljejih. Laško izseljevanje se je pričelo pred kakimi 25 leti. Razlikujemo je najbolje v začasno in v stalno. Začasnih izseljencev je redno po 80—100.000 vsako leto, skorej izključno samo iz Piemonta, Beneškega in Lombardije. V- '-'noma so opekarji, zidarji in kamenoseki, ki pomladi ostavljajo svoj dom in se jeseni zopet vračajo. Te laške izseljence srečavamo v Švici, Nemčiji, na Francoskem , na balkanskem polotoku in pri nas v Avstriji. Vsi poznamo njihovo pridnost, skromnost, treznost in varčnost. Po več nego pol leta žive mej nami, a nič se ne zbližajo našemu ljudstvu. Tesno drže skupaj in samo pri svojih sorojakih si iščejo prijateljev. Kot tujci prihajajo in odhajajo; redko se kedo stalno naseli pri nas. To kaže, da je njihovo srce tudi, ko delajo v tujini, na domači zemlji, in da jih je samo revščina pregnala iž nje. Stalni izseljenci so navadno iz južnih krajev iz Kampanije, Kalabrije, Molisa, Basilikate in deloma tudi iz Sicilije. Iz srednje Laške (Emilije, To-skane) se jih izseljuje zelo malo, ker je tu blagostanje primeroma še precejšno. Iz Rima ni skorej nobenega izseljenca. Rim vzdržuje namreč cerkev, oziroma ves krščanski svet. Brez papeža bi pa tudi Rim propadel najskrajnejši revščini. Razmerje mej začasnimi in Btalnimi izseljenci nam kažejo te-le številke. Leta 1891 so našteli odstotno izseljencev: začasnih: poljedelcev 33 84, opek. 3086, zidarjev in kamenosekov 20 50, rokodelcev 7 92, druzih 6 88; stalnih: poljedelcev 6414, opekarjev 15-57, zidarjev in kamenosekov 618, rokodelcev 7'69, druzih 7 65. Torej se jasno vidi, da je poljedelski stan najbolj zastopan. Večkrat se čuje, da je vzrok izseljevanju »laška podjetnost«. Ni bolj neresnične trditve, nego je ta. Uradno poročilo pravi, da ima velika večina laških izseljencev samo toliko denarja seboj, kolikor ga potrebuje za potnino. Tisti, ki ga pa imajo malo več, so si ga pridobili s tem, da so doma vse svoje posestvo, živino in pohištvo prodali ali pa si ga vzeli na posodo. Mnogo jih potuje tudi brez lastnega denarja. Pot jim plača agent, ki jih potem kje v južni Ameriki oddaje različnim špekulantom. Tem se ne godi nič bolje, nego drugim sužnjem. Plača njegova je pre-pičla, da bi si mogel kaj prihranili; če uide, iz-premeni sicer kraj, toda stara znanka — revščina ga spremlja povsod. — Teh revežev gotovo ne sili samo »podjetnost« z doma. Mej izseljenci je veliko otrok. L. 1891—1893 je bilo otrok pod 14 leti razmerno 22 odstotkov. Vzlasti Neapelj je središče te žalostne otroške LISTEK Narodna marela. vi. Gospod vrednik I Ta teden sem skusil, da naglica res ni nikdar dobra. Zadnjič sem povedal, da sem hotel polimano marelo zameniti s pisanim pa-rasolom, da bi mi napredni ljudje ne očitali staro-kopitnosti in nazadnjaštva; a sprevidim, kako prav je, da sem ostal pri starem. Pravijo, da stari posli in stari denar so še zmirom največ vredni; jaz pa po tej skušnji dostavljam: stara polimana marela je tudi še zmerom boljša, nego vse slične moderne iznajdbe. Zakaj neki ? Pred vsem zato, ker je prostorna. Za danes se mi je toliko reči nakopičilo, da jih bom komaj spravil pod marelo; pod parasol bi gotovo vse ne šlo. In še drug vzrck je I Polimana marela nas spominja na stare romantične čase, ki se zopet vračajo. Napredni .Narod" nam to svedoči; postal je namreč romantičen. Cujte, kakšne bajke pripoveduje I Sam cesarjevič Rudolf, (Iti seveda ni še umrl), govoril je bojda na nekem dolenjskem katoliškem shodu 11 Vračajo se bojni časi kraljeviča Marka. O, da bi se našel pesnik, ki bi zložil dolgo epopejo po analogiji epopeje o skrivnostnem kraljeviču Marku ! Kak monumentum aere perennius bil bi tak spev na slavne čase današnje Slovenije. Kdor bi se lotil tega predmeta, moral bi biti zelo pesniško navdahnjen, pa zraven priprost, delaven človek, ker le tak more zložiti .narodno epopejo". Svoje dni se je v .Dunajskem Zvonu" poskusil s svojim Pegazom pesnik, ki je zapel: Sprehajal sem se v gaju Zamišljen, tih in nem, Sem mislil, mislil, mislil, — Eaj mislil sem, ne vem. Le • ta pesnik, ki je trikrat mislil, pa si le ni nič pametnega izmislil, razsedlal je Pegaza ter pograbil — plankačo; postal je drvar v kamniških planinah. Nedavno je oklestil tam gori .dve smreki" in ta junaški čin objavil v tržaški .Edinosti". Nekaj poezije mu je Muza vendar le še pustila, kakor se vidi. Toda iz pesnika — drvar! Quae mutatio rerum! S tem ni nič! Vsaj za epopejo ni. Se jeden je na izbere 1 Tudi ta je pred par leti jahal Pegaza, ki je bil pa zakovan in je zato šepal. Sedaj pa ta vpokojeni pesnik doli na Belokranjskem .črne suknje" stepava. Tekom let, kar otroke poučuje, naučil se je toliko od njih, da takoj, ako ga kdo imenuje liberalca, vzdigne prste svoje desnice in zaječi: .Le čakaj 1 Te bom pa zatožil I" Pomislite, nedavno je mislil tožiti vse one duhovnike, ki so bili na katoliškem shodu v Črnomlju I To je gotovo junak, ki bo mogel zložiti domnevano epopejo, v katero bi lahko samega sebe vpletel. Sicer pa bi to lepo nalogo najraje prepustil .Narodu" samemu, ko bi bil vsaj še tak frazeolog, kakoršen je bil. Globoke, pametne misli že davno ni povedal. Članek s krasnim napisom .Zmage dan" pa svedoči, da je že do cela omagal tudi v frazah. Hohenwarta in nemških konservativcev, ki so največ pripomogli do zmage, niti pozitivno ne omeni, vrlega Ealteneggerja se mimogrede dotakne; konečno pa obrne vso stvar tako, da so nam Mladočehi pridobili Celje, češ, .ves boj za celjsko gimnazijo je nas poučil, da moramo. Slovani zanašati se le na slovansko pomoč". Nedavno je pisal .N.", da je klerikalna stranka zatajila zastavo pokojnega Bleiweisa; ob jednem pa je v njem vabila .Slovenija" abitnrijente, naj pristopijo v nje krog, da se vzgojd po geslu: .Vse za svobodo in narodnost!" češ, po tem geslu je vzgojena, tega gesla se drži večina slovenskega razum-ništva. Gospoda .razumna", če ste res kaj razumni, morate to vedeti, da je oče Bleivveis to vaše geslo vedno strastno pobijal kot neslovensko in dvigal zastavo z napisom: .Vse za vero, dom, cesarja!" Ako tega ne veste, povem vam, da še ne poznate abc slovenske politike! Dokazal sem že opetovano, da se pod polimano .narodno marelo" dobro strinjajo v težnjah in delo. H trgovine. Brezvestni agentje se bogatijo ž njo. Država je ustanovila že zakone proti temu, pa ti so le na papirju in ostanejo na papirju, dokler bo tolika revščina, da se bodo matere rajše odločile, pošiljati svoje otroke v tujino, kjer si morda kaj prislužijo, nego da jih gledajo gladu umirajoče pred svojimi o č mi.*) To menda tudi ni sama »podjetnost«. »V Ameriki je verjetno, da propademo, v domovini je gotovo«, tako je odgovoril neki izseljenec svarečim in opominjajočim ga domoljubom in s temi besedami je pojasnil pravi vzrok ogromnega laškega izseljevanja. Skupno število vseh laških stalnih izseljencev je bilo leta 1891 krog 452.000; leta 1891 pa 1,988.144. — Kako je naraščalo to število, temu je priča, da se jih je 1.1871 izselilo 15.027 in leta 1891 — 175,520. Zadnjih deset let (1884 —1893) je vseh skupaj stalno zapustilo domovino 1,170.000 oseb. Mej njimi je večina moških 67*6 odstotkov (začasno izseljenih 88-4 odstotkov), torej dve tretjini. Selijo se, kjer je kaj prostora. Posebno mnogo je Lahov v Braziliji, Argentiniji, Urugvaju, ker jim je zavoljo sorodnosti jezika ložje, se privaditi v južni Ameriki. Toda tudi v severni Ameriki jih je precej; poleg tega jih je veliko število v Afriki, nekaj tudi v Aziji in Avstraliji. Vlada vč za vse to. In kaj dela proti temu? 2e večkrat je obljubila, »da bo na to vprašanje obračala svojo največjo pozornost, kakor jo je že od nekedaj obračala in da bo vse možno ukrenila, da se prepreči ali vsaj omeji izseljevanje«. To je vsebina odgovora na razne interpelacije v tem oziru. Ta odgovor je pristno v duhu vseh evropskih vlad. O »obračanju vse pozornosti« smo čuli tudi z Dunaja že nebrojnokrat. Laška vlada pa ne obeta samo, marveč, kakor se spodobi birokratični upravi, tudi piše, in sicer mnogo piše glede na izseljevanje. V arhivu vsake prefekture imajo že celo skladovnico določb, ukazov, poizvedb, odgovorov o tem vprašanju. Na uradnem papirju se bere vse lepo popisano, kako naj prefekti opominjajo in svarč ljudstvo, kako naj je uče, kako naj mu branijo, da se ne bo podajalo preko morja. A vse nič ne pomaga! To je vendar čudno! Mi bi vedeli pojasnilo ti stvari, če bi ne bilo kaj pregrešno. Glasi se: človeška narava s svojimi potrebami je močnejša, nego najtrdnejši kancelijski papir«. To načelo pa ne velja samo o telesnem kruhu, marveč tudi o duševnem: o veri in verskem življenju, o narodnosti, o vseh nravnih razmerah človekove natore. Pri ti priliki naj omenjamo, kako vihajo nekateri »kancelijski« možje nosove, koder se gre za kaj cerkvenega, kako se jim zdi vsak groš, ki se izda za cerkvene potrebe, potrata in izsesavanje ljudstva; ti možje ne pomislijo, da se ne da vpog- *) Sehriften des Vereines fiir Sozialpolitik. XXIX., str. 154.) vanju Slovenci in Nemci, ako so le liberalni. Evo vam novega dokaza! Na Dunaju so imeli židovski liberalci shod po dolgem presledku, ker ni jim ga bilo moč sklicati poprej. Zaslombe v ljudstvu jim zmanjkuje. A še ta shod so čuvali bajoneti, da kak zaveden kristijan ni prišel zraven »nemir delat". Zidje pa so potem po časnikih kričali, da je krščansko - socijalna stranka revolucijonarna, da je vladi nevarna, da izpodkopuje javni red itd. Pred tednom dnij pa sem čital v »Narodu", da naša katoliška stranka »spravlja družabno življenje in vero v veliko nevarnost, da mi kmeta hujskamo proti posvetni gosposki, da se po nas širijo vesti, naperjene proti zakonom, malo da ne anarhistične." Vlado ščuvajo zoper katoliško narodno stranko 1 ! Po židovski navadi 1 Vprašam Vas gospod vrednik, kaj menite: ali so židovski listi po „Narodu" to posneli, ali »Narod" prepisal iz židovskih listov? Ha, ha! Seveda, zdaj smo vladi nevarni po »Narodovem" mnenju ; danes ali jutri bo pa pisal iznova, da smo vladni kleče-plazci. Kdor zna, pa zna! In še nekaj! Ze zadnjič sem opozoril na koroške mlade narodne kaplane, ki od svojih nemških klevetnikov toliko trpi, kolikor kranjski od liberalnih. »Narodove" laži in psovke o kranjski duhovščini, v članke povite, so prav vestno porabili nemški liberalni listi zoper slovenske narodne duhovnike. Kaj čemo: »Similis simili gaudetl" »Bauernztg.", niti človeška natora pod birokratični mehanizem in da zahteva za svoje telesne in dušne potrebe — primerne hrane. Duh teh birokratov, katerih rod menda tudi pri nas Se ni popolnoma izumrl, je prav tisti duh, kakor ga vidimo na Laškem v našem vprašanju. Birokracija piše navodila, svarila, določbe, dekrete in reškripte, a pri tem nalaga vedno nove davke, v davčni in carinski politiki sploh skrbi samo za kapitaliste, z brezbožnostjo nravno ostruplja ljudstvo, za socijalno zboljšanje nižjih stanov se ne meni in stradajoče ljudstvo, ki prosi kruha, zapira, nasaja na bajonete in strelja z najnovejšimi puškami. Tako rešuje vprašanje o izseljevanju. Bodio pravi, da je na »zjedinjenem Laškem« še dva milijona neobdelane zemlje, ki bi se dala obdelati. — Stotisoči domačinov pa zapuščajo leto za letom domovino, od koder jih goni kruti glad. S propadanjem kmečkega stanu propada tudi država. Državni zbor. Na Dunaju, 19. julija. Pri začetku današnje seje je interpeloval posl. Tuček s tovariši domobranskega ministra glede odloka vojaškega stacijskega poveljnika v Brnu , ki prepoveduje častnikom in drugim vojakom obisk „Besednega doma", ter vprašajo ministra po vzrokih te prepovedi. Nato se preide na dnevni red ter se nadaljuje posvetovanje o proračunu pravosodnega ministerstva. Posl. dr. Gessmann priporoča peticijo nižje-avstrijskih sodnijskih uradnikov, v kteri izražajo željo, da bi se pomnožila za tretjino pristavska mesta v osmem činovnem razredu, ter omenja žalostnega položaja ostalih sodnijskih uradnikov. Dalje opozarja na razmere pri okrožnem sodišču v Gorici ter pravi, da imajo tam židovski advokatje nečuveno prednost, ter se umešavajo v take stvari, ktere jim prav nič niso mari. Konečno preide govornik na poslovanje nekaterih sodišč. Posl. Povše govori za popravo vsled potresa poškodovane ljubljanske kaznilnice ter pravi, da bi se ta dala zvršiti z malimi stroški in ima njen obstoj za Ljubljano precejšen pomen. Konečno izraža željo, da se kmalu prične s popravljanjem. Posl. Kokoschinegg govori z ozirom na novi civilno-pravni red za reorganizacijo sodnijskega osobja ter odvetniškega in notarskega stanu. Konečno predlaga resolucijo, s ktero se vlada poživlja, da ustanovi na Štajerskem četrto sodnijo prve vrste v Mariboru in okrajno sodišče v Vitanji. Vodja pravosodnega ministerstva vitez Krall odgovarja na včerajšnje izjave posl. Slavika radi krivičnega postopanja proti Omladini ter povdarja, da on vse razmere dobro pozna in je prepričan, da sodnija pri tem ne postopa krivično, kakor se trdi v nasprotnem taboru. Take nerodnosti so se pri Omladini že večkrat pojavile in ako je sodnija kakega člana poštenim potom kaznovala, se vendar ne smejo taki obsojenci imenovati politični mučeniki. ——_ = »Freie Stimmen", »Deutsche Wacht" in naš absolutno narodni „Narod" stoji složno skupaj pod jedno marelo, ko — duhovnike lasajo in klestijo ! Vsi oni trije nemški listi so z drugimi vred vestno priobčili iste ^Narodove" pamflete. Zakaj, ni mi treba praviti! »Deutsche Wacht" pravi, da ista duhovska moč, »die vor dreissig Jahren in Krain die Niederwerfung des dortigen fiir Fortschritt, Freiheit und Cultur-entwickelung vvirkenden Deutschthums begonnen", ovira sedaj domače liberalce, ki imajo slične težnje. No, tu govori list resnico! »Freie Stimmen" pa, poročajoč, kako so Ferjančič in drugovi govorili v Starem trgu o duhovnikih, pravijo: »Wiirdeu wir je zu einer solchen Flegelhaftigkeit herabsteigen, wie sie jetzt von den Herren Ferjančič und Ge-nossen gegen ihre frttheren Freunde angevvendet wird, wir wiissten ein treffendes Sprilchlein!" Lepe zasluge ima »Narod", da se naše ljudstvo po svetu obrekuje 1 Ker je v prijateljstvu z onimi tremi bratci, ni čuda, da se je tudi od njih kaj naučil. Znano je, kako koroški nemški liberalci polagajo narodni duhovščini »mir" na srce, češ, oznanujte mir, ne pa prepir, recte: prepustite nam ljudstvo 1 Pred nekaj dnevi pa je »Narod" prinesel članek iz »Fr. Stimmen" mutatis mutandis poslovenjen. Vršičil je v stavku: »Poklic duhovnikov je bil in mora biti, da oznanjujejo mir ljudem na zemlji 1" Nedavno je slovel »koroški mir", sedaj pa, kakor se kaže, je za- Dalje se zahvaljuje grofu Pininskemu, da je omenjal uradniškega vprašanja pri sodiščih in zemljiških knjigah. Ministerstvo je že potrebno ukrenilo, da se pregledajo v Galiciji zemljiške knjige in upa, da bode s tem ustregel vsestranski želji. Kar se tiče uradniškega vprašanja, povdarja minister, da se je na tem polju že veliko storilo in se bode še mnogo ukrenilo, in sicer s tem, da se pomnože uradniška mesta in premestijo nižji uradniki v višje Činovne razrede. Po novem civilnem zakonu bo postale vse razmere drugačne in preosnovati je treba temeljito vse pravosodne oblasti. Imeti moramo več in boljših uradnikov. Nasproti poslancu Povšetu opomni minister, da se o njegc-; predlogi glede poprave ljubljanskega gradu že vrše posvetovanja. Nato odgovarja posl. Gessmannu. Mej drugim pravi, da je pravosodna oblast vedno hvaležna poslancem, ako jo opozore na kake nepravilnosti, toda želeti bi bilo, da bi gospodje dotično stvar poprej temeljito pre-vdarili. Posl. Gessmann pravi, da se sodnijski uradnik peča z denarno trgovino, toda ta zadeva se je že večkrat nataučno preiskavala in nikdar se niso uresničile take trditve. Tudi o tem ni ministru znano, da bi se umešavali odvetniki v zadeve porotnikov, vendar bo dala to stvar preiskati. Konečno preide minister na tiskovni zakon in odgovarja na nekatere interpelacije v tem oziru. Minister omenja, da se pri zaplenjevanju raznih časopisov ne morejo dogajati kake krivice, ker o tem ne odločuje nikdar jeden sam scdnik, ampak cel kolegij. Po občinskih volitvah celovških. (Izv. dop.) Končan je boj, ki se je bil v »slavni nemški" metropoli koroški ob začetku tega meseca za občinske sedeže, katerih je bilo oddati 27, in sicer prvikrat po novem mestnem štatutu, sklenjenem v zadnjem zasedanju dež. zbora. Mnogokaj je zavoženega v mestnem gospodarstvu celovškem; malo let je lega, odkar so mestni očetje, katerim je prva poglavitna skrb »nemštvo" in liberalizem, izposodili cel milijon goldinarjev. Denar je zapravljen, to pa, radi česar so si ga izposodili ni storjeno, ker so denar metali kar skoz okna, za razni »luksus", da so zidali ceste, katerih nihče ne potrebuje, podirali drage hiše, itd. itd. Pa za vse to so se ob sedanjih volitvah bore malo zmenili. Sklicevali so sicer volilne shode, pa tam niso se nikakor ne stvarno razgovarjali o mestnih zadevah, marveč mlatili do pozne noči prazno slamo, kregali se, da so kar letele iskre, imenovali kandidate in jih zopet zametavali, kričali, — samo to je še manjkalo, da se kdo postavi še na glavo. Osnoval se je bil odbor 60 članov, ki se pa v javnosti nikoli niso pokazali. Glavno besedo so imeli v njem nacijonalci in socijaldemokratje, ki so tudi vodili (črevljarja Grolč in Wogerer ter krojač Prinz na čelu,) celo volilno gibanje. Tako so hoteli nacijonalci združeni s socijalisti dobiti v posest celovški rotovž. Pa to za to pot še ni šlo. Izvoljeni so štirje socijaldemokratje in nekaj nacijo- čel cveteti »kranjski mir". Torej celo ljubega »miru" naši liberalci nimajo več izvirnega ! »Tri sladke besede : sladkor, med pa tržaške fige!" glasi se neko reklo. Jaz pa sem prepričan, da je liberalcem brez izjeme oni »mir", katerega jim duhovniki dajo slajši, nego vse te tri sladkosti vkupe. Jaz vsaj našim dobrodušnim prijateljem" privoščim sladkor, med in tržaške fige, pa še »mir" po vrhu in zato zapiram zopet svojo »pelinovo", pardon! polimano marelo. Dovolj sem jo prezračil v tej hudi soparici! Hvala gospod vrednik, da ste me vstrpeli do zadnjega, ker precej dolgo je bilo ! Vaš nepoboljšljivi Ligaš Križ-Kraž. Naš pisarniški sluga. Spisal Janko Barle. (Dalje.) Baje kakor z uradi posluje naš Peter s privatnimi osebami. Ne vem, ali slučajno, ali pa kako drugače zgodi se navadno tako, da pride naš Peter k taki osebi ravno o tistem času, ko je ta pri obedu. Uljudno potrka, nakloni se, izgovori lep pozdrav, potem pa izroči dotičniku pismo ali stvar z dostojanstvom, katero bi dolikovalo kakovemu ministru- nalcev, večino pa im^jo še vedno stari liberalci, katerim se je s pomočjo požarne brambe in drugih sličnih ta volitve prav pripravnih naprav, posrečilo Se o zadnjem hipu v II. in III. raz. potisniti v odbor nekaj potrebnih liberalnih »korifej" (dr. Poš Jergič, itd.) Kar jih tu niso mogli rešiti, rešili so jih v I. razredu. Razdvojili bi se bili nasprotniki še bolj, da niso liberalni listi ob pravem času naslikali na steno strah, ki je razdvojene brate še kolikor toliko združil. Pisali so namreč, da hočejo tudi .Slovenci in klerikalci" stopiti na plan, in imenovali so že tudi »klerikalne* kandidate. To je pomagalo. Na volilnih shodih udrihali so pošteno po tem „skupnem nasprotniku", ki se pa pri volitvi niti pokazal ni, in to jih je držalo vkup. H temu pomagali so tudi listi, ki so rotili z milimi, srce ogrevajočimi frazami vse, kar nemški grede in lazi, naj bodo vendar jedini in naj »skupno" branijo nemštvo in napredek. Veliko je bilo zmagoslavlje po volitvi, zlasti graška tetka »Tagespost" je kar poskakovala, da je šlo vse še tako gladko in dobro. No, kdor je zadovoljen s takšnim brezmiselnim in brezglavnim volilnem gibanjem in s takšnimi volitvami, — bodi! Vsakdo pa, ki si je ohranil še količkaj političnega poštenja in takta, moral se je čuditi in ni mogel nikakor umeti, da je kaj takšnega mogoče v — pro-svitljenem 19. veku v slavnem, z »nemškim napredkom" in kulturo do dobrega nasičenem Celovcu 1 Nasprotna celovška klika, ki se toliko baba s svojim nemškim napredkom, ki nam tolikrat trobi na uho, da brez tega mi »bindišarji" obstati ne moremo, podpisala si je z zadnjimi obč. volitvami sama naj-gorši — »testimonium paupertatis". Posebej pa se je še odlikoval starosta novega odbora L. Heilinger, ki je kot starostni predsednik v prvi seji prebral neki iz praznih puhlic napravljeni nagovor, ki mu ga je bil skoval kak nemško-nacijonalni kolovodja. Heilinger je namreč ob jednem načelnik nemško-nacyonalnega »volksvereina" in je kot tak kazal ob omenjeni priliki svojo nacijonalno luč. O gospodarskih vprašanjih, prevažnih za mesto, ni zinil niti besedice. Zato pa se je vsedel na visokega konja in rotil svoje verno poslušajoče tovariše, naj vendar »zvesto stražijo ,n e m š k i' značaj mesta in naj pomagajo tudi .stiskanim'bratom po deželi (kdo se ne smeje ?). Vsakemu Nemcu bodi dež. prestolnica močna trdnjava narodnosti, opora v narodnih stiskah ... Branimo se proti tujemu uplivu. Če tako zvesto stražimo ob staročastitljivem znamenju našega stolnega mesta (t. j. ob »lindveru"), potem bode mogoče ohraniti staro čast našega mesta." Tako nekako se glasijo tirade velikega tjermana, ki se je zredil tudi ob slovenskem denarju 1 Proti komu je besedičil, je prejasno; pa Slovenci se takih fraz res ne ustrašimo več, čuli smo jih že premnogo-krat. Ce hoče nemška gospoda s takimi puhlicami opomoči propadajočemu meščanstvu, obrtnikom, itd. — slobodno ji, nas naj blagovoljno pušča pri mirul —rn—. predsedniku. V tem se hoče z ravno istim dostojanstvom priporočiti, vender tebi ne miruje srce in praviš: »Peter, jeden kozarček bi ne škodil?" »Ce vas je volja, prosim lepo" — poreče, res-noba in dostojanstvo se z njegovega lica zgubi, a obraz se mu zaokroži in očesi mu zalesketajo kot dve zvezdici sredi temne noči, ko se oblaki nekoliko razgrnejo. V trenutku prinese iz sosednje sobe, ali pa iz bližnje omare kupico, ti mu natočiš, on nagne in kupica stoji zopet prazna pred teboj, kot je bila popreje. Ponudiš mu še jedno, on se ne brani, a če bi mu v najhujšem slučaju še tretjo ponudil, bodi uverjen, da te ne bi osramotil. Ko položiš na stran steklenico, položi Peter kupico, nakloni se globoko in pravi trikrat jedno za drugim: „Z»hvalim lepo" — zasuče si brke, cmokne z jezikom, napravi še drugi manji poklon in zgine na vratih. Posebno veselje ima Peter s tem, če ga pozove kakov gospod, da bi pri njegovi mizi gostom stregel. Tu je treba Petra videti I Ves je v črnini, še celo črni škrici ne manjkajo pri suknji, okrog vratu priveže si snežnobeli trakec, brada mu je gladko obrita, • roke vtakne v bele rokavice. Postava mu nekako vzraate, a udje mu postauejo gibki in elastični. S posebno spretnostjo raznaša jedila in streže Glas ljudstva. (Izv. dopis.) Se nikdar v življenju nismo čuli, da bi kak list na Slovenskem prinašal take laži in neumnosti kakor jih prinaša zadnje dni »Slov. Narod". Zato pa tudi upamo, da blagovoljno sprejme slavno uredništvo, od nas kmetov majhen odgovor na te laži, v svoj cenjeni list. Vsakdo, ki pozna razmere kmetov, ve da smo kmetje potrpežljivi. — Ali tudi potrpežljivost ima svoje meje. Mnogim je znan lažnjivi dopis: Klerikalen izgred na javnem shodu .... katerega donaša »Slov. Narod" z dne 1. julija t. 1. v št. 148. — Od gospode priromal je »Slovenski Narod" zaradi omenjenega »čudovito izmišljenega" dopisa tudi v naše roke. Neki kmet prebravši ga je vzkliknil: Oni, ki je to pisal, gotovo ni vedel, da ga bomo čitali mi, ki smo navzoči bili; ker, ko bi bil vedel, bi bil pisal golo resnico, ne pa laži. Mi pa še eukrat vsi ponovimo: Zdaj vidimo, kaj znajo gospodje Narodovci: pred toliko ljudstvom javno lagati! Naš namen danes je le, javno označiti vsaj nekaj lažij zgoraj omenjenega dopisa v št. 148. „Slov. Naroda". To pa zaradi tega, ker čujemo, da tudi v poznejših številkah istega lista še ne mirujejo. Menda si mislijo: saj napadamo potrpežljivo duhovščino pa nepoučenega kmeta, saj teh dveh nam nebo ugovarjal nobeden. Ker nam ne daste miru, Vam bodi to za zdaj v odgovor. „S1. N." piše: Do neverjetne stopinje zdivja-nosti priveli so nepoučeno slovensko ljudstvo i. t. d. Laž in obrekovanje je poglavitno orožje njim, ki bi imeli biti oznanjevalci resnice. — Ako ta stavek meri na gospode Narodovce, se piše resnica. — Ako meri to na častito duhovščino, je pa ostudna laž. Res je pa, kar je vsak navzoči lahko videl, kako so duhovniki med shodom svarili in prizadevali si napraviti mir. Tudi po shodu so ljudstvo prosili, naj gre mirnim potoni naravnost domov. Kdo je pa tisti nesramni predrznež in obreko-valeč, ki si upa duhovščini zložiti psovko »maziljeni ščuvalci"? Zakaj skriva svoje ime? Piše se tudi: Da bi narod ne spoznal brezvestnih ščuvarjev, bilo je potreba preprečiti udeležitev duhovnika Koblarja. Odgovor: Domače duhovnike pozna vse ljudstvo Ložke doline (izvzemši peščico nahujskanih liberalcev) brez ptujega duhovnika Koblarja, kot goreče oznanjevalcs svete vere, ter dušne pastirje nas vernih katoličanov; ki nas pa vendar smejo tudi o naših državljanskih pravicah podu-čevati. Dalje ni res, da je gospod Hauptman porinil pristaša narodne stranke Antona Sigmund-a v stran ali klical: ven ž njim! Laž je, da je to bilo znamenje najeti tolpi. Ostudna laž je tudi, da je ljudstvo bilo najeto. Res je pa, da je ljudstvo videlo, kako je razgrajal in se zaletaval v može, zaradi tega ga je ljudstvo potegnilo iz svoje srede hoteč imeti mir. gostom, a pri tem napravi tako prikupljiv in prisrčen obraz, da nehote moraš dotično jed vzeti. S posebno skrbjo skrbi, da steklenice niso nikdar prazne, a ko odhajaš, ponudi ti s tako spretnostjo palico, klobuk in sukno, da kar vanjo skočiš in ne moreš si kaj, da mu pri tej priliki ne bil stisnil kaj svitlega ali okroglega v bele rokavice. Oj, tudi tu je fant od fare naš Peter. Mislil bi človek, da se Peter — že toliko let v pisarni, kj«r je jako jednolično življenje — ne zanima več za nobeno stvar, vender motiš se. Iz našega okna vidi se železniška proga, a Peter, če je doma, izvestno ne zamudi, da ne bi videl vsakega vlaka in ne preštel, koliko voz ima. Nego bolj kakor železnica zanimajo ga razna potujoča društva, naj že razkazujejo, kar jim je drago. Bodi gledališče z opicami, bodi panorama, bodi cirkus, bodi meneža-rija — vse je Petru dobro došlo. Tistih dni je njegovih mislij več pri onih potujočih umetnikih, kakor pa v pisarni. Ne bode pustil, da si ne bi onda teh stvari vsaj trikrat ogledal, naj je tudi že kaj podobnega že stokrat videl. Ejej, takrat je naš Peter gostobeseden, to ima pripovedovati I ,Nu, ono debelo kačo ste pač videli Peter?" — povprašate ga, ko je prišel recimo iz mene-žarije. .Videl, videl sem jo grdobo, videl. Ali kaj vse to, v svojih mladih letih čul sem pripovedovati in Laž je, da je vsa tolpa drla za gg. kapelani zato, da si v kaplaniji z vinom orosi hripava grla. Res je sicer, da je ljudstvo spremilo gg. kapelane zato, ker ima zaupanje do njih, in tudi zato, ker mimo kapelanije pelje ceBta do doma. Da je tudi laž, kar se piše o častitem gospodu Pešcu, nam ni treba dalje omenjati, ker menda ni nihče tako slabega uma, da bi to verjel. Kar trdi g. Hribar, je resnica, namreč, da so se okolu Starotrške doline podili volkovi, ker še pripoveduje se: Ne davno pripodili so se bili volkovi (menda tudi v ovčji obleki), a njim pridružile so se bile tudi lisice. Zavedni naši ljudje pa jih poznajo. Zato so pa vso pozornost obrnili nanje; in kaj se je zgodilo ? Došle volkove v ovčji obleki so spoznali in jim tudi pokazali, da jim prav nič ne zaupajo. Tako 6e konča mična pripovedka, katera gotovo (izvzemši volkove) vsakega razveseli. Zategadelj Vam potrdimo g. Hribar, da so se krog Starotržke doline (pa menda tudi po dolini) podili volkovi, kar nam pričajo tudi pravljice. Pisec omenjene notice v št. 148. »Slov. Naroda" in vsi njegovi somišljeniki ne vedo, kako dva imenitna stanova-dobrotnika človeškega rodu napada s svojimi psovkami namreč: kmetsko ljudstvo in častito duhovščino. Gospodu poslancu Ferjančiču se pa zahvaljujemo, da se je pokazal, kaj je v resnici; pokazalo se je, kako spoštuje kmeta in našo duhovščino, in čigav zastopnik je, namreč ljubljanskih liberalcev. Po tem se bodemo pri volitvah tudi ravnali. Res prave zastopnike imamo — sebi nasprotne — mi slovenski kmetje in častita duhovščina. Ali kmetje slovenski ne spimo več. Ampak obrnemo se združeni, z vso srčnostjo nasproti vsakemu napadu na nas in na naše najzvestejše prijatelje. Konečno svetujemo še gospodom govornikom Narodovcem, če hočejo imeti zaslug, naj se ne pripravljajo iti nikamor več prerokovat, ako se misli shod tako končati, in lažnjivo opisati, kakor so narodovci opisali shod v Staremtrgu. Gosp. Hauptmana pa prosimo, da se ne omaja kljub vsem groznim viharjem, kateri gg. na vse mogoče načine skušajo podreti. Saj je vsakemu znano, če bi g. Hauptman trobil v »liberalni rog", kako bi ga slavili »Narodovci", kako mnogo dobrega bi znali pisati o njem. Saj če bi pisali o njem dobro, bi jim ne bilo treba lagati, kakor lažejo, ko pišejo slabo. Upamo pa, da nam, prijateljem resnice, kmalu že na tem svetu prisije lepše solnce. Mi pa gosp. Hauptmana prosimo v imenu vseh naših somišljenikov, vernih kristjanov cele Ložke doline: Bodite še zanaprej dobri naš prijatelj in učenik, kakor ste bili do sedaj. Akoravno nasprotniki lažejo, kolikor se jim poljubi, akoravno Vas tožijo, kolikor je mogoče, na vse to se ne ozirajte! Saj menda so tudi predpostavljeni resnicoljubni! Če bi pa ne bili, mislimo, da bi se rajši verjelo vsemu pravičnemu ljudstvu Ložke doline, nego mali peščici liberalcev. to se je tudi pripetilo, ker drugače se ne bi pripovedovalo. Pravil mi je sam oni, kateri je to doživel. Stal sem, je dejal, na straži blizo velike reko. Mimo mene gnali so ljudje večkrat živino napajat. Tako je jedenkrat tudi neki kmetič napajal svoja dva vola. Hencajte, lepa živina je bila; tristo in petdeset bi jih vrgla mej brati. Kar se najedenkrat pripodi kača iz gojzda, hm, take grdobe še nisem videl in veste da je bila dolga in debela, če je požrla najpreje jednega, potem pa še druzega vola. Smilil se mi je kmetič in že sem pristavil puško k obrazu, da pihnem v oni kačji zlomek, kar me pograbi tovariš, rekoč: »Kaj noriš za Boga ? Pusti kačo na miru idaj, dokler je razdražena. Počakajmo, dokler ne začne prebavljati vola, takrat jej bodemo posvetili." Dobro je bilo, da sem poslušal tovariša. Kača se je zavlekla malo na stran in bila čisto mirna in orno-tena, kot da spi. Tedaj smo pa planili s kolci in drogovi in zabili smo jo, kakor je bila dolga in široka. Kaj mislite, to je bila kača, osemdeset stotov smo prodali masti od nje. .Peter, Peter, pa kaj vi to verujete?" — za-smejali smo se vsi v jeden glas. „Kaj ne bi verjel, saj mi je tako pripovedoval vojak, kateri je mnogo poskusil. In menite, da ni čudnih stvari na tem božjem svetu ?" (Konec sledi.) Zato, ker Vam javno pišemo, Vas prosimo, oprostite častiti gospod, da bodo vsaj videli cenjeni čitatelji »Slovenca", da »Slov. Narodu", kar piše „o tem", ni verjeti, in pa, da so Narodovci zato jezni, ker ne trobite v njih rog. Zatoraj prečastitim gospodom duhovnikom, ki so po krivici obrekovani, ti so: gg. Peter Haupt-man, Stanislav Peharec in Pešec, tem vrlim možem pa kličemo; Blagor jim, kateri zavoljo pravice preganjanje trpe, ker njih je nebeško kraljestvo. To bodi za zdaj naš odgovor na nesramne napade na nas in prijatelje naše. Pri volitvah pa dajmo združeni odgovor. To storiti nam je pa le združenim mogoče. Zatoraj pa vsi somišljeniki z enim glasom vpijemo: Kmetje slovenski, združimo se! Janez Krašavec iz Dan, Anton Truden iz Kozarišč, France Martinčič z Jezera, Juri Bavec iz Igavasi; vsi podžupanje podobčine Staritrg. Janez Truden, Jože Skerbec, Anton Gregorič, Janez Konidar, Luka Mule; vsi posestniki iz Nadleska. Govor poslanca Kluna. (V drž. zboru dne 11. julija 1.1.) III. O razmerah v Trstu je govoril že g. predgo-vornik, toda vsled prošnje tovariša, ki ne more priti k besedi, hočem še nekaj dostaviti. 2e večkrat se je naglašalo, da je Trst z okolico jedina dežela, ki nima dež. šol. zakona. Zato smo vlado že večkrat poživljali, da poskrbi za tak zakon; ona je tudi poskušala, toda njeni poskusi so se razbili ob večini iredentovcev tržaškega mestnega sveta. Povsod tam, kjer se vsled pomanjkanja deželnega šolskega zakona državni šolski zakon ne more uporabiti, velja stara politična šolska ustava, ki vladi daje še več pravic, ko sedanji zakon. To velja posebno glede novih šol. V Trstu pa je velika slovenska manjšina. Ta je že večkrat prosila za slovensko šolo, toda prošnja je bila vedno odbita, češ, da je v Trstu mnogo slovenskih šol, katere morejo obiskovati slovenski otroci. Bes je več šol, toda ne v mestu, temveč v okolici, ki so oddaljene po več kilometrov. Sedaj pa pomislite, da je razsodilo državno sodišče v slučaju, ko se je šlo za rusinsko šolo v Lvovu, da prebivalci mesta niso dolžni pošiljati svoje otroke iz mesta v vaško šolo. To pa v Trstu tudi že radi tega ni mogoče, ker v okolici še domači otroci nimajo dovolj prostora. V tržaški okolici je 5.880 šolskih otrok, od katerih pa jih le 3024 najde prostora v šolah, torej je že sedaj 2856 otrok brez pouka, skoraj polovica. Kaj bi še bilo, ko bi otroci iz mesta morali hoditi v okolico! Torej je nujno potrebno prisiliti tržaški mestni svet, da ustanovi več novih slovenskih šol v mestu in okolici. Na podlagi politične šolske ustave vlada to tudi lahko stori, kajti ona določa, da mora biti šola v vsaki župniji, kjer je nameščen duhovnik, ako ie dovolj šolskih otrok. Prepričan sem, da je v vsaki tržaški župniji toliko slovenskih otrok, kolikor jih je treba za tako šolo. To stališče je preje zastopalo tudi tržaško ces. namestništvo, ker je 1. 1892 naznanilo mestni občini, da mora ustanoviti slovensko šolo; sedaj pa je namestništvo zopet drugega mnenja. Morda bodem pozneje navel vzroke. Namestništvo je potrdilo vzroke, iz katerih je mestna občina tržaška odklonila slovensko šolo, pritožba je pri nančnem ministerstvu, in jaz prosim, da jo reši v smislu zakonov, ki veljajo tudi za tržaški mestni svet. Dalje prosim, naj visoka vlada brani slovenske učitelje v okolici. Ne more se tajiti, da vlada v Trstu stranka iredente in svoje težnje izvršuje tudi pri nameščevanju učiteljev, ko se v prvi vrsti ozira na svoje pristaše, slovenske učitelje pa preganja. Učitelji so pred tremi ali štirimi meseci poslali spomenico vis. naučnemu ministerstvu, in prosim, da bi bila tudi ta pritožba že jedenkrat rešena. Jednako gonjo so vprizorili tudi proti šolskemu nadzorniku za okolico. Akoravno vestno in natančno opravlja svoj posel ter na opazovanja poroča dež. šol. oblastvu in mestnemu magistratu, razkričali so ga v dež. »boru tržaškem kot sovražnika Italijaiom in slovenskega strankarja, ker je v poročilu naglašal, da mora biti šola na pravi pedagogični podlagi, akoravno mu sicer niso mogli dokazati druge napake. Upam, da vlada ne bode pustila brez varstva mož, ki so avstrijskega prepričanja iti da dotični izvrstni šolnik dobi primerno zadoščenje. Predno končam, hočem ustreči želji jednega mojih tovarišev glede novih šolskih stavb. Se vedno se čujejo pritožbe, da okrajna glavarstva proti volji in želji avtonomnih občinskih zastopov, naravnost dekretujejo zgradbe novih velikih šolskih poslopij. (Tako je!) Tak slučaj je sedaj v Olimjah v brežiškem okr. glavarstvu. Tu sta občina in krajni šolski svet ugovarjala proračunu 10.000 gld. za novo šolsko poslopje, ker vbčina absolutno ne zmore stroškov, kajti vseh direktnih davkov plačuje le 847 gld. in priklade že sedaj znašajo 143°/0. (Cujte! Čujtel) Občinski zastop je že v drugič prosil naučno upravo, naj se toliko časa počaka z novo stavbo, da se zboljšajo gospodarske razmere. Se nekaj h koncu ! Pri slavnosti nemškega »šulvereina" dne 23ega maja sta po poročilih profesor Vogt iz Vratislave in soproga župana dr. Ohnesorga mej glasno pohvalo slavila nemški materinski jezik, in pri Bismarckovi debati v zbornici 30. marca je rekel posl. Kaiser: „Mi si ne damo vzeti svojega narodnega prepričanja, mi je častimo, kakor je čislamo pri druzih narodih, če visoko cenijo svojo narodnost." Razumemo to navdušenje za nemški materinski jezik, toda dovolite, da tudi mi Slovenci jednako ljubimo in čislamo svoj slovenski materinski jezik, in da nam pustite naše narodno prepričanje, kakor je posl. Kaiser želi nemškemu narodu. Vsakemu svoje! (Pohvala.) Politični pregled. V Lj u bi j a n i, 20. julija. Klub združene nemške levice je imel včeraj sejo, kateri je predsedoval grof Kuenburg, ki je zopet prevzel klubovo načelništvo. Šlo se je za to, kako stališče naj bi zastopala nemška levica v tretjem branju proračuna. Vnela se je živahna debata. Vsi člani so bili v tem jedini, da mora levica kolikor možno jedino postopati. Vendar ni prišlo do nikakega sklepa, temveč se bode nadaljevalo to posvetovanje v prihodnji seji. Soglasno sta bila bila vsprejeta v klub poslanca Engel in Bazanti. Ker je levica uvidela, da ni varno sklepati ali glasovati niti proti, niti za proračun, je iznašla drugo pot. Vsak nje član bo smel glasovati, kakor bode hotel. Lepo gospodarstvo pri tem »mogočnem klubu«, ki dovoli svojim članom glasovati z »da« ali »ne«, ko se gre za najimenitnejo in najvažnejšo predlogo, za državni proračun. Toda, kaj hočemo; v nevarnosti se je treba oprijeti tudi slabotne bilke! Grof Franc Coronini se je dal vendar še pregovoriti, da ostane v letošnjem zasedanju v zbornici. Njegovi pristaši so mu pokladali na srce, da bi njegov odstop iz državnega zbora ne bil brez slabih posledic za politične in narodne razmere v goriškem deželnem zboru, koder se mu je sedaj vsaj nekoliko posrečilo pomiriti Italijane in Slovence. Bivši naučni minister dr. Madeyski je tudi dobil svoj kruh. Kakor se poroča iz Le-vova, bode namreč v kratkem imenovan predsednikom deželnega nadsodišča. Francosko časopisje in Stambulov. Skoro vsi francoski listi so v tem jedini, da je zadela Stambulova pravična usoda. »Petit Republique« piše; »Rabeljni končajo navadno žalostno svoje življenje. Stambulov je leta in leta strahoval Bolgarijo in mučil svoje politične nasprotnike, zato je tudi padel pod mečem odločnih maščevalcev. Še bolj grozno slika Stambulov značaj »Radikal«, ki pravi, da je bil ropar in da mu ni bilo drago nobeno življenje. Po trditvi »Autoritč* je povdarjal Stambulov, da mora Bolgarija biti sovražna Rusiji; sedaj pa, ko njega ni več, ni tudi več nikakih zaprek za spravo med Sredcem in Petrogradom. Potovanje bolgarske deputacije v Rusijo je jako dobro znamenje. Rusi, Francozi in Bolgari nimajo toraj nobenega vzroka, da bi objokovali Stambulova. »Laterne« imenuje to zločinstvo zasluženo povračilo. Crispijev govor v senatu bi morda na prvi pogled marsikomu dopadel, ki bi ne bil poučen o njegovih brezbožnih, prostozidarskih naklepih. Prvi framazon si predrzne hvalisati italijansko vlado, koliko dobrega je storila sv. Očetu in cerkvi sploh, kako zvesto (!) je čuvala njegove pravice. Papež nima nikakega vzroka pritoževati se in se tudi ni nikdar (?) pritoževal nad italijansko vlado. Papež in cerkev vživata v Italiji večjo prostost, kakor v Franciji in Avstriji. Večje nesramnosti si sploh misliti ne moremo, kakor jo kaže Crispijeva framasonska vlada. V belgijski zbornici je bil predvčeranjem, ko se je posvetovalo o novem šolskem zakonu, grozen škandal. Po govoru ministerskega predsednika de Burlet, ki je omenjal, da obžaluje one stariše, ki dovoljujejo svojim otrokom, da se po-grezujejo v brezno brezboštva, so povzročili soc. demokrati, radikalci in liberalci strašen vrišč, pso-vali ministre ter pretili katoliškim poslancem. Soc. demokrat Demblon je zahteval, da se odpravi dvo-rovina in se tako prihranjeni denarji porabijo za uboge učence. Ko so pa katoliški poslanci zavrgli ta predlog, začeli so soc. dem. rujoveti ter klicati: Živela republika! Na opomin ministerskega predsednika, da je neopravičeno tako žaliti ljudskega dobrotnika, so zavpili: Je li to dobrotnik, ki nam požre 15.000 frankov na dan? Pro domo. Dne 9. aprila je objavil „Slovenec" dopis iz Trnovega na Notranjskem, v katerem se mu je sporočalo, da se je na cvetno nedeljo med popoldansko službo božjo v župnišču pri č. g. dekanu Ivanu Ve-selu zbralo več mož iz Trnovega in Bistrice — mej njimi sta bila tudi bivši liberalni župan Urbančič in znani Ivan Valenčič, da so se posvetovali o ustanovitvi mlekarske zadruge. Kakor se nam je pozneje sporočilo, se ni šlo za mlekarsko zadrugo, marveč za kmetijsko podružnico. Temu poročilu je naš dopisnik pristavil: „Veseli s-mo sicer, da se misli nekaj storiti v povzdigo našega zatiranega kmeta, vendar pa želimo in ponižno prosimo, da bi se ne vršila enaka posvetovanja ravno med popoludansko nedeljsko službo božjo. Za taka posvetovanja naj se v drugo določi čas pred ali po službi božji, da se ne bo vzgledovalo nepokvarjeno ljudstvo. Ce se je že nekemu udeležencu — ki se ne prišteva ,ljudskim hujskačem', — to zborovanje v tem času le pre-čudno zdelo, kako še le o tem sodi veren človek". Nad tem poročilom se je spodtikal č. g. dekan Ivau Vesel tako, da je proti vredništvu »Slovenca" vložil tožbo pri ljubljanskem deželnem sodišču. Ko je odgovorni vrednik „Slovenca" dobil o tej tožbi obvestilo od ljubljanskega sodišča, odposlal je v priporočenem pismu č. g. dekanu Ivanu Veselu nastopuo pismo : Velečast. gosp. dekan ! Od sodišča sem dobil naznanilo, da Vi tožite „Slovenca" zaradi žaljenja časti vsled dopisa iz Trnovega, objavljenega v »Slovencu" št. 81. Urednik političnega dnevnika je večkrat na takih potih k sodišču in tudi za-me ni to nič nenavadnega. Nič bi se ne menil za to stvar, ko bi ne bil jaz, ali ko bi Vi ne bili duhoven! Ako pride do pravde mej nama, zgodil se bo nenavaden slučaj, da duhoven toži duhovna pred porotniki. Po mojem mnenju to ne gre in jaz že naprej odklanjam vsako odgovornost za pohujšanje, ki bi vsled tega nastalo mej narodom. Zato Vam javim: »Slovenec" Vam je na razpolago, da hranite svojo čast, ako je bila žaljena, ondi in pred onim občinstvom, kjer je bila po Vašem mnenji žaljena. Ako vstrežete tej želji, je prav in jaz vsprej-mem v »Slovenca" pojasnilo o stvari, katero mi bodete doposlali. Ako pa tega ne bi hoteli storiti, potem seveda jaz ue morem druzega, kakor izjaviti v »Slovencu", da sem Vas povabil: v listu stvar za Vas častno poravnati, da pa Vas ni bila volja tega storiti. — Ker potem mene ne zadene nobena odgovornost glede stvari, bom osebno prar rad in prav lahko zagovarjal se pred porotniki. V nadi, da se preporna stvar poravna mej Vami in »Slovencem" mirnim potom brez tožbe, bilježim odličnim spoštovanjem za »Slovenca" A. Kalan. V Ljubljani, dne 10. maja 1895. Menimo, da bolj lojalno naš vrednik ni mogel ravnati nasproti č. g. dekanu Vesela. Vendar pa na to pismo ni dobil vrednik nobenega odgovora, pač pa sta »Narod" in za njim »Rodoljub" bobnala po svetu, da pride odgovorni vrednik »Slovenca" pred porotnike. In sicer je pisal »Rodoljub" dnč 6. julija nastopno: »Izpred sodišča: Aprila meseca je .Slovenec' priobčil dopis iz Trnovega na Notranjskem, v katerem se poroča, da je tamošnji dekan g. Ivan Vesel načeloval posvetovanju o ustanovitvi mlekarske zadruge, katero se je vršilo ravno mej popoldausko nedeljsko službo božjo. Radi te lažnjive io žaljive trditve je g. dekan sedaj vložil pri tukajšnjem deželnem sodišču obtožnico proti g. Andr. Kalanu kot odgovornemu uradniku „Slovenca" zaradi razžaljenja časti in predlagal glavno obravnavo pred porotnim sodiščem". — Mej tem časom je res dobil vrednik »Sloven-čev" zatožnico, s katero zahteva tožitelj, da naj se vrednik .Slovenca" postavi radi tega razžaljenja pred porotnike. Ker si pa odgovorni vrednik ui bil svest nikake krivde, pritožil se je proti tej zatož-niei na nadsodišče v Gradec. .Slovenca" je v tej pravdi zastopal odvetnik dr. I. 6 ušte ršič. In res, kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo. Nadsodišče v Gradcu se je izjavilo, da omenjeni dopis v .Slovencu" ne more biti predmet tožbi, kervnjemni n i č r a z ž a 1 j i v e g a inker je resnica dejanjskih trditevdoka-z a n a. S tem je vsa stvar končana, in sicer ugodno za vrednika .Slovenčevega", neugodno pa za č. gospoda dekana Ivana Ve sel a in njegovega pravnega zastopnika dr. Ivaua Tavčarja. — Mi nismo krivi, da se je ta stvar obesila na veliki zvon javnosti, predno je bila zakonita pot dognana; to sta zakrivila .Narod" in .Rodoljub", ki sta to zbobnala mej svet; plemenito pcstopanje to ni bilo; jednako mi nismo krivi, da sta se tožitelj in njegov pravni zastopnik dr. Tavčar tako zaletela v tej stvari, dasi bi se bila ta zadeva vsled vrednikove lojalne ponudbe lahko izvedla častnejše, kakor se je za nju to sedaj zgodilo. Še vedno je torej resničen pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Tedenski koledar. Nedelja, 21. julija: VII. po Binkoštih ; ev. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. Prakseda d. P o n e -d e 1 j e k , 22. julija : Marija Magd., sp. T o r e k : 23. julija: Apolinarij, škof. S r e d a, 24. julija : Kristina, d. Četrtek, 25. julija : Jakob, apost. Petek, 26. julija : Aoa, mati Marijina. Sobota, 27. julija : Pantaleon, m. — Lunin spremin: 22. julija: mlaj ob 6. uri 30 min. zjutraj. — Solnce izide dna 25. julija ob 4. uri 40 min.; zaide ob 7. uri 32 minut. Trgovci in obrtniki! Vsled razglasa o. kr. deželnega pred-sedništva dovolila je država za trgovce in obrtnike, ki so postali vsled potresa pomoči potrebni, brezobrestnega posojila 100.000 gl. in nevračljivo podporo 10.000 gl. — mestni odbor ljubljanski odločil je iz pomočnih denarjev 15.000 gld., pomočni odbor za Ljubljano in okolico v Ljubljani 10.000 gld. — oboje kot nevračljiva podpora v isti namen, ravno tako se je nadejati, da se bode poškodovanim trgovcem in obrtnikom naklonila iz drugih, posebno dunajskih pomočnih darov primerno velika svota. Podpisani odbor daje na znanje, da je pripravljen trgovcem in obrtnikom dajati pojasnila ter spisati potrebne prošnje in to brezplačno. Odbor uraduje od nedelje 21. t. m. do prihodnje nedelje od 2. — 4. ure popoldne vsaki dan v mestni dvorani. Pomočni odbor za trgovoe in obrtnike v Ljubljani. Ivan Murnik, ces. svetnik, načelnik. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. julija. (Nemiko-liberalno poštenje.) Kak krik so gnali nemško-liberalni listi proti ustanovitvi celjske gimnazije, kako so rotili nemško-liberalne poslance, da morajo vsi glasovati v tretjem branju proti proračunu, da je vsak poslanec, ki tega ne stori, izdajalec nemškega naroda! Toda sedaj, ko se bliža dan glasovanja, pa so listi s svojim krikom nanagloma obmolknili in napeli milejše strune. .N. Fr. Presse" dokazuje namreč v včerajšnjem listu, da bi bi!o za levico zel6 škodljivo, ako bi glasovala proti prora-čnuu. Ako pa glasuje zanj, ima še vedno priliko, da itvanparlamentarnim potom zavleče ali zabrani ustanovitev slovensko • nemške gimnazije v Celju. Tako postopanje je pač mogoče jedino le pri libe- ralcih, ki imajo le za se svobodo in pravico, za vse druge pa ječo in pest. (Osebna vest.) Ljubljanskega deželnega sodišča svetuik Guido Schneditz je službeno prideljen nadsodišču v Gradcu. (V uršnlinskih dekliških šolali v Ljubljani) je bilo letos 948 učenk in sicer 50 v otroškem vrtcu, 589 v vnanji ljudski in meščanski šoli, 309 pa v notranji ljudski in meščanski Šoli. Po narodnosti je bilo v vnanji šoli 566 Sloveuk, 19 Nemk, 3 Ce-hinje in 1 Hrvatica, v notranji pa 224 Slovenk, 58 Nemk, 21 Italijank in 6 Hrvatic. — Prejšnji osemrazredni ljudski šoli sta se s pričetkom letošnjega Šolskega leta premenili v 2 ljudski in 2 meščanski šoli; v letošnjem šoUkem letu je bil otvorjen I. razred vnanje slovenske in notranje nemške meščanske šole. V slovensko meščansko šolo je hodilo 57, v nemško 50 učenk. Pričetkom prihodnjega šolskega leta se otvori II. razred slovenske in nemške meščanske šole. Tako imajo ljubljanske uršuliuke do-sedaj prvo in jedino slovensko dekliško meščansko šolo, kjer se učenke posebno pripravljajo za učiteljske pripravnice in strokovne šole in si pridobe popolnejšo omiko kot jim jo more dati ljudska šola. — V tiskanem letnem poročilu je v kroniki popisano tudi, kako je bilo v samostanu ob potresu in prve dni po potresu, kar bo gotovo zanimalo zlasti učenke in njih stariše. — Prihodnje šolsko leto se prične meseca septembra, dan vpisovanja in začetek rednega pouka se naznani po časnikih. (Iz Celovca) dne 19. julija: Dež. predsedniku pl. S c h m i d t - Z a b i e r o w u se je zdravje zopet povrnilo. Da si ga bolj okrepča, podd se najprej v Mitevvald pri Beljaku, potem pa v Gaštanj. — V Celovcu hočejo nekateri mestni odborniki ustanoviti novo .občinsko hranilnico". Bode li iz te moke kaj kruha — kdo v4? — Mnogo ropota in hrušča je bilo v zadnji seji obč. odbora zbog celjske gimnazije in ukaza naučnega ministerstva, da se dijaki z Zgor. Koroškega le v posebnih ozira vrednih slučajih smejo vsprejemati v celovško gimnazijo. Ropotali in besedičili so, da j« bilo le strah 1 Častna gospoda se boji, da pride za Celjem — Celovec! (S Koroškega.) dne 18. t. m. Minolo nedeljo dne 14. julija zborovalo je slovensko katoliško-poli-tično društvo pri Krajcarju blizu Tinj. Prišlo je kakih 150 kmetov, ki so zelč pazljivo sledili trem govorom o nujnih političnih in narodno • gospodarskih vprašanjih. — liti dan je nemško katoliško-politično društvo zborovalo v Šmarjeti na Ravni. Tudi ta shod se je obnesel prav povoljno. (Iz Skaručine.) Sloveča romarska cerkev svete Lucije na Skaručini, ki je bila po potresu zelo razdrapana, je sedaj razun presne slikarije na obokih prav temeljito popravljena. Obris k popravi nam je oskrbel g. arhitekt Jeblinger; delo je vodil inženir I. Hudec. Cehi so spretno in izvrstno zgo-tovili.to popravo. Navadni veliki shod dnč 28. t. m. vršil se bo zopet v veličastni cerkvi. (Iz Dobrepolja) 18.julija: Danes popoludne je pobila toča. Prizadete so najbolj vasi Cesta, Zdenska vas in Mala vas. — Pretekli teden je padel tesar J. Erčulj v Kompoljah tako nesrečno s strehe, da se je ubil. Zapustil je šestero otrok. (Rešitelj našega cesarja — grof O' Donnell t) Preteklo soboto je v Solnogradu nagle smrti umrl general v pokoju, Maks Karol grof O' Donnell, star 83 let. L. 1848 je postal adjutant cesarjev ter mu je dne 18. febr. 1853 rešil življenje. Zasluge, katere si je s tem junaškim činom pridobil za našo vladarsko hišo, kakor za celo cesarstvo, ostanejo nepozabljene. — Cesar mu je takrat podelil kom-turni križec leopoldovega reda, skoraj vsi drugi vladarji so ga visoko odlikovali in večina glavnih mest našega cesarstva, med njimi tudi Ljubljana, so ga imenovala častnim meščanom. Najlepše častno darilo pa mu je poslala mati cesarjeva,Jnadvojvo-dinja Sofija — prstan, v katerega so vdelani lasje cesarjevi in kateri ima napis: Bog ti povrni! Grof je kmalo na to stopil v pokoj ter kot samotarec živel v Goldecku blizu Solnograda. (Nesreči.) Z Viča se nam poroča: Due 18. t. m. je strela ubila 12letnega dečka Fran Koželja, ko je obiral črešnje. Strela je udarila v drevo in njen puh je tako omamil dečka, da je bil takoj mrtev. — Dne 18. t. m. pa se je ubila žena Lucija J a r e c , ki je padla raz voz, na kaiori so nakladali mrvo in si zlomila vrat. Zapustila je Šest nepreskrbljenih otrok. (Ie Prage), 15. julija. Število obiskovalcev narodopisne razstave raste vedno bolje. Je pa tudi odbor prav skrben, da ponudi ljudstvu vselej novo priliko in povod, ki vleče. Zdaj je privabila črez 40.000 radovednežev pristna plzenjska svatba. Oko se smeji, ko vidi, kako lepe šege so bile v narodu. Bile so, a ni jih več, to dejstvo človeku veselje skazi. Sedanja generacija sega le po tujih novota-rijah, včasih prav bedastih, narodno lepoto pa za-metuje. S čudom sem bil napolnjen, ko sem čul r cerkvenem oddelku za seboj ženski glas: .kdo bo še molil! Pri pogledu na klesarska dela iz XV. stol. na skupino kipov Jezusovega, smrti, grešnika, Marije, na rožnivenško Kraljico, na odsekano Kristusovo glavo, kojo je neki Šved na Karlovem mostu 1. 1648 odsekal — take besede. Kaj čuda tedaj, da se nevera toliko širi. Da, začele so se že nune preganjati iz otroških vrtcev, kakor v Sušici, češ nune niso za to ne zmožne, ne sposobne. Kako pičlo malo se najde profesorjev, ki bi vero zagovarjali. Ravno zdaj umrli profesor v pokoju, Holejšovsky pl. Sla-vetin, bi mogel biti vsem lep in časten vzgled, kajti hudo je obsodil vse, ki vero zaničujejo. Pa pustimo raje! Praga išče novo posojilo, malenkost 2 milijonov. Mladočehi bi bili jako radi vso skrb zvalili na stare, ali ni šlo; preden se je posojilo dovolilo, morali so pokazati svojo „barvou. Ako bi bili Staročehi takoj pritrdili, bili bi to porabili mladi za agitacijo. — Ze v drugo se je govorilo o Husovem spomeniku. Prvič bi bil moral stati, kjer je Hus pridigoval, a zdaj bode stal — na sv. Vaclavskem trgu I Sv. Va-clavu hočejo napraviti tudi kip, ali morda kakšen .kipček", ki bi moral stati potem za kipom krivo-verčevim. Ali bi ne bilo bolj prav, ko bi se postavil kip Ferdinandov, posebno ko se bo kmalu praznoval 700 letni jubilej češkega kraljevstva in 50 letni jubilej vladanja sedanjega cesarja? Ferdinand V. je bival 30 let v Pragi. V Kutni Gori je umrla meščanka Novotna 106 let stara. (Razpisane slnžbe.) Služba kazniškega paznika in sluge pri okrožnem sodišču v Rudolfovem. Prošnje do 14. avgusta c. kr. okrožnemu sodišču v Rudolfovem. Mesto pristava v IX. plačilnem razredu na c. kr. kaznilnici v Mariboru. Prošnje je vložiti do 10. avgusta pri nadpravdništvu v Gradcu. Na tukajšni višji gimnaziji je izpraznjeno mesto učitelja za zem-ljepisje in zgodovino. Prednost imajo oni prosilci, ki so naredili učni izpit iz nemščine. Prošnje je vložiti do 12. avgusta pri c. kr. deželnem šolskem svetu. (Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od 18. do 19. t. m. zjutraj 10 oseb: 3 zaradi tatvine, 6 zaradi potepanja in 1 zaradi razgrajanja. Zaradi tatvine bila je prijeta v policijskem listu zasledovana dekla Frančiška Jančar iz Litije, potem Jožef Brajer in Neža Kovič, ki sta trgovcu Karolu Tillu ukradla več molitvenih knjižic in papirnatih reči. Izročila sta se kazenskemu sodišču. Policijsko službo v mestu in okolici po mestnem teritoriju opravljalo je 64 mož. (Semnji po Slovenskem od 22.-27. jnlija.) Na Kranjskem: 22. jul. v Hinjah; 23. julija v Banji Loki; 24. jul. v Loki; 25. jul. v Kočevju, na Vrhniki, v Narinu (Postonj.); 26. jul. v Radovljici, Višnji Gori, na Bitnjah, v Bohinji in Cirknici; 27. jul. v Toplicah in na Vrhu (Idrij. Rant.) Na Slov. Štajerskem: 22. julija pri St. Magdaleni (v Mariboru), pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Vildonu in Št. Urbanu pri Celju ; 25. v Bistrici, Kozjih, Lipnici, Selih, pri St. Urbanu pri Ptujem in v Žavcu ; 26. v Frauenheimu, pri St. Križu (Ljutomer), na Tinskera, na Teharjih. Na Koroškem: 25. jul, v Strasbergu; 26. v KutarČah in Sachsenbergu. Na Primorskem: 22. julija v Palmi; 24. julija v: Cubaru. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu doposlali so nadalje darila: Gospod Jurij Auer, pivovarnar in posestnik v Ljubljani, zbirko 62 gld.; gosp. Karol Fakin v Pulju (po ravnatelju in dežel, poslancu g. Ivanu Hribarju v Ljubljani) zbirko 22 gld. 20 kr.; gospod Karol Hollthaler na Dunaju 10 gld. 20 kr.; gospod M. Vordereger na Bledu, zbirko 8 gld.; gospa Ana Schwarz v Šumperku na Moravskem, zbirko 5 gld. 10 kr.; uredništvo časopisa .Naše Hlasj" v Češkem Brodu, zbirko 5 gld.; gospod E. Koptčny v Pragi 4 gld.; upraviteljstvo Zvierzinove graščine Dobra v Galiciji 4 gld.; gospod Edmund Leo v Crnovicah 1 gld. 60 kr.; gospodična Alice VVagner v Šumperku zbirko 1 gld. 32 kr.; admini- stracija časopisa nReichspostu ua Dunaju 1 gld.; gospjdičua Oitfla Spuller v Sumperku 50 kr; neimenovan v Sumperku 30 kr.; ueimeuovaua v Sumperku 20 kr. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XXXII. izkaz. Zbirka Riharda viteza Perger, ravnatelja v Rotterdamu 412 gl. 52 kr.; občinski urad v Fohns-dorfu 200 gld.; magistrat kral. miasta Stanislavov 50 gld.; mestsky urad v Nove Paca 25 gld.: Ad. Steptan v Urscbendorfu 10 gld.; mestna občina Wieliczka pri Krakovu 20 gld.; obečni urad Svobodni Dvory u Hradce Kralovi 10 gld.; Anton pl. Waldheim, ravnatelj dunajskega lekarniškega gre-mija po Mr. Mardetschliigerju tu 101 gld.; M. Geis-sendorfer v Augsburgu 39 mark = 23 gld. 11 kr.; H. Dieter v Solnogradu 2 gld. 70 kr.; Herold & Wahlstab v Lflueburgu 9 80 mark = 5 gld. 80 kr.; administracija „Hlasau v Brnu 564 gld. 93 kr.; zbirka odpravništva .Kulmbacher Tagblatta" 34 80 mark = 20 gld. 62 kr. ; prof. dr. G. Leimbacb, ravnatelj realke v Arnstadtu 20 70 mark = 12 gl. 28 kr.; mestno zastopstvo v Suczavi 50 gld.; W. Tiimmel-jeva tiskarna v Nttrnbergu 2 marki — 1 gl. 19 kr., skupaj 1509 gld. 15 kr., z že izkazano svoto 65.732 gold. 25 kr., skupna svota 67.241 gold. 40 kr. Društva. (Konservativno obtno društvo v Ljubljani) vabi ni društveni shod, kateri bode v nedeljo, dne 21. julija dopoludne ob '/|1L uri v prostorih doma kat. rokodel. pomočnikov, Poljske ulice št. 10. Vspored: 1. Otvorjenje po predsedniku. 2. Razgovor o državni podpori za po potresu prizadete obrtnike. 3. Riznoterosti. Rtdi posebno važne 2. točke vsporeda vabi in se nadeja prav obilne vdeležbe Odbor. (Vabilo) k občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico, ki bo v nedeljo dne 21. julija ob 5. uri popoludne v gostilni pri .Finžgarju" v Gradu. (Občni zbor »Glasbene Matice".) Iz poročil društvenega tajnika dr. Foersterja, blagajnika A. Petrovčiča, tajnika loterijskega odseka Fr. Trdine in šolskega nadzornika, svetnika Vencajza, podanih o priliki občnega zbora .Glasbene Matice" o delovanji slednje v nje 23. društvenem, 13. šolskem in 5. koncertnem letu podati hočemo Čitateljem zname-nitejše podatke, ker je opustilo društvo za letos izdajo društvenih „Izvestij". Število članov pomnožilo se je za 40 in kaže danes 553 članov. Razven tega so po prenovljenih društvenih pravilih udje tudi polnoletni člani društvenih zborov, ki šteje 53 gospodov in 81 dam. Pomnožilo se je tudi število gojencev društvene glasbene šole, kojih je vsega skupaj 269. Obiskovalo je pa poduk v igri na klavir 144 (lani 133), gosli 34 (lani 25), splošno petje 92 (lani 65), teorijo 62 (lani 57), harmonijo 8 (lani 6), solopetje 6 (lani 8.) Samostojni dijaški možki zbor štel je 74 pevcev, c.* Učiteljsko osobje činijo gg. Ivan Gerbič (solopetje, klavir), Karol Hoffmeister (klavir), Matej Hubad (teorija, zborovo petje, solopetje, harmonija in klavir), Karol Jeraj (gosli in klavir) in pomožna učiteljica gospodična Klotilda Praprotnikova (klavir). Omeniti je, da prevzame s prihodnjim šolskim letom službo g. Jeraja nova učiteljska moč. Nameravani koncert šolskih zborov z vsporedom Palaestrinovih, Mozarta, cesarja Leopolda III. cerkvenih zborov in Anton Brucknerjevega velikega .Te Deum" je moral žal z ozirom na potresne razmere izostati. Ker se pa izvrši vendarle v prihodnji sezoni, bode dana občiustvu prilika, da spozna plod temeljite in vestne zborove šole društva. „Glasbena Matica" je podala narodu do danes pač ravno v svojih zbornih koncertih obilo dokazov o plodonosnosti njenega delovania. Se svojimi koncerti stopilo je društvo naravnost v sredo med ljudstvo in ponuja temu poznavanje najboljših del domače in svetovne literature v produkcijah, s kojimi sme društvo in ž njim vesoljni narod slovenski s ponosom stopiti v konkurenčni boj z drugimi kulturnimi narodi. Kot glasbeno literaren zavod poda društvo svojim članom kot darila za leto 1895 zvezek zborov (Jak. Aljaža: .Občutki", A. Foersterja .Kitica" in SUnko Pirnata .Pomlad in jesen" ter .Žalost", nadalje pa zvezek treh klavirskih skladb Karola Hoffmeisterja.) Kruto je prizadeto razcvitajoče se društvo po potresni katastrofi. Vničena je društvena hiša v Go-spodskih ulicah št. 8. na koji bremeni vknjižen dolg 14.800 gld. iu zgraditi bo poslopje na novo. Finan-cijelna vprašanja, ki s tem nastanejo, zahtevala bodo previdne rešitve, vztrajnega delovanja odbora in naklonjenosti ter požrtvovalnosti celega slovenskega naroda. Novo društveno poslopje, za koje je treba stavbenega fonda 30.000 gld. se ne more vže letos tfoiidati, kakor je prvotno upal odbor, ker ni dognana iUvbena črta niti v Gospodskih, niti v Vegovih ulicah in ker tudi ni še rešeno vprašanje, podaljšajo li se mimo društvene hiše Erjavčeve ulice ali ne. V slučaju, da se izvrši projekt nove ulice, bi zadobilo društveno poslopje še tretjo fronto. Loterijski odsek deloval je vspešno; nabral je do danes več kot sto dobitkov, med temi 735 gld. v gftovini. Žalostne razmere, ki so zavladale na Kranjskem in posebno v Ljubljaui vsled potresa, primorale so društvo, da odloži srečkauje do I. 1897, kojega leta slavi .Glasbena Matica" svojo petindvajsetletnih. Računski zaključek kaže dohodkov 9461 gld. 10'/, kr. in izdatkov 9460 gld. 65 kr., torej 45'/, kr. prebitka. Pomisliti je, da je izgubilo društvo, ker se je moral šolski pouk vsled potresa ustaviti, trimesečni dohodek na šolnini, ki znaša na mesce po vprečno 170 gld. Občni zbor izrekel je prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom in prijateljem društva, posebno mest nemu zboru ljubljanskemu, ki je povišal subvencijo na 1200 gld. deželnemu odboru, ki prepuščal re-dutuo dvorano brezplačno v koncertne namene, c kr. vladi, kranjski hranilnici, prof. Jos. Stritarji prelaga-telju .Mrtvaškega ženina", prof. Antonu Nedvedu, ki je počastil društveni zbor z dedikacijo zbora .D>mu in ljubezni" kakor tudi ljubljanskemu časo-pisji, ko je bilo vsikdar pripravljeno, delovati v korist društvu. Pri volitvi novega odbora izvolil je obČDi zbor z vzklikom dosedanjega prvega in jedinega društvenega predsednika g. Fran R&vniharja v 24. predsednikom. V odbor so pa izvoljeni gg. : dr. Vladimir Foerster, Ivan Hrast, dr. Matija Hudnik, Ivan Kruleč, R.tjko Perušek, Anton Petrovčič, Anton Rizinger, Viktor Rohrmann, Ivan Sbrizaj. Ivan Trdina, Igaucij Valentinčič, Ivan Vencajz, dr. Edvard Volčič. Razven teh so člani odbora glasom društvenih pravil gospodje Ivan Gerbič, kot šolski vodja, Matej Hubad kot koncertni vodja, Anton Svetek, kot načelnik pevskega zbora in Anton Stritof, kot slednjega tajnik. Revizorjema sta imenovana gospoda Fran Tauses in Anton Zagorjan. V znak priznanja za požrtvovalno in neumorno delovanje v odboru izrekel je pa zbor zahvalo gospodom dež. sod. svetniku Vencajzu kot šolskemu nadzorniku, koncertnemu vodji Hubadu, tajniku dr. Foersterju in blagajniku Petrovčiču, (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali od 20. jun. t. 1.: Obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gld.; .Slovenski bogoslovci goriškega centralnega semenišča" 100 gld. pokroviteljnine; podružnica za Vuhred-Marnberg 5 gld. udnine; podružnica vipavska 3 gld. 30 kr.; .Zaveza zagorskih Slovenk" po predsednici gospej Mariji Weinberger-jevi 100 gld. ; podružnica v Slov. Bistrici 36 gld.; g. Matilda Sebenikar na Rakeku 6 gld.; podružnica v Brežicah 18 gld.; omizje v Kostanjevici 9 gld. z geslom : .Bog daj slogo Slovencem" ; vesela družba iz Št. Pavla, Žalca in Griž pri zažiganju Ciril-Me-todovega kresa nabranih 6 gld.; mariborski gg. bogoslovci 63 gld., nabranih 5. julija s prisrčno željo, da naj godovnjaka sv. brata Ciril in Metod .Bogu in domu zvest povsod — Obvarjeta Slovencev rod" ; Celjski Slovenci kresov preostanek 7 gld. 44 kr.; g. prof. Maks Pleteršnik v Pišecah 5 gld.; posojilnica v Logatcu 10 gld.; g. G. Pikel v Postojini 42 gld. 50 kr.; .Vesela družba v Brezdnu" 6 gld. 50 kr.; podružnica Cerkno z okrajem 13 gld. 40 kr.; .Ženska podružnica v Prvačini pri Gorici" vdrugič 100 gld. pokroviteljnine; ^Slovenska naselbina v Pulju" 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljnine ; mcška podružnica v Krškem 16 gld. ; ženska podružnica za Ajdovščino in okolico 50 gld. kot drugo polovico pokroviteljnine; č. sr. J. Virant v Mokronogu 27 gld. 50 kr.; g. Fr. Dolenc v Mariboru 18 gld., nabrauih od vrlih narodnjakov vsled ugodno rešenega celjskega vprašanja; moška podružnica v Kamniku 43 gld. — Za slovensko šolo v Velikovcu je darovala: Hranilnica in posojilnica v Prevaljah 30 gld. — Bog povrni vsem dobrotnikom stotero I (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki) je napravilo v nedeljo 14. t. m. društveno veselico s petjem, igro in šaljivo loterijo- Vspeh je bil prav povoljen, vde-ležba mnogobrojna, le škoda, da tesni društveni prostori niso za vse zadostov li. Saloigra .Denar ali pa nos" se je prav dobro posrečila in močni pevski zbor pod vodstvom izredno marljivega gosp. učitelja Stojca nam je vzbujal najlepše upanje, da bode sčasoma ponos društva. Le krepko in vstrajno nadalje, ljubi Bog p& blagoslovi društvo in mu nakloni mnogo dobrotnih src, da bi se kedaj v svojem lastnem domu moglo razcvitati v korist vrlim roko delcem I (Gledališka šola dramatičnega društva.) Dramatično društvo otvori v Ljubljani z dnem 1. meseca avgusta leta 1895, gledališko šolo, ter vabi gospodične in gospode katere je resna volja, se posvetiti dramatični umetnosti, naj se v obilnem številu oglase. O namenu in koristi te šole ni da bi obširno govorili, jasna sta oba. Vsojamo si gospodične in gospode, ki čutijo za dramatični posel v sebi veselje in sposobnost, na to opozoriti da nje nadarjenim učencem zagotovljen engagement že si. oktobra t. 1. Oglasila za gledališko šolo sprejema gospod režiser R. Inemann ki posluje v ta namen v intendančni pisarni vsako nedeljo od 10 do 12 ure dopoldne. Pouk' je brezplačen. — V Ljubljani dni 20. meseca julija 1895. Odbor dramatičnega društva. (Narodna čitalnica v P tu j i) priredi v nedeljo, dni 21. julija 1895 v .Naroduem domu gledališko igro T e š k e ribe, veseloigra v 3 dejanjih, češki spisal M. Iklucki, poslovenil J. Debevec. Začetek točno ob 6. uri popoludne. Predstava se vrši pri ugodnem vremenu na prostem. Vstopnina: za ude ptujske čitalnice 30 kr., za neude 50 kr., za kmete in dijake 20 kr. za osebo. (Slov. planinsko društvo.) Izlet na sv. Višarje, kateri se je v nedeljo vršil, ni bil sicer mnogoštevilen, a tembolj srečen. Vreme se je pred večerom v soboto na bolje obrnilo, toda proti deveti uri pričelo se je zopet zelo oblačiti, tako d» se izletniki niso hoteli odpraviti na pot. A pogumniši odločili so se in so bili prezadovoljni. Ob 4. uri zjutraj odrinili so iz Trbiža, le še lahke meglice po-legale so po nižjih vrhovih in ko je solnce prve žarke pokazalo, zginile so še te meglice iu v prijetnem hladu dospeli so proti 8. uri zjutraj na vrh. Po sveti maši vživali so krasen razgled, kateri je bil tako popolen, kakor redko kedaj. Po malem kosilu odrinili so ob 10. uri izletniki deloma po saneh, deloma peš iz hriba in so skupno došli proti 1. uri v Trbiž, od koder so se odpeljali v Rateče. Od tam šli so peš do Belopeških jezer. Vozili so se po jezercu, privoščili počitek in malico in se vrnili v Rateče, od koder so se ob 5-49 odpeljali in donpeli po 9. uri zvečer v Ljubljano. Telegrami. Dunaj, 20. julija. Poslanec Vošnjak in tovariši so stavili interpelacijo na vodjo trgovskega rainisterstva zaradi uradnih napisov pri poštah v Velenju in Oelju. — Poslanec C or o ni ni s tovariši je interpeloval ministra notranjih stvarij zaradi razveljavljenja sklepa goriškega mestnega zbora, po katerem naj bi se dala podpora za zgradbo tramvay-a na par iz Gorice skozi Furlanijo proti Italiji. Dunaj, 19. julija. V današnji seji je govoril posl. Radimsky za premeščenje jedne tretjine sodnijskih pristavov v osmi činovni razred, za zboljšanje uradniških plač in starostno preskrbovanje sodnijskih pisarjev v Pragi iu okolici. Govornik predlaga tudi, da se pomnoži okrajna in okrožna sodišča na češkem in Moravskem. V imenu slovenskih poslancev opozarja na ta nedostatek, da so od šestnajstih višjih sodnijskih svetnikov v Gradcu le nekateri zmožni slovenskega jezika in bi bilo želeti, da bi bil novo imenovani slovenski referent popolno vešč slovenskega jezika. (Pohvala na desnici.) Nato se po nekaterih kratkih opazkah vsprejme proračun pravosodnega ministerstva in ostale točke dnevnega reda. Potem se prične razprava o finančnem zakonu. Posl. dr. Lueger izjavi v imenu svoje stranke, da mora glasovati pri celjski točki zoper člen 4. in tudi zoper cel proračun. Posl. Baerenreither izjavi, da se bode njegova stranka protivila proračunu in bode skušala preprečiti ustanovitev celjske gimnazije. Posl. Kuenburg pravi, da je združena levica vse storila, da bi odbila celjsko točko in bode tudi nadalje varovala narodne pravice nemškega naroda, bode pa vender z ozirom na sedanje razmere in z ozirom na to, da se celjska gimnazija ne more zabra-niti, akoravno se odkloni proračun, z veliko večino glasovala za proračun. Posl. Kraus izjavi v imenu štajerskih poslancev, da bode glasoval proti proračunu. Posl. Lueger in tovariši predlože nujni predlog, v katerem poživljajo trgovinsko ministerstvo, da predloži v jutranji seji načrt glede obrtne preosnove. Niljnost tega predloga se je odklonila z 91 proti BO glasovoria. Prihodnja seja jutri. Dunaj, 20. julija. V državnem zboru se je finančni proračun za leto 1895. danes vsprejel v tretjem branju z glasovanjem po imenih. Proračun je bil vsprejet s 185 proti 8G glasovom. Za proračun so glasovali Poljaki, konservativci, Slovenci, Južni Tirolci, klub levega središča in večina nemške levice. Proti so glasovali Mladočehi, nemški nacijonalci, krščanski socijalisti, več divjakov in nekaj članov nemške levice. Na to je drž. zbor rešil ves drugi dnevni red brez razprave, ob koncu seje so ministri Kielmansegg, Ritt-ner, Blumfeld in Wittek odgovarjali na razue interpelacije. Grof Hohenwart se je v imenu zbornice zahvalil predsedniku Chlumezkemu. •— Dr. Gregorec, Vošnjak in tovariši so stavili interpelacijo na pravosodnega ministra zaradi postopanja deželnega poslanca dr. Wo-kauna glede celjskega vprašanja, ker je dr. Wokaun »odnijski pristav. Dunaj, 19. julija. „Wiener Zeitung" pri-obča cesarjev odlok, s katerim se razpustita tirolski in goriški deželni zbor. Dunaj, 19. julija. IzSredeca se poroča, da je prejela Stambulova vdova brzojavno sožalje od avstrijskega cesarja. Dunaj, 20. julija. Minister Kielmansegg je odgovoril mej drugim na interpelacijo glede dunajskih volilnih shodov ter poudarjal, da so se razmere tako žalostno spremenile, da skoro ni mogoče nepolitičnih občinskih stvarij mirno razpravljati. Zato ima vlada tem večjo dolžnost, po svojih varstvenih oblastvih skrbeti za to, da se zabrani vsak nered ter da se poizvedo hujskači in izroče sodišču, da jih po zasluženju kaznuje. Na interpelacijo Luegerjevo, ali nima vsak volilec pravice priti na vsak volilen shod, izjavi minister, da je o tem odločevati jedino sklicateljem shoda. Celje, 20. julija. Nemško-narodni državni poslanci so se na Dunaju posvetovali, da ustanove posebno nemško društvo za Celje, kateremu bo namen gmotno in duševno podpirati celjske Nemce v borbi za njih narodni obstanek. To društvo bo imelo jako lahko nalogo, kajti Slovenci se ne borimo v Celju priti Nemcem, marveč le hočemo za svojo mladino tako vrejenih srednjih šol, da bomo lahko tekmovali z nemško. Navdaja pa Slovence trdno prepričanje, da umetno osnovana društva v teku časa ničesar ne bodo zamogla proti žilavosti in vstrajnosti Slovencev. ki so v ogromni večini v celjskem okraju. G-radeo, 20.julija. „Tagespost" jako ojstro piše proti sklepu nemške levice, ki bo po večini glasovala za proračun ter dokazuje, da se s tem levica popolno odtuji nemškim volilcem. Tako koristolovje in taka nedoslednost se mora pri volitvah maščevati. Gradeo, 20. julija. Deželni predsednik šlezijski je razveljavil sklep mestnega zbora v Opavi, v katerem oporeka ustanovitvi celjski gimnaziji. Jednaki sklep mestnega zbora v Celju je razveljavil cesarski namestnik v Gradcu. Praga, 19. julija. Danes je došlo 185 Bolgarov pod vodstvom predsednika sobranja, dr. Talewa, da si ogledajo razstavo. Občinstvo jih je burno pozdravljalo. Briiz, 20. julija. V Anini jarni pri Briixu so se pogreznili trije delavci in brez sledu izginili pod zemljo. O druzih nesrečah do zdaj ni še nič znanega. Belgrad. 19. julija. Vladni list „Videlo" obsoja napad na Stambulova in imenuje to dejanje barbarsko. Belgrad, 19. julija. V današnji seji se bode končalo posvetovanje o finančni predlogi. Misli se, da bo vsprejet z večino kakih 150 glasov. Sredeo, 19. julija. Brzojav iz Kiisten-dilla od 9. t. m. poroča, da se je vnel med svtaši in Turki resen boj. Vstaši so zapodili Turke v beg ter jim pobili 600 mož. Tudi v okraju Malšovo so se resno spoprijeli, koder so ravno tako zmagali vstaši. Petrograd, 19. julija. Bolgarska deputacija je obiskala včeraj ministra kneza Lo-banova ter se od njega poslovila. Petrograd, 19. julija. O Stambulovi smrti piše ..Sovjet" : Padli sovražnik ne more več škodovati. Akoravno je bila Stambulova vlada zelo slaba za Bolgarijo in Rusiji sovražna, vendar je bil Stambulov najizvrstneji bolgarski državnik. De mortuis nil nisi bene. „Novoje Vremja" meni. da so sedaj napočili Bolgariji jasni dnevi. .Rusija bo sedaj vse-kako drugače postopala z Bolgarijo in bo vse storila, da ji zboljša žalosten položaj ; bolgarski domoljubi pa se morajo nasprotno ■strogo ravnati po določbah berolinske pogodbe. Eksekutivne dražbe. • Janeza Koga z Not. Vrhnike zeuilii&če (1Č0 gld.) dnč 2i. julija in 23. avgusta na Vrhniki. Mart. O dar j a iz Studora (radi terjatve HO gld) jo-lestvo (2067 gld.) dne 26. jul. in 9. sept v Radovljici. Matevža Kriinarja iz Gor. Bitinja (radi terjatve 168 gld.) posestvo (465 gld.) dne 5. avg. in 9. septembra v Kranju. Jan. Sodea iz Rozalnice posestvo (2045 gld.) due 1. avg. v Metliki. Hiša v Ljubljani Študentovske ulioe št. 9 na prodaj za 4700 g"l Si Sli « iS f-i* 5 cS ,S S PO O -ki 'g. § c^ C 1) «123 .2't 1 ^ « pri karlovovarijskem in drugih kopelidkih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 6 29 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn 3 r* tt 1 sobni slikar, K odčne kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela. razstvarjajo sliz. so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepfiajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodolz jedili ln pijačami itd. Steklenioa z rabilnim navddom velja 20 kr., tncat 2 gld., 3 tuoate aamo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 449 45 zraven rotovža v Ljubljani. iiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem otvoril z dnčm 8. februvarija Y Ljubljani na Bregu št. 20. pleskarsko Id lalirarsko obrt. Moje 251elne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najfineje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker sem pri tvrdki Eberl, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. Z velespoštovanjem (296 16-12) Josip Makovec, pleskar ln lukirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. ** Največja izbeva --nagrobnih vencev, t rakov ^ brez in z napisom. 1 Črni klobuki H K sa dame ob priliki žalovanja preskrbe se M " najbrzeje m točuo. 412 9-3 c ** BF Najcenejši vir nakupovanja. 35 K. Recknagel k v Ljubljani, Mestni trg St. 24, H H nnHproti rotoviu. 4- f H m *■■»■■«■■»••»■ \ Fran Stare, v Ljubljani, Breg it. 20 priporoča se v izvrševanje \ vseh v dekoracij sko-slikarako stroko ^ spadajočih del 230 26-16 ^ 7. zagotovilom okuino-modernega dela proti zmerni ceni. Prodaj alnica rh prav živahni cesti, pripravna za vsako trgovino ali obrt, iddii be Miku tuoi takoi. — Nautueneie pove lastnik. Sv. Petra Cesta 2. 446 3-1 HJ m* h r< 1 skladno za vrte, v starogotiškem slogu za sobe izdeluje in stavbarsko mizarstvo izvršuje po nizki ceni •Jaliop Žurnei- 351 (12-9) (nasl. Zois-Gotzl) v Gorjah pri Bledu. Na zahtevo se brezplačno pošljejo ilustrovani ceniki. 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in priznulnih diplom. 249 8—2 Franc Iv. Kwizda. Kwizdov restitucijski tiuid c. in kr. priv. osnaževalna voda za konje. Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Rabi se vže nad BO let v dvornih hlevih; v vojaških in zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp-nelosti kit itd., in usposablja konja za _ urno tekanje. Paziti je na varstv. znamko zahtevati Xwizdov restltnoijakl M ~—1 bo a I 0 »M I * o I OH 1 al £ N m 5 gl « > fluid na nko in Z~ lo ■ ov ■ :J Glav r. a zaloga Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. 330 2n-4 I. Dobiva se v vseh | lekarnah droguerijah avstro-ogerske dežele. Za pokrivai\je kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremoeni strešni klej 250 24 (Daclipappe) zavo j (to je 10 □ metrov) od 1 ffld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike c£ <£ tffidic S &omp. J. Hafnerjeva pivarna ? v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47 \ priporoča prečast. duhovičini in slav. cbčinstvu novo \ uvedeno okusno in zdravo 395 26 6 C gossko marčno pivo, S katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenicah. / Restavracija je priznano izvrstna z veliko dvo- # rano za konoerte, družbe, druitva itd., ter \ lepim senčnatim vrtom. C KoglJIA^o jo n ii i-nzpolnico."Sa C Vhod tudi v Poljskih ulicah. f PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. - r ■■ « C. - Izborno, trpežno črno sukno za duhovniSke obleke, talarje, haveloke itd. Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. izdelovatelj cerkvenega orodja in posode LJubljani, Poljanska cesta ] št. 8, pol. Alojzijevisča priporoča se prečastiti duhovščini, eer-1 kvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje 1 monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki e e n i. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 "pozarja preč.duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovanl ceniki so na razpolago. fl GABRIJEL OZELJ t $ tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19 $ ^ se priporoča preč. duhovščini in si. ob-ffi činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko 2$ ^ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, J, x divanov, žimnatih in modrocevna peresih J J« itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po '« /jS najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapecl- M .1. ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- i M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za Jic JjS delo na deželi. $ _____ _ Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna stavbinska kltučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. ffl Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji J{j se priporoča prečast. duhovščini v izde-Ln lobanje vsakovrstne Jir duhovniške obleke * m in si. občinstvu v naročila na izvrševanje yl civilne obleke po poljubnem kroju zago-I tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. HSH5^HSH5HSHSaSHS!i3 nj postrežbo in SHSHSH55S Največja in najcenejša tvornica stolov ln klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče 8 t-a c ■•=* o f w5 , Zajamčeno pristne čebelno-voščene j sveče, voščene zvitke fn med priporoča ; preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSZ.AV DOLENEC ■ svecar In lectar, trgovina z medom In voskom v LJubljani, GledaliSčne ulice št. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec I j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga i I in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, i medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-; puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek i in suho satovje. Mmmmmmmmmmmmmismm BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Najvpfija zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. •t J Anton Belec-a delalnica kleparskih, kliučarskih in Specijalist tiskarskih del Spe. v Št. Vidu nad Ljubljano W t I Fr. Breskvar pr. Sverljuga J T knjigovez v ijubljanl ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ X se priporoča prečast. duhovščini in slav. i ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. + ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ ^ dela; vse po najnižji ceni. t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ N IGNAC ČAMERNIK, kamnosek J v Ljubljani, Poljske ulice 49 u priporoča preč. duhovščini zalogo razno-' 9 za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- 0 M lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč, h T Cerkvene svetilnice so na izbero v raz- f | ličnih velikostih in oblikah. ■ Friderik Pauer pek j v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 j priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščlnah, imendneh in raznih slovesnostih. _ FR. TOMEC | pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 ] ; se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ] I činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del i in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, j -.g križevih potov, podob svetnikov itd. za- j 38 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. ! HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj cerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkvene posode, svečnikov, lestencev, svetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. š || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- K Nvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in y stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. n yexxxxxa*cxxxxxa" •€KH3€JQQI FRANC VELKAVERH sedlar In jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- . prave ter je izvrši po prav nizki ceni. l£3£HKHH3IQQfH3£iQI Franjo Toman t podobar ln pozlatar,Križerniški trgi, Ljubljana £ se priporoča preč. duhovščini za izdelo- g vanje cerkvenih in sobnih del po nizki J 44 ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- & J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), * 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. J ♦♦♦♦♦♦ Karol Hinterleehner ♦ J čevljarski mojster v Ljubljani J T Francovo nabrežje št. 23 T T priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo J t čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T y pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. y ---- •51 UDrag. MatkovičU brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni tip štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje [4 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt n spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna ■OOOOOO^OOOOOO ■ 0 Lorene Blaznik 0 v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno V — zaloga galanterijskega blaga — t po najnižji ceni od 6 kr. in viije. V Zaloga in proditja smodek in raznega tobaka. 11 ■OOOOOO^OOOOOOB jernej Cermelj trgovina z južnim sadjem in zelenMjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga -»f „pri angelu" v liubljani, Dunajska cesta 3%a.;i'be»lf $£h, soa. d i 3k a. sxx e xx -fc o v*. Dežnike in solnčnike v največji izberi priporoča L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | Frano Seja^as? f | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- t J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- J tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ novih stavbati, katera izvršuje zanesljivo * f; inceno.Prenavljatudiobrabljenepredmete. j A .Ol*. J\AA. jAAA. Vinu -A A A- JHH. JA«. ,)fg IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - nu Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje uaj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. ^ Mej dobrimi stvarmi najboljša ; je kemično čisti zdravilstveni kranjski imrnrn lz planinskih zelišč J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo Ta speoijallteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne , o r g a n e se dobiva pri izdelovatelju in v < vseh boljših špeoerijah in v kavarnah. Aleksander Giitzl podobar in pozlatar v Ljubljani Glediške ulice št. 8 J opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo J I na svojo izborno urejeno podobarsko in f | pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa j | dela natančno incen6. Obrisi na razpolago. | Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz iurainora, granita, sijenita; krlžev s cveticami iz snežnobelega raramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20-— naprej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozaik za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeloement-ploiče od gld. 2-— □»» naprej. 173 34—19 SSJT Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. ~£tt Ustanovljeno leta 1S70. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajoe za gospode, boli cliiffon, gliulkc na prsih, broz ovratniku, luez manšot, 27 vrst jedna od gld. 110 do 2 "0 šest „ „ 0-25 „ 15'— Srajoe za defike, v4 velikostih, sicer kukor gornjo jedna od gld. 1'— do 1-40 šest „ „ 5-75 ,, 7-75 Svltioe za gospode. 0 vrst jedno R0 kr. do gld. 1'40 šest gld. 4-50 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet od gld. 3"30 do 4'(!0. 12 predlog: (Vorheradon) od gld. 3-25 doo — Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O Tlaničiiiii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarico. aOf Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 17 Delavnica kleparskih, kl|učar»kili, 1 ANTON BELEC št. "Vid. nad Ljnl>lj»no izdeluje ter ima v zalogi 220 10 dve po 194 5-5 lz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld., obliajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld. pušioe z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po 1'50 gld. iz medenine 5 gld. šteililna železna ognjišča vsa železna ln tudi razna za vzidati. jlipokrivanje zvonikov!!} «3- Barvanje zvonikov "ss -s napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. s- Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopaliita Itd. Naznanile iu priporočilo. Preč. duhovščini in sl. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 16. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—10 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. ar samo na Starem trgu (psi Tnalo) št. I poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. S0KLIČ v Lj uhl j ani, Stari j ut>l j ani, | ri trg. št. 1. S MVjibKS' 317 10-7 Pozor! Svarilo I Varojte so, ila ne bot« opeharjeni pri nakupu slatine kavi-. Dobič-kaželjnl ljudje še,-vodno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zatone jemljite drugi h ko bule izvirne zavoje z napisom „Kathreiner". Kathreiner-K-ieippova slad na kava .je ei ina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celih zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. Posestvo na prodaj. Okolu 70 oralov, med tem največ gozda, jednonadstropna hiša, gospodarska poslopja, vse v prav dobrem stanju, jedno uro od Kranja. Pogoji prav ugodni. 437 4-3 Natančneje povč gosp. Anton Klein, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani. Št. 390. Razglas. W fig tig sagi ;tST Vizitniče priporoča Kalil. Man, 443 2—2 Po ukazu visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje se v letošnjem šolskem letu 1894/95 ue bode več nadaljeval pouk in razdeliti je spričevala na podlagi vspehov, ki so jih imeli učenci in učenke do Velikonočnih počitnic. Oni učenci iu učenke, pri katerih ie red iz jednega ali več predmetov dvomljiv, bodo v ponedeljek, dne 29. julija, ob 9. uri zjutraj še jeden-krat vprašani iz dotičnih predmetov. V Ljubliani stanujoči učenci in učenke se morajo v petek, dne 19. julija, zglasiti pri podpisauem ravnateljstvu, da dobe svoja spričevala in podpišejo pobotnice, če so imeli kako ustanovo ali pa podporo. Vnanji učenci in učenke dobe spričevala po pošti, če niso vživali nikake podpore ali ustanove. Štipendisti pa morajo priti v ponedeljek, dne 29. julija, osebno po spričevala, da ob jednem napravijo potrt-bue pobotnice. Učeuci in učenke prineso s seboj denar za koleke in sicer 15 kr. za navadna, 1 gld. pa za odhodna spričevala. Ob jednem mora vsakdo vruiti knjige in druge izposojene šolske predmete, ko pride po spričevalo. Oni, ki dobe spričevala po pošti, vrnejo denar za koleke iu izposojene knjige, ko se zglase za vsprejem v prihodnje šolsko leto. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se bode vršilo v soboto, dne 14. septembra, od 9. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoldue ter v nedeljo, dne 15. septembra, od 9. do 11. ure zjutraj. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 16. septembra 1895. €• kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol. V Ljubljani, dnt$ 16. julija 1895. flrnilrnvanfl zaradi njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstuih UU.11JS.U V (Aillui slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1'36, po 55 steklenic gld. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-34 ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) uiilijonki*at preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeče in ohranjujoče sredstvo. Dobiva se povsodi. -»H 620 40—32 Trgovina z železnino ANDR DRU&KOVIC v Ljubljani, Glavni trg št. 10. priporoča po zelo znižanih eenah cement, Železniške ^ šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 20-17 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I. Bezirk, tefansplats Nr. 11, Parterre Preselitev trgovine. Usojam si si. občinstvu, osobito cenjenim svojim naročevalcem oziroma odjemalcem uljudno javiti, da so od danes nadalje manufakturne trgovine na debelo in drobno v nalašč v ta namen zgrajeni veliki baraki na Kongresnem trgu nasproti Tonhalle. Velespoštovanjem V Ljubljani, dne 13. julija 1895. J. O. Mayer. 440 (5—3) m I % Vele častiti duhov- v v scini usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubntj obliki, " istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej moram postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-• rektno iz tovarne, o čemur so sa že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cfina CofBau&r vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno 1. 1870 iiiiirjtlliiiriii urar v LJubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua. po zdatno znižani ceni.~W Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10°/0. V prav obilno nakupovanje se priporočam naj-uljudneje. A. Vidiš krasno uro. katera točno _ ___ «... . in zanesljivo kaže? jgtf Ceniki se zastonj razpošiljajo. B. Ah, res presenetljivo! Kje si jo ueki kupil in koliko velja? A. Pri znanem urarju Čudna v W Edina zaloga blciklov in raznih pri B. Tako j ^ d'i va,"m i s ii m° s / \ u d ^ jaz strojfv za vozarenje Slovite tvrdke lv.Puch podobno uro. V (iradcu. <285 17 D u n a j s k a borza. Dn6 19. Julija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v srebru..........100 , 95 . Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 50 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 , 20 , Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 40 „ Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 „ 70 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1068 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............399 „ 25 „ London vista...........121 „ 65 „ NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 59 „ 42'/,„ 20 mark............11 , 88 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 64Vt. Italijanski bankovci........46 „ — „ C. kr. cekini......................5 „ 73 „ Dne 19. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 161 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......1.46 Dunavske vravnavne srečke b% ... . 131 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 Posojilo goriškega mesta.......111 4% kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ , južne železnice 3% . 171 „ „ južne železnice 5% . 131 n n dolenjskih železnic 4% 99 50 60 50 50 25 25 90 25 35 50 Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 St. Gendis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 173 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3580 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 555 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 109 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan.....93 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........129 kr. 25 50 50 50 60 40 87 AT Nakup ln prodaja 1» vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri irebanjlh, pri iižrebanju najmanjšega dobitka. K ■ I a n t n » izvršitev naročil na borzi. Menjamlčna delniška družba „M E R C U B« Wollz»Hi it. ID Dunaj, lariahilferitrai« 74 B. &JT Pojasnila '«£ v vseh gospodarskih in Inančnih atvarah, potem o kursnih vrednostih vseh špokulaoljskih vrednostnih papirjov in vostni oviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popoini varnosti W naloženih glavnic. "^M Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.