r- ▼ ®2ji dorenaid duevaik ▼ Združerih dri^vah Vdjt za Tie leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za iaozematro cefa> leto $7.00 TELEFON: BARCLAY 6189 List slovenskih delavcev V Ameriki Entered as Second Clam Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 27. — ŠTEV. 27. The largest Slovenian Daily in the United State«. Utncd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YOBK, FRIDAY, FEBRUARY 1, 1929. — PETEK, 1. FEBRUARJA 1929. VOLUME XXXVII — LETNIK XXXVIL Trocki pod strogim nadzorstvom. NJEGOVO BODOČE BIVALIŠČE ŠE NI ZASTALNO DOLOČENO Sovjeti so deportirali Trockega kot vstaša. — Pet proti štirim glasovom je bilo oddanih po dolgi razpravi za prognanstvo. — Kamene v in Zi-novjev nista bila aretirana. BERLIN, Nemčija, 31. jan. — Podrobnosti glede izgnanstva Leona Trockega iz Rusije kot vstaša je razkril židovski brzojavni agenturi neki vodilni sovjetski uradnik, ki je dospel semkaj iz Moskve. Rekel je, da je bil sklep storjen po daljši razpravi od političnega urada, najbolj važne sovjetske vladne panoge. Od desetih članov političnega u-rada jih je pet glasovalo za izgon Trockega, eden se je vzdržal glasovanja in štiri so glasovali proti izgonu. Ti so bili Kalinin, Rikov, Buharin in Tom-ski. Resolucijo je podpiral Jožef Stalin, glavni sovražnik Trockega. Potem, ko je bil sklep dosežen, je bila naprošena angorska vlada, naj dovoli Trockemu vstop v Carigrad. Kemal paša pa je informiral Stalina,, da bi pripust involviral številne delikatne probleme. Pristati pa hoče v pripu3t Trockega, če bo ostal strogo v mejah sovjetskega poslaništva. Kadar bo obiskoval mesto, ga bosta spremljala en ruski in en turški stražnik. Sovjecski uradnik je nadalje rekel, da so v Moskvi krožile govorice, da so videli Trockega v Tifli-su, na poti v Batum, odkoder bo transportiran v Carigrad. LONDON, Anglija, 31. jan. — Po daljši debati včeraj v Moskvi je bila opuščena ideja, da se stavi Leona Trockega pred vojni sod, radi njegove popularnosti v gotovih krogih. MOSKVA, Rusija, 31. januarja. — Sovjetske oblasti so danes odločno zanikale govorice, da sta bila aretirana voditelja opozicije Grigorij Zinov-jev in Leon Kamenev. Tozadevne vesti so se razširile iz Helsingsforsa na Finskem. BERLIN, Nemčija, 31. januarja. Govorice, da se namerava Trocki naseliti v Nemčiji, se vedno bolj vzdržujejo. Vladni krogi izjavljajo, da dosedaj še ni zaprosil za vizej. Bivanje Trockega v Nemčiji bi povzročilo nevarne diplomatske zapletljaje, kajti možak bi se najbrž ne mogel vzdržati komunistične propagande. ANGLIJA JE VZNEMIRJENA VSLED PRINČEVEGA OBISKA DEKLICA I I I REŠENA S KISIKOM Deklici v Kansasu se je pričela vračati barva v lice in sedaj hoče že vstati iz postelje. — Zmagala je v svojem boju s . smrtjo. T01>BKA. K ansa k, 31. jan. — Barva se je pričela vračati v lica »edemleine Marjjraj-ete Brown iz Perry. To je bilo znamenje, katero se je nestrpno pričakovalo več kot en teden, ko so bila njena lica tako bleda kot blazine, na katerih je ležala, dočirn so zdravniki obupavali ter sta jo dva oguje-*?a»>ca rz Topeke ohranila pri življenju z umetnim dihanjem in kUikom. ■ — Mati, kako dolgo moram se ostati v postelji? — je vprašala Pozneje pa je zahtevala igranje. Deklici je dovoljeno nekaj časa dihati naravno, dočim se ji že vedno daje kisik od časa do časa. Oba ognjegasca nista hotela odstopiti in ostala bo.sta na mestu tekom šifiov običajnih dvanajstih ur. ddkler ne bo Margareta št* nadalje potrebovala kisika. Margareta je sedaj zmožna jemati hrani vsaki dve uri in strežnice so prepričane, da bo postala zopet zdrava, z dodatno hrano. Mr. in Mr. Waiter Brown, sta-riša deklice, sta izjavila danes, da sta zelo zadovoljna s potekom bolezni. Bila sta neprestano v velikih skrbeh izza časa, ko je Margareta zbolela na pljučnici. Njena itemperatura je padla na 99 »stopinj in zdravniki so danes prvikrat rekli, da iina priliko za okrevanje. Iščejo izgubljenega lovca. RR1DGETOX, X. J., 30. jan. — Državni orožniki so danes pre-iskavali močvirja v bližini For-teseue, da najdejo Ralph Allena, starega 35 let, o katerem je rekla njegova žena, da je šel na lov na orače, a ee ni vrnil. Vsa Anglija je bila vznemirjena ysled potovanja princa iz Walesa skozi premogarski okraj. — Javno zanimanje in ogorčenje je bilo vzbujeno ko je njegova inšpekcija razkrila neznosne raz- mere. LONDON, Anglija, 3 I. jan. — Princ iz Walesa se je držal včeraj svojega sklepa, da nadaljuje s svojo preiskavo razmer v obubožanih premogar-skih poljih severne Anglije. Drugi dan potovanja, ki se je pričelo včeraj zjutraj iz Newcastle-on-Tyne, se je vozil z avtomobilom skozi ducat mest in vasi po Northumbeerland, dospel neprijavljen ter obiskal brloge, da vpraša žrtve premogarske depresije v premogarskih poljih, kako žive. "Črne točke", katere je obiskal prestolonaslednik, je izbral sam. -Prehlad, na katerem je trpel ¥ 171* A T V A princ predvčerajšnjim, se je LL1 ALlvA zmanjšal včeraj, in vreme je l>ilo milejše kot predvčerajšnjim, ko je pre-kkaval razmere v Durham premogarskih poljih Ko je šlo kraljevsko potovanje naprej, je raslo javno zanimanje in ogorčenje je postalo očividno. Prime ali kdorkoli, ki je povzročil to potovanje, brezprimerno v kraljevih analah, je izvedel najboljše oglaševanje glede resnice o premogarskih poljih. Bodoči kralj Anglije je prišel prav do dna slučajev včeraj v naporu, da izve obseg splošnega trpljenja. V Sington je naprimer odločno zahteval od nekega rudniškega uradnika, naj pojaMii, zakaj zaslužijo postavni možje z družinami na dan tri do šest dolarjev in ko je dobil iribegl jiv odgovor, je rekel: — To bo treba preiskati. Poročilo o tem so natisnili konservativni listi. Ti i isti ne morejo izbrisati globokega v tka, katere-gaje napravilo to potovanje na javno mnenje in v sled tega tudi DOSEGLA REKORD Letalka Elinor Smith je ostala v zraku trinajst ur ter uveljavila nov rekord za ženske. MITCIIEUj FIELD, L. I.. 31. januarja. — Seaeinnajstletna Elinor Smith iz Fr repo rta je dosegla -svetovni rekord za žensko solo-letanje, ko je stopila iz svojega' Brun ne r-AV i nkle aeroplana danes zjutraj malo pred četrto uro. Rekla je. da je izmučena, a srečna. M ass Smith je bila v zraku trinajst ur, šestnajst minut in sekund. Vreme je bilo mrzlo, in Miss Smith je nosila težko obleko in obrazno masko. Tom Smith, igralec, njen oče. se je dvignil tekom noči v zrak. da ji signalizira vremensko napoved. Njena mati BODOČI PREDSEDNIK HOOVER RIBARI Hoover lovi ribe ter razmišlja o svoji politiki. — Sedaj piše svoj govor. — Molk se bo kmalu u-maknil akciji. in štirinajstletni (brat pa sta ča-na odpomoč, ki bo gotovo prišla, kala na letalnem polju. Plaeilrni listki, katere je pre- Ko se je aeroplan dvignil v iskal princ pri nekem premogovniku so kazali, da je zaslužila .skupina delavcev, ki delajo v petih šiftah, 29 šilingov ali nekako $7.10 na teden. — Za vsakega moža? — je vprašal princ. — Ne, za štiri. — je odgovoril cheker. Nato pa je princ pripomnil: — V resnici se ne izplača možem delati Boljše je. če žive od vladne podpore. zrak. je nosil 113 galou gazolina, dovolj, da bi lahko ostala v zraku osemnajst ur. Pristal ne luči na polju so .bilo prižgane šele -krog tretje ure, ko je MLss Smith signalizirala z raketo, da je pripravljena pristati. Ko se je Smith dvignil v zrak da signalizira -svoji hčerki, ji je svetoval, naj leta južno in severno. IlČe.rka je dala nazaj znamenje. da razume ter zamahnila z roko. KIP POLARNEGA RAZISKOVALCA eommanderja Byrda je izdelal znani italijanski kipar Eurico Gli-cerurtein. Byrd se mudi sedaj v Antartfku, kjer bo skušal z aeroplan o m preiskati ozemlje krog Južnega tečaja. LONG KEY, Fla., 31. jan. — Novoizvoljeni predsednik Hoover, noseč staro obleko, mehak klobuk ter večno svež trdi ovratnik, je ribaril v vodah nedaleč od tukaj ter je spravil na dan veliko "sail-fisV, ki je bil neposredni cilj njegovega življenja. Vsakdo, ki pa misli, da lovi novi predsednik le ribe na teh ek-spedieijah, je daleč proč od res-nice. Hoover se bo kmalu vrnil na svoj razkošni dom v jahti, ki se mirno ziblje v teh južnih vodah ter sestavil svoj iuavguraeijski nagovor in dovršil |>odrobnos-ti svojega kabineta, nakar bo pre-mlatil politične zadeve in druge stvari še pred 4. marcem. On je le prevedel svoj urad na jahto, da bo daleč proč oil ]*>liti-kov, ki ga nadlegujejo z ugodnostmi te.r ga pitajo z dobro mišljenimi nasveti. Ker je ustanovil svoj glavni stan "zunaj na morju", je dežela skrajno na nejasnem glede načrtov njegove administracije. Nobenega javnega ugotovila ni podal j;Iede svojih namenov izza časa, ko je bil izvoljen. Par jrovo-rav. katere je imel po Južni Ameriki, je bdo preveč splošnih po svoji naravi, da bi kazali kako posebno politiko glede latinsko-ameriških zadev. Njegova akcija pa bo potrebna ko bo moral nastopiti proti kočljivim problemom prohibicije in farmske od pomor i. Z vsemi temi problemi se bo moral pečati dosti kmalu kot predsednik. Earle Sande bo zopet jezdil. WASHINGTON, D. C., 31. jan. Earl Sande najslavnejši jockey Združenih džrav, je objavil danes svoj namen, da bo v prihodnji se-ziji >zoi>et jahal pri dirkah. Sande, ki je zaslužil v desetih letih dva milijona dolarjev, je o-pustil dirkanje, leta 1028, ker se je zredil, a se je bal slabih posledic za svoje zdravje, če bi pričel zopet hujšati. *Sedaj tehta 116 funtov 'ter upa shujšati s treniranjem še za nadaljnih i>et funtov. Detektiv umorjen. WLLiLIMANTIC, Conn., 30. januarja. — Oblastim so majijkale danes vse sledi k smrti WilLiama Jac'ksona, veteranskega okrajnega detektiva. Coroner je rekel, da je bil Jackson umorjen. Jackson a so našLi ustreljenega v kirhinji njegovega doma na zunanjem robu mesta. Revolverja ni bilo mogoče najti nikjer. En ubit in dva ranjena. AVHjIMANTIC, Conn.. 31. jan. En mož je bil tfbit in dva druga sta bila ranjena, ko se je neki truk izpoddrsnil včeraj zvečer na Lebanon Franklin cesti ter se preobrnil. Oba ranjena so prevedli v bolnico. Eden bo skoro gotovo umrl. Pri aretaciji ustreljen. GUATEMALA CITY, 31. jan. Polkovnik Santos je bil danes u-streljen v Santa Cruz, Honduras, ko se je upiral zveznim vojakom, ki so ga hoteli aretirati. ARMADA PREJŠNJEGA KRALJA OBLEGA MESTO KABUL Kabul oblega armada prejšnjega kralja. — Afganistanski poslanik je rekel, da bo Amanulah kmalu zopet zasedel prestol. — Angleški aeroplan, ki je prevažal begunce, pogrešajo. MOSKVA, Rusija, 31. jan. — Afganistanski poslanik je rekel včeraj zvečer, da so obkolili pristaši prejšnjega kralja Amanulaha Kabul in da nameravajo pregnati Habilulah Kana s prestola. Poslanik je dal izraza svojemu zaupanju, da se bo Amanulah kmalu zopet polastil kontrole vlade. SGCIJALISTI PRI MUSS0LINIJU Socijalisti nis> k pravemu prišli, ko^ prišli k Mussolini ju. — Diktatorju se je mudil«, zopet enkrat prilika, Ja proslavi samega sebe. LONDON, Anglija. 31. jan. — Datit»s je obiskal italijanskega mi-n istrskega predsednika Mussolini ja Walter M. Citrine, tajnik Trade I'nion Congressa. v družbi dveh tovarišev. Prišli so v Rim, da bi pregovorili Mussolinija, da bi spravil italijansko delavstvo v mednarodno federacijo obrtnih unij. M m istrski predsednik jih j«* poslušal, ko so pa končali, je reke!: — Vaš obisk priča, kako nezmožna je i*ocijalistična stranka. Jaz sem vendar Mussolini. Jjjz dikt irain petdesetim milijonom Italijanov. Moja ibeseda je postava. Jaz sem ministrski predsednik te dežele. In vi se drznete priti k meni, da bi poveril italijanske delavce poščiei političnih fanatikov v Amsterdamu. Zastonj ste trosili svoj čas in ne vem če-gav denar. Kupid zbežal iz kraja. LONDON, Anglija. 30 jan. — Bog ljubezni in poroke ni imel nc-'benega opravka v vasi Water-perrv izza leta 1924. Ljudje so prišli vsled tega do prepričanja, da se je Kupid sploh preselil iz kraja. Soglasno z nekim opazovalcem je več kot dvajset mladih mož v PHŠAVAR. Indija. 31. jan. — Ime m-krga drugega mogočnega plemenskega voditelja ^e jo jM>ja-vilo danes iz kaotičnega jrtJložaja v Afganistanu. Malik Gausen Din, načelnik Gilzad plemena, se nahaja baje na čelu ekspodieije proti kraljevim četam. Njegovi pristaši zahtevajo najvišjo t»ilo v Kost provinci. Velik angleški aeroplan. ki je prevažal inozemee iz Kabula. je>-r "ešaj-o danes v divjih gričih, sove -to od Kiber prelaza. Str »j j.* zapu *il včeraj Pešavar. da poleti v Kabul, a ni dosj>el tjakaj. Zunanji urad v afganistanskem glavnem mestu, je zopet otvorj»-n ter vzdržuje prijateljske od noša-je z vsemi poslaništvi. Afganistanski uradniki v Indiji so bili stavljeni baje v težaven položaj radi zmedenega položaja v njih deželi, deloma ker dobivajo nasprotujoča si navodila glede dobavnih transportov in od treh nasprotujočih si vlad v Kabulu, Kandaharju in Calalabadu. I/ON DON. Anglija. 31. jan. — Sir Austen Chamberlain, zunanji minister, je povedal }K>sIanski zbornici včeraj, da nima angleška vlada nobenega namena pomagati katerikoli fa'keiji. ki se bori za silo v Afganistanu. Dostavil je. da bi bilo to vmešavati se v notranjo zadeve tuje dežele. Sir Airsten je rekel, da si An-I glija želi stalne centralne sile v Afganistanu in kadar bo ustanov-j Jjeno to, bo pokazala svoje prijateljstvo do naroda, da mu poma-; ga v delu rekonstrukcije in razvoja. vasi in seveda šp več godnih devic.. Kljub temu pa se noče nikdo poročiti. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ........ $ 9.30 " 1,000 ........ $ 18.40 2,500 ........ $ 45.75 M 5,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 t Italijo Lir 100 ................$ 5.75 " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj xa izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; sa $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi r dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ee boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina imlriiKilt IZPi-AČSLA po POSTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH OO TRSH TEDNIH "FTJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 3AKSER STATi BANK 02 COBTLANDT STREET, NEW J0B&, N. telephone; Barclay 0380 I f OLAJS NARODA, 1. FEB. 1929 GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) Owned and Published by 8LOVKNIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Saiwr, Presidio* Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and a (Ureases of above officers: £2 Cortlandi St., Borough of Manhattan, New Tork City, N. Y. 6 L A 8 NAEODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Izza "govorečih filmov" je Holly wood še bolj navdušen za OLD GOLDS Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado________________.$6.00 Za pol leta_____._____________________43.00 Za ietrt leta ________________________$1.50 Za New Tork ta celo leto —$/.00 Za pol leta „---------------------„.$3.50 Za inozemstvo ta oelo leto „.$7.00 Za pol leta —...................—...$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" uhaja vsaki dan izvremh nedelj tfi pr(szn\koa>. Dopisi brez podpisa m osebnosti se ne pricbčnjejo. Denar naj se blagovoli poSiljaii po Money Order. Pri Bpremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliSČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 81 POLOŽAJ NA JUGU I Ved par leti je bilo v državah Nove Anglije središče tekstilne industrije. Zaposlenih je bilo na t i sure in tisoee pletileev in tkal-rev, ki sicer r'so posebno dobro zaslužili, pa so že vsaj i-ineli precej stalno o pa še drug jako značilen pojav Na Jugu gre tekstilni industriji na roko takozvana Alabama Power Company, ki na svoj lasten riziko raz vija alabamsko industrijo, gradi tovarne, kupuje stroju, najema delav< e ter sploh daje na razpolago ves kapital za obratovanje. Prodno razpravljamo kaj več o tem, je treba pri. pomniti, da je Alabama Power Company nekaka podružnica ]K) vsem Jugu etablirane Electric Bond and Share ki v več kot 650 mestih in krajih'južnih držav lastu-je oziroma kontrolira elektrarne. Alabama Power Company pa ne more pod svojo lastno firmo ustanavljati in obratovati tekstilnih tovarn. Ys led tega je ustanovila novo korporaci jo pod imenom "The Alabama Mills Company" ter zgradila v šestih različnih malih krajih tekstilne tovarne. Ker je ustanovila te tovarne po različnih krajih, ji je kaj lahko dobiti od oblasti, ki so željne industrij, razne koncesije, odpust davkov in druge privilegije. Nadalje se ni treba bati trustu konkurence po teh krajih, kjer ni bilo doslej nobene industrije. Vaški prebivalci prosijo za delo, in ker nimajo nikjer drrugje prilike za zaslužek, se morajo zadovoljiti s sramotno nizkimi mezdaihi Alabama Mills Company. Iz tega razloga je tudi jasno, da še dolgo, dolgo časa ni niti misliti na organiziranje teh novih proletarcev. Komur hi prišlo na um, da bi propagiral unijo ali prigovarjal svojim tovarišem, naj se ji priključijo, bi bil ta-kaj odpuščen ter postavljen na črno listo. V tem slučaju bi mu ne kpzalo drugega kot izseliti se proti Severu. To pa prebivalec južne države jako nerad oziroma le v skrajnem slučaju stori. Prebivalci južnih držav so bolj navezani na svojo zemljo kot pa industrijalni delavci na Severu. Pod takim nadzorstvom in pod tako komando se je iorej pričela industrializacija Juga. Težkega, napornega in podrobnega dela bo treba, predno bo mogoče vzgojiti te nove rek rute velike ameriške industrijaIne armade, v zavedne delavce. "Pred enim letom ali tako ni Hollywood dosti mislil na svoje glasilke in glasove. Tedaj smo bili vsi v tihi drami. "Toda, ko so se pojavili "govoreči filmi'' se je izpremenilo. Lepe igralke, vodilni igral, ci, "odločilni" in pomembni ščitijo svoje glasove z ljubosumno nego. . . in kade OLD GOLDS. "Zame ni bilo treba "govorečega filma", da sem začel kaditi OLD GOLDS. Kadil sem iih, odkar sem prišel v Hollywood pred dvemi leti. Pa je nadaljno zadovoljstvo vedeti, da so dobre za glas, ko je postal glas nove važnosti." (Podpis) n O /j s fi ^ V L ^U^ [ WALLACE BEERY pripoveduje, kako kino igra'ci ščitijo svoja grla s to milejšo in boSjšo cigareto. Zakaj ni kaši j a v celi kari? OLD GOLD cigarete so delane iz SRČNOLISTASTE -GA tobaka, najfinejšega, kar ga raste v naravi... Izbran po svilnosti in zrelosti iz osrčja tobakove rasli-ne... Postaran in omiljen posebno dolgo v gorkoti srednje julijskega solnca, da je zajamčena ta medu podobno miloba. pojejte čokolado Copyw. P. Lorillard Co.. Ustanovljeno 1760. nažgite OLD GOLD in uživajte oboje! Dopis. S pota. 2. februarja bo minilo .sedem let, kar je zavedno zaspal blagopo-kojni Buli. Ko s«m bil novembra lanskega 'leta v Duluthu. sem žalostno zrl na njegovo s travo zaraščeno zadnje počivališče. Tam počiva zadnjih dvanajst Slovencev, ki so delovali z Baragom. Zadnji je legel v grob Buli. Leta 1^21 sem bil pri njem na Ely. Opaz.il sem. kako -so se se tresle roke blagemu sttarčku. in solze so mu prihajal** v oči. ko .sva urejala razne dokumente. ne samo njegove, pač pa tudi raznih drugih -prvalkov. Par zabojev sva bila spravila skupaj, velik-o stva čeznani rojak Frank Petkovšek, da se dobro počuti v kopališču Hot Spring. Arks. Pisal sem mu, da ga meseca februarja spotoma obiščem. pa mi je odgovoril, da bo odpotov&l v Florido in odta >: najbrž na 'Kubo. Želim mu srečno pot in dobrega razvedrila, kajti možak je v zadnjem času dosti presta!. Sedaj sem v Minnesoti. o kateri pravijo, da je tam trinajst mesecev zime, kar bral prvotna Cdbuljeva pisma ter sestavil knjigo o tem. Neka tri -so i!o tukaj kakih štiridetset pečlar-jev. Mestece ima 22iM> prebivalcev ter je v njem kakih lf><) Slovencev. Xe smete pa misliti. da •ive pečlarji v kakih kolibah. O ie. Vsi imajo lepe domove in taka čistost je v njih. da se ji ni mogoče načuditi. Oe jiii gre kaka rojakinja obiskat, se lahko sama prepriča, da je pri njih snaga doma. Xwkateri rojaki se bavijo z lovom na volkove Volčje kože so >recej drage, pa tudi okrajni urad •>lača $'25.00 nagrade za vsakega ubitega volka. F mrl je John Malnarič. doma iz Delnic. Hrvatska. Star je bil +3 let. Za pušča ženo in tri hčere. Bil je član S. X. p. J. Dne 2(i. februarja so na t'his-holm. Minn., slovesno praznovali 25-letnico zakonskih John Arko. Vršila se je velika zabava, pri kateri ni manjkalo niti Xoetovih kapljic, niti starokrajskih potic. Ohrsbolmske gos|>odinje so mojstrice v tem. Dne 27. januarja so -priredila na Ely dekleta J. S. K. J. tam mudečiin se glavnim uradnikom zabavni"večer. Xastopili so tudi elvški fantje ter zapeli več slovenskih pes'mi pod vodstvom pe-\ovodke Mi*s Hutar. Mladina pri-]>ada -športnemu klubu J. S. K. J. Zabava je fell a izvrstna. Pozdrav f Matija Pogorele. NOVICE IZ SLOVENIJE Napad z nožem. V mariborsko bolnico --o pripe- . Ijali nevarno ranjenega 21-letue-ga posestnikovega sina Frana Vo-grina iz Sp. Korene, ki ga je napadel z nožem Konrad Češ in ga zabodel v levo ramo. Strel v trebuh. Xa novega leta dan ob 23. je 1 Fran Dolenc iz Goric pri Prager-skem brez vsakega povoda s pu-21vO iLstrelil 22-letnega Janeza Xa-pat. ki ga je strel pogodil v trebuh. Orožništvo je uvedlo pre- . iskavo. Ranjenca so odpeljali mariborsko bolnico. Od doma je izginil lS-letni. v opekarni zaposleni Lu-dov.ili Kurbuš. ki je stanoval pri svoji sestri Alojziji. Pred odhodom je pustil list. v katerem se poslavlja in pozdravlja svojo sestro. Fant je izgubil 1. januarja svojo službo in je morda izvršil samomor. Nezgoda pri spravljanju drv. Xa Rdečem bregu st. je pone-srečil 50-letiii tesar LipuŠ Anton. Vozil je -s sanmi hlode ter padel tako nesrečno pod sani med vožnjo. da si je zlomil desno nogo. Podobna nesreča se je pripetila na Rdčem bregu tudi Žagarju Sa-letel Valentinu; ko je nalagal na sani drva. je padel in -i c.lomil desno noiro. Rešilni voz je mba ponesrečenca odpeljal v mariborsko bolnico. Nenadoma je oslepel. V Stang: se je dogodil primer, tla sličnega ljudje že dolomalem skele oči. Hujših bolečin pa ni trpel, zato ni posvečal nevšečnosti, ki se mu je pojavila na očeh. nikaffce posebne paž- Peter Zgaga Redko priznanje. Rojakinja landa : piše iz Cleve- Preljirbi Peter Zgaga: Fpam. da mi oprostiš, ker te z mojim revnim pisanjem nadle gujeiu. — Imam prav dobe vzrok, namreč zato. da i i d .* lam nadlego. Da r>e vse preveč ne zavleče, naj kar odkraja začnem. Tiče se tvoji- kolone v petkovi izdaji, dne 25. januarja. Praviš, da te čitatelji pozivajo. da (bi imel več prostora v listu, ti jim pa odgovarjaš, da je vč as i še ena kolona pr?več. Ja. Peter, sedaj si pa enkrat pogruntal. Vsa hvala in čast ti kot moškemu, ker pri-■ znaš. tla nisi v vtsein ipopolen. Kadar po ženskah udrihaš, takrat imaš po mojem mnenju preveč prostora. Toda grehi naj ti bodo odpuščeni, ker si zapisal, da -sam priznaš, da včasi tudi kaj slabega napišeš. Junak si, pa naj reče kdo. kar hoče. Skoda, da j.- prestopno leto minilo, ta-ko se pa seveda ne spodobi. Predno bo zopet prestopno -e je čil! od očetove—postelje obupen krik . . . — < >če. kaj vam je.' — so se zbrali okrog gospodarjeve jjoste-lje vsi domači. Oče Ivan pa je prvi hip molčal in z rokami brezupno krilil pred seboj. Groza je prevzela vse domače ob pogledu na obupanega moža, ki je med smrtno tišino spregovoril težke besede: "Slep sem . . . Xe vidim nič . . Marnov.i in njih sosedje >o domnevali. da se je gospodarju le trenutno zamotil vid in da se bo nezgoda v par dneh sama pozdravila. Minilo je nekaj dni. Ma.rn je ves ta čas prejokal za izgubljenim vidom. Končno -»o ga domači naložili na voz tn ga odvedli v Ll i: - ^J-l « - - i nje. "Ko pa je nedavno vstajala 11 i jo k zdravnikti. ki je nasvetoval Marn ova dmžina za rana na delo, še zadnjo možno rešitev: bolnico. leto, bom vdova vsaj po postavi, a ko drugače ne. Tako sitnega dedca imam namreč, da ga ni za prenašati, hi tako je svoj ogla ven. da ni še nikdar priznal, da je kaj narobe napravil. Vse je prav. kar stori. Ker ie občudujem, sem ti potožila svoje križe in težav. Razveselil me boš. če mi boš kaj 'Klgovorii. Xajprej bom šla v tvojo kolono pogledat. Te pozdravlja tvoja Občudovalka. To je v dolgih letih prvo priznanje. ki mi ga je ženska dala. Iskrena hvala zanj. Sicer pa dam jaz fijro za priznanja. Občudovalka me hoče po vsej -.1: »praviti v razred popolnih mo--"k. h. Popoluiii moških je main. Za \»aj jaz nikogar ne poznam. (.*» In Mu.w>lini, knjiga !la le poglej ga, jaz ne menjam ž njim. Rajši na BrookI; uios" in z Brooklvnskega mostu v river. Prisrčna hvala za tako popolnost. Milijonkrat rajši sem Za ga kot Mussolini. Prisrčna hvala tudi za tvojo ponudbo. Toda punca, ne bo nič. magari, da -bi mi voda v grlo drla. Tako M>m se na mre - odločil, da bi -.e / ločeno ženi nikdar ne poročil. V principu nimam nič proti ločenim ženam, toda zadeva je pre-■ej ris'kantiijt. in človek nikdar ne ve, kaj ga čaka. Stokrat rajši vdovo kot pa ločeno ženo. V tem slučaju se ranjki mož lahko v grobu obrača. Pa naj se obrača v božjem imenu. saj ga nihče ne vi ti in ne sliši. • Z ločenimi ženami je pa drugačen hudič. Kako bi bilo. če bi kmalu po medenih tednih slučajno srečal neznanca, ki bi me povabil na kvart vina. iz katerega bi se p:i razvila cela golona. In takole pri četrtem kvartu bi neznanec začel -modrovati: — Torej Zgaga, sem slišal, da si se pred dobrim mesecem poro-čil. — Da. poročil som se — bi odvrnil ves -sn čen in zadovoljen. Je jako dobra žena in sem prav za dovoljen ž njo. — O ja. verjamem, da je j? ke. dobra — bi povzel neznance. — Dobra pa dobra. Toda. po pravde; mi povej, saj sva sama, al' ima še tisto prokleto navado, da ponoči v spanju s komolci in koleni suje okrog seb"? Nikar n l iji. prijatelj! Kadar kaj emari čebula vedno pri smodi. In šann-fe ima samo zgoraj cele. na >j.;• '-lih pa vse strgane. 1'metne zobe hrani pon^i j>rxl blazino. Enkrat jih ji skrij. bfjš videl. kak-» bo drugo jutro divjala. — "Iludiš, al' ši t: škrov moje fobe V To se pravi j»o naše: — Hudič, ali si i i skril moje zobe? — Za zajtr': popije samo malo Šalieo. pa pravi, da ne more več. C V .se pa č^ pol ure nepričakovano vrneš, jo boš f presenetil, ko bo imela pre 1 boj celo lamboro kofeta in pol-di •Ligo štrueo kruha nadrobljene-ga vanj. Take in še vse drugačne intimnosti bi mi neznanec razkladal. In bi se mi nazadnje satansko-škodo-željrro nasmehnil ter mi razbode!. da je njen bivši zakonski mož, od katerega se je zakonitim potom ločila. Zato pa še enkrat pravim: le' ločene žene ne. Kljub temu pa Clevelandeanko [ uljuduo pozdravljam in se ji zahvaljujem, ker mi je dala dovolj! snovi, da sem danes, ko je vendar, petek, svojo kolono srečno napol-i nil. • . ...* . ' « - _ ■■■■■■■■■■HHHIM 7\ I GLAS NAHODA, 1. FBB. 1929 ZANIMIVI In KORISTNI PODATKI FOMION LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKA« V pomoč priseljencem, ki ne morejo postati amer. državljani. CLAUDE OliVAL: Združenih Državah Bernard Ruvor je z veseljem mislil na srečo Mvoje žene, kadar b<»ftta zopet nekaj trenutkov skopaj. Čakala i>i lahko jedva čez t.- tri potno liee in zamrmral den dni, oa pa je l>"' prevozil oee-'zobe: an z drupim brzoparnikom in prišel v Pa**'z osem dni pred dogovorjenim Časom. "Kaj nek. Ue!a?" >e je vprašal. Gotovo s? ni šla spat Kakšno obleko j- rb'-k!.i? Ali je izbrala tisto, ki mi je ugajala in ki jo je imela mh sebi. ki> odpotoval?" Požirnl je korakoma cele prede le «topn:e i»i s tre.-reo roko odprl vrata; kre.ii je po l.odniku in k''r imamo brez pogreškov. Tuja imena .so bi-mnogo tistJč — morda čez milijon la dostikrat tako nepravilno pi-— ljudi, katerim je prikrajšana sana, da jih je mogoče identifici-pravica do naturalizacije, Živeli so rati z imenom onih, ki so zaprosi-v Združenih Državah ž* mnogo li za naturalizacijo. Zato se jini let. Izkazali so .se zakonoljubnimi ne more izdati takozvaneea Oerti-in koristnimi člani prebivalstva, fieate of Arrival in brez tega spri-Imajo celo pravico o>tati tnkaj >Vvala o prihodu ni mogoče posta-za vedno. Ali pod sedanjim zako- ti državljan. Mn<^i pruseljenei, ki! Bernard Ruvor se je stresel ali se mu je samo .sanjalo? Ali pa in .skočil s postelje. Tedajei se je je halueiniral? brzi vlak s spalnim vagonom, kjer j - j** ležal, ustavil. Bernard si jp u-j In kakor da se mu je omraeil kozi um, je obrnil korak in šel nazaj. Prišel je do hiše. kjer je stanoval Bože moj! To .so bile .sanje!" in .se ustavil pred vrati. Izstopil je in popil v postajnem' Videl je: v.se je bilo res, nič nijnom ne morejo postati ameriški dr- so bili zakonito pripušeeni pod ka-j bifeju čašo alkohola. To ga je ne- bil sanjal, zgodilo se je bilo na-jžavljani in morajo trpeti v.se ne- kini drugim imenom, ki so si ga! koliko pomirilo. Mrmraje nad za- tanko tako. kakor se je spominjal, ugodnosti in sitnosti tega poda- nadeli, so dostikrat pozabili, kako! hrbtnostjo in nepreračunljivostjo 8ege! je v žep: revolverja ni bilo'n*®*va- Je bilo to ime. ki jim je služilo za sanj je naj^l avtomobil in sedel več v njem. Tedajei se je domislil. Te nioške in ženske d^.tikrat o- nekoliko dni. Velikansko je števi-' vanj. Šofer je ustavil pred hišo. da ga je vrgel proč, potem ko je izničujejo kot '"nezakonito došle lo onih. ki so pozabili ime pjrnika Bernard je nehote pogledal kvifi- bil ustrelil. Prišlo mu je na misel, mozemce". Zakon smatra nezako- in datum prihoda. V mnogih sinku. da je videl orožje poleg trupla »»tem-prihodom, ako je kdo prišel čajih, ako znajo vsaj nekoliko po- ' Prevzel ga je čuden strah. Tam .svoje žene. v Združene Države, ne da bil pre dat kov, se podatki prihoda dajejo j gori. visoko nad zemljo je bilo raz-j Zaječal je od groze. In ker jej gledan in izprašan od prlselje- (uganiti, ali je mnogo slučajev, kjer j je bil \ lir «; v odprt, je sto- svetljeno eno samo, samcato okno, prišel mimo prazen aVlomobil. se niške oblasti ali ne da bi plačal je stvar popolnoma brezupna. — pil not- r. okno njegovega stanovanja.... Okno je skril v bližnjo vežo. da ga ne bo'glavarine (ln-ad tax) ali ako je kdo Imamo, na primer, mnogo sluča- Mrzel zr -i ga je oblil. Zdelo se njegovega salona.... mu je. kakor da se je v njegov glavi nek *t 1 za vrtno. Padel zadel ob zi !. \'a ■opazili. Tam je stal nekaj časa brez bi pripuščen začasno in je ostal v jev ljudi, ki so prišli s starši v Vzdrhtel je. Domislil se je, ka- besede, stisnjeni in trepečoč, da Združenih državah čez dovoljeno Ameriko, ko so bili še otroci. Sedaj ko je čital, da se je nekemu člo-jne bi luč razsvetlila njegovega so- dobo. V praksi se vsakdo, katerega starši so umrli in oni nimajo niti veku zgodilo natanko tisto, kar je sedstva. Potem ga je zbudil iz zakoniti prihod se ne da dokazati pojma, kako so prišli. Pa zato ne he.jrnku ; > t-,Jajci udarila' videl v sanjah.Takih sanj je sploh'njegove zamaknjenosti krik. I iz zapiskov priseljeniške oblasti morejo niti postati ameriški dr- ■ prav j.- ,«* 2 .da pa mineva mnogo: pokaže se ti bodočnost in j Videl je vratarja hiše, ki je sto- smatra, da je prišel nezakonito, žavljani. niti dobiti permit za po- vi-st. je »te! uda-te. EJlen, dva, ti ne verjameš, dokler je ne doži-jpil predenj. Prestrašil se ga je ta-i den. dva. Nato j.* ugotovil, da viš. j ko nepopisno, da je zbežal pred h m- žila na njegovem zapestju' To ga je razpalilo. Sklenil je, da .njim. Še daleč za seboj je ^ul kako ju-av t-»ko kakor ura mi steni. vstopi in se pritihotapi domov,js0 se ljudje prepirali o tem. kar naj stane kar hoče. Dve minuti po- se. je bilo zgodilo Kar j.- zgodilo pole j, je bilo zn,.je je .stopil na hodnik. Hiša je Strah ga je bil že tako prevzel, čisto mehanična stvar: »topil je v v temi. salon, njegova oborožena roka jej g ^rajnilll naporom je 0b-dviguilu samokres v zrak. petelin držai :n odprl duri salona.... s. j« sprožil, Mtvi je odjeknil, na! Znoj ki „a je oblival že v spal- njim tla se je zvrnila človeška postava|nera vagonu, ga je iznova oblil'po' in obležala na preprogi. ,lieill Glava mn pastala mahoma težka kakor poprej. Udarila je ob da ni več vedel, kaj se godi. Glasovi množice pa so prihajali vse bliže in bliže. Očividno so drli za Kako so prtih' v Združene države? In pojavil S" je moški, ki je Bernarda Ruvorja sunkoma pah- steno in on je I,adel *>0 tleh ter ml v stran in ^begnil. Morilec je st"1 ndaree urP' k' hre^efe <*fa! sam v salonu in buljil v kr- °?laSala na hodniku, v a vi madež, ki je čeda^e bolj na-1 Pod Jest,'neeni v Salon" stala raščal in se je s tal razširil na čr-'1,J^ova žoaa Tmela na *spbi ob' no sat i nas t o obleko - |,eko rumene barve in je objemala neznanega moškega. ~ V nočno tišino je počil strel. Že- PRED IN PO FLU la ,se zprudiia na tia' va*°vaiec pa je pobegnil. Mahoma se je znašel na obali reke. Zdirjal je po stopnicah navzdol odločen da skoči v vodo. če ga zasledovalci dosežejo. Samo trenutek je omahoval. Skočil je v vodo in se začel topi- Prvi zakon o kvoti je stopil \ veljavo še le dne 3. junija 1921. Ta zakon, kakor znano, omejuje število priseljencev iz poedinih de- vratek v Združene države, ako bi *voJ pr;lioci hoteli obiskati stari kraj. Formalne spadajo tudi oni med "nezakonito došle inozemce". Mussolinijev pohod fpnstitvi je pripisati nej»opoIuasti zapiskov samih, in Uvažiije, da sedanje abnormalne stanje teh inozemeev, ki irso več podvrženi deportaciji in imajo pravico ostati v Združenih državah, ovira njihovo asimilacijo, jih izključuje iz raznih poklk-ev in služb onemogočuje v mnogih slučajih njihovim ženam in* otrokom, da se jim pridružijo, in jih odstranjuje j od popolne in najkoristnejše sovde-ležitve na javnem-življenju te dežele. in Fvažuje. da je v najboljšem interesu Združenih držav, da se odpravi to abnormalno stanje, zato Sklene se. da upravni svet Foreign language Information Service nujno priporoča Kongresu, naj dovoli inozemcem. ki so prišli i v Združene države pred dnem 1. j jlija 1924. ali o pripustitvi katerih (iii uradnega zapiska in ki niso pod ; vrženi deportaciji iz nikakih razlogov. da smejo urediti svoj položaj v Združenih državah in dobiti "spričevalo o prihodu, potrebno za ^ naturalizacijo. I Sledijo imena član »v upravnega (sveta (Board of Trustees) od Fo-regu Language Information Ser- ) , vice, katerih ime je jako uvaževa-110 v ameriški javnosti: George W. Bacon. Allen T. Burns. Fred .M. Tiutzel. Anthony Oampagna, John i Palmer (Javit. James Tj. Ilougtel- Ta zakoniki načrt se ne nanaša 5n~" Imin' JuI5a Latl1- (•rop, Frank M. Leavitt. George Mc I .rf*^-^ i- UMOCHWOC3 a oo h. t. 1111 ot R:mu >e imenuje kip. k' (ist-ha dobrt-ira iuo- j ra In1. *_r;i ziiač^j •j. .snu- legalizirati na mozemee. Ki >o prišli v Združe Xiso podvrženi deportaciji. I Tako imamo v Združenih drža- | ne države med junija P>21 in ;1. julija 1924, ko je .>edanji pri-jseljeniški zakon stopil v veljavo, i Po novem zakonu j" vsak inoze-mec, ki je nezakonito prišel v Zdr. lAnenv. Mrs. Walter II. Merriam. Herman A. Metz. Hugo Pam, ^Ii-eliael T. Pupin. Mrs. Jacob A. Riis, Josephine Roche. Ida M. Tarbell. Graham li. Taylor, F. Wegrz-žel na gotovo število. Pred tem val> ninogo tisoč ljudi, ki niso pod- t]r£ave p0 i juliju 1924 ikhIvržen .vn<'k- Arthur H. Young. zakonom se ni nezakoniti prihod vrženi deportaciji in katerih l»i- fieporataciji za vedno" Ljudje ki - smatral za tako resno prekrši te v vanje v Združenih državah se pH-ii ^ tein dneV!,m p;( >0i zakona kot danes in določbe pri- v^ndarl- smatra nezakonitim. seljeniškega zakona niso bile tedaj ('°-sar moreJ , mtvw oiM znam soi seuaj. izmed 1 » loga svojega nezakonitega prihoda. obranite ilifUieiUn*. vxeluitC* llijtH»ljM' zilrnvil ni* mIi- v teletiU. I«»: vam ke tuori. in zavarovanje i-.sl^lk |jn videl, da je šele polnoč. T0 ga flu. Tu boleafil vas pusti uRlabele. Trin;»rjevu grenko vino |N»vme l/.f-r. l«uno zdrav j«*, Ix1m4 j ma aiietit in inh v»i"a prriMvno«t. Ji' aplu priljubljena tunika, njene zoind tako izincšaue. (hi ni m me?**- Influeni-e. !>«»- bi .«• v v**h lekarnah, vmhiostni ku-|n«ii v Tsaknu zavoju. !»rezpIaeno vxo-rw- se iloili pri Jim. Triner Co., lliTKf S. Asitlauil Ave.. <'bie-ttBo. III.—(Adv.) i jo neprijetno dirnilo. Ali je to mogoče? Komaj dve 11-ri >ta minili, odkar je bil stopil z vlaka ? Da se mu niso ponovile tiste strašne sanje iz spalnega vagona i tu, v mestu, na ulici? Spreletaval 'ga je strah. Ali je bil res doma. KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4!% ' - « S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —• • "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4fo na 4 Iv vlogam se bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno priuisanih povišanih obresti. ^ Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da sa vidi naraščanje vloge po 4% in po 4^% obresti: • vloženo vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— 4%% $100.— $121.84, $124.78, 148.40, 155.71, 180.80, 194.32, 203.54, 221.99. Glavnica »e podvoji po 4% v 18 letih, po 4pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4^%. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijativa za redn0 stedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira irvc vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodoč-ncet. . v j SAKSER STATE BANK fitrMfe New York, N. Y. Tedajei pa je začni znan ženski glas: "Bernard, Bernard! Dragi moj, kaj si storil? Poglej me vendar: tvoja'žena te zove! Na ]>omoč. na pomoč, na pomoč! Bernard, govori vendar, zaklinjam te. reci vsaj besedico!.... Bernard se je obupno boril z ledeno mrzlimi valovi reke. Voda ga ni hotela potegniti na dno; držala ga je na površini in ga mu čila nil izdaviti: "Gizela..«" To je bilo vse. Potem je utonil.... V bolniški postelji je umirala fRoza, Ruvor jeva sobarica. Na stolu poleg nje je ležala rumena obleka. Bila je krvava. Z obupnim pogledom v očeh je zrla na odelo svoje gospe, ki ga je bila oblekla za sestanek z ljubimcem. zakaj gospa Gizela je bila odšla zvečer v onero.... mnogih tisoč inozemeev. ki so ki izfla^ na zaPUkov! Ii;i(lr te-a le malo ljudi To so pri- ]>red dnem 3. junija 1921 prišli priseljeniške oblasti, je bistven no,.lkf>nit„ m<1 ,'5ulij<, ,f,21 nezakonito, mnogim ni niti padlo P^'V^.I za naturalizacijo. Niti m -j ju]ija 1!>24. je podvrženih de- iz j portaeiji in po 1. juliju 1029 sj.loli no'dnevui - , ■ , . . i 111 lice izmed njih ne bo podvržen obi.-k v i\anado. ne da bi jih pi' - dostikrat sc*U^niške oblasti ob njihovem po-vratku smatrale z;i novodošlece. ki morajo odgovarjati vsem predli is- m glede vize in kvote, kakor oni, ni še nikdar bil v Združenih Državah. V mnogih slučajih ne bo nikake liade do povratka za bogve koliko Id. Ker i nožem ec. ki ni zakenito v Združenih državah, ne more prstati ami t- , , ... . ,- pospeši akcijo v korist inozemcem.> ljan. ne more dobit 1 sem zene ali!'. 1 v glavo, da kršijo kak zakon. Pri- "»v>rr;o oditi zai-asno ha-jali so ]k> vlaku ali peš Čez ka- ženi,i dr^av- niti na nadsko mejo brez pregleda s strani priseljeniške oblasti, brez pravega namena, da bi se izogibali priseljeniškim oblastim. — Pretežna večina njih bila tudi zakonito pripuačena. da bi >e bili predstavili priseljeniškim uradnikom. Kar se tiče onih, ki so prihajali s prekomorskimi parniki. se je dostikrat dogajalo, da je kdo uredil tako, da ni bil izprašan od Samo ženino ime je še nteg-JP™1*®^ o],1^ti- b»dlsi ker je prišel pod tujim imenom ali s potnim listom ali voznim listkom koga drugega, in to radi t^ga, da so se izognili vojaški dolžnosti v i deportaciji radi nezakonitega prihoda. I I ! F on ivi zakon tudi oni. ki so nezakonito prišl do 1. julija 1924. Da obrne pozornost! ■rišH držav i I^r,ngresa na t-» potr-"b,> in da sploh I I je upravni svet od Foerign I Jetika. • Lzvi-ševalni odbor goriškegji deželnega protituberkuloznega kou-sorcija je v svoji zadnji seji spre-i je! / zadovoljstvom n;i znanje, da 'je vijiavska občina odstopila lepo j poslopje za ustanovitev okrevali-j ščii za bolne na prsih. Predsednik ' Pascoli si je ogledal dispanzerje 'v Tolminu. Idriji in Vžpavi. Sled-j nji j-* jako dober, o>tala dva sta j zadovoljna. Letos kc o tvori di-I s panzer v Kompu in Krininu, ]Ki- , treben je tudi v Ajdovščini in v gorenji Soški dolini. Pokojnemu župffiku Lebanu NAZNANILO. Rojakom v okolici Johnstowiia naznanjamo, da jth bo o'biskal naš zastopnik .jas. Obrne, ki je pooblaščen ipabirati naročnino za Glas Naroda. Upravništvo. Fašizem mora biti šola za poštenost in požrtvovalnost za vse, ne pa igrišče za alcrobatične skoke ali hodnik, ki vodi do komod-mh sine kur in motnih špekulacij. To razlaga fašistom v Gorici njihov tajnik Caccese. o katerem je bilo dobro znano, da ni prišel v Gorico samo zbog ljubezni do fašizma. marveč z jasnim namenom, da jk> »hrbtih goriških fašistov zleze -kvišku do -komodnega položa- SU aire Information Service otrok izven k"\cte, niti nima pravice do prednostne kvote za njih. kakor to dovoljuje novi zakon onim • »• \ - ■ -.i •iiia katero je bila osebno »bralna pruseljoncem, ki se iil»o ameriški i , - .1* • r\ . - , ! pozornost merodaiidh krr ^or: div.avl.iam. Družine ostanejo raz- ' , , - ! 1'važuie. da imamo v Združenih drnzene. državah mnogo ttsoč inozemeev. Tolike Secretary of Labor, ko-i ki so >< izkaa/1: zakonoljubni in! likor generalni priseljeniški ko- koristni člani prebivalstva, ali o mlsar so priporočali Kongresu, da zakonitem prihodu katerih ni u-• očeh Združenih Držav. Inozemski j sprejme zakon, ki naj pri t^m radnega zapiska, in I bi hvaležni Brici radi postavili »d po-1 . v - -1 , , „ , -- »primeren nagrobni spomenik, ra- Kongr.\-n .-!•'! !•.■■<► r^solue.io. ... ,. . ... .. si^f so to lntro izvedeli, pa Mvle- domovini. ^Inogi so v svoji na ji v-, nosti smatrali to večjim pregre-škom kot nezakoniti prihod, dasi ubeg od vojaške dolžnosti v inozemstvu ni bil nikak pregrešek v pomorščaki so imeli pravico izkr- j priseljencem dovoli, da legalizira-cati se in ostati tukaj 60 dni, da j j0 6Voje bivanje in postanejo dr- se zopet vkrcajo kot mornarji na parnikih. plovečih v inozemstvo. Mnogi pomorščaki, ki se niso mogli pravočasno vkrcati za vožnjo nazaj ali pa sploh niso marali vkrcati se več, so enostavno ostali tukaj in šli v druge poklice. V splošnem je prevladovalo mnenje, da vsi taki inozemci po preteku one dobe. tefcjhm katere so bili po zakonu podvrženi deportaciji, so pridobili zakonito bivališče (lawful residence) v Združenih Državah. Poleg zgoraj omenjenih je mnogo tisoč inozemeev. ki so bili zakonito pripuščeni v Združene države. ali katerih ime ni mogoče' najti v zapiskih priseljeniške oblasti. Najprej zapiski sami niso ž-ivljaui. Kongiesnik Schneider iz "Wisconsin;! je predložil zakonski načrt (bili) v tem zmislu. I migracijski in naturalizaeijslvi od-ek reprezentativne zbornice je odobril ta načrt in sedaj le čaka. da pride na dnevni red v zbornici. 1'važuje. da ti inozemci pod sedanjim zakonom ne morejo biti naturalizirani kot ameriški državljani, duši sn stalno prebivali v Združenih državah mnogo let. Uvažuje, da t;i njihova nesposobnost jim provzroča resne težave, ki jih ti inozemci niso zaslužili s svojim nezakonitim prihodom ra- nili. da preprečijo krščanski namen. Zahtevali .vi. da mora biti na spomeniku vklesan liktorski -vezenj, kakor da bi bil pokojnik i'kak fašist. Domačini so fašistično nesramnost odklonili. Spomenika ob teh razmerah seveda ne morejo postaviti. Nosijo pa Brici globoko v srni spomin na blagega ljudskega borca, župnika Le-bana. Med fašističnimi prvaki na Krasu stoji Mahorčič iz Sežane. Fašizem ga spretno izrablja v svoje svrhe in priliznjeno se 11111 klanjajo iz nazivom "srgnor cavaliere". Zakonski načrt določa, da inozemec di neznanja, in ki d"janski tvorijo ki je prišel \ Združene države. krivico v onih slušajih, kjer po- Mož dela za nje tako. da mu ne pred dnem junija 1921. je od .'manjkanje dokaza o njihovi pri-' preostaja časa. da bi skrbel zase in za svojce. Fašizem okupira celega človeka m kadar ga izrabi, j tra vrže od sebe. Taikih primerov je ibilo že dovolj. Danes je Ma-horčič v križih in težavah. Kaj srn čaka ? ŽENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti iz dekletom ali vdovo, ne preveč otrok, staro 25 do 36 let. Pišite na: — T. Coc, ja. kakor so ga dosegli že številni j Box 186, Freedom, Pa. faišistični pokrajinski tajniki I (2x 31&D -iL-i- KLOBASE ŽELODEC IN VSAKOVRSTNO DOMA SUŠENO MESO proti poštnem in eksprespem povzetju, ali denar naprej po 38c. fnnt in plačam poštnino jaz. JOHN KRAMER Cleveland, O. 5301 St. Clair Avenue REVMATIZEM pregnan VAŠE TRPLJENJE JE KONČANO Zanesljiva zdravilna moč j«? bila razkrita od znanstvenika zdravnika s presenetljivo iznajdbo ANTI-RHEl'MA-TIC ZDRAVLJENJA. Vrnilo Je zdravje tisočerim, ki su trpeli vsled revmattzma. T<> je strok«.vnjšško pripravljeno zdravilo iz skorij zdravilnih dreves in fjotovih rastlin, ki lastejo le v vrof-eir podnebju, katero ie znano le i-z-liajditeJju. Ta Čudovita kombinacija v zvezi 7. lirupimi zdravilnimi sestavinami napravlja A NT I - Ril KI "M TIC ZDIUVUEN-JE, ki se je izkazalo kot najboljše v boju proti vsakovrstnim revmatiznvni in bolečinam v telesu. Niti en slu<"aj revniatizma ni prestar ali prenevaren, da bi gu ANTI-RHEfMATlC ZDRAVUKXJK z lahkoto ne premagalo. StraSne l»oie<"i!ie. ki so vas že več let nadlegovale. bodo izginile v pnr dneh Ne vpraSa se. kaj ste pi »skušali poprej, kajti z ANTI-BH EUMATR' ZDRAVLJK-X.IEM fse ne more me* primerjati in ni no!>enega takega produkta. Vsebuje samo neškodljive sestavine ter ga toh-ko vziime vsakdo. Priporočajo ga zoper sledeče In.lezni: .revmatizem. lumbago, sciatica, protin. unetje, neuritis, 'neuralgia, okoreli ali otekli sklepi, bolečine v hrhtenici. hrbtobol. boleče mišice, opevani živci, mrzlli. ni čista kri. kislina v vodi itd. Vse te bolezni bodo radikalno odpravljene iz vašega sistema in kmalu boste dobili nazaj zdravje. upanje in sladkosti življenja. Pomnite, da jo naSe življenje naša zdrava kri In zdravo telo Nič ne razk i rate In nič ne izgubite, kajti, če vam ANTI-RHEUMATIC ZDRAVLJENJE ne bo pomagalo, vam vrnemo denar. Pi-Slte nam takoj ter se iznebite trpljenja zavedno. CENA JE ZEI.O ZMERNA. SAMO* $3.00 za vse zdravljenje. Ne pošiljajte denarja vnaprej, samo izrežite ta ijglas ter ga. poSljite s 35 c*»nti za. poSiljalne stroške. Za zdravilo boste plačali $3.00. ko ga \ am prinese plsmonoša na dom CHICAGO MEDICAL LABORATORY 1723 N. KEDZIE AVE.. --- DEPT. -»37. CHICAGO. ILL. Na čelo uprave istrskih zadrug j<.» i>o«tavljen senator Kržie — OheiSieh — C hers i. V odboru ko še trije Lahi Viauello, dr. Toghet-ti in dr. Roeco. V odborovi seji so se spomnili, da je 11a deželi velika mizerija in da bi bilo treba kako pomagati revnim seljakom. Sklenili so. da bodo proučili modali-tete za podporo s koruzo in semeni. Proučevanje bo končaalo kakor navadno prepozno. BAD BI IZVEDEL za naslov svojega bratranca »JOHNA SVET, doma iz Unca št. 46 i>ri Rakeku. Zadnje leto se'je nahajal v Dur.b in. Prosim cenjene rojake, da mi .ga naznanijo ali .pa «e nii sam javi. Šparmblek, Garson Mine, Out., Canada. (2x 1&2) .. . / , GLAS NARODA, 1. FBB. 1929 Samotar iz West Enda. KOMAH IZ 2I7UZNJA. Za mG1aj NuodA" priredil O. R Karel Čapek: Zločin na pošti. # 79 (Nadaljevanje.) — Preteklost nikdar ne izgubi svojo sile, da škoduje, — je odvrnil. — To sem izvedela. — V kolikor je prizadet svet, kateremu pripadam, sem končan, ter ne bom potegnil ženske, katero ljubim, skozi isti pekel, skozi l alerega sem sel jaz. Ti bi bila izločena in kazali bi na te kot na že- henkosti. no moža, ki je bil sj>odeii iz službe. Nobenega prostora bi ne bilo Gospod," je rekel orožniški [stražmojster Brejha, " rad bi vedel, zakaj slikajo "Pravieo" kot žensko z zavezanimi očmi in tehtnico, kakor bi prodajala poper. Prej bi mislil, da izgleda "Pravica" kot orožnik. Vi ne verjamete, koliko stvari razsodimo mi orožniki brez sodnika, brez porote, brez tehtnice in drugih ma-V manjših slučajih da- mo po ustih, v večjih pa odpn^- mo jermen; to je v devetdesetih na svetu zate. Ti bi bila ostracirana, — ker bi bila moja žena. — Jaz bi >»■ ne brigala, — je silila vanj. — Gotovo lahko pre- slučajih izmed sto čisto pravično, nesem — in kaj v*c si že prene»>el ti?... Ja.z bi se ne brigala za no-^oy^ vam gospod, da sem jaz Leno stvar — le da bi bila midva skui»aj. [dvema človekoma dokazal, da sta On jo je potegnil bližje k sebi in. njegovi ustnici sta se dotak- krjva limora, sam sem ju obsodil nili njenih las. - j k pravični kazni, kazen tudi iz- — Najbolj ljubljena — je rekel, — z velikim vprašanjem vjvjgii jn nikomur črhnil besedice o ovojem tonu. — O, majhna, junaška stvarica! Kaj sem storil kdaj, tej stvari. In to se je zgodilo ta-da me moreš ljubiti na tak način? vi takole.... ker vam je dolgčas.... ali tako.... pogledali v vaše papirje, kdo je takrat pošiljal odtod kaj tacega, da se je morala obrniti Helena s hrbtom k mizici —" "Gospod stražmojster," pravi Filip, "kajpak, odbrzojavljeni da bi se sama preživela. Če blanketi bodo tu> ali od priporoče- f?a storiti; njen očka je mlinar tam na drugi strani in ona je šla k posti iz same ženske častiželjnosti, e manj-, .... . . kata ta dva stotaka na pošti, ju mJl d0p*0V in zavojev imamo je gotovo kdo drugi ukradel. In m° Mpi'San°- komu « to Pasla-tako sem torej, gospod, sklenil, da l0' a De' kd° je odP<*lal- ^P1" stvari ne pastim zlepa spred oči, ^ Vam tOFej VSa ^^ katera da hočem poiskati pravega zločin-,bom naSel; to bi si?er ne sn>el° Vl ca in njo pred svetom očistiti. t!* ah 23 VaS nare?im to" mslim Medtem so poslali iz Prage na pa' da ne bo dosti I*™*®*-" pošto n-kega mladeniča, Filip sel lmel je prav' P™** ie tri~ je imenoval; brihten in prijeten deset imen' sa-Kveste vaški po-fantie. Torej k temu Filipu sem Stl se ne ^11ja vellko i tu Pa tam hodil na pošto, da bi kaj poisve- kak*en za fa"ta Pri del. Saj veste, kako je povsod jakih' aU iz teh imeU nisem izbral na malih poštah: pri okencu mi- ;ko-le: iSara je obrisala stran solzo in tretvoč se smehliaj je zakrožil krog njenih ustnic. — Jaz ne vem, — je priznala, nekoliko obotavlja je. — Vendar pa te ljubim. Garth, ali me boš poročil? Dvignil je svojo sklonjeno glavo in njegove oči so zrle naravnost naprej, kot da vidi pred seboj samotno bodočnost ter jo izživlja. — Ne, — je Oil vrnil odločno. — Ne, dokler mi ho l»og poma-gal, so no boni poročil s teboj, Sara. Jaz nimam — nikake pravice VI se spominjate, gospod, one gospodične, ki je bila tu v vasi j n. ničesar. Gospod, koder sem hodil, žica, v tej mizici predalček in v 6era vedno mLslil na to zadevo' njem denar in znamke. Uradnik ,Kar težiI° me da mi ne bo m0" ima za hrbtom štelažo z različni- pofe izPolniti obliube mrtvemu de-mi akti in seznami in tehtnico za;k*(*u" tehtanje zabojčkov in sličnih stva-l Zopet cnkrat' po enem tednu' "grem na pošto. Filip me gleda in 'Gonpod Filip," mu rečem ne- pred dvemi leti na pošti. Helena jkega dne, "poglejte v tiste vaše pravi: "Gospod stražmojster. s ji je bilo ime. Tako pridna in I registre, koliko stane, recimo br-lke^ljai1 jeni ne 1)0 11 ^az P°«prav- Ijuba deklica je bila, lepa kakor slika. Gotovo se je spominjate. Torej ta Helena, gospod, se je lani poleti utopila; skočila je v rib- fljam. I&statti* nanuke« - Stripping nik in brodila še kakih, petdeset zojav v Hongkong," ga zopet pov- pturočiti se. Ja?. bi mogel prinesti le bt*do. Draga, jaz moram ščititi |metrov, preden je prišla do globo- prašam. tebe tudi pr?d t. boj samo, — pred tvojimi lastnimi, velikodušni- gjne gele po dveh dnek -Q vr_ <.ste. za_ vi Filip< vstane in >so obrne k gte- na Je P«meS5ena na lastno zeljo, storila? Tisti nesrečni laži. Medtem, ko on lista v regi- ^spod stražmojster." Ljubezen nama je zanikana. — vsled mojega lastnega dejanja pred davnim časom. Ce pa ml hočeš nakloniti prijateljstvo, ga z veseljem 'dan prejmem. Ali >i d<*fti močna, da mi lahko daš to — »ker te ne mo-]pr|gja nPn; rem vnr.ubiti več? L. _ zojav v Buenos Arres?" Jutri Prid" sem nova S0' "Tri krone za besedo," pravi^podična s pošte Pardubic.'' Filip tjavendan. "Aha' kak*na d«»pl»naroo pre- Torej koliko stene ekspres br- kai k« jo prestavijo iz mesta na tako mizerno pošto! ' "Ne", reče gospod Filip, in me nekam čudno gl^da, "ta gospodič- na j "To je čudno," pravim, veste, kakšne so ženske." "Je čudno," de na to Filip in je izvršila samoumor, je stru, obrnjen s hrbtom proti mi:i-prejmem. Ali m d< mi mo-na, da mi lahko daš to — »ker te ne mo-;^ nenadoma revizija iz Prage!ci. so prerinem z rameni skozi o-rem vprašjiti za več/ (na pošto in našla, da manjkata j kence, dosežem z roko predalčekf Nastal je dolg molk, tekom katerega se je naslanjala Sara na. Heleni vblagajni dva stotaka,-uma- z denarjem, in ga odprem; odprl'me vedno gleda, "a še bolj čudno njegov.-t prsa, s skrit im obrazom. zana dya tStotaka> gaSpod. Bedak'se je rahlo in tiho. |-ie to- da ^ Prižla anonimna ovad \* tem molku j« sprejel njen duh zadnje vprašanje, ka.jt glas 'revjzor je rekel, da mora (lartha, ji je (»ovedal. da je njegov sklep, da se ne poro< i z njo, ne- »stvar naproj jn (]a se bo ( ma.jeii. Mej liog. ali bo mogla dati ona le to, za kar prosi? Dati le ](> kot ponovcr])a. Tisti večer, go tlel možu, kateremu bi bilo oditi —ter ga spraviti iz svojega življenja za vedno. K>> j<> kone<"no dvignila svoj obraz k njegovemu, je bil prepa-Cen. a njene oči so žarele kot oglje in oprijem njene roke je bil kot iz železa. dovolj močna, da ti nudim. kaHkoli hočeš, — je re- a javiti toj "Hvala lepa, sedaj že vem, ka-jba> ^ ** naj na tukajšnji pošti to izkaza- ko se je to zgodilo. Recimo, da izvrši revizija, tudi iz Pardubic." 1 la l»ol. — Jar mirno. Napravi i a nxb strasti. m Hi^H lo kot poneverba. hotela }>okloniti kot ženska vse? Dosti lažjej6pod> sp -e IIeleila od sramote vr- 'gla v ribnik. Ko so jo potegnili na nasip, sem moral stati pri njej, dokler ni prišla komisija. Ni bilo na u božič i nič več lepega, ali jaz sem jo še vedno videl, kako se smehlja skozi okence na pošti, — no, vsi smo radi h7Klili tja, kaj ne; to dekletce najvišjo žrtev, a to je bil poljub odpovedi, ne pa je Helena nekaj Iskala v štelaži, ji je lahko v tem času kdo izmaknil dva stotaka iz predalčka." "Kaj pa. gospod Filip, ko bi mi pokazali, kdo je v tistih dneh kaj brzojavil ali pošiljal." Gospod Filip se popraska po glavi in reče: "Gospod stražmojster, t} ne bo šlo, ker je to nekakšna uradna tajnost, — razen, te resnost je imel vsakdo rad. Presneto, si {hočete iskati v imenit postave; to-isela. nad njunim slovasom. Ustnice so'^islim, to ni ukradlo dveh stota-jda bi moral najprej javiti, da se . . . _ 1____ __-.t! X frni/v vin 1-oti o 1 r» 11 i n tth: 11 q -nppitlrnvn •le dolgo časa skupaj, a to je bil poljub odj>ovedi, ne /ah ft na se strnile ter v pa 'poljub strasti. On jo je držal v svojih rokah za trenutek dalje. — Nikdar ne po/.tb:. da te ljubim — vedno. — je rekel s stalnim glasom. — Imenuj me svojega prijatelja — vendar pa se spomni, — da win v svojem srcu vedno tvoj ljubimec. Njene oči so zrle nanje nepremično, a neskončno udano. — In tudi jaz — te bom vedno ljubila, — je odvrnila. — Vedno, Garth, vedno. Pet in trideseto poglavje. %VEN IZ TEMNE NOČI. T«m j^ bil doma, na bolniškem dopustu in j>o dveh dovršenih tednih zoprtnega sestanka, je Elizabeta pisala ter vprašala, če bi lahko prišel Tim dol v Suiinv.side, ker mu bo morski zrak gotovo pomagal pri okrevanju. — Mi bomo zelo vei se Tim poslužrl prilike, (ki se mu je udila na ta način, kot je brez dvoma upala Elizabeta, da se je bo. tvar .je bila konečno urejena med njo in Timom, še predno je od-j ■! v Francijo Lr vedela je, da je ne bo nikdar več vprašal, naj ostane njegova žena. Vsled tega mu je pisala prijazno, mirno pi-j no ler mu rekla, da naj pride navzdol v Monk-haven, kakorhitro j ■ mu z!jiubi. Par dni [»ozneje ]»a je bil nastanjen v Sunnvside, no-' linalno |>od skrbjo dr. SeUvvna. Bil kov, prvič zato ne, ker tega sploh je vršila preiskava." ne morem verjeti, in drugič, ker j "Počakajte, sedaj še ne. Ali mu sploh ni bilo treba kaj take- glejte, gospod Filip, kaj pa. ko bi S; Bil je usti Tini kot nekoč ter v velikih zadregah, £e je (kdo o-j i! vojaški križec, kajti o tem ni hotel razpravljati niti s Saro imo. — Dobil sem ga s svojo službo ■kel v vsakem slučaju skromno. kot ducati drugih fantov, — VELIKONOČNI IZLET s parnikom « 14. MARCA 1929 SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Tedaj se mi je razsvetilo in mislim, da sem gledal Filipa ravno tako debelo, kakor on mene. Tedaj pa še pravi pismo noša Uhar. ki je pripravljal pošto: "Ja, v Pardubice, tja piše skoro vsak dan gospod adjunk* iz vele posestva neki gospodični na pošti. To bo najbrž«? njegova ljubica. "Poslušajte oča," pravi Filip, "ali ne veste, kako se imenuje ta gospodična?" "Nekako, kakor Julija Tonf-Tonfar." "Tanferova," pravi Filip, "torej ta je, ki pride sem." "Gospod Hondek, namreč gospod adjunkt." pravi pismonoša. tudi dobiva iz Pardubic skoraj dnevno dopise. Gospod adjunkt, mu zakličem, tukaj je zopet pisemce od vaše neveste. In on mi, namreč gospod adjunkt, pride vedno lep kos nasproti. A danes ima tu zabojček, ali iz Prage. 3. februarja: lie de France, Havre Cleveland. Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne S ur Mer, Rotterdam Roma, Napol!, Genova >. februarja: Leviathan. Cherbourg 7. februarja: Presidents Wilaon. Trst Dresden, Bremen, Boulogne Sar Mtr 9. februarja: Majebtio, Cherbourg Westphalia. Hamburg Conte Grandi, Napoll. Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris, Haw* George Washington. Cherbourg I>eutschland. Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoll, Genova 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania. Trst - - 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 27. februarla: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: He de France. Havre America, Cherbourg Albert Ballin. Hamburg. Cherbourg Penniand. Cherbourg, Antwerpen Conte Biancamano. Napoli. Genova dva kilograma zemlje. Grem k Filipu in mu rečem: "Človeče, o stvari nikomur niti besedice, razu mete? Ostalo že uredim sam." Razume se, da sem šel takoj k temu adjunkt ti Hondku na vele-! posestvo. Sedel je tam na kladah in gledal v zemljo. "Gospod adjunkt, t u je neka zmešnjava na pošti. Ali se spominjate, na kak-| šen naslov ste poslali pred desetimi ali dvanajstimi dnevi tak zabojček?" Hondek malo prebledi in pra-j vi: "Na* tem ni nič; sam ne vem več, komutfieni ga poslal." "Gospod adjunkt," pravim dalje, "in kakšno je bilo to maslo?" Sedaj skoči Hondek pokoneu bled kot zid. "Kaj naj to pomeni," kriči. "Zakaj me s tem nadlegujete?" "Gospod adjunkt, stvar je taka. Vi ste ubili Heleno s pošte. Vi ste prinesli tja zabojček z izmišljenim naslovom, da ga je morala tehtati; medtem ste se pa vi sklonili skozi okence in ste ukradli iz predalčka dve sto kron. Kadi teh dve sto kron se je Helena utopila. Torej, tako je to." Veste, Hondek se je tresel kot. Glejte, to je vrnjena pošiljka 1L5t na vodi. -To je laž,' je kri-"adresat nepoznan." Tu je pa ^ ,otem ko je bil že dvakrat ranjen. Z veselim smehom ter sinjih oči pa je vendar tičalo nekaj novega, čudnega in resnega, kot v mladih očeh vseh fantov, ki so prišli živi nazaj iiz velikega doživljaja. S ira iu' Molly sta si na vse mogoče načine prizadevali zabavati Tima ter ga odvračati od njegovih misli na vojno. Spustili sta se celo v igro nekoč, pri metanju žoge, je skočil Tin tako nesrečno, da si je zlomil stopalo. — Zlomljen členek, — objavil dr. Selwyn nakratko, ko je zavrli! hitro preiskavo. Tim je odprl svoje oči, kajti za trenutek je bil nezavesten vsled bolečin. — Sto vragov! — je pripomnil na kratko. — To bo vražji čas, predno bom mogel priti nazaj v Francijo! pravili so ga nazaj v Sunnvside, dočim je hil e vedno nezavesten in ko se je vrnil k inteligentnem razumevanju materijalnih stva-li, se- je znašel v postelji, z veliko sUarjo pred sebej, da obdrži te-deje od njegove poškodovane noge. sem bil nezavesten? — je vprašal čemerno, bila je prava sreča, — je odvrnial Sara veselo — Doktor i«! tvojo nogo vse lepo in udobno 1 VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Kofumbina Thomas Alva Edison Poganka Nov triumf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k Molje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqoa Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo r Združenih državah' Saj se ne izplača CITAJT Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA SO CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ek špedicij Z letalom preko Severnega te- Nobilova biamaža Novci in papirnati denar % Združenih državah O dednem pravu In zapuščinskem davka Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko prava Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropa Cvetke s livade ca mlada in atara M 1 Najvišja poslopja sveta Šaljivke in sfaadtfvfce Kolika prednikov lasa vsak -Jri.i}?; V», človek 7. marca: Dresden, Bremen, Boulogne Sur M«r S. marca: Berengaria Cherbourg t. marca: Cleveland, Hamburg. Cherbou.g New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoli, Genova 13. marca: President Harding, Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen Paris. Havre (Velikoročni Izlet) 15. marca: Olympic. Cherbourg 1S. marca: Arabic. Cherbourg. Antwerpen Veendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Conte Grande. Napoli, Genova 19. marca: ■Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg 21. mn :a: Presidente Wilson. Trat Berlin. Bremen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 23. marca: Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli. Genova 26. marca: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart. Bremen. Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne Sur Mp> Rotterdam 29. marca: He de France. Havre Berengarin. Ci^hnun 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg / Penniand .Cherbourg, Antwerpen Ryndam. Boulogne Eur Mer. Rotterdam 26. junija: Paris. Havre (IZLET) 26. julija: lie da France. Havre (XiULBTT> 6 DNI PREKO OCEANA1 Najkrajia In najbolj ugotfna pot za potovanj« na ogromnih aarnlklh: j Paris 15. febr.; 14. marca; lie de France 1. irar.; 29. mar. (Ob polnoči.) Najkrajša pot po Seleanict. Vsakdo j« v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ls sla r na francoska kuhinja. Iarodno nlaka Tpraflaita katar««akoU aooai«aawi«g»>g—1» ail FRENCH LINE It Stat« 8tnd. Hsw York. W. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v ri kraj. je potrebno, da je poučen « potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled na Se dolgoletne la-kuSnje Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, ▼edno le prvovrstne brzopazxike. Tudi nedriarljanl samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali perailt la WashLngtona, bodi«! za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred od potov an Jem la to naravnost ▼ Washington, D. C-, na generalnega našel nlAkega komi« aarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1929 se nikomur več ne poSlJe permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselni£kl u* rad ali pa ga dobi v New Yorku pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na avujo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA KBAJA Od prvega julija Je t veljavi va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo in» rlfikl državljani dobiti svoje Cen« ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mole a katerimi so bile pred 1. Jtml« jem 1&28. leta poročene. Izven kvota Jugoslovanska kvota znaša Se vodno 671 priseljencev letna Do po> lovice te kvote so upravičeni sta-rlši ameriških državljanov, možje ameriških državljank ki so ae po X junija 1928. leta poročili ln poljedelci, osiromr žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-državljanov, U so bili postavno prlpufičenl v to deželo sa stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih aorodnlkov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča« klnj Itd., ki spadajo ▼ kvoto brea vsake prednosti v lati, pa so o* sprejema ni kakih proieaj m ia» Hkanska viae j«. STATE BANK n« xoaa