v	i&osamesfša ItevlSlia 1 Mn.
Sfev. 217.
¥ Ijubljani, v torek 16. oktobra 1923.
Poštnina pavšalirana.
Leto I.

I ■. • ••
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘-
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-LJubljana“. UPravništvo: Marijin trg št, 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se	k
Pismenim vprašanjem naj sc ^
Račun pri poštnem ček. uraou
,zftica

franko
Lla>>lk„J
Italija en jugoslo*
venska manjšina.
Trst, 14. oktobra.
NajmoivtejSi aitentat italijanske vlade proti našemu narodnemu osnovnemu šolstvu v Primorju, je pretresel naše ljudstvo do kosti. Vse politične struje, vsi sloji sploh ves narod, so edini, da je treba preprečiti udbjstvitiev Gen tili j e-vega šolskega zakona, v kolikor se tiče vpeljave ital. učnega jezika v I. razred osnovnih šol. Ce se to zgodi, smo potisnjeni na stopnjo kolonijalnih ljudstev. Ta udarec je tako hud, da mora najti močan odmev tudi v vaši državi, zlasti v Sloveni#. Saj se gre vendar m pol milijona Jugoslovanov. Ali naj jih zapišemo narodni smrti 1 To hoče Italija, in sicer kolikor mogoče hitro naj se to zgod!. Narodna in jezikovna meja naj se v nekaj letih pomakne do državne meje ob Jugoslaviji.
Dobro bo, če si v tem trenutku predočimo delovanje in smotre povojne Italije v Primorju proti našemu življu. Zlasti važnega pomena je za nas razmišljanje o fašizmu, o njegovi politiki, o njegovi moči. Spoznanje nevarnosti je neobhodno potrebno, ako naj z uspehom iščemo sredstva za našo narodno obrambo.
Italijanska politika napram naši manjšini v Italiji zasleduje od prvega dne en edini smoter: uničenje Hrvatov 5n Slovencev potom takozvane asimila^ cije. V tem smotru so si bile edine vse rimske vlade od 1. 1918 pa do danes, četudi se je taktika izpremenila.
Politične stranke in Stalijanska javnost so v ogromni večini podpirale stremljenja omenjene oficijelne politike. In niti socijalisti ne komunisti niso povzdignili svojega glasu proti krivicam, ki so jih začeli izvajati novi gospodarji na škodo naših političnih, gospodarskih in kulturnih pravic. Da pa ne napravimo nobenemu krivice, je treba omeniti, da je tržaški »Lavoratore« ob času, ko ie bila socijalistična stranka na vrhuncu svoje moči, objavil tupatam kakšen medel člančič o naših pravicah, toda istočasno zagrmel tudi proti slovanskemu »nacijotnalizmu«. Sicer pa se ni ta stranka nikoli odločno postavila nai stališče, da je treba braniti pravice manjšine; o samoodločbi našega naroda v Julijski Benečiji pa nikdar niti besedice. In ta ista stranka se je vneto potegovala za »samoodločbo» Črnogorcev, Hrvatov in tako dalje v zmislu potreb Italijanske zunanjepolitične gonje proti državi SHS.
Zdelo se mi je potrebno omeniti to okolnost, ker v tistih časih bi bil odločen glas od te strani nekaj izdal. Saj sta Nitti in Gioliti upoštevala moč socijalizma in le od socijalistov je bilo odvisnot, ali naj vstopijo v vlado ali ne.
če se torej niti »intornacijonalni« stranki ni zdelo oportuno nastopiti za nas, si morem misliti, kaj nam je Wk> pričakovati od drugih strank in ostale politične javnosti Italije.
Vojaški režim z generalom Petiti de Roretto je hü še najmanj hud, če ga Primerjamo z dogodki, ki so pozneje Padli po Italijani so prišli v naše kraje sladkih obrazov in sladkih besed ki nišo skoparil z obljubami. Seveda njihove besede so bile v protislovju z dejanji, vendar pa se tedanji pritisk ne da niti ^primerjati s poznejšimi časi.
Nova' doba, ^ polna trpljenjat, preganjanja in ogroževanja našega življa se Pričenja z nastopom guvernerja Mosco-nija. Pod njegovim režimom se je stvorila s požigom »Narodnega doma« v Trstu doba najhujših nasfflj. Ni treba), da Ponavljamo vse, kar je že davno znano, pribiti pa je treba, da je bil Slovenec ali Hrvat od tedaj pa do zma-gosJavnega pohoda fašizma popolnoma izročen samoijubnosti vladnih in upravnih organov, ter nasilju pouličnega fat-šizma, ki ni bil nobenemu odgovoren ^ svoja vandaličnia dejanja.
,. 'tei dob! medvladja«, 1 n državo v državi, je bilo goslovemske manjšine izre no- Kunska vlada nas je t
Vna
SÄS -
to ebenem h dar je kazale* se je
nam avstrijski, drugič it kan. Če pa so bili vsi zs njih še tako mojstrskim zamalo uporabni za rop o#!
Parlamentarni položaj.
ü Iliripcili. — Pcmssrelena Koroščeva • akcija.
Beograd, 15. oktobra. (B) Na dan rednega sestanka narodne skupščine se morajo vnovič izvršiti volitve skupščinskega predsedstva. Radikalni poslanski klub bo na svoji seji, ki jo bo imel 19. t. m. določil kandidatno listo za volitve skupščinskega predsedstva. Za predsednika bodo volili g. Ljubo J o-vanoviča, ki ga smatrajo za enega najjačjih mož v radikalni stranki glede politične sposobnosti. Za prvega podpredsednika bo, kakor govore, kandidiran g. Ljuba B a k i c. Za mesto drugega podpredsednika so v kombinaciji gg. Milutin D r a g o v i č, Nikola Subotič in R i s t i č. Kot najresnejši kandidat za mesto prvega tajnika se omenja g. Kobasica. Spremenila se bo lista vseh tajnikov. Če uspe, da se stvori opozicijonalni blok, potem bo ta volil za predsednika ali g. Dragutina Pečica ali pa dr. Lukiniča. Na jutrišnji seji glavnega odbora demokratske stranke se bo poleg razpravljanja o čisto notranjih strankinih zadevah pretresalo tudi vprašanje predsedniške kandidature.
Beograd, 15. oktobra. (Z) »Tribuna« piše: V par dneh se sestane narodna skupščina k rednemu jesenskemu zasedanju. Zbornica se sestane v petek dne 18. t. m. k seji, na kateri se določi dnevni red za prihodnjo sejo. Na dnevnem redu druge seje bo kot prva točka volitev novega predseduištva narodne skupščine, kot druga pa volitev finančnega odbora, ki se ima voliti v novem zasedanju.
Radikali bodo skupaj z džemijetom in Nemci predložili skupno listo za volitev zborničnega predsedništva, združena opozicija pa svojo, vendar pa niso še določeni kandidati, ker se posamezne skupine opozicije še pogajajo. Radikali bodo soglasno kandidirali za mesto predsednika narodne skupščine njenega dosedanjega predsednika Ljubo Jovanoviča, za prvega tajnika pa Slje-po Kobasico. Kandidati za ostala mesta se določijo v kratkem. Opozicija bo nemara kandidirala za predsednika demokrata dr. Ed. Lukiniča, dočim bi dobil mesto prvega podpredsednika klerikalec Sušnik, mesto drugega pa musliman dr. Hrasnica. Zemljoradnik! najbrže ne bodo vstopili v opozicijonalni blok, ker nočejo sodelovati s klerikalci in muslimani. Kakor se pa sedaj vidi in kakor je z vso upravičenostjo pričakovati, dobe radikali vsa mesta v predsedništvu narodne skupščine hi večino v finančnem odboru.
Beograd, 15. oktobra. (Z) »T r i-buna« piše: Po svojem razgovojm s predsednikom	demokratske strank«
Ljubo Davidovičem je dospel načelnik jugoslovenskega kluba dr. Korošec v soboto v Zagreb, kjer je včeraj ves dan razpravljal z zastopniki	Radičeve
stranke. Dasi njegovi listi nič ne pišejo o teh konferencah, se vendar doznava, da se je Koroščeva misija popolnoma ponesrečila. Radičevci namreč niso voljni zapustiti dosedanje politike abstinence.
Naši odnošaji z Bolgarsko.
Naloge sofijske konference.
Beograd, 15. oktobra. (Z) Naš poslanik v Sofiji Rakič, ki se te dni mudi v Beogradu zaradi navodil pri pregovorih v mešani bolgarsko-jugoslo-venski komisiji v Sofiji, je bil včeraj Pri predsedniku vlade Pašiču, kateremu je podrobno poročal o vsej stvari. Bolgari so v načelu pristali na to, da plačajo rekvizicije, ki so jih napravili za časa vojne. Sedaj je naša naloga, da določimo višino plačila. Danes dopoldne ob 10. uri je bila konferenca o tej zadevi med zunanjim ministrom dr. Ninčičem, njegovim pomočnikom Gav-rilovičem m poslanikom Milanom Ra-
kičem, na kateri se je določila višina zneska. Nocoj je ob teh zahtevah razpravljal tudi ministrski svet. Jutri odpotuje g. Rakič na svoje mesto v Sofijo. V! političnih krogih sodijo, da bodo pogajanja z Bolgari dovedla do povoljnoga uspeha ne samo v stvari povračila rekvizicij, ampak tudi v vprašanju državljanstva Makedoncev, ki se nahajajo v Bolgarski, nadalje konvencije o izročitvi političnih krivcev in o medsebojni sodni pomoči in končno o izvedbi neuillyske mirovne pogodbe. Upati je, da bodo v kratkem povoljno rešena vsa ta vprašanja.
Težavna situacija v Nemčiji.
V Skromnost g. Eberta.
Berlin, 15. oktobra. Drž. predsednik je v dopisu na državnega kance-larja naznanil, da se glede na finančni položaj države in na resne časovne razmere v bodoče do nadaljnjega odpove polovici dohodkov, ki mu gredo po državnem proračunu. (W.)
Stavka v Gorenji Šlezlji.
Bytom (Beuthen), 15. oktobra. Razpoloženje na ozemlju stavke je vidno vedno vznemirljiveje. V Katovicah hodijo velike množice ljudstva po ulicah. Ko se je raznesla vest, da korakajo s palicami oboroženi uporniki proti Katovicam, je bilo prepovedano prestopiti mestne meje v skupinah, večjih od treh oseb. (W.)
Val draginje.
Berlin. 15. oktobra. (K) Hudo zvišanje cen kruha je, kakor poroča »Berliner Tageblatt«, v krogih strokovnih organizacij vzbudilo veliko vznemirjenje. Zveze predsedstev organizacij so zaprosile ministrstvo državne hrambe in državno ministrstvo dela za razgovor v tej zadevL Cene se nepre-
stano silno dvigajo tudi pri drugih’ predmetih dnevne potrebe. Tako se je določila cena za cestno železnico na 15 milijonov mark. Par podplatov stane štiri in pol milijarde. Vkljub temu, da se je v zadnjem času dolar znižal, cene življenjskim potrebščinam še vedno rastejo.
Cestni ropi in brezposelnost.
Berlin, 15. oktobra. Danes 'dopoldne in popoldne so v mestih Neuköln in Schöneberg plenili pekarske trgovine. Brezposelne, ki so se zbirali v tolpe, je policija razgnala. V Schöne-bergu je morala varstvena policija z golim orožjem razpršiti množico približno 5000 ljudi, ki je zahtevala izredno podporo za brezposelnost in hotela opleniti novo mestno hišo. (W.)
Anglija bi pomagala...
London, 15. oktobra. (Havas.V »Daily Herald« beleži vest, da bi angleška vlada predlagala mednarodno posojilo v korist Nemčije, ki bi bilo namenjeno za plačilo reparacij. Pogoj zS to bi bil, da Francija odjenja s pritiskom, s katerim tlači Porenje in Po-ruhrje.
Madžarski parlament.
Vprašanje posojila. — Od noša'! z Malo antanto.
Budimpešta, 15. oktobra. (K) Na današnji seji narodne skupščine je govoril ministrski predsednik grof Bethlen in izjavil, da se sme pričakovati, da bo reparacijska komisija v zmislu sklenjenih dogovorov naslednje dni sklenila, odposlati v Budimpešto odposlanca zaradi izdelave načrta za posojilo. Ta načrt se mora v kabinetu hitro pretresati. Zato prosi zbornico, da odgodi svoje seje do 6. novembra, ker upa, da bodo do takrat potrebna dela v vprašanju posojila končana. Poslanec Peidl (socijalni demokrat) je izjavil, da izvajanj ministrskega predsednika ne more odobravati. Vzpostavitev dežele bi se mogla z drugačno politiko
boljše pospeševati. Vlada mora v prvi vrsti stopiti pred narodno skupščino z volilno reformo, z ustavno reformo i» z reformo zemljiškega posestva,
Na trditev poslanca Peidla, češ, d» vlada one poslance, ki govore za zvezo z Malo antanto, obdolžuje izdaje domovine, je izjavil ministrski predsednik grof Bethlen, da je taka trditev popolnoma neresnična. Vlada kaj takega ni nikoli rekla. Vlada je samo izjavila, da bi pot k Mali antanti vedla preko Pariza, Londona in Rima in to se je tudi uresničilo. Na predlog predsednika je zbornica sklenila, posvetovanja za nedoločen čas odgoditi in predsednika pooblastiti, da skliče prihodnjo sejo.
Predsednik Mataryk pride v Beograd
Beograd, 15. oktobra. (B) To je-lien pride v Beograd predsednik češkoslovaške republike g. Masaryk, Gosp. Masaryk bo po svojem povratku iz Pariza službeno posetil kralja. Dr. Be-neš biva sedaj v Parizu, da določi po-
drobnosti predsednikovega potovanja in bivanja v Franciji. Naš poslanik V Pragi, g. Ljuba Nešič, bo moral takoj po svojem odhodu v Prago, mediti podrobnosti Masarykovega potovanja t) Beograd.
frgwis^skS odnašali z Hysfs’ijo m Madžarsko,
Beograd, 15. oktobra. (B) Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava naše trgovinske odnošaje z Avstrijo postaviti na širšo podlago in je za to sklenilo, da pošlje na Dunaj komisijo, ki e bo imela domeniti z avstrijsko vlado o sklenitvi stalne trgovinske pogodbe. Za to komisijo so določeni dr. Milan Todorovič, načelnik ministrstva trgovine g. Savič in upokojeni carinski ravnatelj Slavko Kukič.
Beograd, 15. oktobra. (B) Med našo kraljevino in madžarsko vlado se je sklenil sporazum, da se začno poga-
đaj je bil tu ilegalni fašizem, ki je rešil »tenkočutne« rimske paragrafarje iz zadrege.
Recimo: Slovenci so hoteli prirediti kakšno veselico, družabni večer ali kaj podobnega. Vlada je prepovedala prvič, drugič, tretjič se je udala in dovoljenje je prišlo. Tedaj so prišli na pozorišče fašisti, vdrli v prostor, kjer bi se imela vršiti veselica ali prireditev, ter jo preprečili, Ce ni to zadostovale* so kratkomalo zažgali dvorano. Tako so n. pr. zažgali po vrsti sledeče dvorane v Trstu: Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje.
Kako težko im nevarno je Mo vsako narodno delo v takih razmerah, je pač lahko umljivo. In s kakšno surovostjo se je vodila tudi potom časopisja gonja proti nam. Zadostuje, če vzamete n. pr. številke fašistovskega dnevnika »II Popolo di Tri'este« tistih časov v roke. Vsak dan je mrgolelo najogab-nejših psovk proti nam. Porcavi, sciavi, Pidlocddosl (praščarji, sužnji» ušivd) so Mi še naijmilejši izrazi, M smo fih Mi deležni.
Se ena okolnost je za časa ilegalnega fašizma slabila naš položaj. Faši-zem je nastal kot reakcija proti komunizmu in je nastopal 2 brutalno stio, ker je bila nevarnost vsul navMezno
janja glede sklenitve trgovinske pogodbe. Ministrstvo za zunanje zadeve je že začelo s pripravami za pogajanja. Pogajanja se prično v prvi polovici meseca novembra.
TPvOCKU NEVARNO ZBOLEL.
Monakovo, 15. oktobra. Kakor poroča »Bayerischer Kurir«, je tajni svetnik), profesor Sauerbruch s svojim asistentom v letalu odpotoval iz Miin-chena v Moskvo, da bo zdravil ljudskega komisarja Trockega, ki je obolel za želodčnim rakom.
&
velika. V tej nalogi je imel fašizem pri zapadnem meščanstvu splošne simpatije na svoji strami. Vsa nasilja, ki jih je torej fašizem vršil proti prevratnim elementom v ItaMji, so imela moralno sankcijo inozemskega javnega mnenja. In na to okolščino so naši perfidni nav-sprotniki brez dvoma računali, ko so z naravnost nezaslišanim! zločini strahovali naše ljudstvo.
V meščainsi gverilji proti komunizmu so se zločini proti jugoslovenski manjšini kar izgubili v primeri z neprestanimi poboj! in požigi v celi državi. In kadarkoli je zmanjkal argument za opravičbo takih zločinov, so nas spravljali v zvezo s komunisti, s katerimi da smo zvezani. Tako so v kalnem ribarili že vnaprej gotovi, da ne bo nlkakih neugodnih posledic zanje.
Ko se je fašizem s končnim poho-. dom v Rimu polastil države in vlade, se je naš položaj v toliko izpremenil, da smo dobili samo eno vlado. Zvest svojim obljubam, j« začel fašizem na legalni način uveljavljati svoje črne načrte proti našemu obstoju. S tem nočem mkalkor trditi, da so povsem prenehali ilegalni persekuetjski Sni. O tem na v prihodnjem članku.
Primorski,
SftalSšce radffevcev.
Zagreb, 15. oktobra. (Z) Osrednji odbor hrvatske zajednice je imel včeraj dopoldne in popoldne sejo, na kateri je v prvi vrsti vzel na znanje izstop vseučiliškega profesorja dr. Šur-mina iz hrvatske zajednice in je obsodil njegovo postopanje. Nadalje se je ugotovila popolna solidarnost s hrvatsko republikansko seljačko stranko in obsodilo vsako cepljenje skupne fronte. Obsodili so tudi vsako drugo akcijo, posebno pa ono, ki hoče ubrati kakršnokoli drugo pot, tudi »srednjo linijo«. Politika v skupnosti s hrvatsko republikansko seljačko stranko je bila popolnoma sprejeta. Pri tej priliki se je na seji sklenilo izvesti reorganizacijo stranke. Ponovno so naglašali, da mora hrvatska zajednica sodelovati s hrvatsko republikansko seljačko stranko in ne sme izvesti nobene posebne, akcije. Poudarjalo se je, da ne more imeti v hrvatskem narodu nobena druga smer uspeha, kakor ona, ki jo sedaj izvaja._________
Vaš dopisnik je imel razgovor z uglednim pristašem hrvatske zajednice in je mogel iz njega razvideti, da poslanci hrvatske republikanske seljačke stranke tudi tokrat ne pojdejo v narodno skupščino, ampak, da ostanejo pri dosedanji pasivni resistenci. S tem je padla v vodo sleherna nada opozicije, da dobi večino v parlamentu. Ta abstinenca se bo izvajala še dalje, čeprav se pri nekaterih mlajših radičevskih poslancih opaža tendenca, opustiti dosedanjo taktiko in iti v Beograd, kjer naj bi se borili za svoje pravice v narodni skupščini.
ITALIJANSKA GOSPODARSKA PO-UTIRA.
Rim, 15. oktobra. (K) Prihodnje dni bodo železniški tarifi za blago na progah Reka—Postojna in Reka—Trst za 50% znižani
Avtomobilna nesreča.
Beograd, 15. oktobra. (B) Včerai popoldne se je v neposredni bližini Zemuna pri selu Dobanovcu pripetila velika avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal ravnatelj Slovenske banke g. dr. Milin, ki se je smrtno ponesrečil. Načelnik ministrstva za zunanje zadeve, dr. Mišetič in šofer sta bila težko ranjena. Dr. Milin je sam vodil avtomobil ter ga tiral s hitrostjo 45 kilometrov na uro po neravnih kmečkih potih. Pri selu Dobanovcu je neki jarek, ki je poln blata. Preko jarka pelje most. Dr. Milin je zavozil z veliko brzino na ta most, tako, da se je avto prevrnil in zletel v jarek, ki je globok pet metrov. Avto se }a s sprednjim delom zarinil v blato, in popolnoma pokopal pod seboj dr Milina. Po srečnem naključju sta se dr. Mišetič in šofer iz blata izvlekla in se na to na vse moči trudila, da bi rešila dr. Milina. Njun trud pa je bil zastonj, ker se je dr. Milin že v blatu zadušil. Zena pok. dr. Milina, ki je Italijanka iz Milana, je včeraj s svojima dvema otrokoma prišla k možu iz Italije, pa Je zvečer Izvedela za strašno katastrofo.
NEMIRI V PORUHRJU.
Neustadt an der Hardt, 15. okt, V soboto dopoldne ie prišlo tukaj do velikih nemirov; posredovati so morala zasedbena oblastva. Brezposelni so skušali vdreti na pošto in so pobili šipe na oknih. Zasedbena oblastva so vzpostavila mir. (W)
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 15. oktobra. Vremenska napoved za 16. t. m.: Spremenljivo, toda bolj« še vreme.
Današnje prireditve«
V	Ljubljani:
V	Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: »Evgenij Onjegin«. Red B.
Kino Matica: »Zlati okovU.
Kino Ideal: »Lisette Fieuron«.
Kino Tivoli: »Jezdec brez glave«.
IV. del.
Kino Ljubi], dvor: »Don Juan de Ma»
rana«.
V Celju:
Mestno gledališče: »P«Ukan«. Red B-
Stinnes ali Stresememi?
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
V ospredju Javnega zanimamja stoji že nekaj časa odkriti konflikt med dvema silama, ki sta — masam nepo mani — Nemčijo pretresovaiia v njenih temeljih.
Nekateri industrijski krogi pri tem je treba vedno misliti na ime Stinnes, so nastop Stresemaimove vlade pozdravili z zanimivim upanjem. Pasivni odpor v Poruhrju je postal že javni škandal, in mnoge praktike državne banke niso mogle, pomiriti nevolje javnosti.
Stranka Reichstaga, ki stoji na glasu, da ima najožje stike z industrijo, se je odločila, sesti poleg gg. ffilferdingiai, Radbruchia in Raumerja na eno in isto klop. Z nekako plaho gesto so se začeli opuščati ukrepi, s kateremi je centralna vlada podpirala pasivno rezistenco. S tem v zvezi bi se bilo moralo še nekaj zgoditi: Francija je pričakovala, da bo Nemčija predložila reparadijsM komisiji kot edino kompetentni instanci celokupni predlog, o tem, kal misli v prihodnjih letih odplačati,' in v kateri obliki bi se to najlažje zgodio. Predsednik Elbert je zamudi lepo priliko, pokazati svetu dobro voljo Nemčije v reparadjskem vprašanju. Medtem pa se je pričela v časopisju, ki se tiska z denarjem finančnih in industrijskih velemagnaitov, ostra kampanja za pidom s Francijo in Belgijo. Versailleska pogodba naj bi se proglasila kot za Nemčijo neobvezna. Pokazalo se je, da so gotovi krogi sabotirali z vsemi sredstvi finančno akcijo ministra Ihlfardinga. Bilo je nar-enkrat, kakor v tistih dnevih, ko je bilo pokupljenih na nemških borzah za! več milijonov nemških funtov, vsled česar je marka — stabilizirana za nekaj mesecev — zopet strahovito padla.
Kakor takrat fmanoijdnai, tako se je sedaj pojavila tudi politična sabotaža. Nadjomalijstično in fašistovsko čat-sopisje je bilo zopet na straži, Bavarska se je postavila v fronto »prod židovskemu in marksističnemu elementu«, komunisti so prlčdi pihati v svoje bojne trobente, marka se je začela pogrezati v brezno, desno krilo koalicije, ljudska stranka pod vodstvom poslanca Scholza, se Je izkazala kot inficirana, socijalisti so bili mnenja, da se ne morejo strinjati s politiko vlade, skratka: g. Stresemann je položil oblast v roke državnega predsednika Eberta!, M «a je takoj poveril s sestavo nove vla-
el. Berlin, sredi oktobra.
de. Toda že v prvih dnevih krize se je pokazalo, kakšen obraz je zakril hudobni duh v vsej sramežljivosti. Strese-mannova vlada je bila življenja zmožna, toda le po izključitvi dvdi markantnih osebnosti:	Hilferdinga in Raur
merja.
Radi Hilferdinga je Mo negodovanje industrije razumljivo: ob njegovem nastopu se je govorilo, da namerava vse dobičke, ki jih je industrija črpala ilz kreditov državne banke ter iz razpoložljivih deviz, podvreči strogi kontroli, odnosno da jih bo konfiscira!. Raumer je pa moral kot veleindustrijalec pasti, ker je M — kakor pravi g. Qeorg Bernhard, član državnega gospodarskega sveta — konkurent Hugo Stin-nesai. 0 tem ni dvoma, ker poznamo g. Stinnesa v celoti'.
O teh stvareh je najbolje informiran sam g. Stresemann. Pred svojim potovanjem v Düsseldorf ga je hotel g. Stinnes v kancelarski palači obiskati. Ta obisk je g. Stresemann odklonil, češ da je preveč »utrujen« ... Nemški odpravnik poslov v Parizu, g. von Hoesch je namreč dobil nalog o mešani komisiji radi vpostavitve dela v Poruhrju. Gospod Stresemann ni mogel sprejeti Stimnesai, ker bi M na ta način desavu-iral svojo lastno akcijo v Parizu. Kakor znano, se je medtem razgovarjal Stinnes v Düsseldorfu z generalom Degou-ttejem.
G. Poincare je obvestil nemško vlab do, da odklanja mešano komisijo. Njeno posredovanje je nepotrebno. Krivda zadene zopet düsseldorfsko potovanje g. Stinnesa in pa znanih deset točk, ki jih hočejo Industrijalci vsiliti nemški vladi. Francija namreč ne ve, s kom bi imela v tej mešani komisiji opravka: ali s Stinnesom ali z vlado, ki še danes životari in jutri morda ne več... Sedaj je stopil g. Stresemann z novimi možmi pred Reichstag. Koalicija mu je — od Breitscheida preko Wirtha do Stinnesa — izrazila svoje zaupanje. Levica je govorila o »kulisi veleindustrije«!, desnica pa o patrijotični opoziciji. Ali so nasprotniki g. Stresemanna res samo komunisti in nacijonalisti: Taka trditev bi bila le preveč optimistična. Interesi gospodarstva hi države so, to se zdi tudi g. Stresemamnu, nepremostljivi. Svet pričakuje od Nemčije preciznega odgovora. Kdo bo v Nemčiji odgovarjal? Blagor Evrope je odvisen od tega vprašanja1.
francoska sodba o poBožaju v Nemčiji.
O. August# G a u v a 1 n, je napisal pred par dnevi v »Journal des Dćbats« zelo uspelo sodbo o trenutni situaciji v Nemčiji. Pri tem se je oziral na eventualne možnosti, ki bi utegnile uplivati na stališče Francije. Francija gleda, kakor znano, dogodke v Nemčiji s skrajno hladnokrvnostjo. Okupacija Poruhrja je najboljša garancija varnosti.
»Politični položaj Nemčije — tako piše j. Gauvain — boleha na dejstvu, da nemški narod 1. 1918 ni preživel nikake revo-luciie. Desničarske stranke so si pridržale upliv na vodstvo administracije in diplomacije. Ce je bilo medtem neka] kabinetov, ki so zagovarjali politiko izpolnjevanja, so pa pripravili reakcijonarni elementi njihovim' glasnikom usodo, ki nikakor ni bila vabljiva. Tako so uplašili še druge. Normalna sankcija katastrofalne Čunove politike bi bila ta, da bi vlado prevzele levičarske stranke. Namesto tega je pa hotel dr. Streseman sestaviti novo Cunovo vlado brez tega imena. Res je, da so levičarske in ievlčarsko-meščanske stranke vsled solidarnosti s politiko dosedanjega kabineta zelo diskreditirane.
Mnogo spretneje in zavestneje so delovale — v škodo Nemčije seveda — desničarske stranke, voditelji so si vtepli v glavo, da se versalllska pogodba ne prizna in da se ne sme mirovati, dokler Francija ne bo pokazala svoje slabosti. So pustolovci, ki rlskirajo vse in so prepričani o svoji nezmotljivosti. Ta kalkul je netočen, v kolikor zadeva nas — Francoze — ker ne bo storila nobena vlada kolosalne neumnosti, katero pričakujejo od Francije. Napram nemškemu narodu Imajo lahko delo. V po-litičinh zadevah je ubogljiv. Stresemanno-va kapitulacija pred okupacijskimi oblastmi je ustvarila situacijo, slično oni 1. 1918., ko je svetoval Ludendorff premirje z zavezniki. Takrat so se monarhistične stranke potuhnile ter prepustile vso odgovornost za podpis mirovne pogodbe — levici. Sedaj pa hočejo izpodriniti demokratične stranke, da bi utrdile svojo pozicijo. Militaristi izrabljajo situacijo, katero so ustvarili skupno z velekapitalističniml krogi. Prva Strese-mannova vlada ni bila v stanju, zabrisati teh sledov s svojimi reformami Sicer pa tiče — generali v Monakovem in v Berit-nu pod eno odejo.
Monarhistične vlade s tendenco, odpovedati se obveznostim mirovne pogodbe, ne bi mogli priznati. Nacionalistični preobrat bi najbolj škodoval Poruhrju, bitnemu interesu nemškega naroda. Porenje ne prenaša več politike odpora, ta pokrajina hoče življenja in poslovnih zvez z inozemstvom.
Trajna pobuna proti pogodbi bi nas silila, da si inkorporiramo Poruhrje v gospodarskem smislu besede. Zahtevali bi več jcot danes. V Interesu Nemčije bi radi prihranili to eventualnost.
Ne uvldevam tudi. nadaljuje g. Gauvain, na kakšno pomoč bi mogla desničarska vlada računati: Ali na Anglijo? Zadnji razvoj angleško-francoskega razmerja pokazuje prej evolucijo v našo smer, kakor pa napram Berlinu. Treba je študirati tenden-M ifflPMljalnega sestanka premijerjev in
takoj je očito, da Foreign Office ne more zamenjavati alijance.
Veliko nado stavijo nemški vladni krogi na parlamentarne volitve v Franciji. — Mislijo namreč, da pride levica na površje, in s tem olajšave v reparacijah. Tu se motijo. Razpoloženje mas je neomajno, uda-nost Poincarčju je velika. Vseeno: ali Her-riot ali Doumergue:	reparacijsko vpraša-
nje ostane, dokler ne bo za Francijo zadovoljivo rešeno.
G. Gauvain nadalje obžaluje, da se razpoloženje francoskega naroda presoja po pisavi in fantazijah nacijonalističnega časopisja. Ta ideologija je ravnotako zapeljiva, kakor socijalistična razmotrivanja o zunanji politiki. Razkomadanje Nemčije je iluzija. Samostojna Bavarska, Saksonska in Badenska so pojmi, ki ne morejo odgovarjati gospodarski realnosti. Ali še kdo veruje, da se more železnice, zakonodajo in carinsko ustavo še enkrat decentralizirati?
Tudi če bi se nemška država, kar je zelo neverjetno, razkrojila v ta namen, da bi lažje rekla: nimamo financ in ne obveznosti, bi taka »kamuflaža« v velikem stilu ne »vžgala«. Obmejne nemške pokrajine bi se uvedle v nekak najemninski sistem. V vojno se Francija ne da provocirati, ker je danes preveč močna...
Katastrofalna eksplozija v Varšavi.
Kakor smo že poročali, je v soboto, dne 13. t. m. ob 9. uri predpoldan eksplodirala smodnišnica varšavske trdnjave. — Ugotovilo se je, da se je pri tej priliki ponesrečilo mnogo oseb: 28 oseb je mrtvih, 48 jih je težko ranjenih, 110 pa lahko ranjenih Preiskava je ugotovila, da je bil izvršen zločinski akt. Detonacija je bila tako močna, da so jo začutili v krogu 60 kilometrov. Materijalna škoda znaša več sto milijard mark. Mnogo hiš je bilo do tal porušenih. Po drugi informaciji so Izvlekli izpod ruševin nadaljnlh trideset mrtvecev in 50 težko ranienih oseb. Skupno število vseh ranjencev znaša 398. Kraj, kjer se je dogodila strašna nesreča, nudi strašno. sliko. Na mestu, kjer je stala poprej smodnišnica, je sedaj 8 metrov globoka jama. Preiskavo vodijo vojaške oblasti. Več oseb, med drugimi komandant smodnišnice in njegov namestnik, sta bila aretirana. Vojaški državni pravdnik Je mnenja, da je povzročil veliko katastrofo nekdo, ki Je izvršil dejanje sabotaže. Ni pa tudi izključeno, da jo je povzročil nepreviden delavec, ki je kadil v bližini smodnišnice cigareto. Na kraju nesreče se je zbralo več sto prostovoljnih rešilcev, med njimi mnogo zdravnikov in medicincev. Razburjenost se je že nekoliko Polegla, ker je vlada takoj demantirala razne tatarske vesti, ki so prebivalstvo silno zbegale.
X Trgovina z jajci. Trgovina z jajci je zadnji čas nekako oslabela. Ker se je dinar popravil, pričakujejo tudi prodajalci nadaljnih sprememb. Izvoz je slab, ker ne morejo naši izvozniki konkurirati s poljskimi in ruskimi izvozniki jajec. Cene so povprečno sledeče: štajersko blago Din, vojvodinsko uo, hrvatsko in »n-vonsko 1-50 do 2. srbsko l.M Dfn Ji*«*d.
FfSücsski §!as o naši kraljevini.
»Pariški figaro je prinesel razpravo o naši državi iz peresa ministra, g. grofa Cartona de Wiart. Priobčujemo to izborno razpravo v izvlečku, ker je zelo poučna. Tujec namreč iz perspektive zunanjega svojega stališča marsikaj razločneje vidi in razlikuje kot oni, ki stoji sredi vsakdanjih dogodkov.«
»Kot otrok, ki je bil prenaglo rastel, tako ima mlada jugoslovanska država gotove bolezni, ki skrbijo tudi njene prijatelje, kateri so obenem prijatelji miru. Te bolezni so kakor zunanje tako tudi notranje.
Kair se tiče notranjih zadlev, obstojajo neprilike za novo državo ö potrebi amalgamirati različne dele naroda;, Jki so sicer izrečno pokazali svojo voljo živeti skupaj, a nimajo niti iste kulture, niti iste vera, niti istih običajev.
Naravno Jugoslavija ne pozna sama tega problema. To je skupna usoda vseh narodnosti, ki so bile v teku zadnjih stoletij utelešene v avstro-mad-žarski monarhiji £n katerim je svetovna vojna dala svobodo samoodločbe. Bodisi, da so se te narodnosti sestavile v nove države, kot je Češkoslovaška, bodisi, da so se sklopile enotne narodnosti, kot je Poljska, ali pa da so bile pritegnjene k povečanim državam, kot so Jugoslavija, Romunija ali Grška, vse se morajo prilagoditi novemu življenju. To delo prilagojevanjaj, ki nima predhodnika v zgodovini, je delikatno in težavno. Zahteva, da v vsaki tako nastali ali povečani državi Vlada razume vsporediti centralistično politiko, ki filma namen okrepiti narodno enotnost, z upoštevanjem redovnih, jezikovnih in verskih posebnosti, ki so vse sredobež-ne sile.«
O Radiču ima Francoz sledeče mnenje:
«Radičev program je konfuzna kmetska demagogija ali vrsta nejasnega misticizma, obnovljenega po Tolstoju, v katerem se mešajo ekstravagantne obljube, kot n. pr. odprava davkov in vojaške službe. Sicer je pa g. Radič vladi olajšal težkoče, ki jih je bil ustvaril, s tem, da je zbežal v inozemstvo. Tako ja napravil le uslugo državi. Agitator, ki se v psihološkem trenutku umakne, izgubi na mah svoje najboljše šanse. In če bo sedaj g. Raj-dič še tako se trudil, razkrojiti jugo-slovensko državo, bo streljal svoje puščice ilz mnogo prevelike razdalje, da bi mogle biti smrtonosne.«
»Da rabi nova kraljevina pomoč časa, da strne definitivno vsa srca k resničnemu razumevanju narodne enote, je možno. AH ni bil položaj isti v Italiji — hi če hočemo isti še dalje nazaj v zgodovino — v Nemčiji in celo v Franciji? Kako naj bi dvomili o prisrčnosti, s katero so tri velike družine Jugoslo-venov zahtevale in pozdravljale celo med vojno svoje zedinjenje pod eno skupno vlado? Iste krvi je Kralj Aleksander', ki je danes obiagodarjen s prestolonaslednikom, je enoglasno pripoi-znan in silno popularen. Monarhistična ideja je sama na sebi že dragocen ixri-pomoček za enotnost.«
»Iz gospodarskega stališča so si menda te narodnosti, ki so ujedinjene pod istim žezlom, sveste čudovitih možnosti procvlta in najkrasnejše bodočnosti, ki ga jim daje skupnost dvanajstih milijonov prebivalcev s poljedeljskim in rudniškim bogastvom.«
»Toda notranje težkoče niso edine in v zadnjih tednih so se povečali zapleti j a ji v zunanji politiki, ki zahtevajo od strani g. Pasica in njegovih tovarišev mnogo hladnokrvnosti in spretnosti.« Nato govori pisatelj o agresivnih namenih Madžarske in Bolgarske in preide na reško vprašanje:
»Nič ne kaže, da ima Italija namen odnehati od stališča irredentizma, kar se tiče nesrečnega hrvaškega pristanišča, ki ga te dolge peripetije obsojajo na brezdelje in pogin. Organizacija Reke v neodvisno mesto, v katerem bi se spoštoval jezikovni italijanizem in katerega bi mogla carinska unija vezati s kraljevino SHS, ki je njegovo naravno zaledje, to je menda edina možnost izhoda iz zavitega položaja, katerega podaljšanje je dosedaj delalo malo časti medzavezniški politiki. Na vsak način se mora priznati jugoslovenski Vladi, da se je razumela, od 1. 1918 sem, ogibati v vprašanju, ki se je tako globoko tiče, vsake besede in vsakega migljaja, ki bi ga moglo duševno razpoloženje v ItaUji spremeniti v vzrok za konflikt. Kar se pa tiče rimskega »vojvode« (t. j. Mussolinija), ne more nič bolj potrditi napram Evropi njegovih miroljubnih namenov, ki jih je tako izrazito proklaaniral, in nič bolj spraviti mednarodne simpatije na njegovo stran, kot točna in iskrena izvršitev rapallske pogodbe, ki Je danes že upisana pri Diru-I štvu narodov.
Tako bi mogel izginiti iz jugoslo-venskega obzorja eden najbolj grozečih ; oblakov za bodočnost mlade kraljevine. I Ponoviti moramo, da ta zasluži, da živi i in, prasne^	—in—J
ÜÜS w SteweellS im yni¥®rs@
Akcijski odbor NRS za Slovenijo v Ljubljani je pretresal časopisne vesti o ukinjenju medicinske in teološke fakultete v Ljubljani, ter je sklenil zaprositi kraljevsko vlado, da se tozadevni predlog ukine, ker bi vsako ukinjen je škodovalo pravilnemu razvoju in napredku univerze.
To prošnjo je izročil akcijski odbor ministru za socijalno politiko g. dr. Dušanu Pelešu, ki se nahaja po službenih poslih v Ljubljani. G. minister je ob-. IjuM, da se bo za stvar zavzel, hkrati pa je izrazil nado, da1 bo vlada to prošnjo upoštevala.
Msmm	MRŠI
Opozarjam na VI. del strankinega statuta, ki se glasi:
Člen Sl. — Organi stranice morejo biti le oni, ki jih prizna Glavni odbor.
Urejati se morajo po navodilih Glavnega odbora.
Glavni organ stranke izdaja Glavni; odbor. Ostale liste morejo izdajati mestni, srezki in okrožni odbori ali klubi, ali samo po odobrenju Glavnega odbora.
Čl. 82. — Strankine organe urejujejo redakcijski odbori, ki jih sestavlja-! jo dotični odbori. Ravno tako določujejo urednike, sotrudnike, lastnike in; ostalo osobje administracije.- Stroške o, izdajanju in urejevanju Stankinih organov nosijo blagajne odborov, ki izdajajo dotične organe.	__
Opozarjamo člane na ta izvleček iz statuta.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 199 Predsednik:
Dr. Niko Zupanič, s. r.
Tajnik:
Ljubo D. Jurkovič, s. r.
Mariborsko občinsko gospodarstvo.
Maribor, 14. oktobra:
Vedno bolj postaja jasno, kako prav so imeli ljudje), ki so ob izvolitvi sedanjega občinskega zastopa, mariborskega, v katerem tvorijo socijalisti s klerikalci večino, prorokovali slabo gospodarstvo, ki bo privedlo mestno občino na rob propada.
Mestno gospodarstvo že ob prevzetju takratnega vladnega komisarja, voditelja mariborskih klerikalcev, dr. Leskovarja, ni bilo v rožnatem stanju in treba bi bilo resnih in sposobnih mož v občinskem svetu, da bi zavoženo gospodarstvo spravili na boljšo pot. Mesto teh pa tvorilo občinski svet po pretežni večini ljudje, ki še nikoli niso vršili funkcij v kaki korporaciji, tem manje v avtonomnem občinskem svetu. Zato se tudi ni čuditi, če nimajo niti pojma o organizaciji komunelne uprave. Poleg teh se je vgnezdilo v občinskem svetu par klerikalnih kričačev, katerim gre samo za reklamo in propagando, mestno gospodarstvo pa jim je devetdeseta briga. Kot privesek je zastopanih še par demokratskih cvetov, ki reprezentiralo zadnje ostanke demokratske stranke v Mariboru. O ostankih narodnih socijalistov se ne splača več govoriti, ker so zastopani samo še na papirju, v resnici pa nimajo sploh nikogar več, ki bi jih zastopal. To so torej naši mestni gospodarji in enalko žalostno sliko mudi tudi njihovo gospodarstvo.
Na mestnem magistratu, M bi moral biti zrcalo vsega mestnega gospodarstva in stanja občine, vlada prava anarhija. Mesto, da bi bil občanski svet ob svojem nastopu z železno metlo po-j medel z raznimi elmenti, ki so se pod prešnjim režimom vgnezdili na magistratu, so socijalisti in Merikalnci naravno konkurirali med seboj, kdo bo nastavil več svojih protežiraaicev. Mesto slovenskega uradništva so pridelili Nemcem — tolmače! Zato še danes, po petem letu osvobojenja, kar mrgoli na magistratu nemškega uradništva, ki ne zna in noče znati slovenskega jezika. Še hujše izgleda v tem pogledu pri mestnih podjetjih, ki so sploh brez vsakega nadzorstva.
In tako ja tudi v vsakem drugem oziru. Mesto, da bi bili z vztrajnim in smotremim delom kaj izboljšali, so še le poslabšali, in današnji občinski za-stop po svojem dvoletnem delovanju ne more pokazati niti enega pozitivnega uspeha. Tembolj bogat pa je na raznovrstnih aferah. Obljube, s katerimi so krmili ob volit vah svoje volil ce, so ostale samo sladke obljube. Niti socijalisti, niti klerikalci — še manj pa de-mokratje niso ničesar izpolnili. Mesto obljubljenega znižanja davčnih bremen, ki se ne dajo primerjati z nobeno drago občino, so uvedli ede litanije novih davkov in doklad. Njihova iznajdljivost je v tem pogledu brezkončna. Ni je skoraj občinske seje, v kateri ne bi ta ali oni občinski svetnik priromal s kakim novim davčnim predlogom ali povišanjem že obstoječih doklad, da bi zamašili neprestano se pojavljajoče luknje. Mestna občina pa se pogreza v vedno večje dolgove, na kojih amortizacijo nikdo ne misli. Dokler pokrajinska uprava ni direktno zabranilai, so kar razmetavali občinska zemljišča po smešnih cenah, tako, da je občina danes tudi skoraj popolnoma »suha«. Pri teh »dobičkanosnih« kupčijah so igrale tudi provizije — kakor je dokazano — veliko ulogo.
Vsa druga mesta imajo vsaj kolikor toliko urejeno mestno aprovizacijo. Maribor pa se je v kratki dobi vladanja sedanjega režima na magistratu povzpel od najcenejšega na najdražje mesto v celi državi. Vsi poskusi), ki so se storili v pogledu aprovizaicije, so se vsled nesposobnosti ljudi, katerim se je poverila ta prevažna naloga, izjalovili in naprtili mestni občini samo nove stroške in dolgove, prebivalstvu pa vedno hujšo draginjo. Mariborske tržne cenei, če tudi jih tržno nadzorstvo — o katerem y. ostkem Mariboru ne ye nik-
do ničesar povedati — na papirju znat* no zniža, vedno nadkriljujejo tržne cerje drugih, kot najdražje razkričanih mest.
Mariborske ulice, mestna razsvetlja* va, sanitarne razmere, vse to kriči po temeljitem popravilu in reorganizaciji V proračun, ki je »strokovnjaško« delo, so sicer vnešene v te namene razna postavke, pa kaj, ko ni denarja1. Seveda valijo koaiirani klerikalno- soci j ali stični večimarjl vso krivdo na — državo! Nočejo pa uvideti, d® pri takem gospodarstvu ni mogoč napredek. Mestna podjetja, ki bi morala biti ob umnem in strokovnem gospodarstvu glavni vir dohodkov, so vseskozi pasivna in zadolžena. Vsa ta podjetja ddajo brez vsakega nadzorstva 5n revizije, njih ravnatelji sklepajo na lastno pest pogodbe, ki so mestu v škodo, a kdo je kriv — država! Ce pa odkrijejo slučajno kako nerednost, se župan vedno sklicuje na uradna poročila, ki jih sestavljajo prizadeti odgovorni organi, ali pa se cela zadeva »zatuša«, da ne prid** ^ javnost.
Seje občinskega sveta so pravi Unikum. Župan nima nikakršne avtoritete. Niti njegovi lastni pristaši in sodružl se mu ne pokoravajo in ga že davno smatrajo za odžagano socijalistično vejo, ki spada kvečjemu še k posušenemu demokratskemu drevesu. Seje so običajno sklepčne še le po enournem čakanju, ali pa se morajo vsled nesklepčnosti prelagati od tedna do tedna. Odseki ne delujejo, ker niso nikoli sklepčni, delo zastaja in se kupiči, občani pa morajo po celo leto in še več čakati! na rešitev svojih vlog in prošenj. Mesto stvarnega dela navijajo v občinskih sejah strankarske lajne in se prepirajo za Jožefovo brado, občinstvu pa nudijo pravcati »Kasperlteater«.
Iz prosuetnego življenju.
— Ljubljanska opera. Prva repriza Verdijeve »Aide« ni dosegla tako velikega uspeha in navdušenja kot premijera, dasi so se solisti in solistinje nove zasedbe prav lepo potrudili za svoje naporne in težke partije. Ga. Lewandovska In g. Rewiczeva ter g: Zathey in g. Sowilski so vse podali, kar le bilo v njihovih močeh. Presenetil je g. Zupan, ki je podal kralja dostojanstveno, izredno velik napredek je pokazal g. Cvejič, ki si je glas zoblikoval In bi mu bilo želeti le še pravilnejše izgovarjave besedila. Malo vlogo sela je pohvalno odpel g. Mohorič, v vlogi svečenice pa smo spoznali prijeten glasek g. Saxove. Zbor je na odru pel v popolno zadovoljnost, za odrom pa le ves čas distoniral, bržčas zato, ker mu intoniralo na harmonij, ki je prenizko uglašen. Orkester je dostikrat premočan in soliste zakrije: treba je zanj orjaških glasov. V četrti sliki muzičarjev dravske divizije nalašč zato, ker je Adamič opozoril na to, da je anahronizem, če Egipčani igrajo na sodobne instrumente in obračajo note, nočejo zamaskirati, kot to store po vseh gledališčih. Nam je prav, naj se ljudje smejejo!
Z izvajanjem »Onjeglna« smo bili letos v splošnem bolj zadovoljni kot lani. Tatjano poje v vsakem oziru odlično gdč. Ziko-va, v vlogi »Onjegina« se je predstavil no. voangažirani baritonist g. dr. Rigo. Nekoliko že vajen odra, poje razmeroma dobro, v igri in obrazu je podoben kinematografskim junakom. Želimo mu razmaha in napredka. Nova je bila dalje g. Ropa so v a, katere glasovni materijal je upoštevanja vreden. Lenskega je pel g. Burja s svojim mehkim, dobrim glasom zelo prikupljivo. Ponekod bi njegovo petje prišlo do večje veljave, če bi se orkester vsaj malo moderiral. Kneza Germina je lepo podal gosp. Zathey. »Triqueta« pa je pohvalno kreiral g. Mohorič, čigar glas stalno pridobiva. — Zbor je v »Onjeginu« vobče zadovoljiv, v drugem dejanju (v hiši Larine) pa je bil zelo nepazljiv in skrajno nemuzikalen. — Valček je zvenel do groze leseno. Orkester razven prej omenjenega greha ničesar ni zakrivil in čuvstveno Čajkovskega muziko prednašal z znanjem in razumevanjem dobrih muzikov. Opero dirigira letos kot lani g. ravnatelj Friderik Rukavina.
— V pondeljek, dne 22. t. m. se vrSl V unionski dvorani klavirski koncert mladega in nadebudnega umetnika g. Ivana N o 5 a. Koncert obsega sledeče točke: 1. Beethoven: Sonata op. 110. 2. Brahms: a) Balada; b) Rapsodija. 3. Chopin; a) Sonata v h-mo-lu; b) Dve etudi. 4. a) Liszt: Gozdno šumenje; b) Liszt: Balada v h-molu. Koncert začne ob 8. uri In so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem tre»,
Dnevne n@w@ifL
;— Minister zn socijalno politiko v Ljubljani. Gospod minister za socijalno Politiko dr. Dušan Peleš je dospel včeraj dopoldne ob 10.42 z brzim vlakom iz Zagreba v Ljubljamoi, da pregleda poslovanje tukajšnjega oddelka za otijal-no skrb in vse ustanove, ki spadajo v Področje tega odddka. Danes, v torek, dne 16. t. m. sprejema gospod minister dopoldne od 9. do 11. ure na predsed-flištvu pokrajinske uprave vse stranke, si prihajajo k njemu s kakšno željo, Id spada v njegov resort.
— Jugoslov. - italijanska konferenca v Ljubljani. Včeraj, 15. t. m, dopoldne se je sestala v Ljubljani mednarodna davčna konferenca z Italijo v smislu rajpaliskega sporazuma. Sejo je otvoril predsednik naše delegacije g. Hilarij Vodopivec s pozdravnim nagovorom, v kälterem je izrazil željo in nado, da bo komisija rešila vsa še neurejena vpirah žanja v sporazumu im lojalno v dobrobit obeh sosednjih kraljevin. Predsednik italijanske delegacije komandatore Tedescfn se je zahvalil za pozdravni nagovor in tudi oni izrazil željo in pripravljenost, da izvrši komisija delo, ki jo čaka v najboljšem sporazumu.
— Spomenik kralju Petru, Osvoboditelju v VeL Bečkereku. Mestna občina v Vel. Bečkereku je sklenila, da postavi spomenik kralju Petru, Načr« so že izgotovljeni in je izvoljen poseben odbor, ki bo vodil dela in pobiral prispevke.
— Iz vojne akademije. Letos je izvršno vojno akademijo 308 gojencev, ki bodo z dnem krščenja prestolonaslednika povišani v podporočnike. Na razne vrste orožja so razdeljeni sledeče: K pešadiji 179, k artileriji 91, k inženerskim strokam 24 tn h konjenici 10. Po domovinski pristojnosti je 151 gojencev iz severne Srbije, 7 iz lužne Srbije, 67 iz Hrvatske in Slavonije, 13 iz Bosne in Hercegovine, 7 iz Dalmacije, 6 iz Crne gore, 20 iz Srema, 4 iz Bačke, 15 Iz Slovenije, 13 s Primorskega, 1 Iz Avstrije, 2 z Reke, 1 iz Rusije, 1 iz Češke. Po veroizpovedanju je 202 pravoslavnih, 102 katolikov, 1 protestant in 3 muslimani.
— Izpopolnitev vojne akademije. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo odredbo, s katero se bo reorganiziral in izpopolnil študij na vojni akademiji, da bo odgovarjal novim potrebam naše vojske
— Poštni in telegrafski uradi po leto-rlščih zrtvorjeni. Ministrstvo pošte in telegrafa je odločilo, da se ukine delovanje vseh poštnih in telegrafskih uradov, ki so pili za časa letoviške sezone otvorjeni po letoviščih in kopališčih.
— Sumljiva priporočena pisma. Kakor se v zadnjih časih opaža, se razpošijajo po-gostoma v priporočenih pošiljkah stvari, ki ■ so podvržene carini. Generalna direkcija carin je Izdala naredbo, da se imajo pregledati vsa sumljiva priporočena pisma.
— Seznam mest, trgov in vasi. Mini-rtrstvo pošte in telegrafa je napravilo natančen seznam vseh mest, trgov in vasi. V K-zuaniu je natančno označeno, v Katera ° ik1^3 in °bčine spadajo posamezne na-
nx; .^eg teKa je povsod označen tu-postni okoliš, v katerega spadajo.
priredi lew s at beograjskih novinarjev Učnih p rediva n i	vrsto kulturno-poli-
v oetek dneV?£\Pm> predavanje se vrši
V peteic dne 18. t. m. v dvorani nove uni-
M f2v' 5?>V£fiI, bo biv5i minister dr. Laza Markovič, Ici je zastopnik naše države v Društvu narodov. Predaval bo o celokupnem delovanju Društva narodov, posebno Pa o grško-turškem sporu in o reškem vprašanju.
.	~ Pregledna tabela let. !n meseč, pre-
jemkov državnih nameščencev. »Savez državnih nameštenika za Dalmacijo« v Splitu le Izdal pregledno tabelo letnih tn mesečnih prejemkov državnih uslužbencev po zakonu o uradnikih in ostalih državnih civilnih nameščencih z dne 31. julija 1923, štev 199 Službenih Novin. Tabelo je dobiti pri savezu državnih namještenika v Splitu za ceno 3 Din, po želji tiskano v latinici ali cirilici.
— Razpisana mesta na subotiškl pravni fakuitetL Na subotiškl pravni fakulteti so razpisane sledeče stolice: Narodno gospodarstvo, finančna veda, trgovsko in menično pravo, državljansko pravo in
™®dicina- Kandidati morajo vposlati svoje prijave z listinami do konca novem-ora.
Beogradu. Trgovec Hajnjak je bil te dni obsojen na 50 dni zapora, ker je prodal Rajiču revolver brez legitimacije.
— Tihotapci kokaina na Sušaku. Reške oblasti so obvestile našo policijo na Sušaku, da se s Sušaka iztihotaplja večja množina kokaina na Reko in v Italijo. Policija na Sušaku je temu posvetila pozornost in ne brez uspeha. Pri nekem Milanu Fučaku je zaplenila več kilogramov kokaina v vrednosti več stotisoč dinarjev. Preiskava se nadaljuje, ker se domneva, da je moral imeti Fučak več tihotapcev.
— Popravek. V zadnjem poročilu o seji občinskega sveta ljubljanskega se je vrinila neljuba pomota, ki se glasi: »Nato je govoril obč. svet. Celešnik, ki je priznal, da je bil sam izprašan vaditelj Sokola, zapustil pa ga je, ker mu ni neslo.« Resnici na ljubo in ker nočemo nikomur delati krivice, ugotavljamo, da je obč. svet. Celešnik izjavil, da je vsled tega zapustil sokolske vrste, ker se je sam prepričal, da so razni ljudje bili zato člani Sokola, ker jim je to neslo. Ostale argumente, ki jih je navajal, izpuščamo!
— O sobotni prireditvi dobrovoljcev Iz principijelnih ozirov nismo poročali ničesar, ker ni dobilo uredništvo niti vabila, niti vstopnice.
— Poziv. V kratkem se vrši pri mestnem magistratu cerkvenokonkurenčna razprava glede naklade, ki jo bodo morali plačevati župljani ljubljanskih rim.-kat. far za času primerno povišanje prejemkov Cerkvenikov in orglavcev. Naklado bo porazdeliti na katol. davčne obvezance in obdavčene juristične osebe, ki ne zasledujejo izključno nekatoliških konfesijonalnih smotrov. Da pa pri tem ne nastanejo pomote in ne bo tangenta naklade predpisana tudi kakemu davkoplačevalcu nekatoliku, poživlja mestni magistrat vse v občini Ljubljani prebivajoče nekatolike (event. juristične osebe, ki zasledujejo izključno ali pretežno nekatoliške smotre), da se do vštetega dne 31. oktobra t. L zglase pri mestnem popisovalnem uradu (pritličje, jugozapadna hiša magistratnih uradov na Mestnem trgu), da dobi magistrat tem potom razvidnost o številu in osebah ljubljanskih nekatolikov. Od aktivnih vojaških oseb se morajo zglasiti le taki nekatoliki, katerim je v Ljubljani predpisan državni davek od kakega zemljišča, hiše, podjetja itd. Osebna dohodnina ne prihaja v poštev, ker je vsake doklade po zakonu prosta. Vendar se imajo zglasiti od civilnih nekatolikov vsi, torej tudi taki, ki plačujejo samo osebno dohodnino, ker hoče magistrat pri tej priliki pridobiti tudi vobče gradivo za stalno statistično razvidnost o verstvu v Ljubljani Kdor bi se temu pozivu ne odzval, zadela ga bo v smislu § 70 ljubljanskega občinskega reda v zvezi s členom II. in III. naredbe dež. vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, Uradni list št. 809, globa do 1000 Din, oziroma primerna nadomestna zaporna kazen.
— Ljubljanski kavarnarji so vsled velikanskega podraženja razsvetljave in kurjave z današnjim dnevom zvišali cene črni kavi za 25 para, beli kavi in drugim kavarniškim proizvodom pa za 50 para pri porciji.
— Celjske novosti. Mestno gledališče. Danes, v torek ob., 20. uri se predstavlja Strindbergov »Pelikan* za abo-ement B. — Veseličnega davka so vsled sklepa zadnje seje občinskega sveta oproščene gledališke predstave, ki niso vezane z veselicami, umetniški in pevski koncerti, tudi pri pogrnjenih mizah, in prireditve šolske mladine. Vsaka taka prireditev pa mora zasledovati edinole kulturni namen. — Moderna razsvetljava celjskih ulic. — V prihodnjih mesecih se bo elektrarna pri Westenu preuredila tako, da bo lahko mestu oddajala zadostno množino toka. En del toka pa bo oddajala cinkarna. Mestno električno omrežje se bo moralo popolnoma preurediti. Na razpolago bo potem dovolj toka za Industrijo in obrt, kar je velike važnosti. Pa tudi mestne ulice bodo dobile moderno razsvetljavo, katera, je sedaj povečini pomanjkljiva. Pri obnovitvi omrežja se uvede tudi avtomatični avtomat za prižiganje in ugašrnje električnih svetiljk. Za to preureditev bo mestna občina najela potrebno posojilo.
— Mariborske novosti. Mestni fizik a t je pričel izdajati poročila o zdravstvenem stanju v mestu in okolici. Iz toh poročil je posneti, da je bito v času od 7. do 13. t. m. zdravstveno stanje nastopno: Sen: 1 prejšnji, 1 novi; legar: 1 prejšnji; griža: 12 prejšnjih, S novih, 9 ozdravljenih, ostalo 8; škrlatinka: 7 prejšnjih, 1 nov, 3 ozdravljeni, ostalo 5; davica 2 nova. — Lavantinski škof je bil imenovf,n od Svete Stolice za upravitelja onih krajev rokovske škofije, ki so po mirovni pogodbi pripadli naši državi; to so župnije: Kaplja, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Apače, del Cmu-reka. — V tajni seji občinskega sveta, ki se je vršila v petek zvečer po javni seji, je bil v svrho preiskave v klav-niški zadevi (ravnatelj Kern-dr. Leskovar) i zolj en lOčlanski disciplinarni odsek, ki bo dokončal že uvedeno preiskavo. — V soboto 27. t. m. prirede C1 r 11 - M e t o d o-ve podružnice v proslavo 251ctnice obstoja ženske pordužnicc propagandno manifestacijo v prid CMD. S proslavo bo spojen tudi spomin na septembrske dogodke pred 15 leti. — V nedeljo zjutraj je iz neznanega vzroka izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Šlauerja v Razvanju. S pomočjo mestne požarne brambe, ki je odhitela na lice mesta z avto-brizgalno, se. je posrečilo požar po triurnem delu pogasiti. Gospodarsko poslopje je sicer zgorelo do tal, vendar pa se je prepre-cilo razširjenje požara na sosedna poslopja. Skoda, ki je deloma krita z zavarovalnino, je znatna.
Sokolski vestnik.
— Predsedstvo sokolske župe Ljubljana 1. poživlja vsa v tej župi včlanjena društva in članstvo, da z ozirom na nekulturni in Sokolstvu sovražen sklep občinskega sveta ljubljanskega priskoči bratskemu Sokolskemu društvu Ljubljana L oziroma njegovemu gradbenemu odboru z vsemi sredstvi na pomoč, da zbira pri vsaki priliki prispevke in jih odpošlje društvu za zgradbo sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Pokažimo, da gre trdna vodja preko nasilja. Zdravo!
_ .— ,s“ago in red na železnicah. Prometno ministrstvo je izdalo odredbo, kate-a vsebuje razne direktive glede vzdrže-° železniškh vozovih, dalje hrewm -J^ktive, kako preprečiti kov e Si®!? in. Prevelike zamude vla-oziivi^ Ministrstvo je izdato te odredbe z
POtrhv? na m?ogo5t®vitne pritožbe v tem weiedu v zadnjem času.
|CraH~' K®1*!1,0 sluhonemih otrok je v naši SJ^tevInJ. V naši državi je vsega skupaj S K* tisoč gluhonemih otrok. V treh zavo-*a gluhoneme, ki so v Beogradu, Za-jNtou ta Ljubljani se poučuje do 2500 Vsi drugi Pa so brez pouka. Zdrav-so zahteval! pri prosvetnem ministr-
Coufc mola ^ na^in poskrbeti za tudi ostale gluhoneme dece.
Jan.iT Italliansko izzivanje v Splitu. Itali-
Op 3	K / ?anci^a a ueko posebno
st®1?0 družbo, ki je prirejala svoje pred-ttam® vzhodni jadranski obali in širila fotaansko propagando. V petek zvečer je ^žba priredila koncert v Splitu in tako
taeščai?,? nastopala, da je tudi mirnim “‘escanom zavreto 1	----
zavrela kri in so Lahe napodili j^va stanovanja. Takoj drugi dan se od	8 Prvim parnikom odpeljala tla
«taer je prižia.
Iskava £evotver atentatorja Rajiča. pre-
kupll ret-olve^313' -03 Je a.tent^. ^ailč
tata. Predsednika
Jovanu Hajnjaku
katerim je streljal na g. Pašiča, pri trgovcu v Aleksandrovi ulici v
POZOR!
POZORI
KINO TIVOLI
25.-27.1. del 29.-31. H. del
Fantom
iirr sr™
Aud Esede Nissan, Lya de Putti.
— Kino »Ljubljanski dvor«. O priliki
otvoritve novega kino-podjetja v novozgrajenem delu palače »Ljubljanski dvor« se je vršila snoči posebna predstava za povabljene goste. Pred predstavo je zaigral or-K.ester državno himno »Bože pravde« in sicer pod slikama Nj. Vel. kralja in kraljice. Novo kmo-podjetje je v vsakem oziru moderno ter pomeni precejšen napredek Ljubljane. Dvorana je velika, ukusno urejena In opremljena z najmodernejšim kom-fortom. Sicer pa si bo vsak obiskovalec novega kina ustvaril sam pravično sodbo.
— Izgnani so iz naše države za vedno: Hans Hefner iz berlinske okolice, Andrija Jankovnak, doma Iz Lešne na Polj-|,en?.’. Valentin Pavel Iz Frankensteina v S lezi ji in Kobinger Anton iz Augsburga v Nemčiji. . Vsi so izgnani radi raznih prestopkov in pa kot nevarni in nadležni tujci.
— Nevama Ifublca. K Emanuelu Gobcu v Ljubljani je prišla njegova bivša ljubica 201etna Jožefa Čarmanova, doma Iz Rudnika. Pobotala sta se zopet in obnovila ljubezensko razmerje. Ko sta bila že precej časa v postelji, se je naslonila Čarma-“ova ua svojega ljubimca in mu začela sumljivo govoriti, da bo on radi nje še nesrečen, povedati pa mu ni hotela zakaj in na kak naun. Gobecu se je zdelo dekle res nevarno, pograbil jo je in ji potegnil med ruvanjem iz rok - britev. Kaj je Čarma-nova.z britvijo nameravala in hotela povedati, trdi pa, da ni imela namena ga usmrtiti, marveč ga je gotovo le mislila za vedno poškodovati. Gobec je poklical stražnika Petra Kdenko ,ki je nevarno ljubico odpeljal na hladno.
—Ukradeno kolo. Gostilničarju Albertu Kozarju v Črnomlju je ukradel neki okoli 30 let stari tujec, ki je govoril ljubljansko narečje, koto znamke »Ipag«, vredno dva tisoč Din.
— V Dolah je neznan tat ukradel hlapcu Gregorju Smerkolu 500 Din vredno srebrno žepno uro, nekaj denarja in tobaka.
I at je uro na begu izgubil in so jo našli.
— V Zabrežniku se je splazil skozi odprto okno neznan tat v stanovanje pos. Mlinarja ter odnesel tri srebrne žewne ure, par škornjev, nekaj moške in ženske obleke in perila v skupni vrednosti 3000 Din.
— Na Straži pri Celju je vlomil neznan tat v hlevno podstrešje posestnika Franca Pogladiča in pokradel za 2000 Din starega perila in obleke.
— Cerkveni rop v Stari Gradiški. V noči na 15. oktobra je vlomil neznan tat v katoliško cerkev, razbil vrata od tabernaklja in odnesel zlat kelih s pokrivalom to 2 zlata keliha, v skupni vrednosti 30.000 dinarjev.
— V Kokri je izvršil več tatvin z okroglo 5000 Din Ciril Bregar, doma i Raba pri Kočevju ta je pobegnil prek meje.
— Ukraden voL Štefan Gaber, oko!
50 let star, poljski delavec, je ukradel po sestniku Vinko Jamniku pri Mežah v Oti-škem vrhu iz hleva okrog 5000 Din vrednega vola in ga odgnal preko meje. Beg Pa se mu ni posrečil, ker vol ni hotel iti v Nemško Avstrijo in so ga našli ob meji. i atu pa go zasledovalci prepodili.
— Dva vloma na Bledu. Neznan tat je vlomil na Bledu okoli 3. ure zjutraj v trgovino Starklnovo, kjer je pokradel za sko-ro 19.000 Din raznega manufakturnega blaga. Tat je pobegnil v smeri proti Jese-mcam in Je nesel svoj plen bržkone v Nemško Avstrijo. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v trafiko Marije Potočnikove, kjer Je odnesel tat za 250 Din tobaka In aigaret.
Gomgaači
m
BComurasaki.
— Ptujske novostL Velikansko zanimanje Je vladalo po našem mestu za volitev novega župana, ki se je vršila preteklo soboto ob 6. uri zvečer. Galerije v magi-stratni posvetovalnici so bile nabito polne in tudi pred mestno hišo se ]e zbralo mno-go radovednega občinstva. Videli smo tudi različne Nemce, ki so morda tudi tokrat pričakovali, da ne bo prišlo do sporazuma med narodnima strankama in da bo na ta način zopet zasedel županski stolec »mednarodni« kandidat. Toda narodni krogi so se po mnogih neprijetnih izkušnjah vendarle spametovali in se prav dobro zavedali velike nevarnosti, ako v istini vsled strankarskih strasti ne bi prišlo do mirne kolaboracije narodnih občinskih odbornikov. --Nadjoualni. kandidat, dosedanji podžupan g. Blažek je dobil glasove svojega in demokratskega kluba, vseh skupaj 12. medtem ko je dobil kandidat socijalistov gosp. Šegula 10 glasov. Izvoljen je torej narodni socijalist g. Blažek in mesto Ptuj je dobilo nacijonalnega župana, od katerega upamo upravičeno, da bo popravil one težke In nam nevarne napake, ki jih je storil bivši župan g. Lozinšek na nacfjonalnem polju kot zvest eksponent ptujskih Nemcev! Poznamo g. Blažka kot dobrega Slovenca in radi tega gojimo trdno prepričanje, da ga bo vodila pri vseh njegovih dejanjih edinole korist našega naroda, ker bo le v tem slučaju v stanu zbrati okoli sebe vse na-rodno-čuteče kroge v svrho skupnega, smo-trenega in uspešnega delovanja na gospodarskem in narodnem polju! — V torek, dne 16. oktobra t. 1. se vrši ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma sestanek v svrho ustanovitve odbora za vzdrževanje javnih predavanj (ljudska univerza, po vzgledu Maribora ta Celja). Poziv-Uamo torej vse one, ki jim je na srcu ljudska prosveta, da se sigurno udeleže tozadevnega sestanka, ker sicer ne bi moglo priti do ustanovitve te v kulturnem oziru eminentno-važne institucije! V odbor bodo izvoljeni zastopniki vseh krogov, da se na ta način omogoča smotreno sodelovanje vsaj na prosvetnem polju In da se bo storil tem potem tudi prvi korak do pametne kolaboracije vseh ne-nemških krogov v političnem oziru, kar bo siguno velikanske važnosti za bodoči razvoj mestnega gospodarstva!
— Preselitev. Zobozdravnik specijalist med. univ. dr. Ivan Oblak se je preselil v novo palačo »Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« — V isti palači se je nastanil tudi dr. Ivan Drobnič, specijalist za pljučne in notranje bolezni.
— Izgubila le °d Bohoričeve ulice do trga Tabor uboga dijakinja ročno torbico v kateri so se nahajali 3 bankovci no ion Din m 6 bankovcev po 10 Din. Pošten najditelj se prosi, naj blagovoli oddati torbico z vsebino na policijskem ravnateljstvu.
— Nov kino v Ljubljani. V torek, dne to. t. m. se otvori nov kino »Ljublianski dvor« v Kolodvorski ulici. Kino je razkošno opremljen z veliko krasno dvorano — Opozarjamo na tozadevni današnji Inserat
Novosti iz Prekmurja.
— Spor v vodstvu SLS v Prekmurju. Prekmurska. SLS je odpustila svojega tajnika Švikaršiča, ker je ta baje od ameriških Slovencev hotel dobiti dolarje, ki jih je hotel uporabiti v svoje namene; kakor pa slišimo od drugih strani, je Švikaršič prosil denar sporazumno s Kleklom, ki je šef prekmurske klerikalne stranke. Ko je pa iz tega nastal škandal, je pa Klekl pozabil na dogovor s švikaršičem in sedaj kriči po svojih »Novinah«: »Primite tatu!« In zannnivo je, da je cela Kleklova karijera zgrajem na žuljih ameriških izseljencev. Kaj KleJovl dolarji niso porabljeni v »lastne namene?«
— Nacionalistično društvo v Prekmurju. Koncem septembra t. 1. se je vršilo pripravljalno zborovanje društva prekmurskih dobrovoljcev. Sklenilo se je, da se dajo društvu pravila, na podlagi katerih bodo člani dobrovoljskega društva lahko vsi na-cijonalno misleči prekmurski Slovenci. Društvo bo strogo nacijonalno in strogo nepolitično. Pravila društva so že predložena oblastem v odobritev. Da se društvo ogne nadležnemu prosjačenju, je priredilo dobro uspelo veselico pri Mertilku v Lipovcih in ™e 7. t. m. pri Škabernetu v Crenšovcih. Vsled nekih osebnih nasprotstev med enimi izmed voditeljev prekmurskih nacljonalhtov m med nekim sotrudnikom »Novin« (list prekmurski narodni pokret in ne, da napa-narodni pokret.- Navajajo, da je društvo prekmurskih dobrovoljcev filijala »Orjune«, kar pa ni res. Očitajo tudi društvu, da se je ustanovilo samo radi tega, da inscenira batinanje, kar tudi ni res. Sploh bi bilo priporočati g. Kleklu, da ne nasede enostranskim intormacijam ta ne zastruplja vodnjakov. O preteklosti g. Klekla se more upravičeno pričakovati, da podpira vsak prekmurski narodni pokret n ne, da napada društvo tistih, s katerimi se je svoje-casno ramo ob rami boril za osvoboditev Prekmurja. Zasti pa ne smejo Igrati v takih slučajih mkake vloge motivi osebnih nasprotstev; ne glede na to pa se iz takih stvari lahko izcimijo dogodki, ki imajo lahko zelo dalekosežne posledice.
— Vlom v Beltincih. V noči med 7. In a t. m. je bito vlomljeno pri županu Bala-®e^incih. Tatovi so odnesli večjo množino živil in 1800 kron denarja, last raznih društev. V zadnjem času je bilo v tem kraju izvršenih že več tatvin. Ni skoro noči, da ne bi tatovi kje vlomili, ali pa vsaj poskušali. Da bi se takšne in enake akcije ponočnih zlikovcev preprečile, so se po v t	organizirale nočne straže,
v Dol. Lendavi stražijo vsako noč štirje trgovci svoje trgovine.
— Prepoved sejmov. Ker po vsem Prekmurju razsajajo kužne bolezni živine, so vsi sejmi začasno prepovedani. Vsled te prepovedi odpade tudi terezijskl sejem v M. Soboti.
— Požar v Beltincih. Dne 10. t. m. na večer se je vnela slama pri Šipošu; škoda je precejšnja. Sumi se, da je trii ogenj namenoma podtaknjen.
— Detomor v M. Središč«. Pred dnevi je neka Sletna deklica našla v vodi pod mlinom v M. Središču truplo novorojenčka.
V pogovoru z navzočo Elizabeto Horvat je tej očitala, da je otrok njen in da ga je ona umorila. Pogovor je slišal orožnik, ki je prišel mimo in je pozval dekle na odgovor, ta je priznala, da je svojega nezakonskega otroka sicer res umorila, toda ta ni njen, Ker ona ga je skrila na drugem kraju. Ko Je pozneje povedala kraj, kje se nahaja njen otrok, je orožmštvo našlo na drobne kosce razsekano truplo novorojenčka. Nečloveško mater so zaprli, zdaj iščejo pa še drugo.
, . — Šahovski turnir v Krlžavclh. Te dni Je končal šahovski turnir, ki so ga bili priredili šahisti iz Križavcev ta okolice. Kot zmagovalec je ostal križavski evangeljski župnik Darvaš Aladar.
Novosti iz Primorske.
» ÄÄ7 10™“
ÄTBrskraTiSksoUtrianOVan5e kap!ana Na' nabrali karnii l ^ •l!re 1X5 banovanju in
1«	S
^„nr nazadnje razmetavali.’Na povelj-
Sport in turistika.
REVANŠNA TEKMA.
Sturm, Gradec : Ilirija 2 : 0 (0 : 0).
Nedeljska revanžna tekma je precej zaostajala za sobotno, dasi se je slednja vršila ob slabem vremenu ter na razmočenem igrišču. Brez one živahnosti in temperamentnosti, ki smo jo videli v soboto, se je igra vlekla precej mlačno In mestoma tudi dolgočasno. Igralo se je sicer ostro, mestoma celo preostro, kar velja v prvi vrsti za domačine.
»Sturm« je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi in sicer; Gürtl — Diamant, Ferk — Fritz Skaza, Greiner, Oroszl — Gert, Dellinger, Haist, Doller, Waldhauser.
V	»Ilirjl« je stopil Grilc na mesto Milana v krilski vrsti.
»Ilirija« v nedeljo ni zadovoljevala. Zelo slabo figuro je delala napadalna vrsta. Osobito slab, uprav nemogoč je bil notra. nji trijo, ki je bil ravno v soboto še najbolj zadovoljiv del domačega moštva. Obe krili in krilska vrsta so nam nudila isto sliko kot v soboto. Nasprotno pa je bil v obrambi topot Beltram daleko boljši in odločnejši kot njegov partner Dolinar. Mihelčič vzoren, kajti držal Je, kar se je le dalo držati.
»Sturm« nam je pokazal iste vrline, pa tudi iste slabosti kot v sobotni tekmi. Popustil je le v tolika da je bila njegova na. padalna vrsta neodločna pred golom ter se spustila v brezplodno hiperkombinacijo,
V	prvem polčasu je razvila Ilirija napram gostom vztrajen odpor, akoravno nosi na neodločenem rezultatu tega polčasa največ zaslug njen mladi vratar. Po itak bolj defenzivni kot ofenzivni igri domačinov v prvem polčasu je bila Ilirija v drugem polčasu potisnjena še bolj v ozadje ter mestoma naravnost blokirana. Zmaga gostov že ob pavzi ni bila dvomljiva ter po Igri posebno v drugem polčasu tudi povsem za-; služena. Gole za goste sta dosegla Halst In Dellinger. Sodnik g. Hus topot ni posebno ugajal s svojimi odločitvami, ki niso bile baš v dobro ne domačinom, še manj pa gostom. Publike ca 1000.
Jadran : Hermes 1 ; 1 (l : 0). Najzanimivejša in tudi najvažnejša prvenstvena tekma v prvem razredu, ko se gre za drugo alt usodepolno tretje mesto v tabeli, se' je vršila na igrišču »Ilirije« v nedeljo do-poludne. Nasproti sta si stala dva popolnoma enakovredna nasprotnika, ki sta se z enako žilavostjo in ambicijo borila za zmago. Moštvi, kakor rečeno, sta sl bili popolnoma enakovredni, akoravno Je Imel morda Hermes majhen plus v tehniki. Dobra Je bila pri Hermesu krilska vrsta, predvsem njen srednji krilec Jesih. V napadu je igral Pleš, ki pa ni več v tako dobri for. ml kot svoječasno. Tudi inače dober vratar Mihelčič je bil topot prav dovolj nesi-guren. Najboljši mož v moštvu Jadrana je bil branilec Pečnik. Delo, ki ga je izvršil on, je nosilo res prvorazredno marko. — Ugajal je tudi Martinak, medtem ko je bil njegov sosed Jamnik na levem krilu precej šibek. Omembe vreden je v krilski vrsti srednji krilec Vončina.
Nič kaj rožnato ni zgledalo za Jadrana v pričetku igre, kajti potisnjen je bil povsem v defenzivo. Šele po kakih 20 minutah se je moštvo znašlo ter postalo nevarno nasprotnikovim vratom ter s tem tudi enakovreden tekmec. Jadran je prišel v prvem polčasu do vodstva po Martinaku. V drugem polčasu šele Izenači Hermes po levi zvezi. V splošnem ni stala igra na posebno visokem nivoju ter potekla razen začetne četrt ure dovolj enolično. Sodil je g. Beneš korektno in dovolj dobro. Publike za pre'1-poldansko tekmo dovolj.
Borzna poročila.
Beograd, 15. oktobra. Devize. Berlin 0.50—0.60, Dunaj 0.1205—0.1210, Ženeva 1540—1547.50, London 386—386.50, Milan 392—393, New York 85.75—86.25, Pariz 520—522, Praga 256.50—256.75, Sofija 81—83. Valute. Romunski leji 41—4Z francoski franki 514—518.
Zagreb, 15. oktobra. Devize. Dunaj 0.1205—0.1215, Budimpešta 0.48—0.50, Bukarešta 0—41, Italija, izplačilo 392—394, ček 390—392, London, izplačilo 286—390, ček 385—387, New York, kabel 0—86, ček 84.75—85.25, Pariz, izplačilo 520—525, ček 515—520, Švica, Izplačilo 1540—1545.50. — Valute. Češkoslovaške krone 250—252, francoski franki 515—520, romunski leji 40—42.
Curlh, 15. okt. New York 557.50, London 25.50, Pariz 34.25, Milan 25.575, Praga 16.60, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd 6.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0006, Dunaj 0.007875, avstrijske kron» 0.0079.
Praga, 15. oktobra. Dunaj 4.655, Berlin 8.25, Rim 158.25, avstrijske krone 4.625, lire 157.25, Budimpešta 17.75, Pariz 212.25, London 155.75, New York 34.30, Curlh 621.75, Beograd 40.25.
v°00°oo
dolarski film
pride v
‘k.
'»«„Mat'** _
v Barkovljah je prišel italijanski učitelj v enega višjih razredov ljudske šole in opazil pri nekem učencu na klopi slovensko berilo. Učenec ga je imel na klopi od prejšnje ure, ko se je vršil obvezni slovenski pouk. Italijanski učitelj Je v svoji slepi nacionalistični strasti zgrabil. knjigo In jo vrgel s takšno sito po razredu, da so listi frčali na vse strani. Kako blagodejno je to vplivalo na učence, si lahko vsak sam misli.
— Proslava 25Ietn!ce bralnega društva v Mačkovljah. Bralno In pevsko društvo »Primorsko« bo praznovalo prihodnjo nedeljo 251etnico svojega obstoja. Društvo je preskrbovalo svoje člane predvsem z berivom pa tudi prirejalo predavanja razne zabave, dramatične predstave in zlasti mladino zbiralo v svojih prostorih Proslava se bo vršila na prostem. Spored’ obsega petje in dramatične predstave.
Izpred sodišča.
GRDE TATVINE.
j? M. obtožen Jože Turšič, posestnik iz Cirkmce. Obtožnica trdi, da je dne 19 avgusta, ko je pri sosedu Matiji Šegi gorelo prinesel ta k Turšiču svojo obleko shranit Med požarjem pa mu je ta ukradel iz suk-nilia srebrno uro z verižico vredno 2000 Din. Turšič tatvino zanika, pač pa je v pijanosti res premetaval obleko, ker je po-da Je sosedova. Ker se mu tatvina ni htogla dokazati, Je bil oproščen.
Dunaj, 15. oktobra. Devize. Beo-S^fd 830-834, Berlin 0.185—0.205, Budim-5e5ta.->nn^r3-90’ Bukarešta 327—329, Lon-don 320.900—-321.90°, Milan 3219—3231, New York 7P-935—71.185, Pariz 4362—4378, Pra-fa 2123, Sofija 696—700, Curih 12.725 ao 12.775. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 674—682, nemške marke 0.17 do 0.21, funti 319.100-320.700, francoski Q1ar.nkL4315-4345> lire 3115—3205, dinarji 819—825, romunski leji 316—320, švicarski 12.610—12.690, češkoslovaške krone 2095—2111, madžarske krone 2.32—2.52.
Berlin, 15. oktobra. Dunaj 52.668, Milan 171,570.000, Praga 11.720.000, Pariz
230.422.750,	London 16.957,500.000, Newyork 3.750.600.000, Curih 508.725.000, Beograd
44.388.750.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Pisalni strop, potrebščine M
Mehanična delavnica (popravljalnica)
immm
Selenburgova ul. 6|l.
L. Baraga.
t >nd et Jules de Goncourtr
Renče Mauperin,
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Potem pa je takoj pritisnila roko na srce, kot bi jo bil kdo ranil, in padla je vsa trda na preprogo,	.
XLI
Denoisel je prihajal vsak dan v la Briche in spraševal po Reneejinem zdravju. Ko se je malo popravila, se je čudil, da si ga ne želi videti. Ali ni bil navajen, da bi ga sprejemala v postelji, če je bila bolna, kot prijatelja, ki spada k rodbini? Bolelo ga je, a spet je prihajal. Toda Reneejina soba je ostala zanj zaprta.
Enkrat so mu rekli, da je preveč trudna, drugič, da se razgovarjata z abbejem Blampoixom. Slednjič, čez dober teden, je bil sprejet.
Pričakoval je srčnega izliva kot pri bolniku, ki po težki bolezni spet vidi drago mu osebo. Toda Renče mu je mirno podala roko in mu ni stisnila prstov. Govorila je z njim kot z vsemi drugimi in čez četrt ure je zaprla oči, kakor če bi se je loteval spanec. •
Denoisel si ni mogel tolmačiti te hladnosti, Čutil se je bolestno razdraženega, ranjenega in ponižanega v svojih najstarejših, najčistejših in ! najbolj iskrenih občutkih. Premišljeval je, kaj pač bi mogla Renče imeti zoper njega. Ali ji je Ba-rousse povedal svoje mnenje? Ali misli, da je priča dvoboja kriva smrti njenega brata? Tu ga
je eden njegovih prijateljev, ki je imel jahto v Cannesu, povabil, naj gre z njim križarit po Sredozemskem morju, in Denoisel je sprejel.
Renče pa je imela strah pred Denoiselom. Spominjala se je samo na začetek krize, ki jo je bila napadla pred njim, samo na trenutek pred svojim padcem in živčnim napadom. Čutila je, da jo duši bratova kri in da ji krik sili na ustnice. Ali je bila govorila? Ali je povedala v omotici skrivnost? Ali mu je bila izdala, da je ona ubila Henrija, da je ona poslala tisto številko uradnega lista? Je li izblebetala svoj zločin? Ko je Denoisel vstopil, se ji je zdelo, kakor da čita na njegovem obrazu, da mu je vse znano. Ko je radi njene hladnosti postal še sam hladen, jo je to še podkrepilo v njenem domnevanju, v gotovosti, da je bila iz-pregovorila in da sedi torej sodnik poleg nje. Ko se je pri obisku njena mati hotela za trenutek odstraniti, se je je oklenila v grozi.
Pač je mislila, da bi se mogla zagovarjati, češ, da je to usoden slučaj, da je hotela s tem, da je poslala časopis, izzvati samo reklamacijo, onemogočiti bratu, da bi si vzel to ime, in razdreti zakon. Toda tedaj bi pa morala reči, zakaj je to hotela, zakaj je hotela uničiti srečo in bodočnost svojega brata; morala bi bila povedati vse... In samo misel, da bi se morala braniti na ta način pred človekom, ki ga je najbolj čislala, jo je navdajala z grozo: najmanj, kar je bila dolžna onemu, ki ga je morila, je bilo pač to, da se spomin nanj ne onečasti in njegov grobni mir ne moti!
Ko je zvedela, da je Denoisel odpotoval, si je oddahnila: zdelo se ji je, da edino ona ve za svojo skrivnost.
Industrijalci in veletrgovci
protokolirana tvrdka v centrumu Zagreba (stanarina minimalna), ki ima svoje potnike za celo državo, bi prevzela po zelo povoljnih pogojih prodajo vsakovrstnega blaga. Tudi bi tvrdka radi razširenja svojega delokroga sprejela Se enega družabnika. Interesenti naj^pošljejo svoje ponudbe na „ARGUS" Kabiljo i Kajon, Zagreb, Gajeva 7.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
Št. 1. (.Albreht: RANJENA GRUDA. „ 2. R. Murnik: NA BLEDU. h 3. I Rozman: TESTAMENT.
„ 4. C. Golar: POLETNO KLASJE. h 5. F. Milčinski: FRIDOLIN ŽOLNA.
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Marijin trs 8 in po vseh knjisarnah.
'■k


MARIJA ROGELJ
MANUFAKTURNA TRGOVINA
se nahaja sedaj V Lin g ar j e vi ulici St. 4
(druga ulica čez frančiškanski most).
Velika izbira sukna, cajgov, parhanta, višnjevega in belega blaga, oprem za neveste, perila za dame in gospode. Blago dobro. Cene nizke.

PUH
IN PERJE
vedno v zalogi pri tvrdki
R. Miklauc, Milana.
■ ■■
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 0/1.
maline, la
morska trava. Peter Kobal —
Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!
lieliT
in fižol ponudite
Sever a Ko,
Ljubljana, Wolfo-Va ulica štev. 12.
Ha Maj!
Vile s prostimi stanovanji v Ljubljani in predmestju, stanovanjske hiše od Din •iO.OOO1— naprej, gostilne, trgovine, pe-pekarije, kmečka posestva 2 -100 oralov, graščine, žage, mlini, gozdi, stavbene parcele 1.1. d, Pojasnila daje: Realitetnaplsarna, Ljubljana. Poljanska cesta 12,
Žaga in in
ea stalni 70 HP močni vodi 20 min. od postaje v bogatem gozdnatem kraju naprodaj vsled družinskih razner za Din 575'000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
Krao pmtvo
22 oralov, 20 minut od postaje, arondirane z lepo hišo, gosp. poslopji, prvovrstim gozdom, travniki in njivami so proda ali zamenja za hišo ali vilo v Celju ali Mariboru. Pojasnila v Realitetni pisarni, v Ljubljani, Poljanska c. 12.
S mesarijo sredi trga ob železnici s enonadstropno hišo z 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom s koncesijo na prodaj za Din 800.000*— v Realitetni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 12.
6X z usnjeno taško, se proda, za 550 Din.— Istotam se proda Več kanarčkov dobrih pevcev; par 150 Din. Ljubljana, Florjanska ulica 13. I. levo: Zura].
dobro ohranjeno blagajno (Wert-heim). Ponudbe z navedbo velikosti in ceno prosimo poslati na upravo lista pod „Blagajna".
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaijna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
brez matraca in naslanjač na prodaj. Poizve se vsak dan od 12.— 2. pri Požar, Krekov trg štev. 7 pritličje.
Oprava za jedilnico in spalnico se proda vsled pomanjkanja prostora. Naslov v upravi lista.
Prodam „Bibliothek des allgemeinen und praktischen Wissens“. Ogleda se v knjižnici „Knjiga“, Kongresni trg 18.
z gospodarskimi poslopji, obširnim vrtom v prometnem predmestju Ljubljane se proda z vsem koncesijami za Din357.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana. Polianska cesta 12.
v Celju sta razpisani dve mesti pisarjev (koncipistov). Natančnejši pogoji so razvidni v Uradnem Utsu št. 93 z dne 5, 10. 1923.___________
IS HP HOI
na surovo olje nov, proda za Din 45.000-— Pokojninski zavod, Šolski drevored 2.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žumalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
66 oralov smrekovega gozda z živino in letno 1,200.000*— K — ugodno plačilo.
Brajščtoii
no za tovarno 3,000.000*—K.
Bostüna
PnCDctna °d S do 175 orale (UaCaiVII tudi z vilami
7rlflrl venecianlta s posestvo! uliyU bogat lesni kraj.
Ullfl auodružinska, takoj Hilli prosta 2,000.000*—K
Grapna ÄSSf
luksus, 5,500.000*— K ter 2 oralov posestva se proda.
Hoitipaniona rs»"r'1
500.000*—K dober zaslužek 2 takoj se išče.
Pisarna ZAGORSKI, Maribo Barvarska ul.
tvrdke »Doppel Anastigmat Le-onar«, velikost 9X12 dobro ohranjen se proda po ugodni cenL Naslov v upravi lista.
Uniiili
28 let star, s stalno službo ter posestvom v vrednosti 1,000.000 Kron se želi seznaniti z mladenko, katera bi Imela premoženja do 200.000 K. Le resne ponudbe s sliko pod »Sreča« na upr. »Jutr. Novosti».
Gostili
na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 30 konj in obširnim stavblščem proda pod ugodnimi plačUnimi pogoji z* Din 650,000*—. Realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12.
Mali oslasi
imajo uspehi
L. Mlkuš
Liubllana,
Mestni trg 15
izdelovatelj
dežnikov
Zalosa
sprehajalnih
palic.
Popravila točno in solidno
uammmaamsmmam
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
W[cj zucrinjaH
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6' -	;
JVtcji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15‘—»
Wtladi 5liltar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4* —
V
Crnipctcr
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4*-.
Na novo Izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena liuada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—.
Vse se dob) v
Zvezni knjigarni
gllnbliani,Marijin tres
XLII.
Renče se je popravila. Nekaj mesecev pozneje je bila navidez zdrava. Trpela ni več. Toda mahoma se je bolezen ponovila. Dobivala je srčne napade, ki so jo dušili. Postajali so vedno bolj pogosti in težki. Potem se je pa še enkrat ustavila, kakor se dogaja pri onih spečih boleznih, ki tako rekoč včasih pozabijo na bolnika.
Čez nekaj tednov je zdravnik, ki je lečil Renčejo, dejal na skrivnem gospodu Mauperinu: — Nekaj je, kar me vznemirja. Ta bolezen mi ni čisto jasna. Želel bi, da se obrnemo na zdravnika, ki se je posebej bavil s temi boleznimi. Srčni napadi so včasih silno zahrbtna stvar.
— Da, bolezni srca, prav imate... je zajecljal gospod Mauperin.
Več ni mogel reči. Spomnil se je na svoj davni medicinski študij, na Corvisartovo delo o srčnih boleznih z geslom: Haeret lateri lethalis arundo (v boku tiči smrtonosna strelica). Vse to je naenkrat jasno videl v svojem spominu, strani, polne groze.
Zobozdravnik specijalist
Med. univ.
§ Dr. Ivan Oblak I
W“ se Je preselil
v novozgrajeno palačo „Vzajemne posojilnice“
poleg hotela „Union“.
Dosedanja ordinacija Stari trg ll 34, ord. od 8-12 in od 2-5.
“ Brata Pohlin L dr
tvornica vlasnic, kljukic, rinčlc 99 a wiitH za {evlje, kovinastih gumbov
VTWrVTTWT77TV	•• t. d.
Ljubljana L, poštni predal št. 126.
Sprejema rsa naročila, M se takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce la cenik. Pri večjih naročilih popust.

Za leto 1924.
h------------S
Žepni koledar


z notezom (12 X 7 cm)
i
Mali koledarček
(6X4 cm)
i------------------------i
Zvezne tiskarne In knjigarne v lični In prvovrstni Izdelavi se dobi po vseh knjigarnah In trgovinah z papirjem. Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna in knjigarna
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.
Os*
ec
5š
— Moj Bog, je nadaljeval zdravnik, velika nevarnost teh bolezni je, da prihajajo vedno od daleč. Preden nas pokličete, imajo že dolgo pot za seboj. Ali ni bila gospodična hčerka že od otröJ ških let silno občutljiva? Ali se ni pri najmanjši stvarci že jokala, ali ni imela nekaj mrzlično nemirnega na sebi in polagala strast v vse, v prijateljstva, v igre, v antipatije, kajne?.... Da, da, taki so otroci te vrste, pri katerih prevladuie ta organ in ki imajo nesrečne pogoje za hipertrofij^ Povejte mi, ali ni doživela v zadniem času nekäjy kar jo je globoko presunilo?
— O, da, smrt njenega brata.
— Smrt njenega brata... da, brezdvomno, ^ dejal zdravnik in menda ni polagal prevelike vaj nosti na to pojasnilo; toda hotel sem vas vprä šati... če morda slučajno koga ljubi... in so ne» premostljive zapreke...
— Ona?
Gospod Mauperin se je zganil: — Zapreke? O, moj Bog! — Sklenil je roke na pol in dvigni} oči v zrak,
(Dalje sledi.)
■
I Dr. Ivan Drobnič
j specijalist za pljučne In notranje bolezni
se le preselil
i na Miklošičevo cesto, v bišo Ozajemne posojilnice
I Rentgeni (Poleg hotela „Union“). ßent8enI ■
Razpis.
Društvo za zgradbo Doma Sokolu L Tj Ljubljani razpisuje težaška, zidarska, betonska; in železobetonska dela za
Dom Sokola I na Taboru.
Zazidani tloris zgradbe bo znašal okoli 1500 kvadratnih metrov. Načrti 1 : 100, proraJ čuni enotnih mer, splošni in posebni pogoji soj na vpogled v pisarni telovadnega društva Sokol I. na Taboru štev. 13., dnevno od 14. dd 18. ure, kjer se dobe tudi podrobna pojasnilaJ Ako ta pojasnila ne bi zadostovala, se je obrniti na gradbenega vodjo, katerega naslov se izve v pisarni.
Ponudbe naj obsegajo enotne cene v dveh' alternativah: Ako dobavi portland-cement, pesek, prodec, gramoz, opeko, negašeno apno, lepenko, asfalt, železo za vezi in betonsko železo:
1.	Gradbeni gospodar:
2.	Podjetnik.
Društvo za zgradbo reflektira na ponudbe podjetij, ki se bodo v okviru možnosti mogla zavezati za Izvršitev del v najkrajšem terminu, glede katerega se bo povodom oddaje sklenil poseben dogovor.
Sprejemale se bodo samo ponudbe ki se dobesedno naslanjajo na proračun enotnih mer, kr ga bo dalo društvo na razpolago proti odškodnini 20 Din.
Zapečatene ponudbe, katere naj bodo obvezne do končne oddaje razpisanega dela. Je poslati najkasneje do 18. ure dne 23. oktobra 1923 na naslov: Društvo za zgradbo Doma Sokolu I. v Ljubljani, Tabor št. 13. Na ovitkih naj bo napisano: Ponudba za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela.
Ljubljana, 14. oktobra 1923.


KINO „LJUBLJANSKI DVOR"
v KOLODVORSKA ULICA 39. v P. n. občinstvo!
Podpisano ravnateljstvo vljudno naznanja, da otvori
v torek, dne 16. oktobra 1923
nalmoderneje kiilO'POfljBtjEigrajenemdeUi
palače „Ljubljanski dvor".
Podrobne objave, sporedi in začetek predstav so razslašene na dnevnih letakih. — Za obilni obisk se priporoča velespoštovanjem
Julij Cesar
ravnatelj kinopodjetja „Ljubljanski dvor”.

dd
in tiska »Zvezna Bakama in toitama« v Ljabllani