Amerikanski Slovenec
it,
.id
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
Številka 13.	joliet. illinois, 8. januarja 1918.	letnik xxtii -■ ■ - - #
)D1
V-
lef
rb«
■eir >cj»
ak,
Aliiranci naznanili
mirovne pogoje.
Britanski prvi minister Lloyd George odgovoril na mirovne predloge centralnih vlasti.
m
NOČEJO RAZDEJATI AVSTRIJE.
Niti Nemčije ne. Hočejo samo pravico za vse narodnosti.
True translation filed with the postmaster at Joliet,' 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6. 1917.
Lloyd George odgovoril.
London, 5. jan. — Prvi minister Lloyd George je odgovoril za aliiran-ce na zadnje mirovne predloge centralnih vlasti. Borba demokracije je
borba
za trajen mir za ves svet, ute-
o Ji
beljen na pravičnosti za vsak narod. Britanskega prvega ministra izjava bila podana pred zborom delavskih UnU v Central Hallu, Westminster.
G. Lloyd George je rekel med drugim:	,
Kadar je na milijone moških klica-n*h, da trpe in umirajo, in so ogromna Prebivalstva podvržena trpljenju in Pomanjkanju vsled vojne v meri, ki je rezprimerna v zgodovini sveta, so uPravičeni vedeti, zakaj se žrtvujejo.
Samo najdražja in največja in naj-Pravičnejša stvar je, ki more upravičiti nadaljevanje le za en dan te nedopo-Vedne smrtne težave narodov, in sposobni bi morali biti, da izjavimo jasno 'n za trdno ne le načela, za katera se JUjemo, marveč tudi njih končno in stvarno uporabo glede vojne mape Sveta.
Ob najusodnejši uri.
"D,
ospeli smo do najusodnejše ure
4.	"Novo presojo velike krivice storjene Franciji 1. 1871.", kar se tiče Al-zacije-Lotaringije.
5.	Ustanovitev neodvisne Poljske, "obsegajoče vse čisto poljske dele, ker j^ to potrebno za stalnost zapadne Evrope.
6.	Posebne narodne obstanke Arabije, Armenije, Mezopotamije, Sirije, Palestine.
7.	Prepustitev bodočnosti Rusije odločitvi ruskega ljudstva samega.
8.	Postavljenje prebivalcev afriških kolonij "pod upravo, sprejemljivo njim samim v svrho, da se prepreči izkoriščanje v prid evropskim kapitalistom in evropskim vladam."
Ni osvajevalna vojna.
Lloyd George izjavlja, da so načrti aliirapcev:
Ne za razdejanje ali razkosanje Nemčije.
Ne za razdejanje Avstro-Ogrske ali Turčije.
Ne le za izpremembo ali razdejanje nemške cesarske ustave.
Ne za osvojitev turškega glavnega mesta — Carigrada — ali turških posesti, ki so predvsem turške.
Za pravico avstrijskim narodom.
G. Lloyd George je rekel nadalje:
"Mi mislimo, da je neodvisna Poljska, obsegajoča vse tiste čisto poljske življe, ki želijo tvoriti del iste, nujno potrebna za stalnost zapadne Evrope. Akoravno se ujemamo s predsednikom Wilsonom, da razdružitev Avstro-Ogrske ni del naših vojnih ciljev, vendar čutimo, da če se ne podeli pristna samovlada na pravih demokratskih načelih tistim avstro-ogrskim na-
žene Države in aliiranci bodo dobili ali izgubili vojno leta 1918."
Ta opazka nekega člana ameriškega vojnega odposlanstva, kateremu nače-luje polkovnik E. M. House, je pro-vzročila rabuko v upravi. To je ena številnih izjav od strani članov komisije, ki so razjasnile dejanski vojaški položaj v Evropi mnogo bolj, nego skrbno izdani in presojeni izpisek Col. House-ovega poročila preasedniku, objavljen po državnem departmentu včeraj.
Izgube po U-čolnih skrivajo.
Razodeto je bilo, da je bilo poročilo o nemški submarinski kampanji, objavljeno po vojni komisiji, pesimistično do skrajnosti. Isto omenja, da so izgube brodarstva mnogo večje, nego so bile uradno odkrite in naznanjene; da bi bilo v odvrnitev nadaljnjega raz devanja po podmorskih čolnih potrebno, spustiti na morje več ladij letos, nego jih menda morejo Združene Države in Anglija oskrbeti.
URADNA POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH.
Večinoma topniški boji in patrolni spopadi na vseh frontah, posebno na zapadni.
PRIZOR Z LAŠKEGA BOJIŠČA.
Francozi ujeli prve Avstrijce, ki baje sovražijo Nemce.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Vladna železniška predloga.
Washington, D. C., 4. jan. — Vladna železniška predloga, ki dejansko predpisuje nadaljevanje vladnega nadzorstva nad občnimi prevozili po vojni, — dokler kongres zakonito ne konča nad zorstva, — bo predmet jživahni borbi v kongresu.
Naredba, ki jo je sestavil Samuel Untermeyer, oseben prijatelj glavnega ravnatelja železnic McAdoo, je bila predložena v senatu in zbornici danes koj potem, ko je predsednik Wilson završil svojo poslanico, priporočajočo zakonodajstvu, izvesti načrt vladnega nadzorstva, ki ga je naznanil, ko je vzel v posest prevozni sistem za dobo vojne.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Laška fronta.
Rim, 3. jan. — Na celi fronti ni bilo ničesar važnega izporočiti.
V torek zvečer so sovražni zrakoplove} spuščali bombe na Castelfranco Veneto. Dve bolnišnici sta bili naravnost zadeti. Osemnajst bolnikov je bilo usmrčenih.
London, 3. jun. — V Italiji je snoči podjel eden naših bataljonov uspešen in težaven napad prek reke Piave, ujel nekaj neprijateljev in prizadel znatno škodo. Naše izgube so bile lahke.
Berlin, 3. jan. — Položaj je neizpre-menjen.
i
►
i
17' P°d katerimi bi mogla ali končali nada'jevati borbo, naj bi bila na
goTT'da je vest naroda za temi po"
Žati ' drugega ne more vzdr-1 napora, ki je potreben v dosego P-avicnega konca te vojne.
p0se^t0 s™ si med zadnjimi dnevi n-c eJ Prizadeval, da ugotovim mne-všeh 1 ,Zadržanie merodajnih mož v h mišljenja in sodbe v deželi."
za razdejanje Nemčije.
"M*
Plot'' nC ,3°jujenl0 napadne vojne diter nemŠkemu Uudstvu. Njegovi vo-pregovorili, da bojujejo „lu. samoobrambe proti zvezi tek-Nem-Cl11 nar°dov, ki hočejo razdejati razk C,J0- To ni tako. Razdejanje ali ro<la°San^e ^emčije a,i nemškega na-prv3 ni biI° n'kdar naš vojni cilj od eSa dne te vojne do danes."
v*
Aliiranci se bojujejo za:
' popolno obnovo Belgije.
dskodbo, kolikor je mogoča, za
2. °Pust 3. N
nemogoče upati na odstranitev tistih vzrokov nemira v tem delu Evrope, ki so dolgo ogrožali splošen mir.
"Iz istih razlogov smatramo za skrajno potrebno zakonito zahtevo Italijanov za zedinjenje s svojci po plemenu in jeziku. Tudi mislimo zahtevati, da se stori pravica ljudem ru-munske krvi in govorice v njih zakonitih težnjah.
Avstrija potem ipirovna sila.
"Če se ti pogoji izpolnijo, bi Avstro-Ogrska postala vlast, katere moč bi vodila do stalnega miru in svobode v Evropi, namesto da je zgolj orodje za pogubonosno vojaško avtokracijo prusko, ki rabi pripomočke svojih zaveznikov v pospeševanje svojih lastnih zlih namer."
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Skladišče za strelivo razstreljeno.
Stockholm, 4. jan. — Brzojavka iz Haparande na "Tidningen" pravi, da je bilo skladišče za strelivo na ruski zapadni fronti pred kratkim razstreljeno in da so bila vsa poslopja v polu-meru dveh milj razdejana. Dva via ka, napolnjena s kazaki med potjo \ Donsko okrožje, sta bila razvaljena in 2,00 mož je bilo usmrčenih.
J*
osena sela in mesta, tev c mral'z'ranje in pomednarodi-
<9^internacijona1iziranje) Dardanel. M
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
"Letos zmagamo ali izgubimo."
n r i :„»-7,1....
Kajzer v razgovoru o miru.
London, 4. jan. — Amsterdamski poročevalec za "Daily Express" poši lja sledeče:
"Kajzer je ijnel zopet kronsko posvetovanje v Berlinu včeraj, ko je dr von Kuehlmann poročal najvišjemu k^ncelar, Hindenburg, Ludendorff in ghjf Rosdern, kaj je bilo doseženo Best-Litovsku.
"Poročilo o posvetovanju je pičlo, ali poluradno priznavajo, da je bilo v razpravi samo vprašanje o mirovnih pogojih ne le za Rusijo, marveč tudi za vse aliirance.
"Koj po posvetovanju se je Kuehlmann vrnil v Brest-^itovsk, prejkone
štvo je vršilo uspešno protibaterijsko delo zapadno od Mosniga. V nabrežnem pasu so bili pogostni bruhi topniškega ognja in patrolni popadi so se pripetili na obeh straneh vzhodno od Cavazucherene.
Zrakoplovstvo.
En sovražen zrakoplov je bil zbit po nekem britanskem zrakoplovcu in drugi po našem streljanju.
Snoči so sovražni zrakoplovci napadali med reko Piave in Bacchiglioni ter spustili številnih bomb v obljudene dele, vštevši Treviso in Padovo. V prejšnjem mestu ni bil nihče usmrčen in je bila poškodba le majhna. V Pa-dovi, katerega mesta središče je bilo zlasti bombardovano, se je pripetilo nekaj požarov in je bilo več zasebnih poslopij poškodovanih. Šest oseb, med njimi dve ženski in en starec, je bilo ranjenih.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 1917.
Nemško poročilo.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Francozi ujeli prve Avstrijce.
Italijanski glavni stan v severni Italiji, 2. jan. — Francozi so v svojem nedavnem uspešnem podjetju na Mon te Tombi dobili v roke več ujetnikov, nego so imeli mož v boju, kakor po roča neki častnik-veteran, ki je gledal boj. Z vrha nekega bližnjega griča je gledal francoski napad, in pozneje je videl privedene ujetnike, topove in vojni plen.
'Bil je izreden boj v mnogih ozirih,' je izjavil. "Samo pomislite, Francozi so dobili v roke več ujetnikov, nego so imeli mož y boju, kar je med znameni tostmi v vojaških letopisih. Ujeli so tudi svoje prve Avstrijce, kar je druga znamenitost zanje, ker so doslej uje mali samo Nemce.
Število mrtvih veliko.
"Poleg 1,400 ujetnikov smo našteli 560 mrtvecev na bojišču in nihče ne ve, koliko jih je še bilo v jamah in podraščinah. Popolni francoski voja ški sistem je usposobil Francoze, izvr šili to z neznatnimi izgubami, manj nego petdeset xnož.
"Petdeseta avstrijska divizija, kate ra je bila napadena, je smatrana za do bro bojno organizacijo. Toda Avstrij ci so bili navajeni boja z Rusi in Ru muni in to je bilo prvikrat, da so za deli ob visoko izvežbane francoske če te. Posledek je bil, da sta neotesanost in slaba disciplina podlegli disciplini in'izvežbanosti.
"Ko so bili ujetniki dovedeni, ni sem nikdar videl bolj bednih, usmilje nja vrednih, izstradanih vojakov. Vi deti so bili kakor glota (sodrga) iz beznic kakega velikega mesta. Celo častniki so bili videti nezadostno lira njeni in oblečeni, in videl sem samo enega s celimi hlačami.
Avstrijci sovražijo Nemce.
"Ko so bili častniki razvrščeni, j bilo 42 Avstrijcev in 2 Nemca. Avstrij sKim častnikom je bilo povedano, da se bo ravnalo ž njimi kakor običajno s častniki in gentlemeni, ali Nemcema je bilo povedano jasno, da se bo rav nalo ž njima ravno tako, kakor ravnajo s francoskimi častniki v Nemčij Na skupino avstrijskih častnikov to napravilo velik vtis in so odkrito izjavljali svoje sovraštvo do Nemcev. Nekoliko pozneje smo čuli avstrijske vojake vriskajoče, in pokazalo se je, da so veselo pozdravljali Francoze, ki so jih ujeli."
Berlin, 4. jan. čiti.
Ničesar ni izporo-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 4. jan. — Obojestransko topniško streljanje je bilo v odseku Var-darPDojran. Do patrolnega spopada je prišlo zapadno od Ohridskega jezera.
RUSIJA ZA SVOBODO POLJSKE.
Boljševiška vlada ne bo privolila v nemške pretirane mirovne pogoje.
NEMCI USTAVILI POGAJANJA.
In sicer zato, ker hočejo Rusi nadaljevati ista v Stockholmu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Francoska fronta.
London, 3. jan. — Sovražne napadne skupine so bile odbite snoči južno in- jugozapadno od La Bassee in so pustile nekaj ujetnikov v naših rokah.
Sovražno topništvo je kazalo znatno delavnost ponoči vzhodno od Epehy.
Pariz, 3. jan. — Težko topnijko bojevanje se je pripetilo ponoči, zlasti na aisneski fronti, v okolišu Landri-courta in Cavaliersa de Courcy, v odseku Maisonsa de Champagne in na desnem bregu reke Meuse.
Dva sovražna napada, eden južno od reke Oise, drugi blizu Carnilleta, sta bila odbita popolnoma. .
Berlin, 3. jan. — Zapadna fronta: Topniški dvoboji so se pripetili. Blizu brežine je bilo nekaj mož ujetih v uspešnem napadu. Francoski napadi v Champagni severno od Prosnesa in severno od Le Mesnila so se zlomili ped našim streljanjem.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8. 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Rusi za svobodo Poljske.
Petrograd, 2. jan. — Boljševiški minister zunanjih stvari, Leon Trockij, je izjavil danes, da vlada ruskih delavcev ne bo privolila v nemške mirovne predloge.
G. Trockij je izjavil to pred osrednjim odborom soveta vojaških in delavskih delegatov, med nagovorim, v v katerem je obtožil v zbadljivih izra-razih "hinavski mirovni predlog Nemčije".
Rekel je, da če osrednje (centralne) vlasti ne privolijo v svobodno določbo usode poljskega in letskega naroda, bo nujno potrebno, braniti rusko revolucijo. Rekel je, da bo potrebam na fronti zadoščeno, kakršnekoli priza-deve utegnejo biti potrebne.
Nameravajo armado 3,000,000.
Zastopniki z vseh front, ki so se udeležili seje, so izjavili, ,da bodo čete branile revolucijo, a so rekli, da so kruh in škornji potrebni. Splošno mislijo tukaj, da če se vojna obnovi, bo Rusija poskušala postaviti armado 3,-000,000 v boj proti Nemčiji.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Pariz poroča topniške boje.
Pariz, 4. jan. — Ponoči so Nemci podjeli več napadov na mala stražišča blizu Juvincourta, ali brez uspeha. V Champagni in na desnem bregu reke Meuse, vzhodno od Griča 344 (verdun-ska fronta) je bilo silno topniško bojevanje nekaj časa. V gorenji Alza-ciji je bil nemški napad blizu Aspacha popolnoma odbit. Nemci so utrpeli znatnih izgub ter pustili ujetnikov in eno strojno puško v naših rokah.
Zrakoplovstvo.
Dne 3. jan. so francoski piloti zbili dva nemška zrakoplova in privezan balon. Šest drugih strojev je padlo v nemških linijah po spopadih v zraku.
Istega dne so francoski zrakoplov-ski oddelki bombardovali tovarne v Rombachu in železniške postaje v Metz-Sablonsu, Conflansu in Arna-villu. Tekom t?h ekspedicij je bilo spuščenih bomb v "teži 7,500 kilogra mov.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Mirovni delegatje needini.
Petrograd, 3. jan. — Odkritje podrobnosti mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku jasno kaže, da jc Nemčija zavzela gospodujoče vedenje, dočim šo bile Avstrija, Bolgarija in Turčija zelo spravljive in se niso ujemale z nemškim stališčem.
Dvoje različnih teženj je bilo opaziti v nemškem odposlanstvu. Ena je bila za prispojitev (aneksijo) in zastopana po gen. von Hoffmannu. Zmernejše mnenje sta zastopala ministra zunanjih stvari von Kuehlmann in Czernin.
Bile so pogostne prepirke med zastopniki obojih teženj. Prepirki so bile poravnane, je pristavljeno, po prizivih v Berlin, ki je vedno podpiral von Kuehlmanna in Czernina. General von Hoffman je zavzemal zgolj vojaško stališče in se prav bridko pritoževal, da Rusi uporabljajo premirje za agitacijo med nemškimi vojaki.
Ruski delegatje mislijo, da se bo Nemčija vdala ruskim zahtevam glede Poljske in Litve, da ne izgubi koristi, ki jo pridobi s tem, da se zdi, kakor bi se ujemala z Rusijo, dočim se en-tentini zavezniki ne ujemajo.
UUe tfanslati
M
0,1 lled w,th the Postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917 PRVA FOTOGRAFIJA, POSNETA MED BYNGOVIM PRODIRANJEM.
«ra?lja ^dvcHko h-^0' ,OVOrni ko»i' i" konjiča, prodirajoča po reservnolinijski cesti prek nanovo osvojenega Ja je prva dos . 1 Pfe? mesto"1 Cambrai, v kateri so Britanci strašno udarili po nemških četah. Ta foto-a> da kaže dejanska kretanja v britanski zmagi.
°tornc
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6. 1917.
Italijansko poročilo.
Rim, 4. jan. — Včeraj smo v pogor-skem pasu osredotočevali streljanje v Lagarinski dolini, na Colu Delia Ber-retta in v Cismonskem okraju. Narasla je delavnost sovražnih baterij proti našim postojankam na Monte Altis-simu, vzhodno od Gardskega jezera, in proti našim zveznim linijam na Monte Pallonu in Monte Tombi.
Francoske patrole so ujele nekaj mož na Monfeneri in britansko topni-
25,000 nemških vojakov upornih.
Petrograd, 5. jan. — Brezžične brzojavke, prejete tukaj danes, pravijo, da se je 25,000 nemških vojakov vzhodno od Kovna uprlo in utrdilo. O-blastva, je bilo izporočeno, poskušajo odrezati dovoz njih živeža. Brzojavka prihaja baje od dezerterjev samih.
Nemci ustavili pogajanja.
London, 6. jan. — Uradno naznanilo. izdano v Berlinu včeraj in poslano po curiškem poročevalcu na Exchange Telegraph Company( javlja, da ker so Rusi prosili za premestitev mirovnega pogajanja iz Brest-Litovska v Stockholm, so centralne vlasti začasno ustavile pogajanja z Rusijo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 4. jan. — Zapadno bojno torišče: Ob vsej fronti so bili živahni topniški dvoboji, pospeševani po jasnem, mrzlem vremenu.
Ujetnikov in strojnih pušek smo dobili v roke vsled britanskih napadov vzhodno od Ypresa in severno od La-basseeškega vodotoka, ki so se izjalovili, in tudi vsled naših uspešnih napadov jugovzhodno od Moeuvresa in v Champagni.
Od torka je sovražnik izgubil v zračnem bojevanju in po topovskem
streljanju triindvajset zrakoplovov in dva privezana balona.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 8, 1918, as required by the act of October 6, 1917,
Britansko poročilo.
London, 4. jan. — Vsled krajnega bojevanja v soseščini Canal Du Nor-da, izporočenega davi, so bile četvere naših prednjih straž v tem okolišu potisnjene nekoliko nazaj. Nekaj naših vojakov je pogrešanih.
Razen običajne topniške delavnosti na obeh straneh ni ničesar drugega izporočiti.
Amerikanski Slovenec
Ustancvijen l 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek BIovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. L 1899. •» lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois,
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
I»40*0*0+0«0+040+040*0*0*
Iz slovenskih naselbin
►♦0*0*C»0*0+0*04<0+0
lfcin. I
♦O+O+O
Joliet, HI., 7. jan. — Po pregovoru najstarejši ljudje se ne morejo spominjati, da bi kdaj doživeli tak snežni vihar, kakor je razsajal tekom včerajšnje nedelje in do pozne noči v Jolietu in okolici, kakor tudi v Chicagu in po vsem osrednjem zapadli, kar posnemamo iz brzojavk. Šest do osen> črev-ljev visoko je ležal sneg ponekod,in promet je bil skoro popolnoma ustavljen. Neprenehoma so naletavale snežinke, in pri tem je pometal po cestah orkanu podoben veter, ki je napravljal bivanje pod "milim" nebom nič manj nego prijetno. Ceste so bile zato kakor izumrle. Kdor ni imel nujnega opravila, je ostal pod zaščitno streho v topli sobi. Vihar je prilomastil, kakor izjavljajo vremenoslovci, iz Texasa. Tam se je začel v petek in pomikal z vedno rastočo močjo proti severo-vi-hodu, dokler ni dospel včeraj (v nedeljo) zarana v Joliet in Chicago. Po isr.ežnem viharju prizadeta krajina se je raztezala severno do Minneapolisa ir. Green Bay, ter vzhodno do Toleda, O., in Saginawa, Mich. Tukaj v Jolietu je dosegel vihar hitrost 55 milj na uro in napravil dokaj škode. Podrobnosti nam še niso znane.
—	V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja rojak John Mandel za vročinsko boleznijo, kakor nam poroča Rev. J. Plaznik.
—	Naši študentje. Doma na božičnih počitnicah sta bila naša nadepolna študenta Math. Butala in Martin Ste-fanič; prvi se je povrnil v soboto v St. Francis Seminary, St. Francis, Wis., in drugi danes v St. Bede College, Peru, 111.
—	Ne pozabite plačati dohodarine {income tax)! Po dohodninskem zakonu so dolžni plačati dohodarino: 1) samski ali neoženjeni, ki so imeli dohodkov $1,000 ali več med letom 1917, in 2) oženjenci, ki so imeli dohodkov $2,000 ali več med istim letom, če so bili dohodki za zadnje leto pod $1,-<000 za neoženjenca in pod $2,000 za o-ženjenca, ni zahtevano dohodninsko poročilo. Poleg tega je dovoljena prostost davka (exemption) $200 za vsakega otroka pod starostjo 18. let. Kazen za nezglasitev do dne 1. marca je pridavek 50 odstotkov davka in globa ne manj nego $20 ali več nego $1,000. Kazen za poskus, oslepariti vlado z napačnim naznanilom ali se izogniti plačanju davka, je dodatek 100 odstotkov k davku, globa $2,000 in zapor za eno leto, ali oboje, kakor odloči
sodišče. Mr. Joseph R. Gibson, zastopnik Z. D. zakladniškega depart-menta v področju za notranje davke, je otvoril urad v zaveznem (federalnem) poslopju v svrho sprejemanja dohodninskih poročil. Vsi, ki so podvrženi dohodninskemu davku, naj prinesejo v njegov urad popolno in podrobno poročilo o svojih skupnih dohodkih na debelo za leto 1917, kakor tudi poročilo o skupnih stroških svojega businessa, z raznimi stroški posebej navedenimi, obenem z dokazom o znesku davkov in pravilnih obresti, plačanih med letom 1917. Dohodninski uradnik ne pride osebno k Vam, ampak Vi sami morate iti k njemu v njegov urad v federalnem poslopju, t. j. v poštnem poslopju, da odgovorite na zahtevana vprašanja. Kdor tega ne stori, bo kaznovan.
—	Odbor jolietske podružnice S. N. Z. Vkljub snežnemu viharju, ki je razsajal včeraj popoldne, se je zbralo lepo število jolietskih rodoljubov na glavnem shodu jolietske podružnice Slovenske Narodne £veze ob 3. uri v zgornji dvorani naše stare šole sv. Jožefa. Da je bila dvorana na razpolaganje zborovalcem, se je zahvaliti g. župniku, Rev. John Plevniku, ki jo je prepustil drage volje v rodoljubno svrho. Zborovanje je vodil začasni predsednik Jos. Zalar, ki je imel lep daljši nagovor, v katerem je pojasnil namen shoda in podružnice S. N. Z. — Za njim je g. F. Gorup prečital govora dr. Vladimirja Ravniharja in dr. Lovra Logačnika v dunajskem parlamentu dne 2. oktobra odnosno 28. sept. 1917. — Nato je na prošnjo predsednikovo govoril g. Jos. Dunda, bančni uradnik in prvi nadzornik K. S. K. J. Njegovega govora jedro je bilo: Svaka sila do vremena. Hvala Bogu, da so se tudi ameriški Slovenci začeli zavedati. Kdor se ne zaveda svoje narodne dolžnosti, je pomilovanja vreden suženj. Mi ameriški Slovenci smo se edini izmed bivših avstrijskih podanikov postavljali z avstrijanščino, predstavljajoč se ob vsaki priliki kot "Austrians". Celo Kočevarji se predstavljajo v A-meriki kot "Nemci iz Berlina", a Slovenci smo bili dosedaj najrajši "Austrians". Pa prišla je vojna in prišli so predsednik Wilson in drugi svetovno-znani možje s klicem: Slovan, na dan! In počasi se vendarle dramimo k zavesti, da smo bili v stari domovini samo robovi in sužnji nemških vlad in trinogov. In ustanovila se je S. N. Z., ki nam kliče, da moramo ameriški Slovenci kot ameriški državljani ali nedr-žavljani čutiti in se zavedati, da smo sinovi Slovenije, katera baš sedaj na vso moč deluje za zedinjenje s pose-strimo Hrvatsko in posestrimo Srbijo v obrambo jugoslovanskih pravic do svobode in samostojnosti. Zatorej na plan, jolietski Slovenci, da se v podružnici Slovenske Narodne Zveze ze-rlinimo v skupno delovanje na korist nam samim, vsem ameriškim Slovencem in naši nepozabni stari domovini, materi Sloveniji. "Z delom začnimo takoj, s praktičnim delom", je g. Dunda završil svoj lepi govor, sprejet z burnim ploskanjem. — Potem je prečital svoj govor dr. M. J. Ivec in žel gromko pohvalo. — Nato je sledilo
prejemanje novih članov. Pristopilo jih je 22, tako da jih šteje jolietska podružnica S. N. Z. danes že 62. Njih imena priobčimo o priliki. — Govoril je še g. Frank Završnik, "jolietski Caruso", ki je povedal nekaj pretresljivih primerov iz. trpljenja starokrajskili Slovencev med vojno. — In govoril jc tudi še g. John Težak, ki je med drugim rekel, da bomo ameriški Slovenci prezirani toliko časa, dokler bodo prezirani starokrajski Slovenci, in da morajo zadnji dobiti vsaj isto pravico, kakor jo uživamo mi tukaj.—Končno se je vršila volitev stalnega odbora jolietske podružnice S. N. Z.
zvoljeni so bili gg.: Joseph Zalar, predsednik; Joseph Sitar, I. podpredsednik; John Težak, II. podpredsednik; Filip Gorup, I. tajnik; Frank Završnik, II. tajnik; dr. M. J. Ivec, blagajnik; Anton Bolte, Michael Ursich in Joseph Pasdertz, nadzorniki; Frank Bambič, Anton Lilek, Joseph Dunda, finančni odsek; Martin Rakar, Anton Turkovič, Frank Lavrič, veselični odsek; Math Lavrič, Frank Struna, Frank Duša, kulturni odsek. — Potem je bil sprejet predlog, da se pošlje predsedniku Wilsonu vdanostna brzojavka, katero je prečital dr. Ivec. — Za glasila jolietske podružnice S. N. Z. so bili predlagani Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. J. in Jugoslo-venski Svijet ter sprejeti vsi trije listi.
Prihodnja seja bo prvo nedeljo meseca februarja. Natančni čas in kraj se naznani o pravem času.
—	Ob priliki ženitovanjt krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Jolint.	Adv.
Kem v listu Prosveta št. 291 butnil po celi stvari, ki spada h katoliški cerkvi, in se posebno razljutil nad našo vsa-komesečno cerkveno kolekto. Ta ga peče. Kakor ga peče sploh vse, kar je Bogu prijetnega. In hudo mu je, da njegov "napredni" socializem tako počasi napreduje pri nas. Pa ni čuda. Za "napredni" socializem deluje samo Janez Kem s svojimi ožjimi prijatelji: teh je pa tako malo v naši naselbini, da jih lahko na prste seštejemo. Res piemalo je vas, da bi zmagali nas! O priliki kaj več.
Srečno novo leto vsem dobrim Slovencem na zemlji!	F. K.
Cleveland, O. — Med novicami iz župnije sv. Vida v "Slogi" z dne 27. dec. 1917 čitamo tudi sledeče žalostno naznanilo:
"Smrt je zaklicala in vzela s seboj k Bogu v sredo okrog devete zjutraj vrlo in nadarjeno č. sestro Regino. Slovenskih vzgojiteljic ni veliko v tej deželi. Tudi kar jih je, nimajo priznanja kakor ga zaslužijo. Naše slovensko časopisje se ni še vprašalo, kdo ima največ zaslug, da ameriška slovenska mladina vsaj nekoliko kaže zanimanje za jezik svojih pradedov. O pokojni č. sestri bo brezdvoma v prihod-ni številki več povedanega, ker nam je vest o njeni smrti šele sedaj došla.
"Njena mati in brat sta prišla v na-di, da jo dobita še živo, a sta dospela pol ure prepozno iz Steeltona, Pa. Neizrekljiva žalost je staro mater prevzela ob vesti, da je njena ljubljena hči že v večnosti. Bogu jo je darovala enkrat, če prav z največjim zatajevanjem, sedaj pa čuti veliko izgubo, ker je pokojna c. s.- Regina svojo mater znala lepo tolažiti na stare dni.
"Pogreb pokojne č. s. Regine bo iz samostana Notre Dame Convent v petek ob osmi uri. R. I. P."
Canonsburg, Pa. — Cenj. g. urednik! Najprvo Vam voščim srečno novo le to, da bi Vam dal Bog, kar si želite, in cenjenemu listu A. S. pa dvakrat toliko naročnikov v novem letu 1918.
Novega nimam kaj pisati. To se mi nekako novo zdi, da je neki Janez
Collinwood, O., 26. dec. 1917. — Prosim, g. urednik A. S., da natisnete moj kratki dopis. Dobrega nimam kaj poročati, bom pa slabo. Delamo po navadi. Zaslužek ne zadostuje za dandanašnjo draginjo, ne vem, kam bo to prišlo. En ton premoga stane $7.25 — pa še vesel je, kdor ga dobi. In vse druge reči se podražujejo, pa še zmerom po časopisih pišejo: "Varčujte, če hočfte pomagati Stricu Samu." (Op. ur. Tisti, ki tako pišejo, imajo čisto prav.) Mi, ki imamo velike družine, moramo varčevati, ne da bi nas kedo opominjal, pa še zmerom zmanjkuje. Zdaj prerokujejo, da bo dosti tovarn prenehalo delati zavoljo pomanjkanja premoga, potem bo dosti ljudi brez dela. Draginja velika, zaslužil ne bo, nima pa nič, in kaj potem?
Kar se tiče novic, je največ vlomov in morenja ljudi sedaj v Clevelandu, da to ni nič novega, ker to je skoro vsakdanji slučaj. Kako sta žalostno smrt storila Juh in Telban, ki sta bila v salunu ustreljena kakor kakšne živali. Oh, ti Cleveland, kam si prišel? Za zjokati se je nad tabo, kakor se je Kristus nad Jeruzalemom.
Kar se tiče božičnih praznikov, smo jih še nekaj dobro obhajali. V naši cerkvi je bilo devet sv. maš, kakor v ljubljanski škofijski cerkvi. Vsak je imel priliko, če je le hotel, iti k sv. maši. Vreme je bilo lepo, suho, zmr-zlo, brez snega. Salunarji so tudi dobro naredili, jc kar brenčalo, ko sem šel mimo; ljudje se nič naprej ne ozirajo, kaj nas čaka. Draginje, lakote in vsega hudega reši nas, o Gospod!
Zdaj pa voščim vsem naročnikom tega lista srečno novo leto in Vam, urednik, pa še najbolj.
Alojz Novak, 444 E. 15/ St.
lar sprejel od č. sester en zavoj candy-ja za "Christmas".
Živela slovenska mladina! Želimo, da bi vas še v kratkem videli na odru.
Pričujoči.
Pueblo, Colo., 2. jail. 1918. — Slovenci, Hrvati in Slovaki so se pokazali jako zavedni pred Božičem, ko so se nabirali člani Rdečega križa. Če bi se ne bili zjedinili po naših društvih, seveda, bi ne bilo mogoče nabrati blizu tisoč dolarjev v našem oddelku mesta. Naš uspeh je napravil najboljši vtis na druge narodnosti. Nismo mogli vsem razjasniti, kaj. je vredna za nas skupnost v taki zadevi, tedaj jih je kakih 300 plačalo v tovarnah, kjer so vposleni. Mr. W. L. Predovič je bil sicer član glavnega odbora, pa se je posebno potrudil, da smo mi prispevali k svojemu oddelku. G. John in g. Ivan D. Butkovič sta bila "captaina" v posebnem precinktu, pa oba sta tudi vspešno delovala pri svojih društvih. Gg. Mike Rožič, Anton Kočevar, 1206 Berwind, A. Kralič, A. Korošec, Joe Steblaj, R. Roblek, P. Erčul, P. Čulik, Slovak g. Andy Šajbet in ruski duhovnik so napeli vse svoje moči pri dotičnih društvih.
Captain J. Goršič je oskrboval prav dobro svoj veliki precfnkt. Slovanske rojakinje so neutrudno obiskovale domove naših; Mrs. Mary Germ, Mary Prijatelj, Katie Jerman, Mary Thomas, Mary Buh, Jennie Rehak, Mary Kra-šovec, Annie Krašovec, M, Kaščak, Mrs. Mary Sajbel, Miss Elsie Šile, Mrs. Teresa Jerič, Mrs. Mary Pograjc, Mrs. C. Zobec, isto tako g. Joe Bregar.
— Vse se je v naši naselbini storilo, da smo veselo praznovali božične svet-kc. Mr. in Mrs. Math. Jerman sta spravila skupaj svoje izvrstne pevce in pevkinje za jutranje opravilo, sp. sestrice so pa pri drugih opravilih izbor-no, milo popevale z mlajšimi močmi. Božična bira je tudi prekosila vse prejšnje, znaša blizu 600 dolarjev. V nedeljo po sv. dnevu so najmanjši iz naše šole igrali v dvorani sv. Jožefa. Dvorana je bila napolnjena in občinstvu so bili nastopi našega drobiža močno všeč.	Gorenjec.
Pittsburgh, Pa., 2. jan. 1918. — Predno nadaljujem, voščim prav veselo in srečno novo leto Vam, g. urednik, in vašemu vse hvale vrednemu listu Ame-rikanskemu Slovencu. (Op. ur. Naše voščilo Vam, vzorni poročevalec.)
Naznanjam, da pri nas pritiska huda zima, take nismo že dolgo let imeli, tako da človeku ne preostaja druzega, kakor doma pri peči sedeti; če bi v\aj ta gorka bila, bi bilo allright. Vi si boste gotovo mislili, kakšne gospodinje da imamo, ker nam ne naredijo gor-kih peči; toda one niso krive, ker mestu primanjkuje premoga in plina Mnogo tovarn je moralo prenehati s poslovanjem, ker jim manjka "ta črnega". Če si prav pomislimo, saj nam ni treba denarja imeti, ko se ne more zanj potrebščin kupiti. Za nas stare bo že, ampak za otroke bode bolj slabo.
Da pa niso naši otroci res zmrznjeni, se je dokazalo v nedeljo 23. decembra v Kranjsko-Slovenskem Domu, ko so vprizorili igro z več predmeti tako ubrano, da nismo tega sploh pričako vati mogli.
Kedo bi si mogel misliti, da bi naši malčki kaj takšnega priredili I
Vsa hvala in priznanje gre za to našemu neutrujenemu č. g. župniku J. C Mertelu in častitim šolskim sestram.
Zanimivo je bilo poslušati, ko so v Ameriki rojeni otroki peli lepe slovenske pesmi, in to nam daje najboljši do-k?z, da bode naša mladina ohranila milo nam slovenščino, kajti kedor ve slovensko peti, more tudi govoriti.
Ko je bilo vse storjeno, je vf.ak šo-
Še en umor v Clevelandu.
'C. A." z dne 4. t. m. poroča: V pondeljek okoli polnoči je bil ubit rojak Mihael Ljubšič, stanujoč na 955 Addison Rd. Policija je našla njegovo mrtvo truplo zgodaj zjutraj v torek na novoletni dan. Ljubšič je imel vso lobanjo razbito. Udarec je moral biti prizadjan s težko železno palico a!i cevjo. Njegovo truplo so našli nekoliko korakov proč od njegovega doma. Nekoliko ur po umoru so detektivi Sinek in Mock ter policista Cal-kghan in Serbach aretirali rojaka Be-miča in Filip Petana. Bemič stanuje na 911 Addison Rd., Petan pa na 1028 E. 61st St. Proti obema je policija dvignila obtožbo za umor. Osumljena sta, dasi še ni dokazano, da sta imela najbrž prepir z Ljubšičem, in tekom prepira sta ga z železnim drogom tako stepla, da je na mestu zdihnil dušo. Zakaj so se prepirali, ni natančno znano, trdi se, da radi premoženja. To je četrti umor tekom dveh tednov v slovenji naselbini.
Ustanovni shodi S. N. Z.
Oglesby, 111. — V soboto 12. jan. ob 7. uri zvečer v Šenicatovi dvorani javen shod za Slovensko Narodno Zvezo. Govoril bo g. Rudolf Trošt.
La Salle, 111. — Pretečeno nedeljo 6. t. m. se je ustanovila tukaj podružnica S. N. Z. Govorili so Rev. Fr. Šaloven, g. Rudoff Trošt in nekateri člani bivše Slov. Lige. Vpisalo se je vkljub strašnemu snežnemu viharju takoj 40 članov.
Chicago, 111. — Ob 11. uri dopoldne prihodnjo nedeljo 13. jan. v slovenski cerkveni dvorani sv. Štefana javen shod za S. N. Z.
ovitek, v katerem shranite ta certifikat.
—	Kaj naj storim potem?
—	Prilepite vojno-varčevalno znamko na certifikat, in sicer na prostor št. 1 ter ga nato dobro shranite.
—	Kaj naj storim potem?
—	Tedaj ste postali vojni varčevalec. Nadaljujte z nakupovanjem voj-no-varčevalnih znamk vsaki teden ali mesec ter jih lepite na certifikat, dokler niste izpolnili vseh dvajset mest. Ko ste storili to, si lahko kupite na-daljno vojno-varčevalno znamko ter dobili boste zastonj drug certifikat, na katerega lepite nove znamke, kakor hitro ste jih kupili.
—	Ko sem izpolnil teh 20 prostorov na certifikatu, kaj naj storim nato?
—	Obdržite certifikat do 1. januarja 1923 in vlada vam bo plačala zanj $100.
—	Koliko vojno-varčevalnih certifikatov lahko izpolnim?
—	Deset. Postava dovoljuje vsaki osebi, da lastuje za $1000.00 vrednosti vojno-varčevalnih certifikatov.
—	Katera je največja množina, katero lahko kupim ob kateremkoli času.
—	$100.00 v vrednosti ali 20 znamk.
Cena vojno-varčevalnih znamk.
—	Ali ostane cena vojno-varčevalnih znamk vedno ista?
—	Ne. Ceno za vsaki mesec je videti na licu znamke. Nikdar ne plačajte niti več niti manj kot pa znesek, ki je označen za mesec, v katerem ste kupili znamko. Cena je $4.12 v decembru 1917 in v januarju 1918 do decembra 1918, ko bo cena $4.23.
—	Zakaj je cena vsaki mesec višja?
—	Ker služijo znamke obresti. • ■
Thrift znamke in Thrift izkaznice.
—	Če nisem nahranil dosti denarja, da si kupim vojno-varčevalno znamko ter morem varčevati le v majhnih zneskih, kaj naj storim?
—	Kupite si za 25 centov varčevalno (Thrift) znamko na poštnem »uradu, v banki ali kaki drugi avtorizirani a-gentudi ter zahtevajte Thrift izkaznico, na katero lahko prilepite znamko.
—	Ali se kaj računa za to Thrift izkaznico?
—	Ne. Da se vam jo, da si shranite Thrift znamke ter ima tudi prostor za vaše ime in naslov.
—	Koliko teh znamk drži ta izkaznica?
—	Šestnajst znamk, ki predstavljajo vrednost $4.00.
Izmenjava Thrift izkaznic za vojno-varčfevalne znamke.
—	Ko sem izpolnil Thrift izkaznico, kaj naj storim nato?
—	Odnesite jo na poštni urad, banko, ali pooblaščeno agenturo, izročite
tam karto ter plačajte v gotovini p centov razlike med štirimi, $4.00 vrt nosti Thrift znamk in izkaznice tj cena vojno-varčevalne znamke v nI secu, v katerem se izvrši izmenjaj
—	Kaj naj storim nato?
—	Vzemite to vojno - varčevaK znamko, katero se vam je izročilo' zameno za Thrift znamke, vprašajte! vojno-varčevalni certifikat, če ga j nimate, ter prilepite nanj znamko.j
—	Ali naj nadaljujem s kupovanji Thrift znamk?
—4 Da. Vprašajte za novo Thiž izkaznico ter pričnite iznovič.
—	Ali nosijo Thrift znamke obresti
-Ne.
—	Zakaj se jih torej izdaja?
—	Da se vam omogoči varčevanj'! majhnih zneskih, vsled česar vami mogoče kupiti vojno-varčevalno znaij ko, ki nosi obresti.
—	Ali lahko izmenjam Thrift zna< ke za vojno-varčevalne znamke za v« no-varčevalne znamke ob vsakem čatf
—	Ne. Le na dan 31. decembra 1' ali pred tem časom.
(Dalje prih.)
ATLAS — ZASTONJ.
Še imamo nekoliko ročnih atla*: celega sveta, katere damo zastonj M naročnikom, ki pošljejo $2.00 naroči ne, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je j'' priročno imeti tak atlas, ko se poj! fjajo velezanimivosti po celem svet' Pošljite $2 za naročnino takoj, I dobite atlas zastonj predno zaloga ff ide.
UPRAVA AMER. SLOVENf
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Ill|n» Karpenter in Kontraktor. :
Stavim in popravljam hiše in drt-poslopja. Predno oddate kontf ali delo, vprašajte za moje cet Vse delo jamčim.
H
Carl Schreibef
Chicago Phone 3496.
519 Marble St. :: Joliet, Illio*
SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zU|>' ter opravljam vsak posel, ki spad'!
barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
PAIN -EXPELLER
VOJNO - VARČEVALNE ZNAMKE VLADE ZDRUŽ. DRŽAV.
(Dalje.)
Vojno varčevalne znamke in certifikati.
—	Želim pričeti varčevati po načrtu vojnega varčevanja. Kaj naj storim?
—	Vzemite $4.12 ter pojdite z njimi na pošto, v banko ali kako avtorizi-rano agenturo, kupite si tam \vojno-varčevalno znamko ter zahtevajte vojno-varčevalni certifikat.
—	Kaj pa je vojno-varčevalni certifikat?
—	To je izkaznica, ki vsebuje 20 praznih prostorov, na katere se pritr di vojno-varčevalne znamke.
—	Ali je vojno-varčevalni certifikat vladna obveznica?
—	Postane obveznica takoj, kakor hitro je nanjo pritrjena ena ali več vojno-varčevalnih znamk.
—	Ali lahko dobim vojno-varčeval-ni certifikat, ne da bi kupil znamke?
—	Ne.
—	Ali ta vojno-varčevalni certifikat kaj stane?
—	Ne. Agejit, od katerega boste kupili znamke, bo napisal na certifikat vaše ime in naslov ter vam bo dal tudi
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York
Union Coal & Transfer C
516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piauo find Furniture Moving
Chicago telefon 4313.
Northwestern telafo*
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sil*
. M
1002 N. Chicago Street Konjušnice na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1'
Priporoča slavnemu občinstvu tvoj »vod, ki je eden največji* mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in ^ tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj ▼ aaii stroki te orlasite ali telcfoaajte. Cbie*^ tel. 3575 in N. W. 344.
Nafti kaaijaii ia vsi delavci »o Slovenol
▼ WSDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljona 189. uoverabra 1914
Inkorp. t drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. T dri. Pa., S. apr. 1916
OkUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
J. Podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II. Podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
|»'nik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway. Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet. Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, III
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika.
Zadnja kmečka vojska.
0 ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šenosj,, — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
®a®EiiSBBBBBEBSESSEBSEBEssBSSBSBEBaBBBE!s •
,	(Dalje.)
^az naj postanem sužnja neznane-neljubljenega človeka, čigar oče ]e kruti sovražnik mojega naroda?" "Da," reče Anka.
"Nikdar! Nikoli!" mahne Zofija z
roko.
^eŠ-li ti, sestra," vpraša Anka,"ko-
—> vpra-

(
solznih noči je prebdela tvoja ma-1 zaradi Tahovega nasilstva?" "Vem."
"V " T
es"h t', sestra, koliko je pretrpelo
noT\liUdlStVO zaradi Tahove hudob-stl> koliko vročih solza si prelila ti zavoljo njega5"
"Vem." "Vem." "H * •
Selo °Ces" ' se tvoja mati zopet ve-. smehlja v miru na svojem imetju
Posestvu?" 'H *
"H°-e™' tako mi pomagaj B°s!!
iz i °Ce. ' da izgine rabljeva kletev sušeave 'zmučenega ljudstva, da se po-tiso"- tV°^e solze' da se blagoslavlja mater, Žen, otrok in Starcev? Ho-ces, Zofija?"
* H°čem, toda kako •„^cudeno deklica, riš .' Gabrijela Taha; ako to sto-'zseli stari grozovitež iz tega "un t.V0,'a mati dobi nazaj posestvo žem Prebivala pri nji s svojim rno-rešite tvo^e žrtve je odvisna naša
1 s ^K1"' teŽ|J<0 t,ihaj°č ie stala Zofija Pobcšeno glavo sredi sobe.
' dvomiš? Ne verjamešl" sili va-jo Anka. "Dobro! Slišala boš." sol °SPa ^onjs'ca odpre vrata bližnje ve 111 zakliče: "Vstopita, gospoda!" in nS?bo stopita Stepko Gregorijanec ".^Per Alapič.
vPraš< 0j\aS po®'''a' Plemen'ti gospod?'
„^ranjo Tahi," odvrne grbec. kakšlli zadevi?" vriledJavim Bospej Uršuli, da ji po-in sc 3 z oclškodnino vse posestvo 8oSpo;rescli « tega kraja, ako vzame p 1,Cna Zof'ja Heningovica gospo-
"Si r -rijela Taha" se bi- -ČUla' 8estra," reče Anka, "ali
.<2 '' se obotavljala?" Stepkolja' Privoli! Radi matere!" doda
Prijenr-5' M°Ja hči!" zavpije Uršula, m sv"! tleklico za roko. "Ali ne I ju-
, C£rre?"
Gledaj0- Pnme z rokama za srce. stre rok! V Ua Zavrti z glav0- ""P™-jok: ln se sPusti v glasen, obupen
"D
8a'Pohod'tdar Srce Ste mi ranili' ev0 sina, Žrtv i U! VzC,a bom rabljevega rnite mM ru ,Se za ub°K> narod! Vze-
t0da sedli m'JtC met Vza'"em *a ~ ^Pno me pustite in zleti ob-
"Mana V™0"1" Tu s«ča Marto.
*a seboj'! "' Du5ica! Povc* ™
božje "a zrak. Povedi me za rane Sestri	h01"'"
2' f esta "a vrt. S solzami v
?0ve "evesta	in Pokanjem
° ^»ta	* P° Iicu" Pridcta
vUnila nevest, SCn™ico' i* bila kier jj * * PrV,krat "ninovo ro-
*meh T.'! "a UStnicah prvi
Zofija zavzdihne, po-
loži svojo glavo na Martine prsi in reče:
"Nagibal se je že takrat dan, a tudi sedaj se že pomalem mrači. Tu sem stala jaz, tam on. Cvetje je cvetelo, ptice so pevale, nad nama se je smehljalo modro neho. Govoril mi je, vsaka njegova beseda je bila za moje srce kakor rosna kapljica za rdečo rožo. Stisnil mi je roko. Oh, takrat se je odprlo pred menoj nebo. A sedaj? Sedaj se temni nebo, sedaj vene cvetje, tu stojim jaz, kače mi razjedajo srce, prodana sem, pogažena žrtev, a — kje je on? Oh, sestra!" zaječi Zofija in se vrže na Martine prsi, "njkoli več ga ne bom videla — nikoli več."
Marta prime z obema rokama sestrino glavo, jo poljubi in grenke solze so padale kakor rosa na zlate lase Zofi-jine.
"Zberi se," zašepeče hipoma Marta, "čuj, konjska kopita se bližajo semkaj."
Zofija se obrne z glavo.
"Pojdiva v grad," reče deklica.
"Glej," odvrne Marta, "trije konjeniki stopajo raz konja. Vojaki so, ali kali. Sedaj gredo sem. Pojdiva stran."
Z brzimi koraki pohitita sestri v grad v Uršulino sobo, kjer so se posvetovali gospod Alapič, stara Heningovica, Anka in Stepko o ženštni pogodbi.
"Stepko!" reče Marta vstopivši, "neki vojaki prihajajo sem."
"Kakšni vojaki--?" vpraša Stepko, a komaj je bil izrekel gospodar te besede, se pojavijo pri vratih trije bradati, oboroženi ljudje, izmed' katerih je bil eden oblečen po uskoško. Vsi domači se dvignejo začudeno.
"Hvaljen Jezus!" izpregovori prvi izmed prišlecev, bled, lep človek, z drhtečim glasom.
Zofija se zdrzne, kakor bi jo bila u darila strela. Stopi korak naprej, kri ji udari v obraz in prične omahovati ill se tresti kakor šiba.
"Kdo ste?" vpraša ostro Stepko.
"Tomo Milič," odvrne tujec.
Vsi ostrme.
"Milič! Ti — ti —", vzklikne Zofija kakor odrešena duša, "da, da, ti — ti— ti — ti, oh, dragec moj, oh, moj raj!"
Deklica zleti proti prišlecu, objame z obema rokama njegovo glavo, položi glavo na prsi junakove, a on ovije desnico okoli deklice in poljubivai jo na čelo reče svečano:
"Gospa Uršula! Tomo Milič je pripeljal Jurija Mogajiča, Tomo Milič je izpolnil vašo obljubo, Zofija je njegova."
"Oh, da, da, tvoja," zaplaka Zofija od veselja in se privijc močneje na njegovo srce, "ni sile, ki bi me odtrgala od tvojega srca. Daj," nadaljuje prijemši ga z obema rokama za glavo, "da vidim, ali si ti? Oh, da, si, pravi si, moj edini, moj ljubljeni," in poljubi ga jokaje na obe očesi.
"Da ste mi zdravi, gospod Milič," ga pozdravi Uršula hladno. "Kako zelo ste se spremenili, nisem vas izpoznala v prvem hipu. Da, Zofija je vaša po moji prisegi. Zaslužili ste jo. Toda očivjdci so rekli, da ste poginili v Ba-njaluki, kaj ne, Anka?" se obrne Ur-
šula proti hčeri, "a sedaj vidim, da so ti očividci lagali, kaj ne, Anka?"
"Da, lagali so," reče Anka in prebledi kakor smrt.
"Lagali so, plemenita gospa, da me oropajo tega zaklada, ki sem mu žrtvoval vse svoje življenje, toda božja milost in junaštvo tega poštenega U-skoka jim je prekrižala hudobni račun. Ko ste me odposlali za mladim Mogajičem, sem se odpravil na pot, da ga odkupim. A turška nezvestoba je zasužnjila tudi mene. Roboval sem, umiral — oh — dolgo časa; kar more človek doživeti na tem svetu, vse sem pretrpel. Minul je dan za dnevom, leto za letom, a za naju ni bilo odni-koder rešitve. Nekega dne mi reče frater, da je povpraševal po meni človek iz mojega kraja, a da ga je naenkrat zmanjkalo. Zakopan si, proklet si do groba, sem rekel sam pri sebi. Nekega jutra, mesec dni je od tega, mi da frater pisemce; pričnem citati in se začudim. To noč da bova rešena jaz in Mogajič, pomoč da je blizu. Zmrači se. Postalo mi je tesno pri srcu. Vsi so pospali, le midva sva bdela. Naenkrat zakriči okoli polnoči glas: Gori! Pomagajte!, in hipoma je bilo vse poslopje našega gospodarja bega v plamenu. Nato poči puška. Turki so komaj prišli k sebi, a že jih naskoči iz skrivališča hrabra četa — deset Uskokov, ki so sekali Turke in klicali nas po imenu. Skočila sva k njim in ko so se Turki branili pred ognjem, smo se mi umaknili srečno v goro in — a kaj bi vam mnogo pripovedoval — prišli smo semkaj. Glejte, ta junak, Marko Nožina, je vodil uskoško četo."
Kakor okameneli so molčali vsi, nikomur ni šla beseda iz grla.
"A kje je gospod Ambrož?" vpraša Tomo.
"Umrl," odvrne s pobešeno glavo Stepko.
"Umrl! Oh, tudi to!" zaječi junak in se udari z dlanjo na čelo. "Kruta usoda, ki primeša s čašo radosti tudi kapljico pelina. Oh, moj oče, moj dobrotnik, zakaj ne morem objeti tudi tebe?"
"Mesto očeta vas pričakuje sin in njegova žena," reče Marta iz srca in mu poda roko, "pojdite, gospod Milič, in tudi vi, pošteni ljudje, naši gostje ste, dokler vas je volja."
"Hvala, gospa," se pokloni Mogajič, "za to noč sprejmemo streho, a jutri zjutraj odrinemo, ker čakajo tudi nas draga srca."
* * *
Na dvorišču se je poslovil Alapič od gospodarja, gospe Heningovice in Konjske.
"Hudo mi je pri srcu," reče, "da banov načrt ni obrodil sadu, da se vračam praznih rok. Bog je hotel tako. Bojim se, da iz tega plamena ljubezni izbruhne grozen požar. Obvaruje naj nas Bog!"
"Oh, ko bi bila to vedela," reče zamolklo Anka, "toda povejte mi, gospod Gašper, ali res niste prejeli nobenega pisma?"
"Ne, in raditega sem se zakasnil."
"A kje je Drmačič?"
"Ne vem. Zmanjkalo ga je. Prišel bo hudobnež, ko bo lačen in žejen. A sedaj lahko noč, plemeniti gospe!"
Že 'se je zgubil v daljini topot Ala-pičevega konja, a še vedno je stala trojica na dvorišču.
"Slabo za nas, gospa tašča," reče mračno Stepko, "a sedaj ne kaže dru-zega, kakor še bolj podkuriti kmete."
"Da," potrdi Uršula, "nerada dam deklico Miliču, toda moram. Za kmete skrbite vi, Anka!" nadaljuje, prijemši hčer za roko, "ti si premotila mater, ti si lagala z Miličevo smrtjo.
Ti nimaš srca. Bog nas je kaznoval." * * *
Nočna svetloba je drhtela nad goro in dolino, nad grmom in deblom, razprostirajoč srebrno, vilino zagrinjalo čez ravnino, miglajoč kakor dragi k^-men v valovih Save. Bilo je tiho, tiho, le na vrtnem grmu je peval slavec svojo nočno, ljubezensko pesmico. Tenko in tiho zapoje ptica, a vedno hitreje in hitreje, močneje in močneje, da je zadrhtela od milobe tudi gluha noč. Tako bije vedno močneje in močneje mlado srce po prvem plamenu ljubezni. Pri odprtem oknu sedi zopet Zofija. Zlata mesečina se igra na njenih laseh in seva na srečnem licu, A blaženi sijaj njenega očesa izliva neizmerno blaženstvo v oči mladega, bledega človeka, ki sedi pri nogah device. To je Milič. Beli prstki Zofijini so sq zapletali drhteč v črnih laseh junakovih, na katere kane včasih svetla solza deklice.
"Zjutraj," izpregovori deklica, "sem umirala od žalosti, a 'sedaj ginem od (radosti. Moj Tomo, moje srce iti moje življenje. Si-li to ti, si ti? V svojih rokah držim tvojo glavo, da, da, tvoja je. Ne bi je dala za celi svet, Oh, ta svet brez srca, brez dušel Prevarali so me, izdali so me, omožiti so me hoteli z drugim. Da si mrtev, so rekli. Oh, hvala ti Bog, živ je, živ Skoro ne verjamem. Daj, da zaprem oči, sanjati hočem, da sem nesrečna, da si mrtev" — deklica zapre oči, a jih hitro odpre — "glej," reče, "zbudila sem se, ti nisi mrtev, ti si tu, ti si moj — na veke moji Sestra!" se obrne deklica k gospej Martin, ki jc sedela bolj oddaljena v mraku in motrila mlada, srečna človeka, "sestra! Bofr je vendar
dober in predober. Od srca se mu zahvaljujem za vse svoje muke. Bi-li bila deležna danes tolikega veselja, ako ne bi bila pretrpela toliko muk?"
"Da, dober je Bog!" odvrne Marta, "in pokazal je danes krutim dušam s čudežno močjo, da še biva pravica nad zvezdami."
"Govori, pripoveduj," reče nevesta zaročencu, "kaj si pretrpel, koliko gorja si prestal zaradi mene? Plakala bom milo plakala, da ti poplačam svoj dolg."
"Molčimo rajši," zašepeče junak, ne trenivši z očesom od neveste, "pusti me, da gledam nem v tvoje lice, da se ga nagledam mesto onih let, ko te nisem videl. Zapustil sem te kot popje, a našel sem te kot razcvelo rožo. Ničesar nisem trpel, pozabil sem vse, sedaj šele pričnem živeti, ker gledam tebe, ker si moja. Ako se mi izgubiš izpred oči, bom oslepel, ako umreš, bom u-mrl za teboj, kakor dvojček za dvojčkom."
\
Oh, večno boš gledal," vzklikne deklica.
Srečna deklica nasloni glavo na junakove prsi. Bajno je šumela reka, sladkejše je pel slavec na zeleni veji, močneje se je lesketala v Savi mesečina, a v mraku je sedela Marta. Solza zatrepeta na njenem očesu in tiho zašepeče gospa: "Evo! Glej na nas, oče Ambrož, počivaj mirno. Tvoja želja se je izpolnila."
XXIX.
Ljudje, ki so šli ob zori drugega dne iz Brdovca v Zaprešič, se niso malo malo čudili dvema jezdecema, ki sta dirjala po poti na malih turških konjih. Eden izmed njiju je bil, kolikor je bilo mogoče po obleki soditi, U-skok, drugi je bil bled in bradat, na sebi je imel turško obleko, samo po kučmi in po dolgih laseh si ga izpo-znal, da je kristjan. Že sta prišla ja-haje molče vštric do sela. Kar srečata na poti deklico, kakih dvajset let staro, ki je nosila veliko čutaro.
'Bog te sprimi, deklica!" zakliče Uskok, potegnivši konja za uzde, "ali mi daš piti?"
'Dam!" odgovori deklica, pogledav-ši izpod oči vojaka in mu ponudi čutaro.
"Si-li Brdovčanka?" vpraša Mogajič in pridrži konja. "Sem."
"Veš-li," nadaljuje Mogajič, "ali sta slepi Jurko in njegova hči Jana doma?"
Mladenka pogleda začudeno mladega junaka in reče:
"Ta dva ne stanujeta več v Brdovcu, že dolgo časa sta pri Matiji Gubcu v Stubici."
"V Stubici?" se preplaši Mogajič. "Seveda," potrdi deklica. "Marko!" reče syobodni kmet svojemu tovarišu, obrniva konje, pojdiva v Stubico."
"Da bi te," se nasmehne Uskok, "kako se ti mudi. Pojdiva v vas k botru Gregoriču, a popoldne greva k Gubcu.'
"Nočem, nazaj k Gubcu," se upira Mogajič in obrne konja.
'Ej, pa naj bo po tvojem," skomiz-ne z rameni Uskok. "Z Bogom, deklica, in hvala!"
Hipoma oddirjata tovariša na iskrili konjih nazaj, dočim je gledala deklica začudeno za njima.
Ravno je zvonilo v Gornji Stubici poldne, ko prideta Mogajič in Nožina do vasi. Uskok je gledal, ne meneč se za svet, v konjevo grivo, a Mogajič je vzdigoval visoko glavo in opazoval vsak kotiček svojega domačega kraja, katerega niso videle njegove oči že toliko let. Čudni spomini se mu bude njegovi duši; jokal bi in se smejal. Naposled prideta do Gubčeve hiše.
"Stopiva k konja!" reče Mogajič, skoči s konja in ga priveže na kol ob meji. Isto stori tudi Nožina. Stopita na dvorišče. Žive duše ni videti. Šla sta mimo oreha dalje proti hiši. Mo-gaič obstane iti pokaže s prstom proti hiši. Na velikem kamnu pred hišo je čepela mlada ženska. Roke je imela ovite okoli nog in podpirajoč glavo ob kolena, je gledala s steklenimi očmi v beli svet. Po čelu so ji padali razmr-šeni lasje, na porumenelih licih nisi zapazil niti iskrice čustva, iz otrplih oči nisi mogel brati njenih misli.
"Marko!" zašepeče Mogajič s strahom, "vidiš-li ono žensko?" "Vidim, hvala Bogu!" "Poznaš-li Jurkovo Jano?" nadaljuje svobodni kmet in prime tovariša za roko.
"Samo po imenu, po tvojem pripovedovanju."
"Pojdi, oj pojdi!" zadrhti mladenič in vleče za seboj vojaka. Pristopi k ženski:
"Jana!" zakriči, prijemši se za glavo in izbuli oči, "Jana! Za Boga, ali si to ti?"
Ženska ne trene z očesom. (Dalje prih.)
Zakaj so Japonci tako majhni.
Lansko leto je neki japonski list z veliko žalostjo konštatiral, da ni nikjer tako majhnih ljudij, ko na Japonskem. Znano je, da so možje v mikadovi armadi, ki so visoki 1.60 m., že izjeme, v "državi vzhajajočega solnca" jih smatrajo že za velikane. Čas bi že bil da se tem razmeram, ki so sramota za japonski ponos, naredi konec. In sešla se je res komisija učenjakov, da išče vzroke te narodne nesreče ter poišče tudi sredstev za pomoč. Komisija je v svojem interesantnem poročilu prišla do zaključka, da je vzrok temu, da so Japonci tako majhni, ta, ker rabijo Japonci namestu stolov in postelj plahte in preproge. Sedenje v krojaški poziciji moti tok krvi v spodnjih delih in ker noge ne morejo rasti v isti meri ko drugi deli, zaostanejo in ostanejo — slabe. Nekateri listi zahtevajo sedaj od vlade, naj prepove porabo plaht in preprog ter jih nadomesti s stoli. Učenci v šolah po evropskem načinu so že močnejši v nogah. Toda prešlo bo še mnogo časa, predno se bo posrečilo dvigniti postavo ljudstva.
Kakor se vidi, je mnogo lažje gojiti pritlikava drevesca, ko podaljševati človekovo postavo.
Prehlajenje
je nekaj jako neprijetnega, zato je navada, da trpin išče hitro pomoč. Ljudje, ki sb rabili Severove krogljice zoper prehlad in hripo (Severa's Gold and Grip Tablets), pravijo o uspešnosti tega leka v manj kot 24. urah po rabljenju, ako se vzamejo pravočasno. Mr. John Mikusek iz Buyck, Minn., nam je pisal sledeče: "Severove krogljice zoper prehlad in hripo so neprecenljive. Imel jih bom vedno priročno." Cena 30 centov v vseh lekarnah, ali pa pišite po nje naravnost izdelo-vateljem — W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Jan.
Otroška naivnost.
— "Stanček, danes prinesla je k vam štorklja zopet malo sestrico. Ali bi jo rad videl?"
Stanček: "Ne nje — pač pa štorkljo.'
®
H
Ali ste bolni? Naj ,<ts ozdravim.
Ali trpite na revmatizmu, glavobolu, hrbtobolu, nev-ralgiji, nervoznosti, slaboči, zgubo spanja, želodčnih težkočah, na ledvicah in mehurju srcu ali pljučah, slabi krvi ali spušča-jih? Pridite k meni predno greste k drugemu zdravniku. Jaz vas pregledam in svetujem zastonj. Jaz vas morem ozdravit brez denarja. Jaz vem, da boste zadovoljni z mojem delom, ker želim, da me priporočite svojim znancem.
Dr. W. H. Starr
®
11 D 11 H
a si
11 si SI SI
SI ffi
si n si si
SI
si
i Soba 400 Joliet National Bank Bldg., Joliet, III.
HO	•
H Uradne ure od 9. zj. do 8. zv., ob nedeljah do poldne.
si
i a n @ s a a @ s s s @ m n m ii m ® s m ® m m m s m is is @ @ n is a n m ® a a n a
IPoslsnasite IšTovo Pivo
Old Lager
•"•»V STEKLENICA H«®"® Je B0LJ$A in okusnejša pijača, kot katero drugo pivo. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseli boljših salunik v Jolietu
aaaisiiBisBaaaBBSiisaaaaBaiiBafflBaBaBaaeaBaaffia
® SSEBBBBBSBBBBIISBBBSBBSESBBEBBSBBSBSBBS ® SI (Si	g SI
Naša velika in moder-11
si®
no urejena tiskarna H
a m	SI®
ffl ® BBEBBBB izdeluje najhitreje in najličneje BBBBSBB si® I 111®®®®® TSE VRSTE TISKOVINE ZA BBBBB|||| ii®® ffi®®® slavna društva,
Jabolčni kipnik.
Duši šest dobrih kislastih jabolk ter jih potlači skozi sito. Potem umešaj za jajce surovega masla, pet rumenjakov, nastrganih limonovih olupkov in pet žlic sladkorja. Naposled prideni še sneg petih beljakov in dve pesti drobtin. To zmešaj rahlo, deni v na mazan model in speci kipnik v pečici.
®®ffl® ®ffiffl®
cerkve in šole, trgovce in obrtnike,
ter zasebnike.
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
®®®®
S®®® ffi®®®
® fflffi® ® si si®
SI SI®®
H®®® ®®ffl®
Sfflffl® ®fflffl® ffl® ®S1
ifflffl® ®fflffiffl ®fflfflffl ® ffifflffl
ifflffl® fflfflfflffl
Ifflffl® fflffl®®
Sjfflffl®
® ffl fflffl _________________ 1*11*1 lil SI
gj ffl fflffl	--— ®ffl SI®
Sjfflffl®	fflffl®®
Si ffl ffl ffl Prestavljamo iz slovenskega in drugih 11 ffl ffl ®
Sifflfflffl	fflfflffl®
lili i«*OY v angleškega in obratno. Hl|
®®fflffl - fflfflffl® a si a® ■	fflfflffl®
Sifflfflffl	Sifflfflffl
Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni ffl®l®
Si®®®	fflfflffl®
!11! papir'	vizitke, nakaznice pobotnic, pra-1|||
®lll in poročila, ali tiskorine za prirejanje ve- !®1®
ffl ® ffl ffl	'	j
I ffl 11 sellc in razne druSe take stvari. Pišite nam za 1111
i	11 ® cene, da si prihranite denar.	lil®
Sifflfflffl »	r	fflffl®®
ffl®fflffl	fflfflfflsi
H ffl ffl ffl aSaBBBSaESBEBSBEfflBEBBBBiliaBaBBIl fflffl®®
® si BBaaBfflaaaBBaBEBBaaiiBBaaB^aaaaaaBBBBa ® ®
si®	ffl®
ii	Amerikanski Slovenec ii
s®	ffl®
Prva slovenska uaijska tiskarna t Ameriki.
11 V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111. H
sili	r	ffl®
MALI VITEZ
(PAN YOLODIJEVSKI.)
Zgodovinski roman. ^	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Trije dragonci so res prihiteli čuvat gospo Barbko; Mušalski pa je izpod bodel konja ter skokoma o'djezdil Barbka je za trenutek omahovala: Al naj ostane, ali pa naj se spne na grič s katerega sta bila prej z možem ogle dovala ravnino. Toda ker je čutila veliko utrujenost, je sklenila ostati Ženska narav se je čimdalje močneje prebujala v njej. Kakih dvesto kora kov od nje so vojaki pobijali ostanke lopovov, in črna kepa borilcev je čim dalje bolj vrvela na krvavem bojišču, Obupen krik je prodiral ozračje, in Barbki, še pred trenutkom tako vneti in bojeviti, je prišlo zdajci slabo. Po lastil se je je velik strah, da ne bi o-medlela popolnoma, in samo stid pred dragonci jo je še držal pokonci. Skrb no pa jim je skrivala obraz, da ne bi videli njene bledice. Sveži zrak ji je polagoma vračal moč in pogum, toda ne tolikanj, da bi hotela novič skočiti med borilce. Storila pa bi bila to brž kone zato, da bi izprosila pomilostitev ostalim Tatarjem. Toda vedela je, da bi bila njena prošnja zaman, in z veli kim koprnenjem je pričakovala konca bitke.
Toda ondi so se še neprestano pobijali. Udarci z orožjem in kriki niso prenehali niti za trenutek; prapori so treskali čimdalje huje drug ob druge ga. Zdajci pa se tolpa razbojnikov močna kakih dvajset jezdecev, izvije iz morilnega kroga ter zdirja proti griču.
Bežeča tesno poleg strmine, je ta tolpa res dospela na kraj, kjer se je grič mirno zlival z ravnino, in se je ta ko otela. Toda na poti ji je bila Barb ka z dragonci. Pogled na nevarnost ji je vlil v tem hipu v ude novo moč in zavest. Spoznala je, d%a je pogubno ostati ondi, zakaj tolpa jih v naglic potepta s kopiti ali pa jih pobije s sab Ijami. Stari dragonski stražnik je bil bržkone tudi teh misli, zakaj pograbil je uzdo Barbkinega konja ter obupno zakričal:
"Na konja, jasna gospa!''
Barbka zbeži kakor vihra sama, oni trije vojaki pa ostanejo na mestu, da bi vsaj za trenutek ustavili napadnike
V	tem so se za tem bežečim krdelom razpršili tudi drugi vojaki in s tem se je razbil krog, ki je bil doslej obkoljal razbojnike. Ti so jeli bežati po dva po trije ali še po več skupaj. Ogromna večina izmed njih je bila že pobita, toda nekateri, z Azbo-bejem na čelu, so pobegnili ter v majhnih tolpah hiteli proti griču. Trije dragonci niso mo gli pridržati napadnikov ter so po krat kem boju popadali s konj. Krdelo, ki je sledilo Barki za petami, je dospelo na visoko stepo. Poljski prapori, zla isti še liptovski, so se skokoma drevili za njimi.
Na visoki stepi, presekani s kritimi prepadi in jarki, se je sestavila iz jezdecev nekaka velikanska kača, katere glavo je tvorila Barbka, vrat razbojniki in drugo telo Melehovič z Lipki in dragonci, katerim je jezdil na čelu Vo lodijevski z ostrogami, zapičenimi i konjski bok ter z grozo v svoji duši.
V	tistem hipu, ko se je ono perišče razbojnikov izvilo iz kroga, je ime on opravka na drugi strani, zato ga je Melehovič prehitel na preganjanju Lasje so se malemu vitezu ježili ob misli, da bi utegnili razbojniki Barbko ujeti, da bi utegnila izgubiti zavest ter pobegniti proti Dnestru, da jo kak razbojnik utegne doseči s sabljo, handža-rom ali s konjsko čeljustjo. Srce mu je kar umiralo od strahu za življenje ljubljenega bitja. Ležeč skoro docela na vratu svojega konja, ves bled, s stis njenimi zobmi, z vihro strašnih misli v glavi, je zbadal žrebca z oboroženimi petami, ga tepel s palašem ter letel kakor draplja, kadar jame leteti. Pred očmi so mu migljale ovčje kučme Lip-kov.
"Bog daj, da bi jp Melehovič dohitel! Vrlega konja ima. Bog daj!" je ponavljal z obupom v duši.
Toda njegov strah je bil prazeh in nesreča ni bila tolika, kakor se je zdelo ljubečemu vitezu. Tatarjem je bilo dokaj bolj do svoje kože; preganjajoči Lipki so jim bili preblizu za petami, da niso utegnili zasledovati posamičnega jezdeca, najsi bi bil ta jezdec tudi najlepša huriska iz Mohamedovega raja, najsi bi ta jezdec imel na sebi plašč, ves posut z dragimi kameni. Barbki je bilo treba samo kreniti proti Hrep-tovu in oteta bi bila preganjalcev. Tja bi se gotovo ne drevili za njo v pravo levje žrelo, ko so imeli pred seboj reko s tršičjem, v katero so se mogli skriti. Lipki, ki so imeli boljše konje, so se jim bližali čimdalje bolj. Barbka pa je sedela na konju, še dokaj boljšem od navadnih tatarskih konj, ter ni izgubila zavesti. Drzna njena narav se je ozvala v njej z vso močjo in vitežka kri ji je novič zaigrala v žilah. Njen konjič je tekel kakor srna, veter ji je
žvižgal v ušesih in namesto strahu jo je prevzela nekaka opojnost.
"Tako me že smejo loviti vse leto, pa me še ne dobe," si je mislila. "Po-dirjam še nekoliko, potem pa se obrnem in jih pustim naprej; ako bi me pa le ne nehali preganjati, jih počakam s sabljo."
Prišlo ji je na misel, da so se morda Tatarji že močno razpršili po stepi, da bi se torej ne bilo pretežavno spoprijeti s katerim.
"Ha, kaj!" si je rekla v bojeviti duši. "Mihael me je že naučil toliko, da se smem drzniti kaj takega. Še bi si u-tegnili misliti, da bežim od strahu pred njimi, naši bi me na drugi pohod ne vzeli s seboj, a Zagloba bi se mi smejal na vse grlo..."
Po teh besedah se je ozrla za razbojniki, toda ti so bežali v tolpi. Na dvoboj torej ni bilo niti misliti, toda Barbka je hotela vpričo vse vojske dokazati, da ne beži slepo, brez zavesti. Spomnila se je, da ima dva izvrstna samokresa, ki ju je pred odhodom nabil sam Mihael, torej je jela pridrževati konja in se obrnila proti Hreptovu.
Toda čudo, v tem hipu je vse krdelo razbojnikov izpremenilo smer svojega bega in krenilo nekoliko bolj na levo k rebri griča. Barbka ustreli dvakrat po najbližjih konjih, nato se zavrti ter na vso sapo zdirja proti Hreptovu.
Toda komaj konjič hitro kakor la stovica predirja nekoliko sto korakov, kar se pokaže pred njo prepad. Barb ka brez pomisleka izpodbode konja in plemenita žival skoči črez jarek. Ali konj je le s prednjimi kopiti dosegel breg, z zadnjimi pa je iskal opore na strmem jarku. Ali ne dovolj zmrzla in trda zemlja se mu je usipala izpod nog, naposled pa se je z Barbko vred zakotalil v jarek.
Na srečo ni padla pod konja, ker si je še o pravem času oprostila noge iz stremenov. Padla je na dno jarka, to da padla je srečno. Obležala je na debeli plasti mahu. Toda preveč se je pretresla in prestrašila — omedlela je Volodijevski ni videl tega, kar se je zgodilo, zakaj Lipki so mu zakrivali obzorje. Toda Melehovič je zaklical svojim vojakom z groznim glasom naj se ne ustavijo, nego se še dalje dreve za razbojniki, sam pa je stekel k onemu prepadu.
Kakor bi trenil, skoči s sedla, spleza v globel in dvigne Barbko. Njegove sokolje oči so jo mahoma premerile, ali ne ugledajo kje krvi; toda bilo je treba le pogledati na mah, in spoznal je, kako je bilo mogoče, da se ni poškodovala niti Barbka, niti konj.
Zamolkel krik veselja se izvije mlademu Tatarju iz prsi. Barbka mu je ležala v naročju, torej jo je na vso moč pritisnil k prsim; na to ji je jel z obledelimi ustnicami poljubljati oči, kakor bi jih hotel izpiti, naposled pa >e je ves svet zavrtel z njim in strast, skrita na dnu prsi kakor zmaj v dupli ni, ga je prevzela kakor vihar. V tem hipu je začel odmevati z visoke stepe topot konjskih kopit, ki se je bližal čimdalje bolj. Mnogo glasov je jelo klicati: "Tukaj! Tukaj! V tem jarku!" Melehovič položi Barbko na mah ter pokliče prihajače: "Semkaj! Tukaj! Semkaj!" Trenutek pozneje skoči Volodijevski na dno jarka, za njim še Zagloba Mušalski, Nenašinec in nekoliko drugih častnikov.
"Nič ji ni," zakliče Tatar. "Mah jo je otel."
Volodijevski prime omedlelo ženo za roko, drugi skočijo po vodo, katere i bilo v bližini. Zagloba se dotakne senc omedlele gospe in zakliče:
'Barbka! Najdražja Barbka! Barbka!"
Nič ji ni!" ponovi Melehovič bled kakor smrt.
Zagloba se udari z roko po boku, vzame čutaro, vlije na dlan žganjice er jame Barbko drgniti po senceh; nato pristavi čutarico k njenim ustom. To ji je očito dobro delo, zakaj še preden so prinesli vodo, je Barbka iz-pregledala, jela loviti z usti sapo in ob tem kašljala, ker jo je žganjica ščege-tala v ustih. Črez nekoliko minut se e zavedla popolnoma.
Volodijevski, ne da bi se menil za navzoče častnike in vojake, jo pritisne na prsi, ji jame poljubljati roke in zakliče :
'Oh, ti ljubezen moja! Toliko, da nisi izpustila duše! Ali ne čutiš ničesar? Ali te nič ne boli?"
"Nič mi ni!" odgovori Barbka. "A-ha! Že vidim ,zakaj se mi je stemnilo pred očmi. Konj se je prevrnil z mano vred... Ali je bitka že končana?"
"Da. Azba-bej je ubit. Vrnimo se sedaj urno, ker se bojim, da ne bi zbolela od truda."
"Prav nič nisem trudna," odgovori Barbka.
Potem hitro pogleda navzoče in reče:
"Le nikar si ne mislite, gospodje, da
sem zbežala od strahu. Oho! Še v glavo mi ni prišlo kaj takega. Kakor Mihaela ljubim, sem le njim na veselje dirjala pred njimi in potem sem še dvakrat ustrelila po njih iz samokresov."
"En konj je padel od te krogle, a razbojnika smo ujeli živega," reče Melehovič.
"Eh, kaj!" odgovori Barbka. "Taka nezgoda pri skoku se lahko pripeti vsakomur. Ali ne? Tega ne ubrani človeka nobena vaja, da se konju časih spodrsne. Dobro, gospodje, da ste me ugledali, zakaj sicer bi bila utegnila tu dolgo ležati."
"Prvi te je ugledal Melehovič in pritekel prvi k tebi, ker smo bili daleč za njim," reče Volodijevski.
Ko Barbka to zasliši, se obrne k mlademu Lipku in mu poda roko.
"Hvala vam, gospod, za to uslugo,
On ni odgovoril ničesar, nego je pritisnil k ustom njeno roko; potem -se je sklonil in pokorno objel njene noge kakor podložnik.
V tem se je čimdalje več poljskih praporov shajalo ob reki. Bitka je bila končana. Volodijevski je ukazal Me-lehoviču, naj preganja one Tatarje, ki so se utegnili vojakom skriti, in takoj so vsi odrinili v Hreptov.
Na poti je Barbka z griča še enkrat videla bojišče.
Konjska in človeška truplk so ležala ponekod na kupih, drugje posamično. Na obnebju se je zbiralo čimdalje več vranov; sedali so tupatam na tla in čakali, da odidejo poslednji vojaki z bojišča.
'Glej pogrebce vojakov!" reče Zagloba, -kažoč s sabljo na vrane, "brž ko odidemo, pridero semkaj volkovi, ki bodo z zobmi zvonili mrtvecem. Odlična je ta zmaga, najsi smo jo dosegli proti nečimurnemu sovražniku, zakaj ta Azba-bej je tu razgrajal že več let. Poveljniki so ga lovili kakor volka, toda vedno zaman; naposled je naletel na Mihaela in prišla je nanj črna ura."
"Azba-bej je ubit."
"Melehovič ga je dohitel prvi, in pravim ti, ako mu ni razklal buče, mu je segla sablja celo do zob."
"Melehovič je vrl vojak!" reče Barbka.
Nato se obrne k Zaglobi:
"A kaj ste učinili vi, gospod?"
"Nisem čvrčal kakor ščurek, nisem skakal kakor bolha ali poljska kobilica, zakaj tako zabavo prepuščam mrčesu, niso pa me tudi pobrali na mahu kakor gobo, nihče me ni vlačil za nos, niti mi ni pihal v usta..."
"Nič vas nimam rada!" odgovori Barbka in pomakne naprej ustnico, da ji nehote seže k rdečkastemu nosu.
Toda on jo je prijazno gledal, se ji nasmihal in mirno pomežikoval z očmi, dražiti pa je ni nehal.
"Borila si se hrabro," je dejal, "bežala si hrabro, prevračala kozelce — tudi hrabro, a sedaj si boš na kosti, ki te bole, pokladala kašo — tudi hrabro. Pač moramo paziti, da te s tvojo boje-vitostjo vred ne pozobljejo vrabci, zakaj ti so zelo lakomni na kašo."
"Vi, gospode, delujete na to, da bi me Mihael ne vzel na drug pohod. To vem dobro!"
«
Seveda, seveda ga popro%im, naj te zmerom jemlje s seboj na orehe, zakaj nežna si in veja se ne zlomi pod teboj. Moj Bog, ali je to hvaležnost! A kdo je prigovarjal Mihaelu, naj te vzame s seboj? Jaz! Sedaj se bridko kesam tega, zlasti zato, ker mi tako vračaš prijateljstvo. Čakaj! Odslej boš sekala
leseno sabljo stebličje na hreptov-kem majdanu. To bodi tvoj pohod. Vsaka druga bi objela starca, ta zbadljivi zlodejček pa mi nažene najprej trahu, sedaj, pa me še draži!"
Barbka ni premišljala dolgo, nego je objela gospoda Zaglobo. Ta reče, zelo razveseljen zaradi tega:
No, no, priznati moram, da si 'dokaj pomogla k današnji zmagi, zakaj vojaki so se bili strastno, ker so se hoteli odlikovati na vsak način."
"Kajpada!" zakliče Mušalski. "Človeku ni žal umirati, ako ga gledajo take oči."
Živela naša gospa!" zakriči gospod Nenašinec. "Živela!" ponovi na stotine gla-ov. "Bog ji daj zdravje!" Zagloba se skloni k njej ter zamr-mra:
'Po omedlevici!" * In jezdili so veseli dalje in vriskali. Saj so vedeli za gotovo, da bodo zvečer gosti. Bilo je krasno vreme. Trbb-ci so zapiskali na rogove, bobnarji u-larili po kotlih ter z velikim hrupom došli v Hreptov.
tudi one so bile osuple ob pogledu na gospoda poveljnika in gospo poveljni-kovo. Prvega so si bile namreč predstavljale kot nekakega velikana, ki s samim pogledom strahuje ljudi, pa tudi njegovo ženo so si bile slikale kot velikanko z večno nagubančenim čelom in zamolklim glasom. Zdaj pa so ugledali pred seboj drobnega vojaka s prijaznim, veselim licem in takisto drobno in rdečo njegovo ženo, ki je bila v širokih hlačah in s sabljico ob pasu prej podobna lepemu dečku nego odrasli osebi. Gospodarja sta z razprostrtimi rokami sprejela goste. Barbka je presrčno poljubila vse tri ženske, ne čakajoč, da bi se bile predstavile, potem pa, ko so ji povedale, kdo so in odkod prihajajo, je rekla:
"Rada bi vam, gospodje in gospe, napravila veselje. Zelo sem vas vesela. Dobro, da vas ni na poti zadela nezgoda, kar v našem kraju ni nič novega, toda prav danes smo pobili razbojnike do zadnjega."
Videč pa, da jo gospa Boska gleda kaj nezaupno, udari z roko po sabljici in de ponosno:
"Tudi jaz sem bila v bitki. Zakaj ne! Tako se nam spodobi. Za Boga, dovolite mi, da odidem ter oblečem svojemu spolu primernejšo obleko in da si omijem kri z rok, zakaj ravnokar se vračamo iz krute bitke. Oho! Ako ne bi bil Azba odpravljen, bi morda gospa ne bila srečno dospela v Hreptov. Hipoma bom zopet tukaj, v tem pa naj me nadomešča Volodijevski.
(Dalje prih.)
SE
ifil
MALI OGLASI.
is
iffi
Take so!
Prva gospa: "O, če me moj mož razjezi, mu kar zagrozim, da pojdem k materi nazaj, pa imam takoj mir."
Druga gospa: "O, če me pa moj mož razjezi, mu zagrozim, da pride moja mati k meni za 14 dni, pa je tak kakor jagnje."
NAZNANILO.
S tem se čitateljem tega lista predstavlja Dr. Starr, čigar oglas je na drugem prostoru tega lista.
Dr. Starr je sposoben specialist z mnogoletno skušnjo v zdravljenju bolezni mož in žen. On ima lepo urejen urad in potrebne stvari v sobi 400 Joliet National Bank Bldg., kjer bo sprejemal ljudi, ki se bodo v potrebi obrnili nanj.
On ne računa nič za preiskavo in ga bo veselilo, če ga posetite, da se domenite.
Rabim može in žene, da bi delali za mene v prostem času ob primerni plači. Oglasite se v sobi 400 v Joliet National Bank Building. — Ad. 2t.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j«
naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času.
Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi.
Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in dru gih malih oglasov po lc od vsake besede.
Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc.
RABIMO MOŽA OD 30 DO 40 LET starega, ki zna angleško, da dela za redno plačo in komišen. Jewel Tea Co., 631 Jefferson St., Joliet. Ilt4
RABIMO SLOVENSKO ALI HR-vatsko dekle staro od 17 do 25 let za hišno delo pri družini od 3. oseb. Več pove: Dr. Matiaca, 413 Cass St. od 10. do 12. zju. in pop. od 2—4, zv. 7—8.	unf
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmete. ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 11)
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik........^..George Stoniclt
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepet
Zapisnikar..............John Barbicb.
i
Blagajnik.................John. Petric.
Reditelj...............Frank Kocjan
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in roj«-kinje in sicer od 16. do 50. leta izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali z* $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $3,000.00 * bolniški blagajni in je do zdaj že it' plačalo skupaj 3408.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je tolika ko so plačali drugi člani zadnjih 6 m«" secev, je deležen podpore v slučaji nezgode takoj po pristopu, drugače P" 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo D«" deljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko i"| napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
STENSKI PAPIR!
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oil in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje stenskef papirja po nizkih cenah.
A lexanderlWas,
Jt\ Chi. Phone 37« §J N. W. !
120 Jefferson St
JOLIET, II
M*
JOUCT.IUU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.----Both Telephones 2i.....JOLIET. ILLINO0
VII.
V Hreptovu sta Volodijevski in njegova žena nepričakovano našla goste. Dospel je bil gospod Boguš, ki je hotel prebiti tukaj nekoliko mesecev, da bi se s posredovanjem Melehovičevim dogovarjal s tatarskimi konjiškimi stotniki Aleksandrovičem, Tvorov-skim, Kričinskim in drugimi, bodisi že iz Lipkov ali Čeremisov, ki so se u-službili sultanu. Bogušu se je pridružil že postarni gospod Novoveški 3 hčerko Evičo in gospa Boska, vrla žena s takisto mlado in lepo hčerko Zofijo. Pogled na ženske v praznem in divjem Hreptovu je viteze razveselil in jih napolnil še z večjim čudenjem, Pa
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORT
s
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Ota tdefm 405
S. Bluff St.. Met. 111.