CEHA 50 SIT	SLOVENIJA, SREDA, 29. JANUARJA 1992 ŠT. 4, LETO XXVI
SRAMOTA: SODEČ PO PISANJU SLOVENSKIH ČASOPISOV JE V SLOVENSKI POLICIJI IN VOJSKI VSE PREVEČ AGENTOV BIVŠEGA REŽIMA
NAROD HRANI RIVSE UDROVCE
PRIMORSKA SODNA OBRAVNAVA ZA POTEŠITEV STRASTI OKOLICE
ZAKAJ JE UMRL SEBASTIAN
AFERA KBM PRED EPILOGOM, DEVIZE NA PROSTOSTI
OSTRIŽIMO BANKE!
PREKMURJE IZGUBLJA MURSKO SOBOTO IN RAZBIJA ZASPANOST
_______________ORGIJE NA SEDMINAH
Nova doba na sledi morilcem novinarjev
Čuprijska 9, Celje, tel. (063) 24-025, 24-303
PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
POSTANITE ČLAN AVTOPLUS KARTICE. PRI NAKUPU VAM PRIZNAMO 5% POPUST.
Cena kartice je 100,00 SLT.
GLEDATI KOT TELE V TV
ZIPPING
Rodil sem se istega leta, ko je začela oddajati nacionalna televizija, a svojo magično škatlo imam šele zadnja štiri leta. Nepozabna in neponovljiva leta, ko je človek v mojem mestu lahko doživljal sebe in svet na tako svojevrsten način, kakor nikjer, ampak res nikjer na planetu, kajti nikjer, ampak res nikjer drugje kot v mojem mestu, se ni zadnje štiri leta tako dramatično rušil komunizem hkrati v pogledu skozi okno in na TV ekranu z dvajsetimi kanali. A prepričan sem, da te izkušnje ne bi znal ceniti, če ne bi kot mnogi iz »generacije premladih za hipije in prestarih za pank«, živel bolj v utripu književnega kot televizijskega uma. Sredi meseca sem torej poveznil čez svoj televizor belo plahto, da bi si po zasluženih priznanjih spočila eden od drugega.
Stara zaveza v sloviti Visoki pesmi sprejemniku omogoča zbrano analizo metafore in ko pesnik primerja lase svoje drage s čredo koz, vzbuja to bralcu smeh, dokler se ne poduči, kako so stari Hebrejci častili rogate živali in je zato kralj izkazal lepi sužnji svojo ljubezen na najboljši možni način. Prav tako je lahko razumljiv Sergej Eisenstein, ko v svoji teoriji režije preprosto pove, da gre tudi v filmskem sporočanju za združevanje dveh kadrov, ki naj vzbudita v gledalcu neko tretjo asociacijo. Toda pred našim štetjem in v letih okoli velikega oktobra se je čas še nekako vlekel, zelo težko pa je sprejemati in analizirati vse bolj hitro moderno montažo atrakcij, kakršno dandanes ustvarja televizija. Če se potrošnik sličic seveda ne zateče k menjavanju kanalov — kzippingu. Šele z zippingom namreč postane gledalec enakovreden člen epohalne televizijske metafore, tisti domišljavi člen, ki bolj kot kdaj koli prej boleha od iluzije,
da je nekdo, ki obvlada mnoge druge, čeprav je v strašni resnici samo eden izmed mnogih, ki ga obvlada tisto eno.
Na koncu koncev med naštetimi pogledi drugih voditi svojega iz naslonjača ni bogvekakšna suverenost, saj je bogastvo življenjskih oblik pač večje od dveh dimenzij na manj kot enem kvadratnem metru, pa vendar točno to iz dneva v dan počne večina civiliziranega sveta. Zato je bila umestna moja skrb, da se bom z odmikom od TV izgubil na robu družbe kot njen brezupno neobveščeni slepič. Da bom imel težave v vsakdanji komunikaciji in mi bo nerodno ter bom povešal pogled na kakšne butaste vzorce v puloverjih svojih sogovornikov, medtem ko bodo oni udrihali po nekih snoči videnih in samo njim jasnih omizjih.
A nič takega se ni zgodilo — nasprotno; ko sem nehal gledati TV, sem se kmalu začel počutiti mnogo bolje. Sneg mi je zadišal kot skoraj pozabljene pravljice in prodajalke v pekarni so se mi zazdele prijazne kot njihove tople žemljice. Zalotil sem se celo, kako stojim sredi trga in buljim v zanimivo fasado z občutkom jamais vue, kot da sem na samem cesarskem Dunaju. Svet in ljudje v njem sta bila nenadoma dela velike metafore, ki se je z neštetimi drobnarijami nanašala prav name kot na tisti znameniti tertium comparationis, tretji člen, ki mu je treba samo svobodno premikati pogled okoli sebe pa ga bo Slejko-prej doletelo nekaj podobnega kot hvaležnost za čudež biti. Postal sem celo ustvarjalen in kot bi rekel keks do keksa tristokrat, sem na primer popravil toliko šolskih nalog, organiziral kulturnni dan za enkrat večjo maso, v časopise razposlal nekaj člankov itd.
Ko bom oddal še tega, bom najbrž odgrnil televizor, se zavalil pred njega in pričel spreminjati programe. In ne bom se ustavil niti v žariščih niti na igriščih niti pri filmih niti ob spotih, ampak bom lepo krmilil v svoje lastne sanje, saj »to, kakšne sanje bi prišle nam v spanju, daljša siromaštva bedna leta« ...
Bojan Sedmak
MED NAMI
DOLGOVI
Minuli teden je Vuk Draškovič odletel v London po srbskega princa Karadžordževiča, Bosna in Hercegovina je dokončno postala drobiž v hrvaško-srbskem trgovanju, minister Capuder pa se je pohvalil, da so neodvisno, samostojno in mednarodno že skorajda priznano slovensko človeško ribico cel teden dni gledali radovedneži na mednarodnem muzejskem salonu v Parizu.
Nace Krumpak, veliki poslovnež in naš prijatelj, ki smo ga izgubili prejšnji teden, bi rekel, da naj tudi na začetku omenjene zadeve komentiramo s samosvojo pikrostjo. In naj še naprej razbijamo lokalne samopašce in združujemo narode in ekonomije. Tokrat k slednjemu.
Ali je Slovenija že pozabila, da je bila v Beogradu kamen spotike tudi njena še ne tri leta stara politika do Kosova? Je daljna pokrajina doli v balkanski vetrometini, ki je lahko zgolj to le za zarukane hribovce, nenadoma prepuščena sama sebi? Res, že dolgo ni slovenskim politikom nihče s Kosovom pomahal pred vestjo. Smo dajali korajžo Kosovarjem le zavoljo lastnega poguma, zdaj pa jih bomo tudi diplomatsko prepustili monarhiji, ki se obeta v Srbiji?
Kaj bo Slovenija rekla ob srbskih in hrvaških apetitih po Bosni in Hercegovini, deželi od koder smo uvažali največ Jugovičev, da so nam kopali po rudnikih in valjali asfalte? Bomo njihovega Alijo in prednike ljudi v sosednjem stanovanju prepustili samovolji srbskega nacionalizma, hrvaškega samodržca in napihnjeno možatastih Črnogorcev?
Dolgovi Slovenije do bivše Jugoslavije seveda niso v tistem, kar pravijo fosili iz beograjskega polpredsedstva. Dolgovi Slovenije so predvsem v dejstvu, da smo z narodi tam doli živeli skoraj stoletje pod isto streho. Šešelj ima skoraj prav, ko trdi, da smo »pobegnili v zadnjem trenutku«. Naša osamosvojitev se ne sme zdaj udejanjati kot varnost hinavca, ki se je varno zaklenil v shrambo. Dolgovi Slovenije so tudi v tem, da pomagamo južnim narodom uresničiti njihova hotenja. Slovenija ne more imeti le ambicije, da nekoč spet osvoji južne trge, osvojiti bo morala znati tudi južne simpatije.
Drugače bomo tudi v naslednjih letih le hodili po svetu in kazali svojo ribico. Ki jo je bil, mimogrede, Capuder dolžan varno vrniti v Postojnsko jamo. Pa jo je?
Brane Piano
KAJ JE POVEDALA SOPROGA MINISTRA DUŠANA ŠEŠOKA
DUŠAN PRAV VSE POJE
kanal
LEPŠA POLOVICA OBLASTI
JANJA
ŠEŠOK
Kdo skrbi za finance pri vas doma?
Moj mož prinaša denar domov, jaz pa ga veselo trošim.
Trenutno ste na porodni-
škem dopustu, Jakob je star pet mesecev...
Ja, rodil se je na isti dan, ko je bil moj mož imenovan za finančnega ministra. Moram reči, da bi bilo hudo, če ga ne bi bilo. Dajal mi je korajžo, ko sem bila že malce obupana... a ne Jakob (ga poboža)? Sicer pa sem zdravnica, delam v obratni ambulanti v Kolinski.
Imate štiri otroke, sem slišal.
Točno. Najstarejši, Klemen, je v sedemnajstem letu, Matija je star dvanajst, Zala pa jih ima sedem in hodi v prvi razred - in seveda Jakob.
Poročena sta sedemnajst let. v Komendi pa živita sedmo leto. Kako sta našla ta kraj?
No, najprej sva v Fužinah hotela kupiti stanovanje. Takrat sva ravno končala s študijem. Dušan je že delal, jaz
pa sem bila stažistka. Vendar ni 'bilo dovolj denarja. Ker sva ga pa nekaj le imela, sva na licitaciji kupila tole parcelo. Potem sva počasi začela zidati, štiri, pet let sva gradila hišo... no, zdaj smo pa notri.
Kot vse kaže, boste v kratkem dobili še asfalt.
Upam, da bo to res kmalu, ker čakamo na to že lep čas.
In sicer, je kakšna sprememba, odkar je soprog minister?
Ja, doma je strašna sprememba. Nič več nismo skupaj, problemov ne rešujemo skupaj. To se ne da odlašati za čez vikend, niti vzgoje otrok ne. Skratka, pravega družinskega življenja ni več., (za dve minuti skoči ven in se vrne): Kje sva ostala?
Pri zasebnem življenju.
Ja, katastrofa.
Je res tako hudo?
Hudo ni, ker se imamo radi in čakamo, da bodo ti težki trenutki vendarle minili. Če ne bi bili tako povezani kot smo in če ne bi že prej delali na tem, potem bi bila res katastrofa.
Preveč je zaposlen, a ne?
Bolj ne more biti. Zjutraj skupaj vstanemo, zajtrkujemo, mož odpelje otroke v šolo v Ljubljano... vrne pa se ob enajstih, ob polnoči... Dela od jutra do večera. Enkrat je poklical, da pride ob petih in skorajda nisem mogla verjeti.
Ob petih zjutraj?
Ne. Popoldan. Kar se vikendov tiče, moram povedati, da so zadnje čase naši. Skratka, pestro je. Le da bi se tole ministrovanje čim prej končalo. Zadnjič smo bili skupaj z gospo Bastlovo in je rekla, da tudi njen devet-
BREZ DLAKE NA JEZIKU
MiHMHMI liM* ifflMCT gsgMH™
NOV/', DOBA
■ ________
Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Braco Zavrnik (mediji), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15. 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066).23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje.
letni sin pravi: Mami, kdaj bo oče nehal biti minister?
Se najdejo kakšni primitivci, ki kdaj kaj zagrozijo po telefonu?
To je bilo v tistem času, ko je mož v parlamentu povedal, da z osamosvojitvijo še ne bomo dobili tapravega denarja. Takrat je bilo precej hudo. Sicer pa telefoni veliko zvonijo, tudi ob čudnih urah, spomnijo se ga prijatelji izpred petnajstih, dvajsetih let. Moram reči, da so malce nesramni.
Kaj bo danes za kosilo?
Ričet. Rada kuham, če radi jejo. Otroci jedo povsem različno, medtem ko je mož najbolj perfekten jedec. Vse poje in vse pohvali kar skuham.
Ko sem gledal vašega soproga, kako igra nogomet, sem opazil, da tišči z glavo naprej, kot da bi hotel z njo
skozi zid. No, sicer pa ne igra slabo. Je takšen tudi v nenogometnem življenju?
Sploh ne. Ko je bil mlad, je treniral skok v višino, potem je igral košarko, hodi v hribe... ampak vse kar počne dela zelo preudarno. Nikoli z glavo skozi zid. Čeprav je treba včasih kaj riskirati.
Koliko je bil njegov osebni rekord v skoku v višino?
Ha, ne vem, če je skočil 180.
Sicer pa je vnet zbiralec ur.
Moram reči, da je na ure nor, v vsaki sobi visi kakšna, čeprav jih nekaj sploh ne teče. Ja, za uro ni problem najti denar.
No, drugače ste pa zadovoljni z njim kot ministrom.
Ja, sem kar zadovoljna. Morda je včasih še preblag, jaz bi bolj ropotala kot on.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27. Celje
To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, Halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila.
Pridite in se prepričajte!
HVALA ZA ZAl PANJ K
NOVf 190BA
Y____
IN MEMORIAM:
NACE KRUMPAK
»Vse življenje sp me po petah tolkle tuje dveri, vendar mi to ni bilo v breme. Živel sem na robu možnega, prepričan v svoj prav. Nikomur nisem zameril, če mjjii mogel slediti. Slovenci smo pač takšni, majhni in poniglavi. Zadovoljni s svojim vrtičkom po tuji meri,« si rekel pred dnevi v našem uredništvu. V svojem uredništvu.
Niso ti sledili, vendar psovali. Da si rdeč, da si hazarder, da ne dojemaš stvarnega, da nisi nikakršen. Že od tistih dni, ko si v Beogradu končal šolanje in se obrnil od novinarstva in diplomacije. Od obojega, drugim tako želenega.
Le malo tvojih najbližjih je vedelo, da novinarstvu, temu večnemu izzivu možnega, nikoli nisi povsem obrnil hrbta. Bil si poleg, ko smo leta in leta snovali toisto Novo dobo, da bi jo pred dvema letoma s tabo končno ponudili Slovencem.
»Za vsako ceno moramo delati časopis, ki bo nenehno bičal oblast pa naj bo to rdeča ali zelena, če dela napake,« si ponavljal in opozarjal, tolažil in vzpodbujal, ko nismo iztržili niti za plače.
»Nikoli se ne bom vtikoval v vsebino, če boste vztrajali na načelu, da je oblast vedno kriva za nesrečo naroda. Zato ne bi prenesel občutka, da stojimo križem rok. Žal kaže, da bo prav ta oblast spravila slovenski narod v tako siromaštvo, da bo pasel travo,« si bentil v slovenski pomladi in grenil evforično stanje nirvane.
Mar se potem gre čuditi, če te že tistega daljnega leta na mladinskem kongresu v Šoštanju niso izvolili v CK, če šele
danes v Celju isti profesor uresničuje načrte, zaradi katerih te je na okrajnem posvetu pred dvajsetimi leti ozmerjal za prenapetega smrkavca?
Zjutraj sem bil zadnjič pri tebi, tu ob Mirni poti, s tabo, kolikor te je že v tej žari. Potem sem stal tam na koncu med komaj vzraščenim drevoredom in gledal v tisto okroglo vdolbino v zamrznjeni rumeni prsti. Skorajda enaki, kot je ona na Kristan vrhu pri Medvedjem selu nad Sotlo, iz katere te je povila tvoja mati.
Kozjansko je rodila mnogo velikih imen, imelo kup visokih oblastnikov in ostalo v revščini. Ti si dolg tej trdi grudi poravnal, dasiravno v noben kamen ni vklesanega tvojega imena. Za tem nikoli nisi hlepel, ker si hodil daleč spredaj. Sam.
Zvečine so si že vse tvoje prilastili in si še bodo prilastili drugi. In te spet žalili, ko bodo o tebi govorili s poudarkom, da so živeli s tabo. Te poznali. Stali bodo tam ob tisti okrogli zmrzlini, z mržnjo zastrtih oči vedoč, da te nikoli niso mogli oropati vsega ne takrat, ko so se pulili za tvoj direktorski stolček in ne, ko so te odrivali od športa, banke, hotelov, iz Črne gore ali Poreča, iz Razvojnega centra ali iz Evrope.
Opoldne bomo spet tam gori, da bomo slišali, kako bodo zajokale tovarniške sirene in da bi v bolečini tvoji ženi Mariji skupaj z brezštevilnimi prijatelji stisnili roko. Na tvoj zadnji, dvainpetdeseti rojstni dan, na dan Pavlovega spreobrnjenja.
Janez Sever
VENDAR PAZITE, GOSPOD PREDSEDNIK
KELNARJI
Seveda vem, kaj bo kmalu naredil predsednik Kučan. Vsi dogodki zadnjih dni kažejo v to smer. Ne samo dogodki zadnjih velikih in zgodovinskih dni, ko je kot priljuden gostitelj s položenim rdečim tepihom na planem sprejemal obiske. Tudi od veliko prej vse skupaj počasi drsi proti prihodnjemu znamenitemu nastopu predsednika Slovenije - ex aeguo najmlajše države na svetu. Skupaj s Hrvaško.
Od takrat, ko je prvič začel prelamljati s sveto in ponosno balkansko prisego. Kar je pomenilo, da se odreka državništvu, ki bo na vse načine in z vsemi sredstvi zagotavljalo bratstvo in enotnost, ponosno neodvisnost ter ohranjanje izročil revolucije. Ko je Kučan s svojimi zapuščal partijske kongrese, to niso bili samo prvi koraki k separatizmu, marveč obenem tudi približevanje viziji države, ki bo »kelnerska«. Ali drugače, če.govorimo z besedami njihovih takratnih tovarišev: neponosna, uslužna in v nekem smislu izdajalska.
Pripoveduje se o nekem srečanju med Titom, Popovičem in Kreiskim. Kretskemu je menda pokojni Franz Josef Strauss, tako Kreisky sam, ki v tistem času še ni bil kancler temveč kvečjemu kakšen zunanji minister, naročil naj se pogovarja s takratnim jugoslovanskim vodstvom. Strauss je bil prvi povojni evropski secesionist. Skušal je ustanoviti podonavsko zvezo držav, vsaj v gospodarskem smislu, ki bi združevala Bavarsko, Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrijec Kreisky je Jugoslovanoma na tistem srečanju dobronamerno priporočal, naj se tudi njuna država usmerja v turizem, ker da s težko industrializacijo ne bo prišla daleč. Odgovorila sta mu, predvsem Popovič je bil zelo nedvoumen, da Jugoslovani ne mislijo biti kelnerji nemškim turistom. Zato, ker so ponosni na svojo vojaško zmago in junaško preteklost.
Potem smo v tisti prejšnji državi gradili težko industrijo, sčasoma pa je vseeno prišel tudi hotelski turizem. V strogem revolucionarnem smislu je to pomenilo odmik od načel, toda proces je bil nezaustavljiv. Lahko bi celo rekli, če bi za izhodišče analize vzeli ekonomske temelje, da je do razpada Jugoslavije prišlo zaradi te skrenitve.
Predsedniku Kučanu mora seveda biti vseskozi jasno, da brez turizma ne bo šlo. Takoj takrat je moral to sprevideti, ko je prvič resno mislil na slovensko državno samostojnost.
Z napovedjo kandidature na naslednjih volitvah — napovedal jo je nekako v smislu, da se čuti zelo odgovornega za to državo — je stopil nadaljnji korak k zadevnemu nastopu pred svetovno javnostjo. Gospodarstvo mu bo moralo biti prva skrb. Razen tega pa se je z neke vrste turizmom že začel ukvarjati. Sprejem Cossige in takšne reči.
V	primerjavi s hrvaškim državniškim sprejemom, ki je bil, če vso zadevo postavimo v turistični okvir, v kontekstu trdega hotelskega turizma, s paži, gardo, ceremonialom, je bil tisti slovenski rdeči tepih v vlažnem podnebju bolj skromna prireditev. Slovenci smo z državniško zgodovino bolj slabo založeni, torej tudi kakšnega bleščavega ceremoniala ne moremo prirediti, ker nam manjkajo častite fasade in potemnela hrastovina.
Nič zato. Dandanes v turizmu to ni več pomembno. Koliko zgodovine pa imajo Združene države Amerike? Toliko je spravimo mi skupaj kadarkoli. In kakor vidite gospod predsednik, Busha ta zgodovinski primanjkljaj ni mogel odvrniti od tega, da ne bi potisnil roke v žep, se sprehodil pred televizijsko kamero in vabil na turistično potovanje v svojo državo.
Naslednje, kar bo predsednik Kučan torej naredil, je prav to. Stopil bo pred kamere in povabil državljane sveta v Slovenijo na turizem. To bo obenem njegovo zadnje razčiščevanje s komunistično preteklostjo ter njegov prvi sodobni in dejanski poseg v ekonomijo.
Vendar pazite, predsednik Kučan! Preveč turistov ne sme priti, ker mi nismo Amerika in velike množice ljudi nimamo kam spraviti. Zato morate govoriti o blagem oziroma ekološkem turizmu. Tista slovenska ceremonialna skromnost je kar v kontekstu s tem turizmom. Povrhu pa, kakšen drugačen pa je tukaj sploh mogoč? Saj nimamo zgodovinskih znamenitosti, morja pa je menda samo za 42 kilometrov.
Ne pozabite pa, da mora Slovenija kot gostiteljica blagih turistov postati ekološko obvarovana država!
V	pričakovanju torej, gospod predsednik! Ameri-
čani zaradi Bushevega nastopa nimajo občutka, da SC kelneni.	Štefan Smel
SRAMOTA: BIVŠI UDBOVCI SO UPORABEN KADER
NAROD HRANI RIVŠE UDROVCE
Ministrstvi za represivno funkcijo države, torej obrambno in notranje, Novi dobi še kar naprej vztrajno ne pošiljata vabil na svoje tiskovne konference in podobne dogodivščine. Ne, ne, ne, no dob’r pol pa ne - bi lahko povzeti refren trenutno aktualne in duhovite popevčice. Ampak prav tak njen duh nas sili k temu, da potem brskamo za tem, kaj se je na takšnih tiskovnih konferencah govorilo, pri televizijcih in radijcih, pa iz raznih časopisnih poročil, kar pa je že informacija iz druge roke, po svoje prikrojena oziroma selekcionirana in zato ne povsem zanesljiva. O zadnji Bavčarjevi press konferenci, kjer je govoril o udbaških arhivih sta tako — denimo — Delo in Večer poročala precej različno, drugi celo obširneje in po moji presoji kvalitetneje. No, kar bom sedaj zapisal, deloma izpeljujem prav iz omenjenih poročil, pa če kaj tam ne Štirna oziroma ni dovolj pojasnjeno, to ni moja krivda. In še: gospoda Janša in Bavčar, če že ukazujeta vsevprek, dajta enkrat že ukazati tisti tajnici (ali tajniku), ki deli vabila, naj jih pošilja vsem registriranim, torej legalnim medijem. Za božjo voljo, dajta no že! Ali pa bo treba to pravico izsiliti s tožbo, bog nam (vam pomagaj)?!
Zdaj pa k arhivom oziroma tistim rečem v povezavi z njimi, ki govorijo o »arhivih akcij, ki zadevajo tiste posameznike, ki po Bavčarjevih besedah .participirajo pri sedanji politični oblasti*. V rokah nekoga drugega bi ta material lahko škodil interesom Slovenije, je prepričan Bavčar«. (Večer, Arhivi se odpirajo, sobota, 25. januarja). Ker, kot rečeno, na omenjeno tiskovno konferenco nismo bili vabljeni, k takšni dvo ali celo troumni izjavi nismo mogli postaviti dodatnih vprašanj. Zato si zadevo razlagamo po svoje in to na dva možna načina. Da namreč pri sedanji politični oblasti v Sloveniji 1. »participirajo« ljudje, ki so bodisi bili uslužbenci Udbe ali pa njihovi zunanji sodelavci ali pa 2., da so ti neimenovani »participanti« pri oblasti bili zajeti v akcijah Udbe na tak način, da je ta o njih izvohala kaj tudi za sedanje čase neprijetnega ali pa so bili zgolj žrtve bivše državno-partijsko-oblastni-ške paranoje oziroma spletk. Zdi se - že znova sklepamo - po duhu informacij iz druge roke - da gre predvsem za zadevo pod točko 1.
Iz politične teorije je dobro znano, da je oblast v modernem smislu, torej v parlamentarnih demokracijah, samo država s svojimi organi in nihče drug. Pred kratkim naj bi dobili takšno državo za razliko od prejšnje, kjer je oblast bila tudi že politična stranka (kajpada partija) »per se«. Na primer: če te je partija izključila kot grdega račka, si že bil profesionalno ali kako drugače onemogočen, pa četudi te država pri tem še povohala ni, četudi torej nisi prišel navzkriž z zakonom. Sedaj pa me (in ne samo mene) zanima, ali torej pri tej naši novi oblasti (državi) »participirajo« po analogiji z Bavčarjevimi besedami tudi tisti, ki so včasih bili udbovci in so ovajali vsakega in vsevprek, kot jim je to pač šinilo v glavo ali pa so jih k temu navedli, nemalokrat tudi prisilili (izsilili)? Glede na to, kako ihtavo je prejšnji režim uničeval arhive, bi lahko sklepali, da ni šlo le za uničevanje dokazov o udbaških hudodelstvih, marveč tudi za brisanje imen ljudi, ki so bili sicer le navadni špiclji, pa bi jim že samo to golo dejstvo utegnilo nekoliko za-
njenih vrhovih, pa če so strokovno še tako podkovani za to ali ono vrsto dela. Izjema bi utegnili biti morda le ljudje, za katere je mogoče dokazati, da so bili žrtve izrazito grobih pritiskov in izsiljevanj, ki so jih prisilile k sodelovanju z Udbo, pa tudi Kosom in kaj je bilo še drugih formalnih in neformalnih obveščevalnih služb, če ta izraz spričo vsesplošnega zalezovanja državljanov ni še prelep.
plini oziroma lojalnosti, zavihteli v mnogih primerih tudi na zavidanja vredne oblastne položaje ljudje, ki so med vojno celo odkrito kolaborirali z okupatorjem, da o neštetih drugih renega-tih ne govorim. Saj, tudi zato je prejšnja zadeva šla tako učinkovito - na srečo - v maloro.
Arhivi so torej v dokajšnji meri uničeni ali pa so še v »tujih« rokah, vendar lahko fudi brez njih sklepamo, da bivših udbaških profesionalcev ali aktivistov ne manjka noja. Za primerjavo vzemimo ,v najobčutljivejših drža-7R Nemčiin ki ii naibrž ne vah (vladnih) resorjih, kot sta
denimo obrambno in notra-
Nikar misliti, da bi bila to neka nova, nam lastna para-
mešati karieristične apetite v demokraciji, ki je bila zadnja leta prejšnjega režima vseskozi na pomolu.
Ko tako gledam obraze iz prejšnjih in tudi sedanjih časov, bi dal roko v ogenj vsaj za bataljon ljudi, ki zavzemajo razne položaje oziroma službe v tej novi, demokratični državi (nekateri celo zelo visoke), da so bili nekdaj hu-dimano angažirane udbaške packe (če naj ostanem zgolj pri tem operetno nedolžnem izrazu). Roko bi pač dal v ogenj zato, ker s kakšnim določnim dokazom ne morem mahati. Ti so namreč bili v teh zloglasnih arhivih, tudi še so v tistih, ki jih niso uspeli uničiti. Prav to naravnost vpije po tem, da bi neko vsega zaupanja vredno telo, katerega formiranje bi bilo kajpada v soskladju z ustavo in zakonom, te arhive proučilo z namenom ugotoviti, komu od inkriminiranih se je uspelo znova zavihteti k »partici-piranju« pri oblasti.
V tej zahtevi kajpada ne gre za nikakršen maščevalni gon, marveč preprosto zato, da ta sloj ljudi (glede na njegovo številčnost oziroma razpredenost obveščevalne dejavnosti v ancieme regi-emu lahko upravičeno govorimo o sloju) nima absolutno nič iskati pri »participaciji« oblasti ali, drugače rečeno, v državnih službah, zlasti pri
ZR Nemčijo, ki ji najbrž ne gre očitati, da je med manj demokratičnimi državami v Evropi oziroma v svetu. Eno od prvih zakonskih določil, ki so ga v Bonnu sprejeli še v času starega dobrega Adenauerja, je bilo, da pripadniki oziroma sodelavci obveščevalnih služb rajnkega tretjega rajha niso imeli kaj iskati v državnih službah, zlasti pa niso smeli »partici-pirati« pri oblasti gestapovci. Primerjava je kruta, mi je žal, ampak potrebna, tako to je: že po tistem, kar je doslej pricurljalo iz do nedavnega še zaprtih arhivov in drugih preverljivih virov, ta naša ljuba Udba ni bila, vsaj v svojih zgodnejših časih, nič bolj Iju-domila od Gestapa, če v nekaterih segmentih ni bila celo še bolj pesjanska od njega. In če za hip še ostanemo pri Nemčiji, ki je trenutno vendarle nadvse cenjen in upoštevan veliki in starejši brat mlajše in mičkene sestrice demokratične Slovenije: bivši stasovec, pripadnik ali sodelavec zloglasne vzhodnonemške obveščevalne službe, niti v sanjah ne more upati, da bo lahko v združeni Nemčiji »participi-ral« pri oblasti, če pa to že počenja, gotovo nima prav mirnega spanja. Tak luksuz si je privoščila samo boljševistična Jugoslavija (in znotraj nje Slovenija), ko so se s pomočjo vstopa v partijo, kar je zavezovalo k absolutni disci-
nje ministrstvo. Pri tem posebej skrbi nedavna izjava obrambnega ministra Janše češ, da je merilo (poleg strokovnosti) za službo v tem ministrstvu (ali to velja tudi za vojsko?) lojalnost državi. Ali iz tega ni mogoče priti do presenetljive analogije s tem, kar sem zapisal v prejšnjem odstavku? Lojalnost je pač pri teh rečeh premalo, potrebna je tudi neobremenjenost s sodelovanjem v tako hudičevem ustroju, kakršen je bila Udba. Njeno delovanje, vsaj dobršen del, je bilo neposredno uperjeno zoper človekove pravice, na katere nova država toliko prisega in so jo zato, ker jih spoštuje (vsaj zaenkrat in v globalu) tudi sprejeli v Evropo. Za odnos do nekdanjih udbovcev, ki so se prislinili k »oblastni participaciji«, bi pa predlagal tole: nobenega lova na čarovnice! Zaradi mene naj imajo najbolje plačane službe v tej državi, če so za to sposobni, vendar naj to ne bodo državne službe. Državljan države Slovenije vendarle ni tak ose), da bo s svojimi davki neposredno živel tipe, med katerimi mnogi premnogim od teh istih državljanov--davkoplačevalcev niso pustili mirno dihati, nemalo njim pa se je zavoljo tega tudi dih ustavil.
Braco Zavrnik
ALBANIJA NAS JE PRIZNALA
KO VZLETI FANTOM SVOBODE
Koper—Drač. Gre za novo trajektno linijo, ki so jo v sredini januarja odprli pri Splošni plovbi Portorož. Iskanje morskih poti namesto kopenskih, kjer govori orožje, je bilo za gospodarsko povezavo in stike z jugom nekdaj skupne države nujno. Toda čeprav se v prometnem ministrstvu trkajo po prsih, češ, kako smo iznajdljivi, pa je ves poslovni rizik te drage linije na plečih Splošne plovbe.
Mestna stanovanjska četrt v Elbasanu s perjadjo na dvorišču
Poskusno bo trajekt vozil med obema jadranskima mestoma mesec dni. Na prvo plovbo je trajekt Petra, ki pluje pod zastavo Antigue, je pa last nemškega ladjarja Hermanna Buessa, posadka pa je pretežno s Filipinov, krenil veliko bolj prazen kot poln. Pet kontejnerjev, trije osebni avtomobili in naš kombi niso mogli pregnati občutka, da bo 48-urna plovba do Drača prinašala izgubo. Da bi se linija vendarle učvrstila in postala za poslovneže običajna ter zaželena - tu, vidite, minister Marjan Kranjc raje molči in ne primakne za zagon ničesar. Najemnina ladje pa stane: 5000 ameriških dolarjev na dan in pri tem je treba gorivo plačati posebej. S tovorjenjem pomoči Albancem po slovenskem Rdečem križu, kar so peljali v Drač v drugo, tega denarja ne bo. Zaslužili bi pa pri Splošni plovbi lahko s tovornjaki (1200 dolarjev za prevoz) in kontejnerji, saj lahko v trebuh in na palubo trajekta s 3500 tonami nosilnosti zbašejo 22 šleperjev in 138 zabojnikov.
Albanija. Podobe iz nekega preteklega sveta vladajo tej majhni balkanski državi, ki je pred nedavnim priznala neodvisnost Slovenije. Ljudje so bili predolgo nenava-jeni svobode, da bi jim njen
fantom lahko kmalu pomagal. Na ulicah je anarhija, mimogrede vam zlikovci oskubijo avtomobil, kakor so z našega kombija vandalsko odtrgali retrovizor in smerokaz. In to sredi belega dne. Pot skozi Tirano in naprej čez balkansko gorovje proti Makedoniji se vije vse više. je vse ožja, vendar niti ni preveč slaba. Ostala je še iz časov Enverja Hoxhe in jo še kar vzdržujejo. Panorame so slikovite. Otroci ob cestah zahtevajo hrano, vsaj bombone ali čokolado. Mnogi so lačni. Odrasli želijo, da jih vzamete s seboj na vožnjo. Kam bi radi prišli, je uganka, saj je vse uničeno. Razbiti so hektarji toplih gred, rudniki in redki industrijski obrati zapuščeni, delovna mehanizacija obstala in zarjavela, še bunkerji so le tu in tam ostali
celi. Sovraštvo do režima Enverja Hoxhe je bilo tako silno in tako globoko, da je ljudstvo po smrti tirana razbilo ne le njegove spomenike, temveč tudi tisto, kar je Albancem vendarle omogočalo skromno, človeka vredno življenje in prehrano. Danes Albanci nimajo niti svojih cigaret. Za tobak, kolikor ga še izvozijo, uvažajo grške cigarete. Središča vasi in mest so natrpana z domačini in policaji, ki so še najbolje oblečeni, pa nič zanesljivi. Postopajo naokoli, nekateri beračijo. V Elbasanu niti na pošti niso vedeli, kaj je to poštna razglednica, čeprav smo jih o tem povprašali v čisti albanščini. Pošta pozna tam le en telefonski aparat, pisemsko ovojnico in poštni žig. Znamk ni. Makedonski tovornjakarji, ki so v Drač na naš trajekt za Koper pripeljali tri cisterne z vinom, so ogorčeni tožili, da ponoči brez vojaškega spremstva ne bodo več vozili 150 kilometrov počez čez Albanijo. Zadnje cisterne so se cestni razbojniki namreč lotili celo s sekiro in je le po čudežu niso predrli.
Makedonija. Makedonski cariniki in obmejni miličniki so te dni občutljivi. Našo ekipo so tri ure zadrževali na mejnem prehodu Cafasan - in to le za to, ker je s Slovenci potoval znani radgonski gostilničar, ki se je pred več kot dvajsetimi leti slovensko naučil v Celju, Namik Bedjeti, sicer Albanec po rodu iz zahodne Makedonije. Zaradi nedavnega albanskega referenduma v teh krajih jim je šlo v nos vse, najbolj pa to, zakaj nimamo vstopnega vizuma v Jugoslavijo. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so nam rekli, da ga ne rabimo in to je na koncu obveljalo.
Tekst in foto Boris Jaušovec
Borna albanska ribiška flota je po lanskih prebegih čez Jadran strogo na privezih v draškem pristanišču
Tržnica pred glavno džamijo v Tirani
TEDEN PO SLOVENIJI
ANAKBONIKA
Piše Braco Zavrnik
Ponedeljek, 20. 1. Jure Detela nepovratno leži na parah. Je ljudem, ki so do poslednje celice prežeti z idejo o čistosti, nevpletenosti, samohodstvu, res obsojeni, da gredo s tega sveta mnogo prej, kot to določa statistika ? So osamljenci, kakršnen je bil bržkone tudi Jure, preveč sami, da bi si lahko privoščili vsaj spodobno dolg sprehod skozi to življenje? Ali pa si nekega dne preprosto rečejo: dost mam. svoje sem izpolnil in grem, pa pika! Kdo bi vedel, razen njega (njih) samih. Je pa Jure med njimi takšnega kova, da je za seboj pustil povsem otipljivo sled. To je kajpada njegova poezija. Slutim, da jo bodo literarno kritični brskači resnično odkrili komaj sedaj, posthumno. Detela bo komaj postal medijska osebnost, o tem ni dvoma. Počivaj v miru, na tem svetu ga (tudi) zate ni bilo.
Torek, 21. 1. Gledati nam je maratonsko oddajo o ljubljanskem prometu in na koncu še prometne miličnike, ki dajo pihati. Neizpodbitno je, da se je Bavčarjeva policija do kraja civilizirala. Potem ko dedec namreč napiha kakšno desetinko promila preveč, ga policaj vljudno opomni, da bo pač do doma peljala žena. Ampak kdo pa pravi, da tudi boljša polovica ni žehtala skupaj s svojim maliganiziranim dragim! In če ga že ni žehtala, ali ni v tolažbo zaužila kakšen apaurinček ali dva? Dohtarji, ki se razumejo na te reči, namreč trdijo, da Slovenke šankiranje svojih dedcev pridno nadomeščajo z goltanjem sedativov. Aparatkov, ki bi to odkrivali, pa naši cestnoleteči še nimajo. Na srečo. Nekdo namreč konjiča, pa onemoglega jezdeca vendarle mora spraviti pod domačo streho. Ta pa se naj potem zmenita, kako in kaj naprej.
Sreda, 22. 1. Končno prava zima, čeprav komaj v izteku januarja. Ta sneg, ki ga niti ni kdo ve koliko, se mi zdi nenavaden, nenaraven. Vanj gledam nekako tako, kot - si mislim - pričakajo sneg kakšni Napolitanci. Kot rariteto torej. Za vse pa sneg ne pomeni veselje. Časopisi so polni fotografij francoskega airbusa ki je treščil tam nekje v zimsko pokrajino okrog Strasbourga. Takoj asociacije: prijateljica in prijatelj morata odpeljati na brniško letališče sina, ki naj bi potem via Celovec odpotoval v Pariz. Kar nekam obotavljata se. Vse je znova lepo in prav, ko jima sugeriram, da je takoj po letalski katastrofi z letalom najbolj varno potovati. Kdaj že sta dol padla dva aeroplana hkrati ? Zima oziroma zasnežena cesta je usodna tudi za Naceta Krumpaka, nesojenega solastnika Nove Dobe. Zbogom, Nace! Pa Nova doba?
Četrtek, 23. 1. Proti črnemu vesolju sfrči še en ameriški raketoplan. Tam gori bodo Američani, pravzaprav mednarodna druščina, počeli neke čudne reči. Televizija takoj za tem servira že znane prizore iz ruskih trgovin, praznih in za tamkajšnjo mizerijo dragih do boga. Ja, takšen je ta svet. Eni se preizkušajo v breztežnostnem stanju tam nekje visoko nad nami za milijarde in milijarde dolarjev, na drugem koncu sveta pa se ljudje ubadajo z breztežnostjo v lastnih želodcih, ker v žepu ni kopejke, da o rublju raje ne govorim. In o čečensko-zakavkaškem bogoodmaknje-nju, kjer osemdesetletna starka pobožno gladi v svojih rokah fotoaparat, kot da bi padel na ta svet nekje z Lune.
Petek, 24. 1. Če sem včeraj na malem ekranu imel še eno priložnost v udobju toplega stanovanja in polnega želodca videti rusko lakoto, sem jo danes uspel opazovati v živo. Na smetarski kontejner sta se povzpeli mački in nekaj vohljali ter brskasli po njegovi vsebini. Miške gotovo ne. Kaj takega, kar je za v želodec, pa so ljudje zavrgli, gotovo. Potem sta jo mački morali jadrno ucvreti, ker je prišla močnejša konkurenca. Pa ne kakšen pes, ampak klošar, morda samo navaden ulični pijanček. Teh dveh namreč ne gre mešati. Klošarji so ljudje s posebno filozofijo, ki jo tudi živijo in alkohol ni njihov brezpogojni spremljevalec. Brezdomski pijančki so pa revčki, ki jih življenje vozi, kot se mu zljubi. No, vseeno, ali je bil klošar ali brezdomski pijanček, dejstvo je, da si je tudi on kaj obetal v tistem kontejnerju, pa sta mu bili mački odveč. Temu se reče darvinizem, so me učili že v šoli. Darvinizem je razvit tudi v moji ljubi Sloveniji - dandanes morda bolj kot kdajkoli.
Sobota, 25. 1. Zjutraj moram čez mejo v Avstrijo, Nova Doba potrebuje satelitskih programov. Avstrijski obmejnik ne tečnari zavoljo zelene karte, marveč, ker nimam nalepke SLO. Kaj mi preostane drugega kot da se obrnem in jo kupim na najbližji bencinski črpalki. Prelepim jo kar čez YU, za katerega se res več ne spodobi, da bi krasil mojo razmajano stoenko. Dobro, pa naj bo SLO. Zanima pa me, če bo takšna nalepka aktualna dalj časa kot tista z napisom YU. Glede na politične tokove na Štajerskem, seveda spodnjem, se namreč utegne zgoditi, da bo kdaj treba prelepiti še SLO. Kajpada s STA. Mislim na državo Štajersko, bog mi pomagaj! Potem le zapeljem čez mejo, pa kmalu ššššštt. Prednja leva guma gre v maloro, rezerva pa prazna. Malomarnost me vse življenje tepe po glavi. Tokrat ne prehudo, ker kmalu zatem pripelje mimo znanec s stoenko, ki me odreši stiske. Ce že nimaš prijateljev, je dobro imeti vsaj znance. Po možnosti takšne, ki imajo avto enakega tipa kot ti. Ko bom imel BMW, bo v podobnih primerih huje. Nikogar namreč ne poznam, ki bi imel BMW. Sicer pa: brez skrbi, tudi sam ga ne bom nikoli imel. Če bom ostal freelancer, že ne. Če bom kdaj slovenski policaj visokega kova, pa že mogoče. Zlasti visovec.
Nedelja, 26. 1. Ko se že v trdi temi vozim proti domu, zbrzi pred žarometi mojega avtomobila majhna miška. Zanjo grabi velika mačka. Sredi ceste se zvita miška v polnem sprintu obrne za sto osemdeset stopinj in odbrzi v nasprotni smeri, tja v jarek in v polje. Zvita mačka stori isto, vendar za kakšno stotinko, morda desetinko kasneje. Dovolj^ da slišim kratki »tup«. Muca obleži, miška preživi. Le kje si, mala zvita miška, našla mene, da ti v hladnem januarskem večeru rešim življenje? In kaj si vendar početa na planem v pokrajini, ki jo je prekrila bela snežna odeja? Pa nesrečna muca ? Kot vsaka basen ima tudi ta svoj poduk: še tako velika mačka ne bo kos še tako majhni miški, če se prej ne seznani s prometnimi pravili. Amen!
ZARES NEODVISNA TELEVIZIJA IŠČE SODELAVCE zvedave,
(mlade,
nadebudne)
Slišimo se po telefonu: (062) 212-004, 221-675
PISMO IZ PREKMURJA
ORGIJE NA SEDMINAH
Za ogrevanje pobuda, ki jo že nekaj časa širita dva konkurenčna duhovnika mlajše generacije. Evangeličan Vili Korčmar, dušni pastir v Gornjih Petrovcih in katolik Vili Hribernik, dolenski župnik. Ob svojem vsakdanjem delu, ko opravljata verouk, pa poroke, maše, sta zadolžena tudi za pogrebe. In ne moreta razumeti, ne vplivati na to, da ljudje pogrebe slavijo tako razvratno. Da na sedmine vabijo na stotine ljudi, da se tam je in pije skoraj kot na porokah ali »gostovanjih«. In naštevata številne primere, ko se je morala vdova ali vdovec zadolžiti do grla, da je izplačal te orgije na sedminah. Saj res. Ne gre za dolgotrajno tradicijo. Gre za preprosto, ne le za Prekmurce ali Goričance značilno, pretiravanje, ki se stop-nuje iz roda v rod. Zmeraj mora tisti, ki je naslednji na vrsti pripraviti pogreb, ki bo zasenčil predzadnjega v vasi. Tako se potem zgodi, da se koljejo svinje in kure in krave, da zadovoljiš vse »pogrebce«. Kaj bi o pozno ponoči odhajajočih in prepevajočih pijancih s sedmine porekli rajni, je seveda druga zgodba. Mlada duhovnika menita, da vse skupaj ni ne pametno, še manj spodobno.
Laci za zgled
V Lendavi je poseben fenomen nekdanji predsednik občinske vlade Ladislav Laci Ivanec. Medtem, ko je bil na političnih funkcijah in, ko je bilo za lokalne funkcionarje prestižno vprašanje, kdo bo v nerazvito občino spravil kako fabriko, se je potrudil tudi predsednik Laci. In se je z Lekom zmenil, da bo v Lendavi, lučaj od Nafte, postavil tovarno močnih krmil. V medobčinskih prehitevanjih pa se je ta tovarna, kljub pogojem, ki so jih Lendavčani pripravili, znašla v Lipovcih. Po neštetih urah, dnevih in tednih pogajanj in napornih popotovanj med Lendavo in Ljubljano, Ivanec ni skrival razočaranja. In, da bi ga potolažili, so Kranjci čez nekaj časa milostno naklonili Lendavčanom »programček« proizvodnje kozmetike. In potem še enega, tovarno antibiotičnega sredstva gentamicin. In zdaj postavljajo še tretjo. Obe dose-daj postavljeni, ni treba dvomiti, da ne bi tudi tretja, so praktično edine, ki v Lendavi poslujejo brez motenj, ne odpuščajo delavcev, ne razmišljajo o stečajih.
Pravzaprav jim ob bok lahko postavimo le sedanjo tovarno sveč Ilirije Vedrog v Lendavi, ki bo čez kak mesec še tovarna vseh vrst čistil. Lani januarja, ko so odpirali novo tovarno sveč, nas je bilo, novinarje, skoraj sram poročati, da bo v tovarni delalo vsega 34 delavcev. Ampak v enem letu so izvozili za skoraj štiri milijone nemških mark svojih izdelkov, skorajda z lastnimi sredstvi pa bodo v kratkem zagnali stroje pri proizvodnji industrijskih in gospodinjskih čistil, ter zaposlili novih 50 delavcev.
Ja, skoraj bi pozabil omeniti, da je medtem Lek v Lendavi dobil novega šefa, Ladislav Ivanec pa je prevzel Ilirijo Vedrog v Lendavi. Kljub vsem resurom in drugim modrostim je očitno načelo pravega-človeka na pravo mesto še kako pomembno za naša razvojna prizadevanja
Filozof, novinar, politik
Lokalni Vestnik je pred časom postal bogatejši za profesorja filozofije na gimnaziji, ustanovitelja in voditelja pomurskih zelenih Stefana Smeja, ki je že prej dalj časa pisal osebno notirane komentarje v tem lokalnem tedniku in je zdaj skoraj moteče, da tudi najbolj banalen strankarski sestanek pogosto prav po filozofsko okranclja.
Ker so mu iz nasprotnih strank tudi očitali, da kot strankarski prvak zlorablja novo službo za poračune z drugimi strankami, se je Smej odrekel vodilni funkciji v stranki. Nadomestil ga je zobozdravnik Franc Horvat iz Bogojine, vendar je Smejeva osebnost v tej stranki tako prevladujoča, da se bojim, da ostaja prva osebnost zelenega gibanja ob Muri.
Smej pa kot novinar kar po vrsti izgublja prijatelje iz nekdanje opozicije. Novi urednik Vestnika Janez Votek je sicer sklenil, da polemik med Smejem in Švendo, Smejem in Emirjem, Smejem in Kolmaničem, Smejem in Smejem ne bo več dopuščal, v imenu demokratičnosti medija pa močno dvomim, da bo Votek pri tej svoji odločitvi vzdržal in vztrajal.
Razdejanja na pokopališčih Če sem začel, naj tudi končam rahlo morbidno. Soboški kriminalisti že dober mesec poizvedujejo za nepridipravi, ki so razdejali pokopališči v Selu in Fokovcih na Goričkem. Pa so pri tem sila neuspešni. Ljudi, ki so morali nekaj ur razmetavati spomenike na pokopališčih, preprosto nikjer ni. Kot bi se v zemljo vdrli. In nihče v okoliških gostilnah se ne more spomniti nobene skupine - da bi bil en sam ne verjame nihče — ki bi hodila, popivala, razgrajala tam okoli. Ljudje, ki so imeli stroške zaradi tega neokusnega divjanja, so seveda ogorčeni, zdaj tudi nad policijo, ki jim ne more pokazati krivcev. Sam sem prepričan, da bo dovolj velika kazen za storilce njihova lastna vest, ki bi morala, ko se maligani razkadijo, delovati. Neumno pa se mi zdi, ako se nadobudni analitiki političnih razmer spomnijo povezovati razbijanje Plečnikovih luči v Ljubljani in goričkih pokopališč. In če namigujejo na stranke, pripadnike nekih narodov, ali kake druge organizirane skupine, da bi na tak način nagajali slovenski samostojnosti. Če kdo take nasprotnike potrebuje, naj jih išče na drugih mestih, ne pa tam, kjer je očitno divjala objestnost, nevzgojenost z alkoholom.
Marjan Dora, Radio Slovenija
ODKRITJE NOVE DOBE ŠELE POL LETA KASNEJE V JAVNOSTI
OSTRIZITE SVOJE BANKE
Končno smo dočakali udejanjenje naših bančnih nasvetov v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami, ki so jih svojim varčevalcem slovenske banke dobesedno ukradle. Po tekstih objavljenih lani 12. in 19. junija, ko smo vam svetovali, da tožite svojo banko, in vas skušali združiti v »Društvo prevaranih deviznih varčevalcev«, je najprej Mladina ustanovila »Društvo jeznih deviznih varčevalcev«, novembra 1991, letos, 19. januarja pa je na ljubljanskem temeljnem sodišču padla prva sodba. Zaenkrat še ne pravnomočna, ker so se pač bančni pravniki pritožili.
A to deluje vsaj smešno in v stilu pravniških nategovanj, saj je zaenkrat naša zakonodaja na tem področju popolnoma jasna. Banke s pritožbo zavlačujejo, da bi pridobile na času in dočakale Zakon o javnem dolgu, ki bi ga naj sprejela slovenska skupščina. To jim sicer pri omenjeni razsodbi ne bi kaj prida pomagalo, vendar so zavarovane, da jim bo »javni dolg« šel na roke do te mere, da se vsaj omenjena razsodba ne bi mogla izkoristiti kot pre-cendenčna. Pomeni, da se ostali varčevalci, ki bi se opogumljeni z ugodnim rezultatom odločili tožiti banko, ki jim je odtujila njihove težko prigarane devizne prihranke, ne bi mogli sklicevati
na zanje ugoden rezultat. Ker vemo, kakšen pritisk izvajajo monopolne slovenske banke na vlado in skupščino, je bodoči »lopovski« zakon dejansko v zraku. Za koga bo ugoden, ni težko predvideti, saj je vsem jasno, kaj stori država, ko je njen interes ogrožen. Potem vam bo ostalo, seveda, če bo zakon sprejet, le da tožite državo, da bo z zakonom povozila ustavne pravice svojih državljanov. Bo pa težje.
Zato vam ponovno svetujemo, da pozabite na romantiko, ki je vladajoči enostavno ne poznajo, se spomnite njihovih BMW-jev, Puchov, Alf... in dokler je še čas, nemudoma tožite ustanovo, v kateri imate zaklenjene
svoje devize. Hkrati se lahko zamislite, da banka enostavno s pritožbo nabira čas in ji je vseeno za vrtoglave sodne stroške, ki pa so, če bo javni dolg legaliziran, še vedno zanemarljivi v primerjavi z vsemi odškodninskimi zahtevki in največjo zahtevo za izplačilo vseh vaših vlog. In s čim banka plačuje sodišče in svojega odvetnika? Z zaslužkom od vaših vlog seveda.
Reži se vam v brk, ko kuje dobiček iz vašega kapitalaln ščiti svoje interese. Dejansko torej plačujete odvetniški te-am, sodne stroške in vse ostalo varčevalci s svojim »varno« naloženim denarjem, do katerega pa ne morete.
Kaže celo, da vam niti zakon o javnem dolgu ne bo mogel vzeti pravice do izplačila vaših deviznih vlog, saj bi bil v nasprotju z ustavo, ki ščiti nedotakljivost zasebne lastnine. A kdo bi verjel, da ne bo tudi ta luknja zapolnjena pri državi, ki jo imamo. Hkrati se, kot smo vam sveto-
ga namena.« Torej sme deponent deponirane zneske dvigniti takoj, če gre za depozit na vpogled. Verjetno bi lahko naštevali še ostale člene, naj navedemo samo še 2. odstavek istega: »Če ni dogovorjeno nasprotno, se šteje, da je račun denarnega depozita na vpogled in ima deponent računa pravico ob vsakem času razpolagati z delom salda ali s celim saldom.« Jasno? Ostalo pa si poiščite Novi dobi z 12. in 19. junija 1991: Banki očitno ni, ali pa jim je in se brijejo norca iz vsega sistema z nami vred. Varčevalec, ki je prvostopenjsko sodbo dobil, je dosegel celo to, da mu je sodišče izdalo t. i. začasno odredbo, s katero so odločili, da mora banka deponirati njegove devize v posebnem bančnem sefu in edine ključe izročiti v hrambo sodišču, ko bi po osmih dnevih od pravnomočnosti sodbe nastopili pogoji za prodajo deviz. Predstavnik banke se je seveda skliceval na slovenski zakon o deviznem poslova-
lff8l Ljubečna Celje ISii tel./063/ 33-421
PRODAJALNA KLINKER LJUBEČNA IKI CEUE
V prodajalni Klinker na Ljubečni:
POPUST 15%,
ki velja do 9. 2. 1992 za klinker keramične ploščice.
Poleg ploščic vam po ugodnih cenah nudijo tudi ostalo keramiko domačih in ITALIJANSKIH proizvajalcev po zelo UGODNIH CENAH.
vali junija lani, lahko sklicujete na Zakon o obligacijskih razmerjih, to je zakon, ki ureja odnose med dvema pogodbenima partnerjema (varčevalec - banke v tem primeru) in vaše pridobljene pogodbene pravice, vam za nazaj ne more vzeti noben zakon, saj gre za trajno pogodbeno razmerje. Če bi se zgodilo obratno, bi s tem posredno ogrozili samo načelo pravne varnosti, kar pomeni, da bi se naš pravni sistem enostavno sesul. Na pohodu proti pravni državi pa bi nekaj takega bilo samomorilsko za vas. Predstavljajte si kaos, ki bi nastal, ko bi lahko vse pogodbe, ki jih je kdorkoli sklenil s komerkoli, raztrgali in si zažvižgali. Sodišča bi bila nemočna.
Nekako tako so razsodili tudi na sodišču v Ljubljani, kjer je varčevalec tožil Ljubljansko banko d. d. za izplačilo celotne devizne vloge s svoje hranilne knjižice in deviznih obresti od 1. januarja lani dalje. Sodišče je razsodilo njemu v korist in upoštevalo Zakon o obligacijskih razmerjih, točneje na 1. odstavek 1038. člena, kjer piše: »Denarni depozit je lahko na vpogled ali vezan, z odpovednim rokom ali brez odpovednega roka, s posebnim namenom ali brez posebne-
nju, v katerem so uporabili svinjarijo, ki določa pogoje, pod katerimi smejo pooblaščene banke prodajati tujo gotovino domačim fizičnim osebam. Merile so na tisto znano finto o »ugotavljanju izvora deviz«, če se je še spomnite iz časov realsoci-alizma, čeprav 53. člen določa, da domače fizične psebe pridobivajo devize v skladu z deviznim zakonom, prosto razpolagajo z devizami in v skladu z njim jih lahko tudi prenašajo.
Bankam na koncu, ko bomo iztožili svoje devize, preostane le, da skupaj s slovensko vladno politiko, na čelu z ministroma Ocvirkom in Šešokom, ki jim dajeta potuho, potegnejo potezo, ki jim jo je svetoval dr. Boris Pleskovič in jih dobil po grbi prav od ministra Ocvirka indi-rektorja LB d. d. Antona Slapernika, da se razformirajo, torej, da grejo v stečaj. Mogoče pa to s tem, ko bodo varčevalcem ponudile nove devizne knjižice s 500 markami, ravno to pripravljajo. In potem bomo dobili javni dolg sam od sebe: za privarčevane vsote jamči namreč država!
Peter Tomaž Dobrila
DRŽAVA Sl LASTI BOLNIŠNIČNE IN ZDRAVILIŠKE OBJEKTE TER ZEMLJIŠČA
LJUDSTVO ZGRADILO, DRŽAVA JEMLJE
Vlada, ki se je pred letom in pol sama sebe imenovala demokratična, ima veliko opraviti z zdravstvom, a žal bolj malo z zdravljenjem ljudi. Najprej je stlačila vse zdravstvene prispevke zaposlenih v proračun in jih potem milostno delila po lastni presoji. Sedaj pa se je domislila, da si kar z zakonom določi, da postane lastnica skoraj vseh bolnišnic in zdravilišč ter njihovega premoženja.
Vlada si je vzela
Če bi vprašali Janezkovega očeta, kdo najbolje gospodari v hiši, kjer živi, bi zagotovo izvedeli, da tako kot dobro gospodari s hišo tisti gospodar, ki sam prebiva v njej ne more zanjo skrbeti nihče drug. Tako običajno razmišljajo navadni ljudje. Kako pa, kadar imamo v mislih gospodarjenje z velikimi objekti?
Republika Slovenija se je znašla do te mere, da je izdala tole določilo Zakona: Izvršni svet Republike Slovenije v svojem 92. členu predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti določa, da RS prevzame pravice in obveznosti ustanoviteljev javnih zavodov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in tercialni ravni. Premoženje v javni lastnini, s katerim upravljajo zavodi, postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnina Republike Slovenije.
S tem zakonom se ne prenašajo na državo le sredstva, objekti in zemljišče, na katerem stoji bolnišnica, zdravilišče ali drugi objekti, temveč tudi ves stanovanjski fond delavcev zaposlenih v bolnišnicah in zdraviliščih.
Ko tako postane država lastnik nad objekti in zemljiščem, lahko z njimi neomejeno razpolaga. Lahko jih proda, da v najem nekomu drugemu, zaračunava najemnino ali v njih predvidi drugačno dejavnost.
Po novem bodo zdravilišča, ki so bila zgrajena na svoji zemlji, gostovala na zemljišču in v objektih, ki bodo last republike.
Morda nekateri naivno mislijo, da bo zaradi tega patronata imela repubika več posluha za bolnišnice in zdravilišča, predvsem ko se bodo kazale rdeče bilančne številke. Vendar se je treba zavedati, da poslovanje bolnišnice na samo
lastnino nima vpliva. Prilaščanje ustanoviteljskih pravic pa je prilaščanje vpliva na bolnišnico.
Tako bo na primer kupnina za stanovanja zdravstvenih delavcev prihaja v last republike in ne bolnišnice, ki je nekoč najemala kredite in jih morda še danes plačuje za stanovanja. Torej bodo bolnišnici ostali stari stanovanjski krediti, državi pa kupnina.
V last republike bodo prešla tudi različna darila občanov in nekaterih delovnih organizacij, ki so si nekje prigarala sredstva, da so lahko bolje opremili svojo bolnišnico. Zdaj bo z vsem tem upravljala republika. In če se bo republiki slučajno zazdelo, da nekje nek bolnišnični oddelek ni v skladu z njenimi programi, ga bo lahko mirno zaprla. O tem ne bo potrebovala ne mnenja bolnišničnega osebja ne mnenja občine ali regije.
Kaj se bo dogajalo z objekti, ki so bili zgrajeni s samoprispevkom, se še ne ve natančno. Ali bodo tudi ti objekti, za katere delavci ponekod še danes od svojih revnih plač plačujejo prispevke, tudi državni?
EMO: ZAKAJ SO DELAVCI PLJUNILI V LASTNO SKLEDO
TUDI CELJE SE PREGREVA
Nedavna stavka v EMO je samo vrh vsesplošnega nezadovoljstva delavcev nekoč z industrijo drugega najbogatejšega mesta v državi. Če vlada ne bo hitro ukrepala, se bo tudi celjsko gospodarstvo sesulo.
Po celi vrsti opozorilnih stavk in onih, kot so bile v Topru in Metki, kjer si delavci s trdim delom več niso zaslužili niti za golo preživer-je, je prejšnji teden nekatere presenetila stavka delavcev v EMO.
»Priznam, da niti po moji, niti po skupni oceni naših strokovnih služb za stavko ni bilo pravih razlogov,« je na novinarski konferenci povedal direktor Jože Gubenšek. »Res pa je, da imamo tudi v EMO nizke plače, vendar ves čas relativno enake. Slika se nekoliko izbistri, če upoštevamo, da so plače v EMO trenutno celo med višjimi v naši panogi. Iz tega sledi, da so zdaj že na slabšem nekateri, ki so bili lani še na boljšem od EMO in celo tisti, ki so še donedavna celo posojali denar...«
Kot kaže, se niso uresničile napovedi istega direktorja ob podobni tiskovni konferenci pred iztekom leta, ko je namreč trdil, da bo prelevitev EMO v več podjetij šla brez težav skozi tudi tam, kjer so zaradi slabega vodenja predvidene kadrovske spremembe vodstev. Tokrat so namreč stavke organizirali prav v teh delih nekdanje EMO.
V podjetjih EMO HOLDING so občutne razlike med po-
sameznimi podjetji. Tako denimo najmanj zaslužijo delavci pri proizvodnji posode (okrog 6400 SLT in vrednostni bon do treh tisočakov) in največ v kemiji, v povprečju je to ta mesec 13.804 SLT z bonom.
Zaradi raztegnjenega praznovanja ob izteku leta, so v EMO delali le okrog 45 tisoč ur od predvidenih
61.000.	Zato se je vodstvo odločilo, da bo delavcem pomagalo prebroditi januarsko krizo z dodelitvijo bona (najprej enega, nato dveh, delavci pa so zahtevali tri). Na nesrečo je padel izplačilni dan na soboto, tako da je prišlo še do zamika izplačil, kar so nekateri spretno izkoristili in delavce spravili izpred strojev.
»Če upoštevamo vse pogoje za gospodarjenje v lanskem letu, vojno, devalvacijo, še predtem pa prekinitve tržnih tokov v takratni Jugoslaviji, smo jo kar dobro odnesli. Izpolnili smo vse obveznosti do bank in zmanjšali dolg ter družbi odrinili za 14,5 milijona DEM obveznosti. In tu je zdaj tisto, kar nas tišči v pogubo: družbene dajatve in obrestne mere. Mi se ne strinjamo z Gospodarsko zbornico, da bi naj država svoje terjatve zmanjšala
samo za 20 odstotkov in banke za deset. Če jih ne bo za trideset, bomo pod vodo vsi. Že površne analize v Celju kažejo, da so se nam v siromaštvu približali tudi takšni, ki so bili še nedavno visoko nad nami.«
Tudi sedanje vodstvo v EMO je sprejelo težnjo občine, da ne bi opravilo nujnega reza števila zaposlenih. Gre za od 800 do tisoč delavcev viška. »Resnici na ljubo je treba priznati, da trenutno to ne bi bilo niti mogoče, ker bi potrebovali okrog 14 milijonov DEM za odpravnine, dokup let itd., če pa bi ta denar imeli, bi ga raje vložili v novo proizvodnjo in tem delavcem omogočili normalno življenje. Kljub temu sem gospodu Antonu Rojcu, županu in poslancu, ki je edini prihitel v EMO, povedal, da sta nam ostali le še dve možnosti: odpust nekaj sto delavcev ali stečaj. Z nobeno se gospod župan ni strinjal...«
Omenjena stavka bo EMO veljala okrog poldrugi milijon mark. Torej nekajkrat več, kot je vrednost omenjenih bonov. Delavci so sprejeli že v realsocializmu nekajkrat! preizkušeno finto: ponujeno doplačilo bi si naj v okviru sindikata sami »pošteno razdelili«. Sprejeli so kost in ugriznili. Zagotovo bo marsikomu, najprej pa sindikatu, obtičala v grlu.
Janez Sever
Jasno, ljudje naj kar plačujejo, a ko se bo nekdo v vladi odločil, da bo na primer potrebno zapreti porodniški oddelek, takrat o tem ne bodo vprašali nikogar. Pa kaj bi, saj so nam take izkušnje dobro znane iz preteklega leta.
Brez trdnih stališč
Čeprav bi se morda zdelo, da bodo najbolj proti temu členu predstavniki bolnišničnih in zdraviliških javnih zavodov, nekateri predstojniki morda niso dovolj pretehtali določb in posledic, ki jih navaja 92. člen, zato je tudi malo vprašanih konkretno odgovorilo. O tej problematiki smo namreč povrašali nekatere predstojnike slovenskih bolnišnic.
Pankrac Senečnik iz SO Velenje je povedal, da bi državno lastnino morala imeti v lasti občina in ne republika. Podržavili bodo tudi zdravilišče Topolšica.
Boško Šrot iz SO Laško meni, da bi lahko Zdravilišče Laško postalo podjetje a ga bodo sedaj podržavili.
Doktor Aleš Demšar, Bolnišnica Celje, pravi, da v Celju nimajo strahu pred ukinjanji oddelkov. Vprašanje pa je koliko postelj bo zagotovljenih. Predvsem jih v Celju zanimajo pogoji za ustrezno strokovno delo.
Doktor Jože Arzenšek,
delegat v republiški skupščini, ugotavlja, da se pojavlja vprašanje vzdrževanja lastnine.
Doktor Anton Trček, Splošna bolnišnica Murska Sobota zatrjuje, da so njihovi delavci stanovanja v glavnem že odkupili. Od republike pa predvsem pričakuje red in jasne odnose, tako da se ne bo moral za vsako tozadevno odločitev dogovarjati s kopico ljudi.
Anton Rojec, predsednik SO Celje meni, da lastnine ne moreš kar tako enostavno nekomu odvzeti. Sprašuje se, kakšna je vloga samoprispevka, če republika o vsem odloča. V osnutku proračuna ni niti ene postavke, kako se bo katera bolnišnica finasirala.
Pri samoprispevku se pojavlja tudi problem mariborske bolnišnice, za katero občani že pet let odvajajo 1 odstotek od osebnega dohodka. Sedaj jim bo njihove objekte vzela republika
Ustavni spor
Predstavniki občin Laško, Velenje, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Sevnica, Šentjur, Celje, predstavnik Bolnišnice Celje, poslanci zborov republiške skupščine iz celjske regije, zahtevajo od Izvršnega sveta republike Slove-
nije da v Zakonu o zdravstveni dejavnosti črta 92. člen Zakona.
V primeru, da to ni možno doseči preko normalne skupščinske procedure, se je Anton Rojec osebno zadolžil, da bo pri Ustavnem sodišču RS sprožil ustavni spor za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o zdravstveni dejavnosti Kaj pa bodo napravile ostale slovenske občine, še ni jasno. Čigave interese bodo ščitile? Ali svoje ali republiške?
Lahko bi postali podjetja
Ali bi se država lahko tudi tako poigravala z družbeno lastnino, če bi ta bila recimo last bolnišnice in njenih organov?
Sedaj, ko prehaja lastnina iz družbene lastnine, s katero je upravljala občina v državno lastnino, je morda bolnišnicam res vseeno, čigava je. Toda, če bi imele bolnišnice možnost, da postanejo podjetja, ki bi sama upravljala in odgovarjala za lastnino podjetja, pa morda ne bi bili tako mlačni do latnine.
In če se vrnemo k Janezkovemu očetu. Ta bo kot dober gospodar na svojem imetju streho prej zamenjal, preden bo začela puščati.
Jana Štrlekar
%
EKSKLUZIVNO: SKRIVNOSTNI SMRTI ŠVICARSKEGA IN FRANCOSKEGA REPORTERJA
NA SLEDI MORILCEM TUJ
Reporter Nove dobe se je odpravil po sledeh skrivnostne smrti švicarskega novinarja Christiana VViirten-berga, ki je bil ubit šestega januarja letos v bližini Osijeka. Tudi zato, ker sta bila s Christianom prijatelja. Dan zatem, ko se je dogovoril za zmenek z reporterjem Paulom Jenk-som, ki naj bi vedel kaj več o Christianov! smrti, so ubili tudi Paula Jenksa.
V	hrvaško srbski vojni je umrlo več novinarjev, kakor v vietnamski. Večina jih je bila ubitih od naboja poslanega s srbske strani. A ne zmeraj.
V	začetku lanskega septembra sem v Osijeku spoznal šestindvajsetletnega švicarskega novinarja free-lan-cerja, Christiana VVurtenber-ga. Pod osiješkim svobodnim soncem sva čvekala o vsem mogočem. Tudi o tem. kako bratje Hrvati, kljub embargu uvoza orožja, nabavljajo te prepotrebne vojaške igrače. Beseda je dala besedo, runda piva novo in tako sva ob primerjavi poznavanja hrvaških tihotapskih kanalov naletela na iste ljudi ter povezave. Klepet je prerasel v zaupen pogovor. Milijoni nemških mark, ki jih posamezniki brez vednosti pristojnih hrvaških organov spravljajo iz države, se vračajo kot zabojniki polni kalaš-nikov, na katerih piše napri-mer »Medical Help for Cro-atia«. Včasih pa namesto tega prispe tudi kakšna razglednica s Kanarskega otočja. Nedvoumno sva ugotovila tudi prisotnost vseh mogočih tajnih služb, katerim je hrvaška zmeda vaja za urejanje zadev na področju bivše Sovjetske zveze. Kakor dva nedolžna novinarska golobčka sva nakladala o stvareh, ki jih ljudje ponavadi doživljamo v domačem fotelju pred televizijskim ekranom skozi kak poceni. ameriški triler. Celo zaupljiva Christianova izpoved, da je njegovo življenje v nevarnosti, če se pri priči ne umakne iz Osijeka, mi ni predrla debele kože filmskih stereotipov, v katere je vsa zgodba tako čudovito
spadala. Vendar je temeljito počila dan po najinem pogovoru, ko je Christian v skupnem obhodu mesta za nekim vogalom zaustavil neznanca. Po krajšem dokazovanju, da petkratno srečevanje na različnih mestih ne more biti slučaj, je zaustavljeni priznal svojo nalogo - zasledovati Christiana. Ta mu je povedal, da to ni več potrebno, saj je še isto popoldne nameraval odpotovati iz mesta, kar je kasneje tudi storil. Obljubil je, da bova ostala v stiku. Pomislil sem, da prijateljstvo včasih škoduje zdravju.
Christian se mi ni oglasil vse do sedmega januarja letos. Takrat so mediji, v času še kar trajajočega petnajstega premirja, objavili suhoparno novičko iz Osijeka o »še eni novinarski žrtvi v tej nesmiselni vojni«. Christian Wurtenberg. Smrzlo mi se govno u dupetu - bi rekli Hrvati spremembi, ki se je po prebrani novički zgodila v mojem telesu. Naslednji teden sem bil v Osijeku. Hotel sem vedeti, kaj in kako se je zgodilo.
Nastanil sem se v hotelu ROVAL, kakor nekoč Christian. Receptor in dobrodušni natakar sta se ga dobro spominjala. Celo za naslov Chri-stianove osiješke prijateljice Jasmine sta še vedela. Jasmina je potrdila to, kar sem že vedel. Vendar se je zelo začudila dejstvu, da je Christian umrl kot vojak prvega internacionalnega voda, (PIV). Nikoli ji ni govoril o tem. Vojaščino je, po njenih besedah, celo sovražil. Odpravil sem se do poveljnika PIV Josea Eduarda Flore-sa, katerega vojak je od začetka decembra bil tudi Chri-
stian. Poveljnikova verzija Christianove smrti se začuda razlikuje od prve uradne verzije, ki trdi, da je Christian umrl na straži, zadet od srbskega ostrostrelca. Enote PIV med svojimi rednimi bojnimi nalogami opravljajo tudi patruljiranje po nikogaršnji zemlji. Šestega januarja je to nalogo dobil oddelek, v katerem je služil Christian. Ekipa šestih ljudi bi se morala neslišno prebiti čim bližje srbskim položajem in jih kakšno uro opazovati. Potrebna je mačja previdnost in krepka porcija sreče, saj se na podobne izlete podajajo tudi srbske patrulje. Po besedah poveljnika PIV njegova enota tistega dne ni imela sreče. Vojaki, ki hodijo po oravilu približno sedem me-
trov narazen, na povratku v bazo ob šumu z repa kolone niso postali takoj pozorni, misleč, da se je Christian ob prehodu čez majhen nasip pač spotaknil in padel. Ko so se vrnili ponj, je ležal na tleh. Da je mrtev, niso opazili. Na nosilih, po katera so poslali v bazo, so ga prenesli na varno, a so lahko samo še ugotovili njegovo smrt. Nad levim očesom počena koža je dala sklepati, da so ga z udarcem najprej zrušili na tla, nato pa zadavili z žico. Nekaj podobnega bi se naj zgodilo že z nekim Nemcem, je trdil poveljnik PIV, Flores. Nisem imel razloga, da ne bi verjel, čeprav se njegova pripoved ni ujemala z drugo uradno verzijo, po kateri je bil Christian zadavljen
Enota prvega internacionalnega voda med jutranjim zborom. Madžari, Poljaki, Nemci, Angleži, Španci, Francozi in Švicarji se pod geslom Help Croatia tresejo v jutranjem mrazu
z lastno rutico. Poleg tega sem Floresa poznal še od prej, preden je oblekel uniformo. Nikakor ni bil človek, ki bi si brez razloga izmišljeval pravljice za novinarje. Njegova verzija pa je postala vprašljiva že naslednji dan.
Švicarska novinarka Rose-marie Gerber se je z enoto PIV podnevi odpravila na patruljo na nikogaršnje ozemlje. Po povratku je pripovedovala, da se je praktično nemogoče neslišno ali hitro prebijati skozi globoko cmokajoče blato in gosto suho grmičevje. Udarec in padec telesa bi zato povzročila hrup, ki bi ga moral slišati vsaj predzadnji mož v koloni. Dodatne nejasnosti so se pojavile, ko sem obiskal še osiješko bolnišnico, kamor so Christianovo truplo pripeljali ob 8.15 zjutraj. Po uradnem sporočilu je smrt nastopila med 21.15 in 21.45. Od Breš-ča, kjer je stacionirana PIV, do osiješke bolnišnice je največ 25 minut vožnje. Evakuacija z nosili ni mogla trajati skoraj 12 ur. Kje je potemtakem bilo ta čas truplo? Zakaj ga niso takoj prepeljali v bolnišnico? Kako je mogoče, da se je vojnih ran navajen doktor ob vizualnem pregledu trupla lahko tako zelo uštel-? Kako, da ni opazil znakov davljenja na vratu? Razliko med strelno rano na glavi in znaki davljenja na vratu lahko opazi vsakdo. V podzemnem labirintu bolnišnice smo doktorja Krausa, ki naj bi opravil prvi’pregled, zaman iskali. Vsi mogoči ljudje so me pošiljali od vrat do vrat, tako, da sem se kmalu naveličal. Na patologiji pa mi rezultatov obdukcije niso hoteli pokazati brez dovoljenja preiskovalnega sodnika, ki vodi preiskavo o Christianovi smrti. Mladen Filipovič, preiskovalni sodnik, mi ni znal pomagati. Še sebi ni znal. Ob pripovedovanju, da senvgo-voril s Floresom, poveljnikom PIV, me je začudeno povprašal kdo je to? Rezultata obdukcije enajst dni po smrti še ni dobil. En sam
samcat dokument se je nahajal v mapi o primeru Wur-tenberg, voden pod šifro KIR (krivično istražna radnja) 31/92 - uradni zahtevek s strani pravosodnih oblasti za izvedbo obdukcije, ki mora biti zaradi kritja stroškov izrecno zahtevana. In nič več. Nobenih izjav prič, soborcev, ki so tistega dne opravljali patruljo skupaj s Christianom ali vsaj uradno poročilo s strani PIV. Nobenih imen, nobenih naslovov. Kako nenavadno površno. Datum izdaje tega edinega dokumenta je bil 14. januar, sodnika pa sem obiskal 17. januarja. Že mogoče, da v tem času obdukcija še ni bila opravljena, čeprav so v bolnici trdili nasprotno. Begalo me je nekaj drugega.
Tri dni po Christianovi smrti, 9. januarja, pred mojim odhodom v Osijek, sem se po telefonu pogovarjal z g. Maurerjem, konzulom švicarskega konzulata v Zagrebu. V kratkem in skopem razgovoru je povedal, da je truplo novinarja-vojaka tega dne že v Zagrebu, kjer bo naslednji dan kremirano in poslano v Švico. Za vse ostale informacije pa naj se obrnem na švicarsko zunanje ministrstvo. In obubožam ob telefonskem računu.
Seveda me tistega dne v Osijeku telefonski impulzi ob klicu v Švico niso skrbeli. Bolj kakor telefonski impulzi, so drveli tisti v mojih možganih.
Torej. Sedmega januarja so po skoraj dvanajstih urah truplo pripeljali v bolnišnico. Kje je bilo pred tem? Osmega januarja se je v bolnišnici izkušen doktor uštel v oceni vzroka smrti. Površnost? Devetega januarja so truplo, po besedah švicarskega konzula v Zagrebu, prepeljali v Zagreb in ga naslednji dan, desetega januarja kremirali. Naglica ali švicarska redo-Ijubnost? Istega dne je izšlo uradno sporočilo za tisk osiješkega kriznega štaba, po katerem bi naj Christiana napadla in z njegovo lastno
IH NOVINARJEV
ovratno ruto zadavila skupina diverzantov, medtem, ko bi naj stal na straži in ne patruljiral, kot trdi Flores. Je bil zadavljen z žico ali rutico? Na straži ali v patrulji? Zakaj niso diverzanti opravili svojega morilskega pohoda do konca, temveč so odstranili samo stražarja? Štirinajstega januarja je preiskovalni sodnik uradno zahteval obdukcijo, čeprav je bilo po besedah švicarskega konzula, truplo takrat že kremirano in v Švici. Kdo laže? V bolnišnici trdijo, da so obdukcijo že
opravili, čeprav je nalog zanjo prispel po domnevnem transportu trupla iz Osijeka. Veselje do dela osijeških patologov in pasivnost pravosodnih preiskovalnih organov, katerih fascikel o tem primeru je prazen? Nenadoma se sploh ne počutim več tako dobro.
Pot me zato, seveda ne slučajno, zanese v enega redkih lokalov odprtih po osmi uri in polnega oznojenih, že krepko opitih gardistov. Pojava novinarja s fotoaparatom okrog vratu v ne-
Ne velja za že opite gardiste. Trideset nabojev v kalašniku je dovolj močan argument za vsakega gostilničarja. Divji zahod v vzhodni Slavoniji
Potujoča »razglasna slanica«. Trenutna hita sta »We will rock you« skupine Queen v hrvaščini in »Lili Marlen« v nemščini
katerih zbudi željo po ovekovečenju svojega maskirnega veličanstva. Naredim napako in jih nekaj res fotografiram. Ko pričnem dvema prav posebej vztrajnima pojasnjevati, da me bodo na redakciji ob prevelikem številu fotografij oznojenih gardistov razglasili za potencialnega nosilca Aidsa, me najprej samo zabodeno gledata, nakar pričneta tuliti, da če ju ne bom takoj fotografiral, bom tudi sam, zaradi njunih nožev, pričel zabodeno gledati. Še moj zadnji adut, češ počakati bo treba, da baterije v bliskavici pridejo k sebi, ne najde pravega odziva. No ja, pravzaprav že. Bomo pa skupaj počakali, jadrno zapojeta in me ob novem pivu posadita za svojo mizo. Tako sem spoznal B.-ja in H.-ja. Izkazalo se je, da je B. bivši član PIV, ki pa ga je zapustil, ker ni maral discipline v njem. Povedal je noro zgodbo, po kateri bi naj Christiana nekoč ujeli v uniformi JA, ob drugi priliki pa zalotili kar sredi telefonskega pogovora z Beogradom, o čemer bi naj obstajali celo magnetofonski zapisi. Z odhodom v PIV je želel s sebe sprati očitke o delovanju za KOS. V takšni pravljici sem mu lahko samo še nazdravil. Nekaj pa je med vrsticami le možno razbrati. O Christianu se je v PIV že takrat govorilo. Znan je bil po nedisciplini, svojeglavosti, prepričanju, da kot Švicar, »predstavnik najboljše vojske na svetu,« najbolje obvlada vojaške veščine. To je razlagal tudi Flores. In prav on bi naj, zaradi Christi-anovega delovanja za KOS, na koncu B.-jeve pravljice, lastnoročno ubil Christiana. Kakšna neumnost. Upam, da se B. bori bolje, kakor laže.
Govorice o nesoglasjih, neraziskanih krajah in slabem vzdušju v enotah PIV potrjujejo izjave dveh Poljakov in enega Francoza, ki sem jih srečal ravno na odhodu iz enote. Razmere so za njih postale neznosne.
Bežijo na dalmatinsko fronto. Prepričujejo me, da Christian ni umrl v Brešču, kakor trdijo vsi ostali viri. Več pa zaradi strahu ne želijo povedati.
Popoldan zadnjega dne pred odhodom, ves v dvomih poiščem sodelavca ene od evropskih obveščevalnih služb, delujočih v glavnem slavonskem mestu. Previdno ga potipam, koliko varno je sploh pričeti pogovor o Christianu. Ni preveč obveščen saj zanj ni bil zadolžen. Njegova naloga je zbiranje, analiziranje in integriranje informacij na popolnoma legalen način, trdi. Ima se za znanstvenika. Za Christiana pove, da bi bil lahko tudi žrtev kakšnega privatnega obračuna. Življenje je poceni v teh krajih. Zaželim mu še uspešno privatizacijo njegovega početja, kar sicer kani storiti v bližnji prihodnosti.
]Odzdravi mi z »na svidenje«.
Okoli pokojnega Christiana se vse bolj plete pajčevina nejasne skrivnosti. Fotograf Paul Jenks bi naj po besedah španskega kolega Ori-ol Malla, s katerim sva stanovala v istem hotelu, mnogokrat delal skupaj s Christianom, celo prijatelja bi naj bila. Dogovorimo se za zmenek v nedeljo, 19. januarja ob trinajstih v Zagrebu.
Ko v soboto, za časa še zmeraj veljavnega premirja na hrvaških področjih, doma berem časopis, me novička skoraj dvigne s sedeža. »Novinar ponovno žrtev ostrostrelskega ognja. Paul Jenks, fotograf AP, je v petek, 17.1., v vasi Josipin dvor, južno od Osijeka, pri opravljanju svojega dela podlegel ranam, zadanim od srbskega ostrostrelca iz Tenjskega Antu-novca.« Paul, s katerim sem bil dogovorjen v Zagrebu! Ne morem verjeti, da je njegova smrt samo naključje. Še zmeraj čakam obljubljeni telefonski klic španskega kolega, s katerim sva se dogovarjala za zmenek s Paulom.
Borut Osonkar
BALKANSKA KRČMA
Reka: Na Reki podpisujejo peticijo z zahtevo, da naj Republika Hrvaška reši vprašanje izplačila pokojnin, ki so jih občani zaslužili zunaj Hrvaške, toda znotraj nekdanje Jugoslavije.
Pulj: Le tretjino od 135 objektov bivše JLA bo dobila na voljo hrvaška vojska. Ostale objekte pa bodo prek javnega natečaja namenili za civilne potrebe, so povedali na poveljstvu puljskega vojaškega okrožja.
Beograd: Predsednik srbske narodne obnove Mirko Jovič je na novinarski konferenci izjavil, da bi v primeru, če bi Hrvaška in BiH postali neodvisni v sedanjih administrativnih mejah, veleposlaništva teh dveh držav letela v zrak. S tem je napovedal preoblikovanje svoje stranke v teroristično organizacijo, ki bo sledila tradiciji Gavrila Principa in Mlade Bosne.
Zagreb: Zavarovalnica Croatia je avstrijsko združenje zavarovalnic obvestila, da jamči poravnavo škode, ki bi jo v Avstriji morebiti povzročili vozniki s hrvaško registrsko tablico.
Reka: Reško podjetje »Reka-ceste« je začelo rekonstrukcijo edine ceste med severno in južno Hrvaško, ki poteka od Paga do Ražanjca. Potem, ko so v vojni zrušili Masleniški most, je ta vzporedna cesta postala glavna prometna smer na poti od Reke proti Zadru, Šibeniku in Splitu. Na dan jo prevozi okoli 1500 vozil.
Skopje: Makedonski notranji minister dr. Ljubomir Frč-kovski je izjavil, da v Makedoniji ni nevarnosti, da bi oblast v družbi prevzela policija. Napovedal je tudi tri korenite spremembe. Državna varnost bo pod nadzorom predsednika republike, policijo bodo razbremenili dejavnosti v zvezi z izdajanjem potnih listin in osebnih izkaznic, makedonski policist pa bo podoben angleškemu bobbyju.
Zagreb: Dobroslav Paraga, predsednik Hrvaške stranke prava je v pogovoru za NIN izjavil, da ni tako nor kot Šešelj, da bi napovedal boj z modrimi čeladami. Le te so za Hrvaško zlo, njihov prihod pa je v skladu z evropskim čvekanjem o kantonizaciji in regionalizaciji Evrope. Z njimi bo uzurpirana Hrvaška in kar je najhujše, njihov prihod bo le izguba časa. Po Paragininem mnenju so modre čelade še eden izmed Tudmanovih »podvigov«.
Beograd: Brez hrupa, diskretno in nekako naskrivaj so iz skupščine Beograda odstranili pet grbov nekdanjih Jugoslovanskih republik. Grbi so bili v dvorani nekdanje dvorne palače srbskih dinastij Obrenovič in Karadordevič. Na zidovih sta ostala le še grba Republike Srbije in zvezni grb, odstranjene pa so spravili v muzej.
Beograd: Admiral Brovet je obljubil ženi Danila Radovanoviča, častnika JLA, ki mu bodo v Sloveniji sodili zaradi umora dveh avstrijskih novinarjev na Brniku v času vojne, da bodo Radovanoviča zamenjali za nekega slovenskega častnika in, da bo JA zagotovila branilca.
Pulj: Skupina približno 100 staršev je protestirala proti mobilizaciji njihovih sinov in mož, ter pošiljanju le-teh na hrvaška bojišča. Demonstrante so sprejeli predsednik občine Luciano Delbianco, predsednik kriznega štaba Što-kovič in predstavniki občinskega sekretariata za ljudsko obrambo.
Nezadovoljni meščani so se sicer strinjali s predstavniki oblasti, da je obramba domovine dolžnost in, da ni mogoča za vse sprejemljiva rešitev. Kljub temu pa so podpisali peticijo in jo poslali predsedniku Republike Hrvaške dr. Tudmanu in poveljniku glavnega poveljstva generalu Tušu.
Priština: Zveza neodvisnih novinarjev Kosova v sporočilu za javnost poudarja, da bi moral kosovski parlament čim-prej vsemu svetu sporočiti, da je Kosovo de iure in de facto okupirano s strani Srbije. To bi bilo potrebno storiti zato, da bi se čimprej osvobodili.
Priština: Prištinski borci so zahtevali naj objavijo imena dezerterjev iz vrst JA. K temu jih je spodbudilo dejstvo, da je lani, v enem samem dnevu, iz vojaškega šolskega centra v Zagrebu pobegnilo 140 častnikov, ali kar 40 odstotkov vsega osebja.
Velika Kladuša: Delavski svet Agrokomerca je sklenil, da bo s 1. januarjem 1993 imenoval tujca, ki bo moral obljubiti, da podjetje ne bo imelo tehnološkega presežka in, da bo kot izvršne direktorje imenoval domače strokovnjake. Sklenili so tudi, da morajo letni dohodki novega direktorja znašati najmanj 200.000 mark.
BiH: Iz skladišča tovarne akumulatorjev v Potočarih v občini Srebrenica, so ukradli tricevni protiletalski top, zraven pa še vso potrebno municijo. Kako se je to lahko zgodilo kljub temu, da je tovarna zastražena sedaj raziskujejo pristojni organi.
Reka: Minuli teden je neka Rečanka v hladilni skrinji, ki jo je do pred nekaj meseci uporabljala njena podnajemnica odkrila truplo novorojenčka. Policija je ugotovila, da je bilo zamrznjeno truplo v skrinji že najmanj tri mesece. Obdukcija je pokazala, da je bil rojen kot zdrav deček nato pa zadušen in položen v skrinjo. Podnajemnice, ki se je izselila pred tremi meseci policija še ni našla.
Skopje: Vlada Republike Makedonije je sprejela sklep, da bo odpoklicala vse diplomatske predstavnike iz Makedonije v zveznem sekretarijatu za zunanje zadeve.
Bijeljina: Na meji med Srbijo in Bosno in Hercegovino so srbski policisti ustavili okoli 200 voznikov iz Bijeljine in jim odvzeli avtomobile z začasno ali stalno registracijo v Sloveniji. V Bijeljini, od koder je največ okradenih voznikov, so se na to dejanje odzvali s temi besedami: »Razbili bomo vsak avto z beograjsko registracijo, ki si bo upal skozi Bijeljino.«
Beograd: Jugoslovanski dinar je devalviral za 400 odstotkov. Tako velja ena marka sedaj 65 dinarjev. Kljub tej devalvaciji pa se na črni borzi marka prodaja po okoli 100 dinarjev.
Skopje: Makedonska vlada je opozorila, da umik JLA iz Makedonije poteka brez dogovora z republiškimi oblastmi. Skupaj z vojaško opremo se odvaža tudi medicinska oprema iz vojaških bolnišnic, zdravila, rezerve hrane in drugo, čeprav so prebivalci Makedonije namenjali lastna sredstva za armado in njeno opremo.
RES JE...
-	da v Zasavju (beri: Zagorju, Hrastniku in Trbovljah) še vedno ne vedo, s kom bi se šli regijo. Zadnjič so socialistom potožili, da so trije reveži. V interesno sfero bi baje radi potegnili še četrtega - Sevnico. Tu so seveda živi še na moč slabi spomini na trboveljski okraj. Ko bi morali Sevničani pri .čem priti na vrsto, so se zgoraj reorganizirali tako, da so spodaj vedno ostali samo nategnjeni.
-	da se je oni dan sam Vuk Draškovič zgrozil, ne da je izginila Jugoslavija, temveč njegova Srbija. Ker pa je vmes v skupščini Jugoslavije izginilo kar pet grbov republik, razen srbskega, morda lahko pričakujemo, da se bo črnogorski pojavil na kakšni lovski koči podpredsednika in največjega Srba v Črni gori Branka Kosti-ča na začasnem deiu v polpredsedstvu preminule Jugovine.
-	da je prvak socialistov Viktor Žakelj zamudil kar dve priložnosti za soočanje s slovenskim premierom Lojzetom Peterletom. Slednji je za spremembo igral v zmagovitem moštvu v radeški športni dvorani, za vikend pa je tekel še na smučeh. Viktorja, kljub imenu, tam ni bilo, po pismu sodeč je bilo hudo zaudarjajoče v toplo kurjeni čumnati.
-	da četudi uspe junijski referendum o zaprtju krške Jedrske elektrarne, Zeleni ne bodo prvi, ki bi zaprli tega jedrskega prvenca. V petkovem Delu je to že za minulo soboto napovedal posavski dopisnik Vlado Podgoršek. Kljub njegovemu cenjenemu odhodu po petih urah sejanja, so se v šesti uri krški delegati šli še novega usklajevanja in imenovanega gospoda postavili na laž.
-	da se dogajajo nenavadne stvari. Tržaški tednik se že boji, da bo čez kakšnih deset let postal Trst predmestje Ljubljane, saj bi ga lahko Slovenija in Hrvaška priključeni na nemško gospodarsko lokomotivo okoli leta 2000 preplavili. Mi pa smo mislili, da je Ljubljana predmestje Trsta.
-	da imajo nekateri res srečo. Tako se je Velika Britanija odločila, da bo Litvi vrnila zlato, ki je ležalo v britanski centralni banki od leta 1940. Vrnili bi 2,6 tone zlata ali pa izplačali 162 milijonov dolarjev. V poduk za vse, ki upajo, da nam bo Beograd vrnil naše devize — počakajmo 50 let, mogoče bo pa le kaj.
-	da slovenska vlada vse bolj hazardira s svojimi državljani, sedaj pa si hoče prisvojiti še 80 odstotni delež v igralnicah. Naj se vidi, kdo je največji blefer.
-	da se je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel jezil zaradi nekaterih karikatur Franca Jurija - ni mu bilo všeč, da ga je Jurij narisal v pikčastih gatah.
-	da se je zaradi protesta liberalne stranke Milan Kučan končno moral posloviti od Titovih in Kardeljevih slik na predsedstvu. Koliko je Kučanu žal za temi slikami in spomeniki ne vemo, tisti, ki pa smo gledali tednik, v katerem se je naša slavna TV lotila tega problema smo dobili občutek, da Vili Guček in TV Slovenija še vedno žalujeta za starima tovarišema, ki sta morala v muzej. Pa ne, da se zavedajo, da bi marsikak Slovenec tja rad poslal tudi njih.
-	da imajo na sedežih elektrogospodarstva Slovenije na okencih kjer sprejemajo reklamacije napis »Kričanje ni znak nervoze pač pa nevzgojenosti«. Glavno, da je elektrogospodarstvo vzgojeno — v najboljših lopovskih manirah.
-	da imamo v Sloveniji uradno priznanih devet pilotov toplozračnih balonov. Glede na to, da Adria Airways še vedno pristaja in vzleta s Celovškega letališča nam znajo tudi baloni še prav priti.
-	da je japonski veleposlanik, ki je prišel iz Beograda na obisk v Slovenijo, dva dni zaman čakal na sprejem pri Milanu Kučanu. To je tako zameril, da ni sprejel niti Ruplovega osebnega opravičila, ko se mu je prišel opravičit v Beograd. Po Beogradu se govori, da bo diplomat iz dežele vzhajajočega sonca prišel v Slovenijo le še kot kamikaza.
Fotomontaža
HUMORESKA
mm
LUKENJ
»Kako gre?« je moški vprašal svojega znanca s poslovnim kovčkom.
»Ne preveč dobro,« je odvrnil ta. »Hodim takole okrog in iščem stranke, pa ni nobenega odziva.«
»Kaj si postal trgovski potnik?«
»Ne, ne. S prijateljem sva ustanovila podjetje.«
»Torej si podjetnik?«
»No, lahko bi se reklo. Naj ti povem do konca. On, prijatelj namreč, je bil nekoč vrtalec. Ko se je pri nas začelo podjetništvo, pa je iz Nemčije uvozil nekaj specialnih svedrov, takih z diamanti. Vložil sem nekaj kapitala in zdaj iščeva okrog stranke ali naročnike ...«
»...svedrov?« je dodal znanec.
»Ne svedrov, lukenj,« ga je prekinil oni.
»Aha, iščeta stranke, ki potrebujejo, da tako rečem, luknje?«
»Ja, prav to. Kakršnekoli luknje - od najmanjših do velikih. Ti svedri jih zvrtajo tako fino, da se luknje sploh ne vidijo.«
»To se pravi, da jih zvrtajo in jih ne zvrtajo, da niti ni lukenj ?«
»Ah, daj. Luknje so, ampak problem je, ker ni ljudi, ki bi jih potrebovali ali naročali. Raje jih vrtajo sami in uničujejo vse, kar vrtajo. Lastnik hiše mi je rekel, da bi moral nujno zvrtati nekaj lukenj v betonsko ploščo za nosilce stebrov, ampak da sva midva predraga. Lepo te prosim, naj pogleda, koliko stane danes diamantni prstan! In takih lukenj mu ne bo zvrtal noben drug sveder. Lukenj, ki bi bile v notranjosti tako gladke kot steklo. Veš, kaj pomeni taka fina luknja? Da nimaš nobenih problemov pri vstavljanju kovinskih ali drugih delov.«
»Sta si pa res dobro zamislila podjetje. Spravita ga lepo v torbo in vaju ne briga ne kurjava ne najemnina. A lahko zavrtata luknje tudi v steno ?«
»I, seveda. Sploh ni važno kako debela je stena.«
»Ima me namreč, da bi si dal zvrtati luknjo, da bi lahko opazoval sosedo, če praviš, da je luknja tako fina, da se skoraj nič ne vidi... ampak potem je pa ne bi mogel videti...«
»Seveda bi jo videl. Saj ti pravim, da zvrtava luknje, ampak da so tako fine, da je videti, ko da jih ni.«
» Torej so,« je rekel znanec. »To je najvažnejše. Kako bi pa bilo, če bi vrtala in potem ne bi bilo lukenj! Si predstavljaš? To bi bilo zelo nerodno. Veš, občutek imam, da bi vidva zvrtala luknjo tudi v luknjo ?«
»Ja, res. Diamantni svedri pravzaprav vedno vrtajo v luknjo.«
»Zanimivo. In praviš, da sploh ni zanimanja za vajine luknje? Čudno. Kaj pa, če ni že vse luknjičavo ?«
NI RES...
-	da je medicina vsemogoča. Priča temu je dosedaj še neidentificirano virozno obolenje dihalnih organov, ki je v minulih 14 dneh položilo več tisoč Slovencev. Novi sanitetni minister dr. Božidar Voljč in njegova slavna predhodnica dr. Katja Boh sta menda še v odlični formi, čeprav napada virus poleg otrok tudi starejše ljudi. Katji svetujemo, da pohiti v Avstrijo, kjer virus še ne razsaja.
-	da je Slovenija v Evropi. Če bi bila, bi ne izdelali zakona o javnih glasilih, ki prinaša podržavljanje RTV. Jerovšek je očitno dobil napad sposobnosti, saj se je pritožil Peterletu, ki ne ve, da v Evropi potekajo nasprotni procesi, ve pa, da zakon v skupščini še ni bil sprejet.
-	da bodo zaradi ukradene alfe 164, ki so jo slovenskemu predsedstvu ukradli na Madžarskem, zvišali pred kratkim znižane prometne davke za avtomobile. Ker pa bo ta alfa stala zavarovalnico kar milijon in pol tolarjev, se zna zgoditi, da se bo dvignila zavarovalnina. Kakorkoli že, plačali jo bomo tako ali tako vsi.
-	da letajo nad Slovenijo samo srbski migi. Od srede je slovenski zračni prostor formalno odprt za letala vseh zainteresiranih letalskih družb. Iz pregnanstva se je vrnila tudi Adria Airways, česar se najbolj vesele vodilni slovenski politiki, saj se jim ne bo treba cijaziti z »neudobnimi« avtomobili v Celovec.
-	da minister Rajko Pirnat lahko vozi kakor mu je drago. Ker je v Kopru ob obisku italijanskega predsednika prekršil cestno zaporo in je kljub miličniški prepovedi zapeljal čez nadvoz Semedelske vpadnice, so koprski policaji napisali predlog sodniku za prekrške. Bi pa minister Rajko že moral vedeti, da ga Bavčarjevi fantje nimajo preveč radi, saj zajebava njihovega šefa.
-	da Nemčija, ki je koncem minulega leta zapustila sedež predsedujoče KVSE, sovraži Srbijo. Res pa je, da nemška vlada zastopa čimprejšnje vključevanje v skupnost tudi Slovenije in Hrvaške. Konec meseca bo v Pragi seminarski posvet zunanjih ministrov držav članic. Rupsija najbrž ne bodo vabili. Če pa ga bodo, bi bilo boljše, da bi šel v šolo minister Janša.
-	da nekatere stranke iz bivšega Demosa ne podpirajo vlade. To in podobne neumnosti je bilo slišati v sredo na tiskovni konferenci, ki so jo priredili predstavniki mrtvega Demosovega poslanskega kluba. Ob vnovičnem klanjanju skupščinske večine pred Peterletovo monštranco, se lahko Drnovšek tolaži s tem, da večina misli eno, govori drugo, dela pa nekaj tretjega.
-	da so minuli teden nekateri slovenski vozniki žalovali za Jugoslavijo. Tisti, ki so na avstrijski meji plačali 1200 šilingov so žalovali le za jugoslovanskimi tablicami.
-	da je zakladnik Republike Slovenije Dušan Šešok nesposoben. Je samo malce naiven, ker se je pustil zvitim Hrvatom potegniti za nos, saj plačilni promet med Slovenijo in Hrvaško kljub podpisanemu sporazumu o plačilnem prometu še ni stekel.
-	da Korošci ne marajo Peterleta. V petek je v Celovcu od Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev prejel letošnjo Tischlerjevo nagrado. Lojze se je Korošcem najbrž prikupil z lanskim priložnostnim govorom v Vetrinju. Koroškim partizanom pa se je takrat sigurno zagabil.
-	da je navdušen lovec dr. Ernest Petrič zapustil mesto veleposlanika v Indiji zato ker je zmanjkalo bengalskih tigrov. Izvedel je namreč, da so se v ZDA spet namnožili bizoni in da, se v Jelovvstonskem parku grizliji nemoteno sprehajajo. Do trenutka, ko bo dobil vabilo na prvo reprezentančno jago pa bo moral bodoči veleposlanik še marsikaj postoriti.
-	da se je minister Maks Bastl mirno poslovil od svojega položaja. Zagnal je vik in krik in se skuša na vsak način prikazati kot nedolžna ovčka. Torej so se motili vsi tisti, ki so menili, da si je že dovolj nagrabil.

Monika Seleš je, čeprav je morala zaradi poškodbe odpovedati VVimbledon, junakinja lanske teniške sezone. Potem je zmagala na prvih treh velikih turnirjih. In svoj pohod na prestol Grand Siam turnirjev letos nadaljuje. S svojo zmago na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu je dokazala, da je še vedno najboljša. Osemnajstletnica, rojena 2.12.1973 v Novem Sadu, visoka 1,72 metra in težka 50 kilogramov, je številka ena na svetovni lestvici. S svojimi neubranljivimi udarci kaže, da bo to tudi ostala, saj očitno nima prave nasprotnice, ki bi lahko sledila njeno formo.
TV PROGMM
SATELITSKI
PROGRAMI
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE
GLASBA
LESTVICE
TELEVIZIJA
ČETRTEK, 30. JANUARJA - PROSINCA
t
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Zimski počitniški program: Palčki nimajo pojma, 1. del, Zlati dež, 4. del danske serije
11.00	Zaupno poročilo o stripu, ameriški dokumentarni film
12.25	Video strani
13.30	TV dnevnik 1
13.40	Napovednik (do 13.45)
14.20	Športna sreda, ponovitev
16.20	EP video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.35	Slovenska kronika
16.45	Program za otroke, Super-barica, angleška nanizanka (3/13)
17.10	Ziv, žav
18.00	Ep video strani
18.05	Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja
18.40	Risanka
18.50	Dobro je vedeti
19.00	Žarišče
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme 19.57 Šport
20.00	Epp
20.05	Razrednik, ameriška nanizanka (10/22)
20.28 Epp
20.30	Maja vam predstavlja
21.30	Tednik
22.20	TV dnevnik 3
22.40	Vreme 22.42 Šport
22.45	Poslovna borza
22.55	Napovednik 22.58 Ep video strani
23.00	Sova:
Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka (2/6), Ne za peni več, ne za peni manj, 4„ zadnji del angleške nadaljevanke 0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani
15.50	Sova, ponovitev; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka (1/6), Glasba skozi čas, koprodukcija (15/16)
17.40	Euroritem, 32. oddaja
18.00	Regionali program - Koper
19.00	Videolestvica
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Epp
20.05	Gospodarska oddaja
20.35	Umetniški večer:	Utrinki
o televiziji
22.05	Iz arhiva televizije, dokumentarni film
22.35	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Maščevalec meč - ameriški pustolovski film, 1952, igrajo: Ramon del Gado, Sigrid Gurie, režija: Sidney Salkovv
14.40	Ryan - soap opera
15.20	Amandoti - soap opera
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Superbook - risanke, Družina... recimo ji tako - tv nanizanka
17.00	Osje gnezdo - francosko-ita-lijanska barvna kriminalka, 1975,
igrajo:	Claude Brassuer,
Marthe Keller, režija: Roger Piaaut
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vse danes + tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera, Superbook - risanke
20.30	Meridiani - aktualna tema
21.10	Juke box - glasbena oddaja v živo (prvi del)
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo (II. del)
23.20	Amandoti - soap opera
A' :
£- ' s/
komi
KANALA
09.45	A Shop
10.00	Ponovitev večernega programa A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Film - Ciklus dveh večerov, posvečenih Boštjanu Hladniku, Deklica z gora.
HTV 1
8.10	Test: 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije - pregled tiska; 9.00 Tuja dokumentarna serija. ponovitev; 9.50 Risanke; 10.00 Poročila: 10.05 TV šola - predmetni pouk: Prirodoznanstveno področje. program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Program za otroke; .11.35 Tajni agent Praščič - humoristična serija, ponovitev (1/14); 12.00 Poročila; 12.05 Odlična hiša - serijski film, ponovitev (8/ 8); 13.00 Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški. izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Sorealedali ste
- poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Znanost in mi: 17.00 Posebni program; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej;
18.00	Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (10/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I;
20.00	EPP; 10.05 Zabavni program;
20.55	Spekter; 21.50 EPP; 21.45 Dnevnik II; 22.20 Fluid; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
EPP; 20.45 »Never Come Back« - serijski film (3/3); 21.35; EPP;
21.40	Družinske vezi - humoristična serija (2/4); 22.10 Metal mania;
23.10	Odpoved programa - Videostrani.
HTV 2
16.30	Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizi-ja - Cirkus, otroka serija (1/7), Alf - humoristična serija, ponovitev (9), Risanke; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30. Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 »Cover Story«; 20.35
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki, 9.05 Policijska inšpekcija, 9.30 Dežela in ljudje,
10.00	Življenje v srednjih letih;
10.15	Šolska TV; 10.30 Maškarada;
12.05	Tisoč mojstrskih del; 12.15 Klub za seniorje; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Me žene; 13.35 Sužnja Isa-ura; 14.00 Waltonovi: 14.55 Delfini;
15.00	Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bilo... življenje; 15.30; Am dam des;
16.05	Otroci iz zabaviščnega parka;
16.30	Hiti; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 20.00 Šport; 21.10 Pogledi s strani; 21.30 Mister Horn (vestern), 23.00 Čaj v Arhidemovem haremu, 0.50 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 17.10 Leksikon za umetnike; 17.15 Srečanje z živaljo in s človekom; 18.00 Policijska inšpekcija 1; 18.30 Simpsonovi;
19.00	Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.001 Kulturni pregled;
21.00	Trailer; 21.30er Kultura;
22.00	Čas v sliki; 22.30 Klub 2, poročila.
MADŽARSKA TV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, ma-
gazin; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev; 10.50 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Mozart, sonata v b-duru; 16.35 Fragmenti, zvoniki; 17.00 Švicarska ura, leta 1191; 17.30 Viljem Tell, 10. del francoske serije; 18.00 Svet denarja, novice, dejstva, informacije;
18.10	Za menedžerje, magazin;
19.00	Videoklipi; 19.15 Za otroke
-	za mnogostransko mladino
-	Večerna pravljica - Pojoča abeceda; 20.00 Dnevnik, telešport;
20.35	Zdravje za vsakogar, zdravstveno predavanje o načrtovanju družine; 21.10 Junaki dvobojeva-nja, (The Duellists), angleški film (Dva Napoleonova vojaka ne morete brez dvobojev...); 22.50 Aktualno; 23.15 Studio Bela Balazs vam predstavlja, Kazenska ekspedicija, madžarski film (vojaki monarhije leta 1913 kaznujejo neko vas, kjer
so ubili avstrijskega oficirja); 23.55 Dnevnik; 24.00 Dnevnik BBČ
MADŽARSKA TV 2
6.00	Sončni tv, jutranji informativni magazin (do 9.00); 16.00 Prijetno popoldne! - Napoved programa - Vreme; 16.05 Ecranul Nostru, narodnostni magazin v romunščini;
16.30	Od pet do šest, magazin;
17.30	Za otroke, Atomska mravlja, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme;
18.15	Telešport; 18.38 Torpedo, telefonska igra; 20.00 Regionalni program, iz studiev: Budimpešta. Pecs, Szeged; 21.00 Debatni forum, iz mnogih zornih kotov; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.45 Filmski klub TV 2, Premiera slovaških filmov: Ljubim te, ljubi me, slovaški film, 1980 (Dva železničarja iščeta uteho v pijači in ženskah)
EURO ŠPORT
9.00	Umetnostno drsanje - EP:
10.30	Bob dvosed; 11.30 Avto dirke na ledu; 12.00 Triatlon - Havaji;
13.00	VVrestling; 14.00 Rally Pari-z-Le Cap; 15.30 Golf - Maroko;
16.30	Umetnostno drsanje; 18.00 Moto šport; 19.00 Moto šport novice: 19.30 Predolimpijski Albertville;
20.00	Mednarodni športni pregled;.
21.00	Evrofun; 21.30 Športna poročila; 22.00 Nogomet; 23.00 Košarka - Bayer 04 Leverkussen: Maes Pils; 0.30 Športna poročila

SCREENSPORT
8.00	Eurobika; 8.30 Nemško smučarsko prvenstvo; 9.00 Golf; 10.30 Eurobika; 11.00 Košarka - turnir v Haarlemu; 12.00 Boks; 14.00 Ko-njeništvo; 15.00 Eurobika; 15.30 Konjeništvo; 16.30 Profesionalno smučanje - veleslalom; 17.00 Hokej NHL - Minnesota : Chicago;
19.00	Zimske Ol; 20.00 Mednarodni moto šport; 21.00 Smučarsko poročilo; 24.00 Boks; 1.30 Vodni šport
			
		L ral MUSIČ TELEVISION	
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristjane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simen; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročila; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo!-rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročila; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega
SUPERCHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Poročilo iz Evrope;
7.55	Športna poročila; 8.00 Novice v žarišču; 8.30 Evropski mediji;
9.30	Super trgovina; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena; poročila 1200 Super trgovina; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Turistična oddaja; 14.00 Vse zmešano zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila;
18.00	Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka. igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 21.00 Pogled v prihodnost - dokumentarec: 21.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Zimski niz - amer. film; 0.35 Glasbena poročila; 0.40 Metal hard rock klub; 1.40 Super trgovina: 2.10 Glasbeni miks skozi noč
SKVONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka;
19.30	Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Rastoče bolečine - nadaljevanka; 21.00 Polna hiša - nadaljevanka; 21.30 Murphy Brown; 22.00 Kitajska plaža - nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Oblikovalke;
24.00	Sveti Kjerkoli
SOC
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Evropa narodov; 13.45 Kviz (ponovitev od 29. 1. 1992); 14.15 V spomin Artu Blakeyu - jazz;
16.10	Slike iz Amerike; 17.00 Mini Čas v sliki - poročila za otroke;
17.10	Siebenstein: Rudi smrdi;
17.35	Mini kviz; 18.00 Športna oddaja; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studi; 19.30 K stvari - Politični magazin; 20.00 Stari: Brezno; 21.00 Srečanja (v živo iz Berjina; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Poletna sekskomedija - amer. film, 1982 (igrajo: Woody Allen, Mia Farrovv, Jose Ferrer, režija Woody Allen);
23.50	10 pred 10
ni	B		
	u		'
PRO 7
6.10	Jane in Kathleen; 7.00 Risanke; 8.45 Muppet shovv; 9.10 Primer profesorja Čhasa, ponovitev; 10.00 Utrip življenja, ponovitev; 11.00 Film; 12.40 Jacke in McCabe, ponovitev; 13.55 Film; 15.05 Mr Belve-dere; 15.35 Doogie Hovvser; 16.10 V tropski divjini Avstralije - avstral. dokumentarni film; 17.00 Risanke;
19.05	T rda peterica; 20.00 Poročila;
20.15	Film; 22.35 Special Sguad, avstral. nadaljevanka; 23.25 Film;
1.20	Highwayman, ponovitev; 2.20 Film, ponovitev; 3.50 Neverjetne zgodbe
RTLPLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 9.30 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.45	Gemini Man; 12.30 Vedno, kadar je jemal pilule; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan;
14.20	Springfieldova zgodba; 15.05 Dallas; 15.50 Chips; 16.45 Tvega-
no; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica, ponovitev; 18.45 Poročila; 19.15 21. Jump Street; 20.15 Mini Playback shovv; 21.15 Velika svoboda; 22.15 Film; 0.55 Boj zoper mafijo
SATI	%
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Kdo je oče, ponovitev gledališke predstave; 10.55 Bo-oker, ponovitev; 11.55 Kolo sreče;
12.45	TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Je-annie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Vrnitev v raj; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Resnični čudeži - zgodbe, ki jih je napisalo življenje; 21.15 Lovec;
23.00	Moški z mačjo kletko - amer. kriminalka
TELES
6.55	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Wildcat; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni shovv; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Kviz; 19.30 Poročila; 19.45 Kviz;
20.15	Dražba kovčkov; 21.35 Film;
23.15	Egualizer; 0.15 Film, ponovitev; 2.35 Divji zahod
RADiO
mAUJ
31.3 Fn
Do zaključka redakcije žal nismo prejeli vseh televizijskih in satelitskih sporedov
20.05 TVS 1
RAZREDNIK
Približuje se zahvalni dan, zato se Moore osredotoči na skrivnost praznika in popotni-
kov. Ah, tista zgodba, da jih je nevihta odnesla iz smeri! Lari-fari! Res je, da so jih pregnali, vendar so bili zagrizeni verski skrajneži. Zadnja stvar, ki so jo Virginijci potrebovali, je bila polna ladja čemernih puritancev. Torej so podkupili kapitana ladje Mayflower, da je popotnike odpeljal kar se da daleč in stvar uredil, da je bilo videti kot nesreča. Nevihta je bila prikladna in pristali so v Playmouth Rocku! Moorovi učenci pa odprtih ust pristanejo na tleh.
SOVA TVS 1
NE ZA PENI VEČ, NE ZA PENI MANJ
Metcalfe se s kupljenim častnim doktorskim naslovom zadovoljen poslovi od četverice, ki od navdušenja nad posrečeno ukano skače po časti-
vredni travi oxfordske univerze. Kaj pa lord James, ima že načrt, kako bo ožel pretkanca? Da, vendar ga še ne more razodeti, zato pa Jean-Pierra, Robina in Stephena povabi na poroko z Anne v Boston. Tam trojico res čaka veliko presenečenje.
TELEVIZIJA
PETEK, 31. JANUARJA
NOWU?OBA
V i ".
PROSINCA
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Zimski počitniški program: Palčki nimajo pojma, 2. del, Zlati dež, 5. in 6. del danske' serije
11.20	Gusarji, ameriški film
13.10	Euroritem, ponovitev 32. oddaje
13.30	TV dnevnik 1
13.40	Napovednik
13.45	Video strani
14.20	Umetniški večer, ponovitev; Povečava: Utrinki o televiziji
15.50	Iz arhiva televizije, dokumentarni film
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.35	Slovenska kronika
16.45	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.35	Ep video strani
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Forum
19.15	Novosti založb
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	M. Bradbury: Karkoli druge-
ga bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (3/6)
20.55	Epp
21.00	Oči kritike
21.50	TV dnevnik 3
22.10	Vreme 22.12 Šport
22.15	Napovednik 22.18 Ep video strani
22.20	Sova; Pri Huxtablovih, 27. epizoda ameriške nanizanke, Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka (3/6), Snežni metež, kanadski film
1.00	Video strani
SLOVENIJA 2
15.50	Video strani
16.00	Sova, ponovitev; Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka (2/6), Ne za peni
več, ne za peni manj, 4., zadnji del angleške nadaljevanke
17.40	Euroritem, ponovitev 32. oddaje
18.00	Regionalni program - Maribor
19.00	Klasika
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ZDF
20.00	Epp
20.05	Alternativni program: Studio City
21.35	Gore in ljudje
22.35	19. mednarodno tekmovanje mladih plesalcev za nagrado Lausanne '91
23.45	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Dvanajsturni postanek - ameriška drama, 1957,
igrajo: Ricy Jason, Joan Col-. lins
14.40	Ryan - soap opera
15.20	Amandoti soap opera
16.00	Oresedici
16.30	Juke box glasbena oddaja
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera, Super-
book - risanke
20.30	Yesterday - zgodovina Pop Musič
21.00	Globus
21.30	Prepričevanje - angleška barvna televizijska nadaljevanka, III. del - režija: Ho-ward Baker, igrajo: Ann Fir-bank, Valerie Gearon
22.20	Vsedanes - tv dnevnik
22.30	Swat - tf
23.20	Amandoti - soap opera
kanal
KANALA
9.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda
A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Celovečerni igrani film
22.20	A shop, Lahko noč
HTV I
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije in pregled tiska; 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 9.50 Risanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od V. do Vili. razreda; 11.05 Izpit iz neznanega gradi-va-serija za otroke, 2. epizoda;
11.35	Tajni agent Pujs, humoristična serija, ponovitev (2/14); 12.00 Poročila; 12.05 Niti peni več, niti peni manj - serijski film, ponovitev (1/4); 13.00 Tisk-tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste
-	poglejte; 16.00 Poročila: 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Preteklost v sedanjosti
-	dokumentarna oddaja; 17.00 Posebni program; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP;
18.30	Santa Barbara - serijski film (11/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP;
19.25	Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 V velikem planu; 21.35 Glasbeni oder; 22.20 EPP, 22.25 Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini;
23.00	TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.25 Odpoved grograma.
HTV 2
16.30	Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizi-ja - Pasje zgodbe - serija za otroke (2/6), Dogodki okrog nas - serija za otroke (6/7), Šaljivi hišni video (16/17); 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP;
20.05	Praznovanja Daljnega Vzhoda: Pred bogovi džungle; 21.00 EPP; 21.05 Velikani rocka; 21.35 EPP; 21.40 Nenavadni uspehi - humoristična serija (18/19); 22.05 EPP; 22.10 Zakon Marije Braun - nemški film; 23.45 Gardiada;
4.00	Odpoved programa
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Biti ali ne biti; 12.10 Popeye; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Naš
mestni servis; 13.35 Sužnja Isaura;
14.00	VValtcnovi; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Rakuni; 15.30 Am dam des; 16.05 Otroci iz zabaviščnega parka; 16.30 Mini kviz; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Macgyver; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Primer za dva, 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Mister Horn; 23.05 Nočni šport;
23.25	Teroristi na avtocestah; 0.40 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.45 Leksikon za umetnike; 15.50 Vesela vdova;
17.25	Podjetje Arche Noah; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Kolo sreč; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Zmotna potovanja Krištofa Kolumba; 21.10 Glave - uganka znanosti; 21.15 Šiling;
22.00	čas v sliki; 22.30 Popolnoma gola banana; 22.40 Holywoodski
Babilon; 23.50 Shovv Edne Mega-star; 0.45 Montyjev leteči cirkus;
1.15	Poročila.
MADŽARSKA TV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Prirodno zdravilstvo;
9.00	Dallas, ameriška serija, 58. del: Kdo je storilec? 9.50 Žrebanje lota;
9.55	Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Tenis, Madžarska - Poljska, tekma za Davisov pokal; 17.15 Viljem Tell, 11. del francoske serije;
17.40	Vprašanje kristjanov; 17.50 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.00 Okno, tv-usluge;
19.00	Igra; 19.15 Traffic Jam, zabavna glasba, top lista mladih;
19.40	Pravljica, Lahko noč vam želi Disney; 20.00 Dnevnik, telešport;
20.35	Dallas, ponovitev dopoldanske epizode; 21.30 Panorama, svetovna politika; 22.40 Nora petdese-
ta leta. nemški film iz cikla Nova prizadevanja nemškega filma; 0.40 Dnevnik: 0.45 Dnevnik Antenne 2
MADŽARSKA TV 2
6.00	Sončni tv, jutranji informativni magazin (do 9.00); 12.00 Siesta, regionalni program studia Szeged;
16.25	Prijetno popoldne! - Napoved programa - Vreme; 16.30 Filmska ponudba, Bos v postelji, 7. de! nemške (DDR) serije (Heidi in Joc-hen se poročita, toda Sebastian ne mara novega očeta...); 17.30 Za otroke, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport: 18.38 Torpedo, telefonska igra; 19.00 Shakespeare, Richard II, tv-film: 21.00 Mojstrske arije; 21.25 Mislec, znanstvena revija; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme:
22.25	Pred koncem dneva...; 22.45 Kjer sije sonce, portugalski film, 1987 (Zgodba o Lauri in Nunu, njuni občutljivi naravi...)
EURO ŠPORT
9.00	Bob dvosed; 10.00 Moto šport novice; 10.30 Košarka-Bayer 04 : Maes Pils; 12.00 Mednarodni športni pregled; 13.00 Nogomet;
14.00	Tenis - Davisov pokal, Švica : Nizozemska, prenos; 18.00 Tajski boks; 19.00 Moto šport; 19.30 Tenis - Davisov pokal; 21.00 Športna poročila; 22.00 Boks; 23.30 Mednarodni športni pregled; 0.30 Športna poročila.
		
	S. c.	
SCREEN ŠPORT
8.00	Eurobika; 8.30 Profesionalno smučanje - slalom; 9.00 Nemška košarka - Bayer04 : Steiner; 10.30 Eurobika; 11.00 Konjeništvo; 12.00 NHL hokej - Minnesota : Chicago;
14.00	Konjeništvo; 15.00 Eurobika;
15.30	Nemško športno poročilo;
16.00	Golf; 17.30 Moto šport; 18.00 Smučarsko poročilo; 19.00 NBA košarka-tedensko poročilo; 19.30 Dirke dragsterjev; 20.30 Svet športa; 21.00 Go! - nizozemski moto šport; 22.00 Film o formuli 1; 22.30 NBA košarka - San Antonio : Chicago; 24.00 Ameriški boks.
MUSIČ TEIEV1SION
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 Vj Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebbeco de Ru-co; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Vo! rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SUPERCHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA: 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Športna poročila; 7.35 Novice; 8.30 Poslovni tednik; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerul-lo-verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila;
12.00	Super trgovina; 12.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 14.00 Vse zmešano-zabavni program; 14.50 Glasbena poročila;
15.00	Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - western nadaljevanka;
18.30	Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža;
20.00	Šport v živo - golf; 20.30 Oddaja o tenisu; 21.00 Divja Amerika - dokumentarec; 21.30 Spiegel TV; 22.00 Poročila BBC in vreme;
22.30	Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA ; 23.00 Zahodnjaki - amer. film; 0.35 Glasbena poročila; 0.45 Modra noč; 1.15 Super trgovina; 1.45 Glasbeni miks skozi noč.
SKVONE
4.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones
-	nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 14.45 Žena tedna; 16/15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka;
19.30	Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Parker Lewis ne more izgubiti; 21.00 Ripti-de - nadaljevanka; 22.00 Hunter
-	nadaljevanka; 23.00 Wrestling;
24.00	Petkov grozljivi večer.
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Notranjepolitično poročilo;
13.45	K stvari - politični magazin (ponovitev od 30. 1. 1992); 14.15 Melodije za milijone; 16.00 Barry Manilovv; 17.00 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.10 Ostr-žek: 1. Kako je Ostržek prišel na svet; 17.35Narednik Berry: 12.... in cvet smrti; 18.00 Borza ; 18.25 Nasveti; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Dopisniki poročajo iz vsega sveta; 20.00 Rosa in Rosalin-da (5); 20.45 Specialna vednost;
21.00	Pregled - Politika in gospodarstvo s švicarskega vidika; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki;
22.25	Pogledi s strani - Revija;
22.50	Zelena gora; 1.00 10 pred 10.
PRO 7
5.35	Richmond Hill; 6.20 Risanke;
7.50	Muppet shovv; 8.20 Harryjeva čudovita kazenska porota; 8.50 Do-ogie Hovvser; 9.20 V tropskih divjinah Avstralije; 10.15 Sanje ljubezni - ital. komedija; 12.00 Trda Peterica; 12.55 Film, ponovitev; 15.05 Perry Mason; 16.05 Končna postaja pravičnosti; 17.00 Risanke; 19.05 Kot za vsak primer; 20.00 Poročila;
20.15	Film; 22.05 Operacija Maškarada; 23.00 Film; 1.00 Special Squ-ad; 1.45 M. A. S. H.; 2.20 Film, ponovitev.
RTLPLUS
6.00 Dobro jutro, poročila; 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.45 Gemini Man; 12.30 Vedno, kadar je jemal pilule; 13.05 En oče
preveč; 13.30 Kalifornijski klan;
14.20	Springfieldska zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada;
18.00	Divja vrtnica; 18.45 Poročila;
19.15	Pacifiška eskadrilja 214;
20.05	Film; 21.10 Skrivnosti Tvvin Peaksa; 22.15 Nemški erotični film;
23.00	Erotični film; 0.05 Nemški erotični film.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie, ponovitev; 9.05 Vrnitev v raj, ponovitev; 10.00 Resnični čudeži, ponovitev; 10.55 Lovec, ponovitev;
11.55	Kolo sreče, ponovitev; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie;
15.05	Falcon Crest; 16.00 Cagney & Lacey; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Jutro za tem - amer. film; 22.05 Satirična oddaja; 22.35 Beli pes - amer. kriminalka; 0.10 Poročilo o plavalnih učiteljih - nemški erotični film.
TELES
6.55	Dobro jutro/ Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Divja mačka; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni shovv;
13.00	Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač;
19.00	Igralni shovv; 19.30 Poročila;
20.15	Popevke; 21.10 Ring je prost;
22.15	Film, ponovitev; 23.55 Film;
2.40	Divji zahod.
SOVA TVS 1
SNEŽNI METEŽ,
kanadski barvni film, 1990, 86 min. (Blizzard, Rafaeles). Scenarij in režija: Andre Melancon, fotografija: Pierre Mignot, glasba: Osvaldo Montes, igrajo: Marcel Lebeeuf, Denis Bouchard, Claude Blanchard, Guy Thauvette, Remy Girard. Nagrada za moško vlogo Marcel Lebeeuf, Montreal 1990
Zgodba se prične nekaj ur pred božičnim večerom. Trije možakarji načrtujejo rop v veleblagovnici v času božičnega direndaja, ki naj bi jim omogočil lahek pobeg z naropanim denarjem. Toda tik pred ropom se eden od trojice ustraši, si premisli in tako ostaneta brata Crepeau sama. Gerard vztraja, naj rop vseeno izvršita, čeprav je sedaj možnost na uspeh veliko manjša. Rop je polomija, pri streljanju pade ena žrtev, Gerardo-vega brata ujamejo, medtem ko Gerardu uspe v metežu pobegniti. Sedaj je kot preganjana zver, ki išče pomoči in zatočišča, pa povsod naleti na zaprta vrata. Radijski reporter Trepanier beguncu skrivoma sledi, saj si obeta bombastično radijsko novinarsko temo. Zaradi tega Gerardu ponudi pomoč in možnost izhoda iz slepe ulice. Hlinila naj bi ugrabitev v radijskem študiju, od koder bi imel Gerard možnost postavljati pogoje za izpustitev radijskega reporterja.
In res se prične odvijati radijska oddaja v živo. Prek radijskih valov Gerard lahko postavlja pogoje za izpustitev reporterja, odvijati se prične medijski dogodek prve vrste, zanj se prično zanimati tudi sponzorji, ki želijo umeščati svoja propagandna sporočila med napeto oddajo v živo, ki ji je prisluhnilo vse mesto. Manipulacija je radijskemu reporterju uspela, toda cena, ki jo bo treba za to nemoralno dejanje plačati, bo visoka.
22.20 TVS 1
PRI HUXTABL0VIH
Claire, ki pripravlja praznovanje petdesete obletnice poroke Cliffovih staršev, prepričuje Cliffa, da bo treba misliti tudi na njuno petindvajseto obletnico. In kje je triindvajse-
ta, zanima Cliffa. Njegov načrt zanjo: najprej sedeta v letalo za v Pariz. Na letališču ju čaka limuzina in za njo kombi. Ta je prazen. Odpeljeta se v center Pariza in Cliff da ženi svojo kreditno kartico. In tako razpreda najprej o zasebnih letalih, kreditnih karticah in nakupovanju. Ampak Claire za obletnico potrebuje samo njega. In izlet v Pariz.
TELEVIZIJA
SOBOTA, 1. FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Izbor; Radovedni Taček: Ptica
9.10	Zlati prah: Komu se lepše sanja
9.15	Klub klobuk
11.05	Epp
11.10	Maja vam predstavlja, ponovitev
12.10	Tednik, ponovitev
13.00	Zgodbe iz školjke, ponovitev (do 13.50)
14.15	Video strani
14.25	Napovednik
14.30	Tok, tok, ponovitev
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV dnevnik 1
16.40	Klofuta, francoski film
18.20	Sonce v žepu, oddaja za otroke
18.35	Ep video strani
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Utrip
19.15	Žrebanje 3x3
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	Ona + on
21.05	Epp
21.10	Delo na črno, ameriška nanizanka (1/10)
21.55	TV dnevnik 23
22.15	Vreme
22.16	Šport
22.25	Napovednik
22.28 Ep video strani
22.30	Sova, Murphy Brovvn, 9. epizoda ameriške nanizanke, Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka (4/6), Morilska elita, angleški film, Ljudje počnejo vse mogoče, 8. epizoda ameriškega varietejskega programa
1.45	Video strani
SLOVENIJA 2
12.40	Video strani
12.50	Grindelvvald: Svetovni pokal v_ alpskem smučanju, smuk (Ž), prenos, reporter; Miha Žibrat (do 13.50)
16.15	Epp
16.20	Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih, 27. epizoda ameriške
nanizanke, Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka (3/6)
17.40	Da ne bi bolelo
18.00	Angleščina v poslovnih stikih
18.10	Garfield in prijatelji
18.35	Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika
19.00	Jazz in blues
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.00	Epp
20.05	Gremlini, ameriški film
21.45	Alternativni program: Knjiga - akcent
23.15	Vutel, eksperimentalni program (do 0.15)
KOPER
13.00	Železni človek - ameriška drama, 1951, igrajo: Jeff Chandler, Evelin Keyes, reži-ia: Joseph Pevney
14.40	Ryan - soap opera
15.20	Amandoti - soap opera
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Sherlock Holmes in baskervillski pes - risani film
17.05	Prepričevanje - angleška barvna televizijska nadaljevanka v 5. ih delih, III. del
17.55	Tersatto - dokumentarna oddaja
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - tv devnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
20.30	Zadnja zima - ameriško-izraelska barvna drama, 1983, igrajo: Katleen Quin-lan, Stephen Macht, režija: Richy Shelack
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Swat - tf
23.00	Amandoti - soap opera
kanal
KANALA
9.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega programa A shop
19.00	Posnetek tekme končnice državnega prvenstva v hokeju na ledu Bled: Olimpija
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program; Ne prezrite: Aktualni intervju Ervina Hladnika
20.45	Celovečerni igrani film, Akcijska drama
22.30	Video grom, glasbena oddaja
HTV 1
8.10	Test: 8.25 Pregled programa:
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev: 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-Ooprta ura; 11.05 Stjepan Ra-dič-igrano dokumentarna serija za mlade (1/3); 12.00 Poročila; 12.05 Niti peni več, niti peni manj-serijski film, ponovitev (2/4); 13.00 Tisk-tuji dopisniki o Hrvšaki, izbor iz TV naglasa: 14.00 Poročila; 14.10 spregledali ste-poglejte; 16.00 Pročila;
16.10	Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Leteči medvedki-ri-sanka serija (13/19); 17.00 Poročila
v angleščini; 17.05 Dobro je delati dobro; 17.30 Usode; 18.00 Poročila; 18.10 »Dnevnik Očenašeka«-dramska serija, ponovitev (3/4);
19.15	V začetku je bila beseda;
19.20	EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Vi in vaš video; 20.50 Hrvaške Atene-Du-brovnik-dokumentarna serija (7/ 10); 21.20 Ekran brez okvirja; 22.30 Dnevnik II; 22.55 Poročila v angleščini in poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV koledar; 17.00 Ognjeno drevje thike-serijski film (3/7); 17.50 Risanke, glasba; 18.30 Zlatko in detektivi;
19.15	Risanka; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Cosby show (13/13);
21.00	EPP; 21.05 Remo-nenarožen
in nevaren-ameriški film; 23.05 Hit Depo; 1.05 Odpoved programa, videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Beau; 12.25 Popey-em; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj;
13.00	Časvsliki; 13.35 Amphitryon;
15.55	Podeželski zrak; 15.30 Jaz in ti; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Otroški magazin; 18.00 Čas v sliki;
18.05	Šport; 18.30 Macgyver; 19.20
Dobesedno; 19.30 Čas sliki; 20.00 Šport; 20.15 Kdor reče a; 22.05 Zlata dekleta; 22.30 Smrt pozimi; 0.05 Čas v sliki, 1.45 Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 10.55 Leksikon za umetnike,; 15.05 Zimsko veselje;
16.00	Visoka hiša; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče?; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Alpe-Donava-Jadran; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Dvoriščno okno;
22.05	Cas v sliki; 22.15 Nočni šport;
22.45	X-Ray - računalniški intervju; 23.15 Viva Elvis; 0.20 Erič Clap-ton; 1.05 Zgodba o rock'n'rolu;
1.30	Čas v sliki; 1.35 Ex libris.
MADŽARSKA TV 1
6.15	Dobro jutro, Madžarska, magazin - Vaška tv - Poročila. 7.50 Za otroke, in ne le njih: Pravljica
-	Reformatorski verouk - Telefonska igra - Cimbora - Zelena žaba
-	As - Magazin; 11.00 TV magister; 12.30 Panorama, svetovna politika, pon. 13.30 Sezamova ulica, otroški program; 14.30 Klip minute, novosti in včerajšnje uspešnice;
15.00	Fundacija; 16.05 Tenis, Madžarska-Poljska, Davisov pokal;
18.00	Otroški kotiček, Pumuckl, otroška serija; 18.25 Moda; 19.00 Ragtime, ameriški film, 1981 (Zlata leta pred vojno v Ameriki, toda zaradi mirnega črnskega fanta se dviga temperatura.».); 23.10 Sabljanje, pokal Herz-Hungaria; 23.50 Moravagine, 1. del francosko-mad-žarskega filma (Mladi psihiater sreča na kliniki nenavadnega pacienta...); 0.40 Dnevnik
MADŽARSKA TV 2
7.00	Sončni tv, jutranji magazin; (do 10.00). 10.05 Prizma Načinn življenja - Razsvetljava v stanovanju;
10.30	Ne le zelenjava; 11.00 Čebelica Maja, risanka; 11.25 Vstopi, na Glasbeno akademijo; 11.55 Za otroke - Risanka - Abigel, mladinska serija - Lovci iz zraka (neba);
14.05	Popoldne - Napoved program - Vreme; 14.10 iskanje poti, debatni program za mladino; 14.35 Čudovite živali; 15.00 Avto 2 - av-tomagzin; 15.25 Planet zemlja, po-Ijiudnoznanstvena serija, 5. Rojstvo gora; 16.10 Angleščina, Family Album U.S.A., 16.40 Tatika, mladi zvezdniki; 17.35 Za otroke, Smrkci, risanke; 18.10 Telešport, vreme;
19.00	Dempsey in Makepeace, angleška krimanlka; 19.55 Hollywo-odski intervjuji, Jack Lemon, 1. del;
20.45	Siliva Bach show; 21.30 Apot - Light, mini portreti domačih pop zvezdnikov; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme:
22.25	Parabola, program zunanjepolitičnega uredništva; 22.55 Obrni čas nazaj, ameriški tv-film
EUROSPORT
9.00	Motošport - magazin; 10.00 Tenis, Davis Cup; 11.30 Svetovni pokal v smučanju, moški, super veleslalom in ženske - smuk; Motošport; Rugby; Tenis - Davis Cup;
19.00	Motošport - magazin; 20.00 Svetovni pokal v alp. smučanju, dnevni pregled; 21.00 Bob EM;
22.00	Boks, profesionalni boji;
23.00	Tenis, Davis Cup
ŠPORTCHANNEL
8.00	Smučarska reportaža - magazin; 9.00 Hokej; 10.00 Piloti, moto-športni magazin; 10.30 Košarka;
11.00	Veliki ameriški dogodki;
12.00	Športni magazin; 12.30 Košarka; 14.00 Motošport, film o formuli 1; 14.30 Hokej; 16.00 Golf;
17.00	Konjeniški šport; 17.30 Namizni tenis; 18.00 Powersport magazin; 19.00 Boks; 20.30 Alpsko smučanje, profesionalci - slalom;
21.00	Boks WBO; 23.00 Golf, PGA; 0.00 Motošport, spidvej na ledu
sat
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 9.05 Text Vision;
13.00	3 sat-borza; 13.35 Napotki in trendi; 14.10 Na vrat na nos; 14.40 Gospod Kottnik, serija; 15.05 Kulinarični recepti iz Avstrije; 15.30 Šport - extra; 17.30 Smrt starega cirkuškega leva, film iz 1940; 19.00 Danes/3 sat - studio; 19.30 Norbert Sčhvvientek; 20.15 Ernst Jandl, humanisti; 20.50 Grof Mirabeau, opera; 23.05 Kaos, kulturni magazin; 23.35 Gandalf, dunajski glasbeno poletje 1990; 0.30 Aktualno, šport-studio; 1.50 Novice
SUPERCHANNEL
6.30	Market Wrap; 6.40 Domači biznis; 7.30 Mix; 14.00 Šport; 16.30 Priljubljeni potovalni cilji; 17.30 Metal Hammer Hard Rock Club;
18.30	Magazin; 18.00 Moda oblikovalcev; 19.30 Vzhodna Evropa; 20.00 Poglej dol; 22.00 Poročila;
22.30	Evropski film; 23.00 Hang Lo-ose; 0.30 Šuper šport.
PRO 7
6.20 Znanstvena dediščina arab-sko-islamskega sveta; 6.45 Pustolovska tehnologija; 7.30 Za razvedrilo: 9.30 Šerif brez kolta; 10.45 Mr. Belvedere: 11.20 M.A.S.H.; 11.50 Hardcastel in Mc Cormick;
12.45	Hrošč na posebnem potovanju; 11.25 Pustolovska tehnologija;
15.15	Dobitna igra; 15.25 Napad na Rio Morte; 16.55 Vse popolnoma normalno; 17.20 Žegnano moštvo; 18.25 Sate Breaker; 20.00 Poročila;
20.15	Morilski aligator; 22.00 Smrt pride dvakrat; 23.55 Vojna svetov;
1.45	Poročila; 1.55 Mrtvec igra klavir; 3.15 MAS.H.; 3.45 Poročila; 3.55 Poul in Michele, 5.45 Dovoljeno se je smejati.
MUSIČ TELEVISION
8.00 Avvake na divji strani; 11.00 Za kulisami TV; 11.30 Top lestvica ZDA. 13.30 XPO; 14.00 Video; 17.00 MTV Raps; 18.00 Week v suknjiču; 18.30 Velike slike; 19.30 Evropska top lestvica; 21.00 V živo: 22.00
Plesna glasba; 1.00 Video; 3.00 Nočni video.
6.30	Dobro jutro, Bino; 10.20 Dad-dy; 10.50 Hoffer; 11.45 Prosim nasmešek; 12.35 Magazin; 13.00 Bim bam bino; 16.00 Popevke; 16.55 P.O.P.; 18.00 Primer iz soseščine;
18.30	Divje življenje; 19.45 Vrnitev otrok; 20.15 Skrivnost Twin Peak-sa; 22.05 Zadnji dnevi Pompejev; 23.50 Ragman; 1.30 Mačka in miš; 3.00 Vrnitev; 3.25 Ring je prost.
RTL plus
6.00	Risanka; 6.15 Razvedrilne serije; 8.00 Konfeti; 9.20 Klack; 10.05 Risanke - serije; 14.05 Daktari;
15.00	Šerif Lobo; 16.00 B. J. in medved; 17.00 Cena je vroča; 17.45 Inside Bunte; 18.15 Čudovita leta; 18.45 RTL aktualnosti; 19.10 Polna hiša; 20.15 Na Highway je pekel
prost; 22.00 Vse nič, ali?!; 23.00 Vanessa, šefica bordela v Hongkongu: erotični film iz 1976; 0.40 Penzion za svobodno ljubezen, francoski sexi - film; 2.05 Moški magazin M; 2.30 Tenis
SATI
SAT 1
6.00	Otroški vrtec, serije in risanke;
10.00	Ljudi, upanja, medalje; 11.40 Kolo sreče; 12.20 Gospodarski forum; 12.50 Sat 1 -pregled; 12.55 Čar gora; 13.25 Moško gospodarstvo; 13.55 Tarzanove velike pustolovščine, pustolovska serija iz leta 1959; 15.25 Pika, pika, pika, besedna igra; 15.55 Tenis, Davis Cup; 18.45 Srce je adut; 9.15 Sat 1 - pregled: 19.20 Kolo sreče; 20.05 Vreme; 12.15 Pošastni menih, nemška kriminalka iz 1965; 21.50 Sat 1 - pregled; 22.00 Jux in Dallerei, show s Karlom Dallom; 23.00 Rosa-lie - vroče telo, francoski erotični film; 0.30 Poročilo kopalniškega mojstra, erotični film iz leta 1970;
2.00	Rosalie - vroče telo, francoski erotični film; 3.20 Pregled pro-grama/videotext
21.10 TVS 1
DELO NA ČRNO,
ameriška nanizanka (drugi niz), (Moonlighting), igrata: Cybill Shepherd in Bruce Willis
Zgode in nezgode popularnega, malce romantičnega in obenem vzkipljivega, predvsem pa simpatičnega detektivskega para, se nadaljujejo. V drugem nizu je odnos med protagonistoma nekoliko spremenjen; v prvem je bila glavna značilnost istočasna ljubezen in sovraštvo razborite Maddie ter hladnokrvnega Davida, saj sta drug drugega privlačila in odbijala obenem.
Serija je po vzorcu hollywoodske romantične komedije tridesetih let izkoriščala recept moško-ženskih sofisticiranih prerekanj (v stilun Katherine Hepburn in Caryja Granta) in to, je bil njen glavni čar.
V drugem ciklu pa že kmalu na začetku spoznamo, da sta Maddie in David zaljubljena drug v drugega; še malo manjka, da bosta to tudi dokazala - kako drugače kot v postelji!?
Nanizanka kljub temu, da je detektivka, ni preveč akcijska. Njena osnovna značilnost je konverzacija - včasih kar predolgi dialogi, ki pa so duhovito izbrušeni.
Glavna aduta sta odlično izbrana protagonista Cybill Shepherd in Bruce VVillis, saj ona osvaja z manekensko pojavnostjo, z ženstvenostjo pa tudi z inteligenco in modrostjo, on pa z igralsko bravuroznostjo, s simpatično »skromnostjo« in z brezvez-nim blebetanjem.
20.05 TVS 2
GREMLINI,
ameriški barvni film, 1984, 110 min, (Gremlins), scenarij: Chris Columbus, režija: Joe Dante, v gl. vi.; Zach Galligan, Phoebe Cates, Hoyt Axton, Frances Lee Mc Cain, Polly Holliday. Glynn Jurman
Božično-novoletni čas je za ameriško kinematografijo izjemno pomemben. Podaljšani vikend, ali kar male počitnice, omogoča v tem času tudi večji obisk v kinematografih. Pri tem je pomembno tudi to, da v Ameriki ljudje približno 4-krat pogosteje hodijo v kino kot v Evropi, ali na Japonskem. Ameriška filmska industrija, ki deluje po strogo komercialnih, ali lepše, tržnih zakonitostih prilagaja svoje programe vsakim najmlajšim trendom, ki bi utegnili vplivati na večji obisk. Ni naključje, da se v tem času vsako leto pojavijo filmi, ki so že vnaprej označeni kot velike uspešnice zaradi tako ali drugače v filmsko tkivo vključenega Božiča. Eden takih filmov je tudi Gremlini, ki je bil posnet 1984. leta. Zgodba se odvija na božični večer. Trgovski potnik Raud Peltzer tako pride v kitajsko četrt, v trgovino kjer hoče prodati nekaj svojih izumov ter kupiti darilo za sina. V kotu se iz škatle slišijo čudni glasovi nenavadne živalce, ki ji kitajski trgovec pravi Mogvaj, Paud pa ga kupi in mu da ime Gizmo (onč). Prodajalec ga opozori, da mora upoštevati troje pravil. Mogvaj mora živeti v mraku, sončna svetloba ga ubija, ne sme priti v stik z vodo in nazadnje naj še tako joka in prosi, ne sme ga hraniti po polnoči. Toda nesreča nikoli ne počiva in namesto blage božične pripovedke bomo spremljali že kar grozljivko če ne filma katastrofe.
Gizmo se namreč pod vplivom kakršnekoli tekočine nekontrolirano razmnožuje, toda to niso več simpatični mili mogvajčki ampak požrešni in hudobni gremlini... Peltzerjev sin, ki mu je bil mogvaj namenjen, se tako znajde v središču nekontroliranega razdejanja, ki mu ob vsestranski pomoči in iznajdljivosti ne bi bil kos. Film se konča na božično jutro, ko so gremlini vendarle še kar srečno obvladani. Stari Kitajec pride po svojega Mogvaja in poduči Peltzerja. Mogvaj je velika odgovornost. Niste poslušali. Z Mogvajem ste delali tako, kot vaša družba dela z naravnimi bogastvi. Ne razumete. Niste še pripravljeni. Do takrat, ko boste pripravljeni pa bo mogvaj počakal. In končni komentar: če vam raznese klimo napravo, pralni stroj ali kaj drugega, preglejte kredenco in omare, nikoli se ne ve; čisto mogoče je, da najdete gremlina.
»Ekološki« zaključek daje tej »božični grozljivki« vendarle nek pravljični okvir, vreden Spielbergove produkcije, še posebej ker sta ustrezno predstavljena tudi božični čas in ambient.
15. STRAN TELEVIZIJA
29. januar
NEDELJA, 2. FEBRUARJA
NOWy?OBfl
SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.15	-13.5 in 13.25-24.00 Teletekst TV Slovenija
8.30	Video strani
8.40	Program za otroke, ponovitev, Živ žav, Superbabica-angl. nanizanka (3/13)
9.50	Pevsko srečanje - I. oddaja
10.20	EPP
10.25	Komu gori pod nogami, ponovitev
11.15	Obzorja duha
11.55	EP video strani
12.00	Garfield in prijatelji
12.30	Domači ansambli: ansambel Jožeta Burnika
12.55	Video strani
13.40	Plava laguna - am. film
15.25	Napovednik
15.30	J. Jaguine - M. Lang: Edou-ard in njegove hčerke - franc, nadaljevanka (3/6)
16.20	EP video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV dnevnik I
16.40	Mrs. Delafield vvants to mar-ry-amer. film
18.25	Risanka
18.35	TV Mernik
18.50	Napovednik
18.55	EPP
19.00	Zrcalo tedna
19.15	Slovenski loto
19.20	EPP
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	EPP
20.05	Zdravo
21.05	EPP
21.10	Državno nadzorstvo-poljud-noznanstvena oddaja (4/6)
21.55	EP video strani;
22.00	TV dnevnik 3
22.20	Vreme 22.22 Šport
22.25	Napovednik
22.30	Sova - Ko se vname star panj, angl. humorist, nanizanka (3/13), Trenerka moške ekipe, angl. nadaljevanka (5/6)
23.50	Video strani
SLOVENIJA 2
9.25	Grindelvvald-svetovni pokal v slalomu (ž) - 1. tek
9.15	Video strani
12.50	Grindeivvald - svetovni pokal v slalomu (Ž), 2. tek
17.00	EPP
17.05	Sova, ponovitev - Murphy Brown, 9. epizoda amer. nanizanka, Trenerka moške ekipe, angl. nadaljevanka (4/ 6)
18.25	Posnetek odbojke
18.55	Hello, Albertville!
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik HTV
20.00	EPP
20.05	Poljudnoznanstvena oddaja
20.55	A. Heing: Nori malar - TV drama
22.05	Retrospektiva slovenske opere - Viktor Parma: Zlatorog
23.55	Vutel - eksperimentalni program
KOPER
13.00	Lisice iz Harrovva - ameriška drama, 1947, igrajo: Rex Harrison, Maureen 0’Hara, režija: John M. Stahl
14.55	Ryan - soap opera
15.30	Amandoti - soap opera
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Hansel in Gfetel
- - lutkovna pravljica
16.50	Meridiani - aktualna tema (ponovitev)
17.30	Zadnja zima - ameriško-izraelska barvna drama, 1983, igrajo: Kathleen Ouin-lan, Stephen Macht, režija: Richy‘Shelack
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Sherlock Holmes in basker-
villski pes - risani film
20.10	Boomerang - ameriška drama, 1947, igrajo: Dana An-drews, Jane Wyatt, režija: Elia Kazan
22.00	Žrebanje loto
22.05	Vsedanes - tv dnevnik
22.15	Naš prijatelj Koper
22.45	Swat - tf
23.35	Amandoti - soap opera
kcmcd
KANALA
9.00	Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje: Srebrni plamen, v napetosti vas bo dobro uro držal Sherlock Holmes. Njegovo dekle Petek, Cary Grant v vlogi zaljubljenega urednika
20.00	Celovečerni igrani film, melodrama
21.50	500XSOS, posnetek z disco kluba Palma
22.30	Ne prezrite! Fus-bal, finale pokala Kanala A v malem nogometu
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Nedeljski živec - oddaja za otroke; 11.00 Aldo Ciccoli igra Beethovna: 12.00 Poročila:
12.05	Plodovi zemlje - oddaja za kmetovalce; 13.00 Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Rudi Carell show (2/4);
15.30	Mixer M; 16.00 Poročila;
16.15	Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Leteči medvedki - risana serija (14/19); 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Iz Zagreba z ljubeznijo; 17.30 Hrvaška vojna
lirika; 18.00 Poročila: 18.10 Mozart na turneji - glasbeno-dokumentar-na serija (6/13); 19.05 Dopolnitev:
19.20	EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Preizkušnje življenja - tuja dokumentarna serija (6/12); 20.55 Sedma noč;
22.10	Šport; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa: 16.40 Videostrani; 16.50 TV koledar; 17.00 »Vendetta For The Sa-int« - britanski film; 18.40 Risanka, šport; 18.50 Busove zgodbe - risana serija (8/13); 19.15 TV Fortuna;
19.20	EPP, napoved programa;
19.30	Devnik; 20.00 EPP; 20.05 Dragi John-humoristična serija (22/22);
20.30	EPP; 20.35 »Ostermann’s VVeekend« - ameriški film; 22.22 V območju somraka (15); 23.10
Jazz; 23.40 Odpoved programa, videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Lucky Luke;
10.25	Pan optikum, 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 čas v sliki; 13.10 Policijska inšpekcija, 13.35 Walt Disney predstavlja;
15.30	Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Dekle iz mesta; 17.10 X Large z X Charts; 18.00 Cas v sliki; 18.30 Macgynrer; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Regina na stopnicah;
21.10	Umetnost orožja; 21.55 Vizije; 22.00 Lejina poroka; 23.40 Noči v španskih vrtovih; 0.05 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Matineja: 9.30 Najboljše z mušjega trga; 10.00 Šport; 14.00 Domovina, tuja domovina: 15.00 Športno popoldne; 16.30 Svet pustolovščin;
15.15	Klub za seniorje; 18.00 Policijska inšpekcija; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Colum-bo; 21.50 Časd v sliki; 22.00 Skrivnost Twin Peaksa; 23.30 Dekle, ki ni znalo reči ne; 0.45 Čas v sliki.
MADŽARSKA TV 1
6.45	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke - Risanka - Angleščina - Biblijsko sporočilo - Kava s smetano - Medigra; 8.35 Nedeljski potpuri, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Za boljši jezik; 11.15 Pogled domov, Zsambek; 11.10 O veri, za otroke; 12.00 Kosite pri nas, srečanje pri McDonaldsu;
13.00	Financial times, poslovne novice; 13.30 Folk oder, plesna skupina Alba Regia in ansambel Tiliko;
14.00	Pokrajine, mesta, ljudje, povojne zgodbe iz Iraka; 14.30 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 15.15 Zaznavanje na višji stopnji, 1. Šesti čut; 15.45 Tele video '92; 16.00 Zgodovinski kviz, uvod; 16.15 Pesniki in glasbeniki, ponovitev; 16.40 Vesela novica, program reformatorske cerkve;
17.00	Walt Disney vam predstavlja, risanke in serijski film; 18.45 Pojoča abeceda, ponovitev; 18.55 Tenis, Madžarska - Poljska, Davisov pokal; 19.30 Teden, dnevnik, tele-šport; 20.35 Poslednji met, francoski tv-film (Obsojenec pobegne, da bi maščeval tistim, ki so proti njemu krivo pričali...); 22.15 Sci-fi magazin, spored Janosa Derija;
22.55	Trije iz Janove knjige, Babits: Jonoya molitev; 23.05 Portreti iz XX. stoletja, Miloš Forman
MADŽARSKA TV2
7.00	Sončnica, magazin k zajtrku;
9.00	Profit, nasveti za investiranje;
9.20	Za troke - Risanke in poljudnoznanstveni program; 10.20 Kanon, vera in kultura: 10.50 Narodopisni zakladi; 10.55 Moška odbojka, gala iz Szegeda; 12.30 Nogomet, na angleški način, 4. del; 12.50 Humanun, magazin za hrvaške begunce, za njihove gostitelje; 14.05 Tretji kanal, teorije zdravljenja, 2. Nenavadne sile; 14.35 Usode, magazin; 15.35 Kamerno gledališče, razgovor z režiserjem; 16.05 Magazin Alpe Jadran; 16.30 Filmski muzej, filmi Grete Garbo: Grand Hotel, čb.; 18.25 Delta, znanstveni poročevalec; 19.00 Familia dd, madžarska serija; 19.35 Hollywoodski intervjuji, Jack Lemmon, 2. del; 20.10 50 minut o ... glasbi; 21.05 Tele-šport; 22.00 Zgodilo se je v tem tednu; 22.55 Hommagea Paul Klee, koncert
EUROSPORT
9.00	Svetovni pokal v smučanju, slalom za ženske; Trans World šport; Kolesarstvo; Motošport; Tenis, Davis Cup; 20.00 Svetovni pokal v smučanju, dnevni pregled;
21.00	Bob; 22.00 Tenis, Davic Cup; 0.00 Boks, profesionalci
ŠPORTCHANNEL
8.00	Konjeniški šport; 8.30 Vodni športi; 19.00 Boks; 11.00 Veliki ameriški dogodki; 12.00 Športne novice - show; 12.10 Namizni tenis; 12.40 Motošport; 13.30 Sno-oker; 16.00 Golf Euro. PGA; 17.00 Olimpijada '92, pred Albertvillom;
18.00	Alpsko smučanje, profesionalci - super veleslalom, moški;
18.30	Motošport, film o formuli 1;
19.00	Atletika; 20.00 Go, motošport - magazin; 21.00 Nogomet, Afriški pokal; 22.00 Motošport, spidwey;
23.00	Golf, Europ. PGA; 0.00 Košarka, San Antonio - Chicago
RTL plus
6.00	Risanke - serije; 8.00 Li-La
-	veseli bar; 9.30 Louis - grozljivo srečanje z vesoljci, francoski film iz 1978; 11.00 Umetnost in sporočilo;
11.15	Teden; 12.05Edelhart..., program za mlade; 12.30 Ameriške razvedrilne serije; 14.50 Biblijski kviz; 15.20 Vrhunski jezdec, nemški hit iz 1991; 16.10 Nemogoče pustolovščine Guru Jakoba, filmska komedija iz 1982; 17.45 Primarij dr. VVestphall, ameriška serija; 18.45 RTL aktualnosti; 19.10 Dan kot noben drugi, kviz; 20.15 Sanjska poroka, show z Lindo De Mol; 21.45 TV - novice; 22.25 Prime Time
-	pozna izdaja; 22.45 Grad Pom-
pon Rouge, humoristična serija;
23.15	Playboy Late Night Show; 0.00 Kanal 4 - valovna dolžina, glasbeni magazin; 0.30 Umor in uboji, nemški igralni film iz 1966;
2.00	Playboy Late Night Show; 2.30 Tenis, Tokio - finale: 4.30 Lovopust za lisice, film iz 1966
SUPER CHANNEL
6.30	Mix, video; 11.00 Moč vere;
12.00	Mix; 13.00 Jutrišnji svet;
13.30	Mix; 14.50 Super šport; 15.30 Turistični magazin; 16.30 Hang Lo-ose; 17.00 Mladinski magazin;
17.30	Jutrišnji svet; 18.00 Finacial Times; 19.00 Video modni magazin; 20.00 Zgodba o Jayne Mansfi-eld; 21.50 Super šport; 22.20 Novice; 23.30 Filmski magazin; 0.00 Mix.
ake na divji strani; 11.30 a lestvica; 11-30 Xpu’ i kulisami TV; 18.30 Week
iu; 19.00 Ameriška lestvica;
SATI
6.00	Otroški vrtec; 11.00 Pošastni menih, kriminalka iz 1965; 12.40 Gremo v kino; 12.55 Tako se zdi...,; 13.00 Sat 1 - pregled;
13.05	Ostani zdrav; 13.35 Moško gospodarstvo, serija; 14.00 Vesoljska ladja Enterprise, serija; 14.45 Sat 1 - pregled; 15.00 Black - črni blisk, serija; 15.35 Dick in Doof za zapahi, komedija iz 1931; 16.35 Sat 1 - pregled; 16.40 Kruli, film iz 1982; 18.45 Sat 1 - pregled; 18.50
Sat 1, športni klub; 19.20 Kolo sreče; 20.05 Pogovor v stolpu, show z Erichom B.; 23.20 Sat 1 - pregled; 23.30 Skeči s Karen Friesicke in drugimi; 0.00 Dick in Doof za zapahi, komedija
3. SAT
9.00	Čas v sliki; 9.05 Text Vision;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Tednik;
13.45	Pred 25 leti; 14.00 Literarni klub; 15.15 Datterich; 17.05 Divja gradnja in pokrajinska požrešnost;
17.30	Heinz Ruhmann bere pravljice; 17.35 Super babica iz 21. stoletja; 18.00 In Vite Vita - od vina in kulture; 18.30 Dnevnik; 18.50 Šport; 19.00 Omizje; 20.50 Mund - Art v živo; 21.15 Znanost na navzkrižnem zasliševanju; 22.15 Fascinantna arhitektura; 23.10 Kazenski muzej, kriminalka iz 1968: 0.10 Novice.
PRO 7
6.20	Znanstvena dediščina arab-sko-islamskega sveta; 6.45 V kraljestvu divjih živali; 7.45 Za razvedrilo;
9.50	Skrivnostna zveza Črna legija;
11.20	Vse popolnoma normalno;
15.55	Maščevalec v vijoličastem plašču; 17.20 Hard Casle&McCor-mick; 18.25 Neukrotljiva Angelika;
20.00	Poročila; 20.15 Perry Mas-son; 22.05 Množični umor v San Franciscu; 0.00 Številka šest; 1.00 Poročila; 1.35 Morilski aligator;
3.05	Poročila; 3.15 Vojna svetov;
4.45	Poročila.
TELES
6.30Dobro jutro, Bino; 10.45 Primer iz soseščine; 10.45 Zadnji dnevi Pompejev; 12.30 Prva ljubezen;
13.00	Normalno; 13.30 Divje življe-
nje; 14.30 Vrnitev otrok; 15.00 Bim bam bino; 18.20 Prva ljubezen;
18.55	Policijsko poročilo; 19.45 Daddy; 20.15 Prosim nasmešek;
21.05	Veliko pesti; 22.30 Nogomet; 0.20 Skrivnost Twin Peaksa; 1.55 POP.
20.55 TVS 2
NORI MALAR,
TV drama
»Nori malar«, televizijska drama, za katero je scenarij napisal Andrej Hieng, se sicer opira na podatke iz življenja slovenskega slikarja Jožefa Petkovška, vendar pa zdaleč presega obrazec zgolj biografskega prikaza. Drama »Nori malar« namreč jasno reflektira mnogo bistvenih pojavov dobe, socioloških in psiholoških stisk ljudi, čeprav se nam Petkovšek, ta »zavoženi gruntar-ski sin«, na prvi pogled kaže ves prevzet od svoje brezobzirnosti, čudaštva in bolezni. Dogajanje je ostro postavljeno v čas, ko se Petkovšek leta 1888 vrne s svojo mlado ženo domov in v nenadnem preblisku zagleda prepad, pred katerim se je znašel.
Dramo je zrežiral Matjaž Klopčič. V naslovni vlogi Petkovška nastopa Polde Bibič, ob njem pa so nastopili še: Jožica Avbelj, Angelca Hlebec, Iva Zupančič in Anton Petje.
Drama je bila posneta 1978 v barvni tehniki.
Nivici
_w v« m Mili_
VSAK PETEK
16.40 TVS 1
MRS. DELAFIELD VVANTS TO MARRV,
amdriški barvni film, 1986, 100 min., režija: George Schaefer, scenarij: James Prideaux, fotografija: VValter Lassally, glasba: Peter Matz, igrajo: Katherine Hepburn, Harold Gould, Denholm Elliot
Ljubezen je nepredvidljiva in nerazumljiva. Romantična komedija o starejši dami iz visoke družbe, ki se zaljubi v svojega zdravnika, se na lahkoten in šegav način loteva problemov, ki se pojavijo, ko se vname ljubezen takrat, ko bi jo najmanj pričakovali.
Gospa Delafield je že deset let vdova. Živi v razkošni vili, obdana s slikami in spomini. Obiskujejo jo njeni odrasli otroci s svojimi družinami in pogosto ji dela družbo par, ki živi v sosednji hiši. Ko jo nekega dne odpeljejo nezavestno v bolnišnico, se njeni bližnji v strahu sprašujejo, ali bo dovolj močna, da bo preživela. Tudi njen zdravnik jih opozarja, da lahko pričakujejo najhujše. Vendar pa se žilavi dami k sreči obrne na bolje in pri tem ima veliko zaslug sivolasi židovski zdravnik. Po vrnitvi iz bolnice postaneta z doktorjem skoraj nerazdružljiva in nekega dne si izpovesta ljubezen. Gospejini otroci so šokirani, ko izvedo za mamino afero, še bolj potem, ko jih postavi pred dejstvo, da se namerava poročiti. Doktorjeva otroka sta bolj zadovoljna, bodoča očetova soproga prihaja iz odličnega okolja. Zaljubljenca sta se pripravljena soočiti z vsemi težavami. Gospa Delafield z modrostjo prepriča otroke, ki do vratu tičijo v lastnih problemih, da se ne mešajo v njene odločitve, nato pa skupaj z doktorjem najde rešitev za poročno slovesnost.
Zgodbo o ljubezni v zrelih letih je za neuničljivo hol!ywoodsko igralko Katherine Hepburn napisal broadwayski dramatik James Prideaux. Film je poln optimizma, saj govori o življenjskih radostih, o energiji in vitalizmu, ki ga znajo nekateri ohraniti do pozne starosti.
Prireditelji, pozor!
Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala!
Uredništvo Super napovednika
TELEVIZIJA
PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.35	-13.40 in 15.50- 0.35 Teletekst TV Slovenija
8.50	Video strani
9.00	Zimski počitniški program - Muro in ljubezen (1/3), Zlati dež. 1. del danske serije, Moj otrok že ne, amer. film
12.35	EPP
12.40	M Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angl. nadaljevanka (1/6)
13.30	Video strani
16.05	Video strani
16.15	Napovednik
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV Dnevnik 1
16.40	Slovenska kronika
16.50	Program za otroke - Radovedni Taček: Cesta, M. Mihelič: Pridi moj mili Ariel, 5. zadnji del
17.40	Obzorja duha, ponovitev
18.10	EP video strani
18.15	Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena oddaja
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Dobro je vedeti
19.00	Žarišče
19.25	EPP
19.30	TV Dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	EPP
20.40	Made in Slovenija
21.25	Žarko Petan: Maščevanje je grenko, TV zgodba
22.10	EP video strani
22.15	TV Dnevnik 3
22.35	Vreme 22.37 Šport 22.4035 Napovednik
22.45	Sova - Trenerka moške ekipe, 6. zadnji del ang. nadaljevanke, Zvezdne steze, 5. epizoda amer. nanizanke
0.25 Video strani
SLOVENIJA 2
15.45	Video strani
15.55	Oči kritike, ponovitev
16.45	EPP
16.50	Sova, ponovitev - Ko se vname star panj, angl. humoristična nanizanka (3/13), Trenerka moške ekipe, angl. nadaljevanka (5/6)
18.10	Euroritem, 33. oddaja
18.30	Športni dogodek, ponovitev
19.00	Videošpon
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik
20.00	Znanost in resnica - amer. znanstvena serija (2/6)
21.05	Druga godba: Ferus Musta-fov, 3. oddaja
21.30	Mostovi
22.00	Sedma steza
22.20	Ciklus filmov A. Hitchcocka: Kliči M za umor, amer. film
0.10 Vutel - eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Boomerang - ameriška drama, 1947, igrajo: Dana An-
drevvs, Jane Wyatt, režija: Elia Kazan
15.30	Yesterday - zgodovina Pop Musič
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški
program - Superbook - risanke
16.35	Lisice iz Harrovva - ameriška drama, 1947, igrajo: Rex Harrison, Maureen 0’Hara, režija: John M. Stahl
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
21.00	Accordi - V oddaja
21.30	S. W. A. T. tf
22.20	Vsedanes - tv dnevnik
22.30	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
%
kanal
KANALA
9.45	A SHOP
10.00	Ponovitev sobotnega programa
A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Dober večer
20.05	Informativno dokumentarni program
20.30	Borza
21.00	Celovečerni film po filmu:
Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa:
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev: 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: program za učence I. in II razreda ;11.05 Goranove zgodbe; 11.20 Grimmove pravljice: Junaški krojač ; 11.35 Tajni agent Praščič - humoristična serija, ponovitev (3/14): 12.00 Poročila; 12.05 Niti peni več, niti peni manj - serijski film, ponovitev (3/ 4); 13.00 Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15
Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Krščani - tuja dokumentarna serija (12/13); 17.20 Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP;
18.30	Santa Barbara - serijski film (12/50); 19.15; Glasba; 19.20 EPP;
19.25	Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu; 21.50 EPP; 21.55 Dnevnik II; 22.20 V. Lisinski: Porin
-	opera (3/3); 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini;
23.00	TV naglasi; 0.00 Poročila;
0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija - Daktari, serijski film, ponovitev (10/39), Gimnastika, serija za otroke (5/10), Risanke; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP;
20.05	Popolni tujci - serijski film (4/28); 20.30 EPP; 20.35 »Flair«
-	serijski film (1/4); 21.15 Električni
kavboj; 21.55 EPP; 22.00 Sled zločina - serijski film (10/11); 23.00 Izven smeri; 0.00 Odpoved programa, videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Slike iz Avstrije;
10.00	Kaj lahko postanem; 10.15 Šolska TV ;10.30 Konzul Strotthoff;
12.00	Visoka hiša; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Konflikti; 13.35 Podjetje Arc-he Noah; 14.05 Waltonovi; 14.50 Tropske ptice; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Otroci iz zabaviščnega parka; 17.10 VVurlitzer;
18.00	Cas v sliki; 18.30 Macovver;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport;"21.15 Pogledi od strani; 21.25 Ubijalci;
22.10	Hammett; 23.45 Mozartova pisma; 0.15 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.20 Leksikon za umetnike; 17.00 Široke ceste sveta;
17.30	Lindenstrasse; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Show Rudija Carrella; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Teleskop; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Ali ali;
23.10	Nasprotja; 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.45 Čas v sliki.
MADŽARSKA TV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska - Vaška tv - Za razpoloženje - Jutranji dnevnik - Pravljica - Šport - Informacije - Start - Jutranji saldo - Na naslovnih straneh - Jutranja telovadba: 8.35 Hiša lutk: 9.05 Za-
bavni magazin, Muhasti letni časi, pon; 10.05 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Rezerviran čas; 16.35 Mozartovo potovanje, 12. V Miinchnu; 17.20 Viljem Tell, 12. del francoske serije; 17.45 Katoliška kronika; 18.00 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Gaia, ekološke novice; vihar okrog abortusa; 18.40 Videoklipi; 19.00 Igra, kocke in filmi; 19.15 Otroški kotiček - Cimbora - Večerna pravljica - Pojoča abeceda; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Ne vračaj se nikoli, 1. del angleškega tv - filma (Pred vojno v Londonu, novinar se dolgočasi, dokler ga skrivnostna ženska ne potegne v strašne avanture...).; 21.30 Medigra, Van Gog-hova pisma; 21.35 Jonova knjiga tv - igra po pesnitvi M. Babitsa; 22.25 Moj teden; 22.45 Maša za Rossinija, angleški film (na poziv Verdija je 13 italijanskih komponistov napisalo po en stavek v Rossinijev spo-
min, ta maša je bila izvedena prvič leta 1988 v evangeličanski cerkvi v VVurtenbergu); 0.40 Dnevnik: 0.45 Dnevnik BBC
MADŽARSKA TV 2
6.00	Sončni tv, jutranji informativni magazin (do 9.00); 15.00 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta; 17.10 Popoldne - Napoved programa - Vreme; 17.15 Naš ekran, narodnostni magazin v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.40 Za otroke, risanke in lutke; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.14 Pop rock, magazin založnikov plošč; 18.40 Telefonska igra; 19.00 Najbolj vesela baraka, madžarska dokumentarna serija (Kako je Kadar občutil težave?); 20.00 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dohodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.45 Blanche in noč, kanadski film (Michel reši žensko, ki hoče skočiti v vodo, začneta se spoznavati ...)
EUROSPORT
9.00	Pred Albertvillom; 9.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju, ženske in moški; 11.00 Motošport;
12.00	Tenis, Davis Cup; 15.30 Pred Albertvillom; 16.00 Tenis, Davis Cup; 18.00 Boks, profesionalni boji; 19.00 Eurofun; 19.30 Boks, profesionalni boji; 21.00 Motošport;
21.30	Športne novice; 22.00 Nogomet, goli z evropskih igrišč; 23.00 Kick - boks; 0.00 Pred Albertvillom; 0.30 Športne novice
ŠPORTCHANNEL
8.00	Body Building; 8.30 Atletika;
9.00	Olimpiada ’92 pred Albertvillom; 10.30 Body Building; 11.00 Povversport - magazin; 12.00 Boks; 14.00 Go, motošport-maga-zin; 15.00 Body Building; 15.30 Nogomet, Afriški pokal; 16.30 Golf Euro. PGA; 17.30 Športni magazin;
18.00	Kolesarstvo; 19.00 Alpsko smučanje, veleslalom; 19.30 Hokej;
20.30	Hokej; 22.00 Boks, profesionalni boji; 23.00 Nogomet, najlepši goli iz španskega prvenstva;
23.30	Golf Euro. PGA; 0.30 Rugby
SUPER CHANNEL
6.30	Market; 7.30 Novice; 7.55 Super šport; 8.30 Vzhodna Evropa;
9.00	Mix; 9.30 Super Shop; 10.00 Mix; 11.50 Glasbene novice; 12.00 Super Shop; 13.00 Japonski biznis;
13.30	Divja Amerika; 14.00 Mix;
14.50	Glasbene novice; 16.00 Glasba; 17.50 Glasbene novice; 18.00 Wyatt Earp; 18.30 Bill Cosby; 20.00 Šport; 21.00 Survival; 21.30 Peple in Trouble; 22.00 Novice; 22.30 Šu-per šport; 23.00 Meet John Doe;
0.50 Glasbene novice.
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 9.05 Text Vision;
13.00	Opoldanski magazin; 13.45 Tujina, poročila iz sveta; 14.15 Jo-hannes Brahms, sinf. št. 4 e-moll;
15.00	Romantične operne scene in melodije; 15.50 Omizje; 17.00 Mini čas v sliki; 17.10 Ostržek; 17.35 Podčasnik Berry; 18.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Danes/3 sat-studio;
19.30	Frontalno; 20.00 Musig - Plausch; 20.45 Panoptikum;
21.45	Kulturni žurnal; 21.51 Šport;
22.00	Čas v sliki; 22.25 Spomnite se...; 0.05 10 pred 10.
PRO 7
6.20	Za razvedrilo; 11.15 Perry Ma-son; 12.00 Kolt za vse primere;
13.45	Napad na Rio Morte; 16.05 Planet velikanov 17.00 Trik 7; 19.00 Ninja Meister; 20.00 Poročila; 20.15 Cesta prekletstva; 22.05 Nočni jastreb; 23.00 Hiša plavih senc; 0.35 Poročila; 0.45 Operacija Maškarada; 1.35 Hitchhiker; 4.00 Poročila;
4.10	Poštno ležeče Westminster.
TELES
4.30	Divja mačka; 6.55 Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma; 10.35 Divja mačka; 11.00 Divja zahod; 11.30 Vrnitev; 12.00 Kviz; 13.00 Model in vo hun; 13.50 Bim bam bino; 17.50 Model in vohun; 18.45 Vrnitev;
19.35	Kviz; 20.15 Na lastno pest;
21.05	Pogrešani Inkagold; 23.00 Egualizier; 23.55 Štiri pesti; 1.20 WNT novice s sveta; 1.50 Vrnitev;
2.15	Divjizahod.
Video; 13.00 Video; 16.00 Največji hiti; 17.00 Glasbeni raoort; 17.30 Novice; 17.00 MTV video; 18.00 YO MTV; 19.30 Video po željah; 20.00 Video; 22.00 MTVS največji hiti;
23.00	Glasbeni raport; 23.30 Novice; 0.00 MTV rock blok; 1.00 Video;
3.00	Nočni video.
RTL plus
6.00 Jutranji magazin, novice, razgovori, ...; 8.55 Serije in razvedrila; 15.05 Dallas, serija; 15.55 Chips, kriminal, serija; 16.45 Tvegano, nagradna igra; 17.10 Cena je vroča; 17.45 Narobe, video show; 17.55 RTL poročila; 18.00 enajst 99, aktualni magazin iz Berlina; 18.45 RTL poročila; 19.15 A - team, serija;
20.15	Sielmann 2000 - nazaj v prihodnost; 21.15 Barbari, amer.-itai. film iz 1978; 22.55 10 pred 11: 23.25 Moški magazin M; 23.50 RTL poročila; 0.00 Vietnam, serija; 0.55 Boj proti mafiji, kriminal, serija iz 1987; 1.40 V območju Somraka, serija; 5.05 Pod vplivom strasti, drama iz 1982; 3.50 Veliki Mirandus, Madžarska cirkuška komedija iz 1985;
5.15	Hours, magazin za mlade; 5.40 Oče odveč, serija
SATI
MTV
7.00 Awake na divji strani; 10.00
SAT 1
6.00	Dobro jutro s Sat 1; 8.30 Očarljiva Jeannie, serija; 9.00 Sat 1 -pregled; 9.05 Blaue Jungs, komedija iz 1957; 10.45 Dick in Doof, serija; 11.15 Pika, pika, pika, besedna igra: 11.50 Kolo sreče; 12.30 Napotki dneva; 12.45 TV - borza;
13.35	Pod kalifornijskim soncem, serija; 14.30 Očarljiva Jeannie, serija; 15.00 Sat 1 - pregled; 15.05 Falcon Crest, serija; 16.00 MacGy-ver, serija; 17.00 Sat i -pregled;
17.05	Pojdi na vse, schovv; 18.15 Bingo; s18.45 Dober večer, Nemčija; 19.20 Kolo sreče; 20.05 Vreme;
20.15	Shogun, serija; 21.15 Dreima-derlhaus, avstrijska filmska romanca iz 1958; 23.10 Novice in zgodbe, kulturni magazin; 23.55 Sat 1 - pregled; 0.05 Ure filmarjev;
0.20 MacGyver, serija; 1.15 Pregled programa/video text
9.10 TVS 1
ZLATI DEŽ,
danska nadaljevanka (ponovitev)
V eni najboljših kriminalk za otroke, kar smo jih videli na naših zaslonih, bomo spremljali skupino otrok, ki je našla v škatli za piškote 100.000 dolarjev. Nihče jih ne pogreša, časopisi ne pišejo o denarju.
Ker otroci izhajajo iz različnih družin in drugega okolja, ima vsak popolnoma drugačen odnos do denarja. Kmalu pa postane jasno, da je denar ukraden in to na bližnji pošti. Tudi roparji najdejo sled za otroki in prične se tekma.
22.20 TVS 2
KLIČI NI ZA UMOR,
ameriški barvni film, 1954, 85 min., (Dial M For Murder), scenarij. Alfred Flitchcock po gledališki igri Fredericka Knotta, režija: Alfred Hitchcock, gl. vi.: Ftay Milland, Grace Kelly, Robert Cum-mings John VVilliams, Antony Davvson, Leo Britt, Patrick Allen
Francois Truffaut je zapisal, da je Kliči M za umor eden tistih filmov, ki jih najpogostje z velikim užitkom ponovno gleda. To je film dialoga in popolnosti kadriranja, ritma, vodenje petih igralcev pa takšno, da pobožno posluša vsako njihovo besedo.
Film je resnično zgleden primer discipliniranega, natančnega, v vseh podrobnostih izdelanega filma, v katerem pravzaprav ni odvečnega ali tudi sekundo predolgega prizora. Z njim je Hitchcock zgledno demonstriral, kako s filmskimi sredstvi predstaviti gledališko uspešnico. Hitchcock vanj, po svojih izjavah sodeč, ni vložil veliko energije, ker je pač sledil izvrstno napisanemu scenariju in zavestno opuščal vsakršne eksteriere razen najnujnejših. Zgodba pa je čisto po okusu mojstra Hitchcocka: nekdanji tenisač Tom VVendice je poročen z bogato ženo. Njun zakon zaradi njegovega egoizma ni zgleden, zato se mu žena odtuji in zbliža z ameriškim pisateljem Markom Hollidajem. Tomu pa ni do žene, ampak do njenega denarja, če bi zgubil ženo, bi bil ob denar, moral bi celo delati. Zamisli si peklenski načrt, kako bi se znebil žene, obenem pa podedoval njeno premoženje. Toda načrt, čeprav dobro pripravljen, spodleti. Zena najetega morilca v ruvanju ob telefonu zabode s škarjami. Tom VVendice mora ob spodletelem poskusu takoj spremeniti in prilagoditi načrte, da bi vendarle dosegel svoj cilj in obenem rešil sebe. V hišo pride namreč policija in inšpektor Hubbard, ki se s svojo pronicljivostjo in izkušnjami zlepa ne bo dal speljati na led.
17. STRAN TELEVIZIJA
29. januar	NOV? 4 30BA
TOREK, 4. FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.35-13.50 in 13.40-1.25 Teletekst TV Slovenija
8.50	Video strani
9.00	Zimski počitniški program - Muro in dva bahača, 2. del, Zlati dež, 2. del danske serije, Divje in lepe, franc, dokumentarni film
12.30	Euroritem, ponovitev 33. oddaje
12.50	Sedma steza, ponovitev
13.10	Da ne bi bolelo, ponovitev
13.25	Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev
13.40	Video strani,
13.55	Napovednik
14.00	EPP
14.05	Ciklus filmov A. Hitchcocka: Kliči M za umor, amer. film, ponovitev
19.50	Mostovi, ponovitev
16.20	EP video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV Dnevnik 1
16.40	Slovenska kronika
16.50	Program za otroke - Zlati prah: O kraljični, ki si je sama zaslužila za kruh, Alf, 60. epizoda amer. nanizanka
18.00	EP video strani
18.05	Svet poroča
18.45	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	EPP
19.00	Žarišče
19.25	EPP
19.30	TV Dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	EPP
20.05	C. Israel: Louisiana - amer. nadaljevanka (5/6)
20.55	EPP
21.00	Novosti založb
21.10	Osmi dan
22.00	EP video strani
22.05	TV Dnevnik 3
22.25	Vreme
•22.27 Šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Svet fotografije, dokumentarna oddaja (2/2)
23.10	Napovednik
23.15	Sova - V območju somraka, 19. epizoda amer. nanizanke, Drobne stvari, amer. nadaljevanka (1/3)
SLOVENIJA 2
16.05	Video strani
16.15	EPP
16.20	Sova, ponovitev - Trenerka moške ekipe, angl. nadaljevanka (6/6), Zvezdne steze 5. epizoda amer. nanizanke
18.00	Regionalni programi Koper
19.00	Orion
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik
20.00	EPP
20.05	Dokumentarna oddaja
20.55	Omizje - Kontaktna oddaja
22.55	Alternativni program - Un-der 25
23.25	Vutel - eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka otroški program, Hansel in Gretel - lutkovna pravljica, Super classic's Cartoon show - risanke
17.10	S. W, A, T. - tf
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik .
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Seksualni simbol - ameriška barvna drama, 1974, igrajo:	Conme Stevens,
Shelley VVinters, režija: David Lovvell Rich
21.50	Vsedanes - tv dnevnik
22.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
kanal
KANALA
10.00	Ponovitev večernega sporeda
A SHOP
19.00	A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja po oddaji:
Lahko noč
HTV I
8.10	Test: 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - predmetni pouk: Jezikovno-umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Mali veliki svet; 11.35 Tajni agent Pujs, humoristična serija, ponovitev (4/14); 12.00 Poročila; 12.05 Niti peni več, niti peni manj - serijski film, ponovitev (4/4); 13.00 Tisk-tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 15.30 Šolski program; 16.00 Poročila; 16.15 Po-
ročila iz regionalnih študijev HTV;
16.30	Malavizija; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej;
18.00	Poročila; 18.25 EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (13/ 50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP;
20.05	Spekter; 21.05 Glasbena oddaja; 21.50 Obnova Hrvaške; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.25 Odpoved programa.
HTV 2
15.50	Test; 16.05 Napoved programa; 16.10 Videostrani; 19.15 Loto;
19.20	EPP, napoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Prestavljeni raj - serijski film (5/ 11); 20.55 EPP; 21.00 Bife Na zdravje - humoristična serija (13); 21.25 Pričevanja o Indiii - dokumentarna
serija (3/3); 22.05 EPP; 22.10 »Fla-ir« - serijski film (2/4); 23.05 »D. J. in sohot«; 0.05 Odpoved programa, videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Colu-bo; 12.00 Popeye; 13.00 Čas v sliki;
13.35	Sužnja Isaura; 14.00 Walto-novi; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Otroci iz zabaviščnega parka; 16.30
Mini atelje; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Macgyver; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 »Uni-versum« - Lovec in lovljeni; 21.15 Kratki dnevi svobode; 22.50 Davčna zasledovalka; 0.50 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.05 Leksikon za umetnike; 15.10 Štiri sestre; 17.00 Šolska TV; 17.30 Usmeritev; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Gaudi-max; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Kulturni pre-oled; 20.15 Jolly Joker; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2.
MADŽARSKATV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina, nadaljevalni tečaj; 9.00 Igrani film; 10.20 Vi-
deo strani; 16.00 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija;
17.30	Viljem Tell, 13. del francoske serije; 18.00 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Čar kina, filmski magazin; 19.00 Videokli-pi; 19.15 Otroški kotiček - Digitalna duša - Večerna pravljica; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Velika skrivnost, 5. del francoske serije (Jeanne še naprej išče staro ljubezen, Rolanda...); 21.45 Igre Metro-polis; 22.25 Notranja politika; 23.10 Dnevnik; 23.15 Dnevnik BBC
MADŽARSKA TV 2
5.45	Sončni tv, jutranji informativni magazin (do 9.00); 10.00 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta; 13.00 Koncert, Beethovnove skladbe, dirigent Kobajaši Ken-lčiro; 14.00 Skupščinski dnevnik, nadaljevanje prenosa; 14.00
Skupščinski dnevnik, nadaljevanje prenosa: 16.10 Popoldne - Napoved programa - Vreme: 16.15 Naša obrazvovka. narodnostni magazin v slovenščini; 16.40 Od pet do šest, magazin; 17.40 Za otroke, Moj mali poni, risanka; 18.00 Dnevnik vreme; 18.15 Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Moja mala, ameriški tv film (Kaj se zgodi, če mladi par na začetku kariere pričakuje otroka in znanstveniki predvidevajo, da bodo petorčki...); 20.10 Hello, svet, potovalni magazin; 20.55 Imate 5 minut časa? - Kreisler: Liebe-slied, Liebesfreun;d 21.0 Kriminalno, krimi-kronika '92; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.45 Naš denar... bo? 2. del (Na razpis za nove kovance je poslalo svoje osnutke 40 umetnikov Kateri bo izbran?); 23.55 Mini festival, skladba iz XX. stoletja v Vigadu
EUROSPORT
9.00	Pred Albertvillom; 9.30 Rugby;
11.00	Bob; 12.00 Tenis, Davis Cup; 15.30 Pred Albertvillom; 16.00 Tenis, Davis Cup; 18.00 Nogomet, goli z evropskih igrišč; 19.00 Pred Albertvillom; 19.30 Plavanje, svetovni pokal v Parizu: 20.30 Motošport;
21.00	Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Wrestling; 23.00 Atletika; 0.00 Pred Albertvillom; 0.30 Športne novice
ŠPORTCHANNEL
8.00	Body Building; 8.30 Rugby;
9.30	Športne novice - Show; 9.40 Hokej, ameriška profesionalna liga;
10.30	Body Building; 11.00 Kolesarstvo; 12.00 Košarka, ameriška profesionalna liga; 13.30 Košarka; ameriška profesionalna liga; 14.00 Povversport; 15.00 Body Building;
15.30	Hokej, predolimpijski turnir v Stockholmu: 17.00 Boks, profesionalni boji; 18.00 Golf, Euro. PGA;
19.00	Nogomet, najlepši goli iz španskega prvenstva; 19.30 Olim-piada '92, pred Albertvillom; 20.30
' Hokej, predolimpijski turnir v Stockholmu; 21.00 Olimpiada '92, pred Albertvillom: 22.00 Boks, profesionalni boji; 0.00 Snooker
SUPERCHANNEL
6.30	Market, 7.30 Novice, 8.30 Ogledalo TV, 10.00 Mix, 11.50 Glasbene novice, 12.00 Super Shop,
12.30	Hang Loose, 13.00 Japonski biznis, 13.30 Survival, 14.00 Mix, 14.50 Glasbene novice, 15.00 Video, 16.00 On the Air, 17.50 Glasbene novice, 18.00 Wyatt Earp, 18.30 Bill Cosby, 20.00 Šport, 21.00 Znanstveni show, 22.00 Novice s sveta,
22.30	Poročila iz Evrope, 23.00 Dolga pot domov, 0.50 Glasbene novice.
SOC
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 9.05 Text Vision;
13.00	Opoldanski magazin; 13.45 Frontalno; 14.15 P. I. T. - extra; 15.15 Na koncertu; 15.25Rockpop; 16.10 Ronnys popshovv; 17.00 Mini čas v sliki; 17.10 X - Large s X - Charts; 18.00 Slike iz Nemčije; 19.00 Danes/3 sat - studio; 19.30 Moto; Kino; 20.00 Jabolko je padlo, film iz 1948; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športne novice; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Čas v sliki da capo; 22.30 Klub 2, vljučno: 10 pred 10 in novice.
MTV
7.00 Avvake na divji strani, 10.00 Video, 13.00 Video, 16.00 MTV največji hiti, 17.00 VO MTV, 19.30 Video po željah, 20.00 Video, 22.00 MTV največji hiti, 23.00 Glasbeni raport, 0.00 Up Beat shovv, 1.00 Video, 3.00 Nočni video.
RTL plus
6.00 Jutranji magazin; 8.55 Serije in razvedrilne oddaje; 15.05 Dallas, serija; 15.55 Chips, kriminal, serija; 16.45 Tvegano!; 17.10 Cena je vroča; 17.45 Narobe, video - shovv; 17.55 Poročila; 18.00 enajst 99, aktualni magazin iz Berlina; 18.45 Poročila; 19.15 Knight Rider, serija; 20.15 Columbo: Smrt na obali, kriminal. film iz 1975; 22.05 Explosiv, vroči stol; 22.50 L. A. Lavv, serija; 23.50 Poročila; 0.00 Vietnam, serija: 0.55 Boj proti mafiji, kriminal, serija; 1.40 V območju somraka, serija: 2.00 Mesto v objemu smrti, triler iz 1952; 3.30 Mademosielle, itali-
janski film iz 1978; 5.05 Hours, magazin za mlade; 5.30 Oče odveč, serija
PRO 7
6.05 Za razvedrilo, 11.05 V Pratru spet zelenijo drevesa, 12.40 Ninja Meister, 13.35 Cesta prekletstva, 15.10 Zračne sile, 16.05 Trio s štirimi pestmi, 17.00 Trik 7, 19.00 Čisti primer za Clair, 20.00 Poročila, 20.15 Švicar po imenu Notzli, 22.20 Doc, 23.50 Starsky in Hutch, 0.50 Poročila, 1.00 Hiša plavih senc, 2.30 Poročila, 2.40 Neverjetne zgodbe, 3.05 Številka šest, 4.05 Mrtvec igra klavir.
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1; 18.30 Očarljiva Jeannie, serija; 9.00 Sat 1 - pregled; 9.05 »Dreimaderlha-us«, avstrijski film iz 1958; 10.55 Shogun, serija; 11.55 Kolo sreče; 12.40 Napotki dneva; 12.45 TV - borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem, serija; 14.30 Očarljiva Jeannie, serija; 15.00 Sat 1 - pregled; 15.05 Falcon Crest, serija; 16.00 Lepotica in zver, serija; 17.00 Sat
1 - pregled; 17.05 Pojdi na vse!; 18.15 Bingo; 18.45 Dober večer, Nemčija; 19.20Kolo sreče; 20.05 Vreme; 20.15 Hallo, Heino! - hiti in humor; 21.15 Vihre vojne, serija; 23.00 Sat 1 - svet v stiski, reportaža; 23.30 Sat 1 - pregled; 23.40 Na pobegu, serija; 0.35 Lepotica in zver, serija; 1.30 Pregled programa/ video text
TELES
6.30 Divja mačka, 6.55 Dobro jutro, Bino, 9.30 Doma, 10.35 Divja mačka, 11.00 Divji zahod, 11.30 Vrnitev, 12.00 Kviz, 13.00 Model in vohun,
13.50	Bim bam bino, 17.50 Model in vohun, 18.45 Vrnitev, 19.35 Kviz, 20.15 Hill Street, 21.10 Gospod Hu-lot na počitnicah, 23.00 Egualizier,
23.50	Na lastno pest, 0.40 Vrnitev, 1.05 Divji zahod, 1.35 WNT novice s sveta.
SATI
v///jm///////^
Prireditelji, pozor! ^
Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in ^ zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svo-jih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, me-sto prireditve) za čim daljše obdobje. Obja-v a brezplačna. Hvala!	$$!
I
Uredništvo Super napovednika ^
SOVA TVS 1
DROBNE STVARI,
ameriška nadaljevanka, 1989, 4 deli, (Fine Things), igrajo: D. W. Moffet, Tracy Polland, Cloris Leachman in drugi, scenarij: Peter Lefcourt in Jan VVorthington po romanu Daniele Steel, režija: Tom Moore
Bernie Fine je mladenič, ki je kljub uspehom v poklicu čustveno razrvan. Išče iskreno ljubezen in jo najde pri ločeni učiteljici Liz 0’Fteilly, ki ima šestletno hčerko Jane. Bernie in Liz po poroki doživljata idilične dneve, na žalost pa njuna sreča ne traja dolgo. Po rojstvu sina Liz zboli za rakom. Obupani Bernie in osemletna Jane si prizadevata, da bi družina ostala skupaj. Berniejevo življenje postane še bolj neznosno, ko se prikaže Janin oče, ki zahteva svojo hči. Bivši zapornik ne izbira sredstev, medtem ko se Bernie bojuje, da bi otroku olepšal življenje.
11.00 TVS 1
DIVJE IN LEPE,
francoski barvni dokumentarni film, 1984
(Sauvage et beau)
scenarij in režija: Federic Rossiff
fotografija: Daniel Barrau
glasba: Vanagelis Papathanassiou
Bolj kot po svojih igranih filmih je francoski režiser Frederic Rossif znan po svojih dokumentarnih filmih, saj je posnel preko 300 televizijskih filmov - serij - med njimi veliko število dokumentarcev o živalih. Med temi serijami je najbolj znana in tudi pri nas poznana serija življenje živali. Tudi njegov novejši dokumentarni film Divje in lepe, ki je 1984 in je plod dolgotrajnega dela, je film iz življenja živali.
V celovečernem dokumentarcu se je Rossif lotil sveta živali na nekoliko drugačen način, saj ga bolj kot biologija živalskega sveta, prikazana na edukativen način, zanimajo vitalistični mehanizmi, ki delujejo v svetu živali in so si ne glede na vrsto živali izredno podobni. Včasih celo identični. Tako ga zanimajo ljubezen, druženje, lov, prehranjevanje, nasilje kot ritem življenja, ki ima svoje zakonitosti, svoja od vekomaj dana pravila. Ta pravila uravnoteženega življenja živali so seveda odvisna od nepotvorjenosti sveta in vladajg tam, kamor človeška roka, človekovo nasilje še ni seglo. In Rossif je s svojo filmsko podobo in način življenja živalskih vrst.
Film je čudovito posnet in oblikovan v prelepo in zanimivo celoto, v kateri naravne šume in zvoke učinkovito nagrajuje Papathanassiousova glasba, film pa spremlja nevsiljiv komentar.
Razpis "
Dobre, pogumne in drzne novinarje
redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, ______________Aškerčeva 15, Celje
TELEVIZIJA___________________ SREDA, 5. FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.35	in 14.00-0.35 Teletekst TV Slovenija
8.50	Video strani
9.00	Zimski počitniški program-muro v živalskem vrtu, 3. del, Zlati dež, 3. del danske serije, Vesela dvajseta leta s Stanom jn Oliom, amer. burleske (ČB)
12.30	EPP
12.35	C. Israel: Louisiana, amer. naadaljevanka (5/6)
13.25	Video strani
14.15	Video strani
14.25	Napovednik
14.30	Zgodbe iz školjke
15.30	Poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev
16.20	EP video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV Dnevnik 1
16.40	Slovenska kronika
16.50	Kljub klobuk-kontaktna oddaja -
18.39	EP video strani
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	EPP
19.25	Žarišče
19.30	TV Dnevnik 2
19.55	Yreme
19.57	Šport
20.00	EPP
20.05	Film tedna-Nevihtno poletje, francoski film
21.40	Mali koncert-Ljubljanski oktet
21.55	EPP in EP video strani
22.00	TV Dnevnik 3
22.20	Vreme
22.22 Šport
22.25	Napovednik
22.30	Sova-Krila, 1. epizoda amer. nanizanke, Drobne stvari, amer. nadaljevanka (2/3), Glasba skozi čas, koprodukcija (16/16)
0.45 Video strani
SLOVENIJA 2
15.15	Video strani
15.25	Osmi dan, ponovitev
16.15	EPP
16.20	Sova-ponovitev: V območju somraka, 19, epizoda amer. nanizanke. Drobne stvari, amer. nadaljevanka (1/3)
17.40	Euroritem, ponovitev 33. oddaje
18.00	Regionalni programi-Ma-ribor
19.00	Psiho
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik
19.55	EPP
20.00	Športna sreda-Košarka S/ OL:Ortez, posnetek, Hello, Albertville!
21.50	Komorna glasba skozi stoletja: Klasika, ponovitev 4. oddaje
22.30	Vutel-eksperimentalni preigram
KOPER
13.00	Ryan soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Superbook - risanke, Družina... recimo ji tako - tv nanizanka
17.10	Seksualni simbol - ameri-
ška barvna drama, 1974, igrajo:	Connie Stevensk,
Sheley VVinters, režija: David Lovvell Rich
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Protagonisti - intervju in poglobitve
21.00	Leta presenečenja - dokumentarna oddaja
21.30	S. W. A. T. - tf
22.20	Vsedanes - tv dnevnik
22.30	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje '
kanal
KANALA
9.45	A SHOP
10.00	Ponovitev večernega programa
A SHOP
19.00	A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A StlOP
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
po filmu: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test: 8.25 Pregled programa:
8.30	Poročila: 8.35 tv koledar: 8.45 Servisne informacije, pregled tiska:
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev: 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Razredni pouk: program za učence lil. in IV. razreda; II.OSTuja drama za otroke; 11.35 Tajni agent Praščic - humoristična serija, ponovitev (5/14); 12.00 Poročila; 12.05 Od Aliče v neznano - serijski film, ponovitev (1/4); 13.00 Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spre-
gledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Družinske teme; 17.00 Posebni program: 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (14/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 V velikem planu; 21.35 Oddaja resne glasbe; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini;
22.55	Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (6/
22), Muppet show, Risanke; 19.20 EPP, napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 »Home-boy« - amer. film; 21.45 EPP;
21.50	»Flair« - serijski film (3/4);
22.40	Blue Moon; 23.10 Odpoved programa, videostrani
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Francoščina,; 10.00 Šolska TV; 10.30 Kratki dnevi svobode; 12.05 Popeye; 12.10 Poročilo iz tujine; 13.00 Cas v sliki; 13.35
Sužnja Isaura; 14.00 VValtonovi;
14.45	Zgodovina stekla; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije;
16.05	Moja zamnisel; 16.30 Za in proti; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas vsliki;18.05Mežene;18.30 Macgy-ver; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport;
20.15	Ti Drombuschevi; 22.05 Šanghaj Lily; 23.00 Alma mater; 0.30 Magnum; 1.15 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.30 Leksikon za umetnike; 15.35 Dragih tatov ne ubijajo; 17.00 Multikulturno življenje; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Lepo rjove lev; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Argumenti; 21.30 Črno na belem; 22.00 čas v sliki;
22.30	Nočni šport
MADŽARSKATV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, otroški program; 9.35 Velika skrivnost, francoska serija, pon. 5. dela; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence; 11.05 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Otroci rocka; 16.50 Fragment, Madonna (podoba krasi kmečke domove, Marija jih varuje...); 17.15 Rezerviran čas...;
17.30	Viljem Tell, 14. del francoske serije; 18.00 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Koledar '92, poljudnoznanstveni magazin;
19.00	Igra; 19.15 Otroški kotiček - Medvedkov klub - Lahko noč vam želi Disney; 20.00 Dnevnik, te-lešport; 20.35 Ne vračaj se nikoli, 2. del angleške serije; 21.35 Isaac Štern, končno v Budimpešti; 22.35
Evropski magazin; 23.25 Dnevnik;
23.30	Dnevnik ZDF
MADŽARSKA TV 2
6.00	Sončni tv, jutranji informativni magazin (do 9.00); 15.40 Popoldne - Napoved programa - Vreme;
15.45	Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini; 16.10 Nogomet, na angleški način, 5. del; 16.30 Od pet do šest, magazin; 17.30 Za otroke, Capali in Capeti, risanka;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Kamerno gledališče, Čehov: Galeb, igra v treh dejanjih, posnetek predstave gledališča Miškolc; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme;
22.25	Pred koncem dneva; 22.45 Cavaraggio, angleški film, podnaslovi (film o življenju slavnega slikarja Michelangela)
EUROSPORT
9.00	Pred Albertvillom; 9.30 Kolesarstvo; 10.30 Eurofun; 11.00 Plavanje; 12.00 Kick - boks; 13.00 Nogomet. goli z evropskih igrišč;
14.00	Rugby; 15.30 Pred Albertvillom; 16.00 Golf - iz Južne Amerike; 18.00 VVrestling; 19.00 Moto-šport; 19.30 Judo, turnir v_Parizu;
20.30	Kolesarstvo; 21.30 Športne novice; 22.00 Tenis, Davis Cup; 0.00 Pred Albertvillom; 0.30 Športne novice
: ŠPORTCHANNEL
8.00	Body Building; 8.30 Alpsko smučanje; 9.00 Nogomet, najlepši goli iz španskega prvenstva; 9.30 Go motošport - magazin; 10.30 Body Building; 11.00 Nogomet. Afriški pokal; 12.00 Snooker; 14.00 Hokej; 15.00 Body Building; 15.30 Hokej, predolimpijski turnir v Stockholmu; 17.00 Motošport;
18.00	Olimpiada '92, pred Albertvillom; 19.00 Alpsko smučanje, profesionalci - slalom za moške; 19.30 Konjeniški šport; 20.30 Hokej, predolimpijski turnir v Stockholmu;
22.00	Golf, Euro. PGA; 23.00 Alpsko smučanje, profesionalci; 23.30 Hokej, ameriška profi-liga; 1.30 Poudarki '92
SUPER CHANNEL
6.30	Market, 7.30 Poročila, 8.25 Super šport, 8.30 Halo Avstrija, halo Dunaj, 9.00 Supere Shop, 10.00 Mix, 11.50 Glasbene novice, 12.00 Super Shop, 12.30 Turistični magazin. 13.00 Japonski biznis, 13.30 Znanstveni show, 14.00 Glasbene novice, 15.00 Video, 16.00 On the Air, 17.50 Glasbene novice, 18.00 Wyatt Earp, 20.00 Šport, 21.00 Za popotnike, 21.30 Finančni biznis,
22.00	Novice, 22.30 Super šport,
23.00	Zadnja milja - klasiki ZDA. 0.25 Glasbene novice.
MTV
7.00	Avvake na divji strani, 10.00 Video, 13.00 Video, 16.00 MTV največji hiti, 17.00 Glasbeni raport,
17.30	Novice, 19.00 YO MTV danes,
19.30	Dial MTV video po željah,
20.00	Video, 22.00 MTV največji hiti, 23.30 Novice. 0.00 Up Beat show,
1.00	Video, 3.00 Nočni video.
9.00	Čas v sliki; 9.05 Text Vision;
13.00	Opoldanski magazin; 13.45 Moto: Kino; 14.15 Veseli muzikanti; 15.25100 taktov - koračnice; 17.00 Mini čas v sliki; 17.10 Ostržek;
17.15	Podčasnik Berry; 18.00 Slike iz Švice; 19.00 Danes / 3 sat - studio: 19.30 Hiteč, znanstveni magazin: 20.00 Ni nujno, da je vedno kaviar; 21.00 S trilerji proti otroški razvadi; 21.45 Kulturni žurnal;
21.51	Športne novice; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Jeremy Rodack - Moja volja je zakon, vestern iz 1955;
23.55	10 pred 10; 0.20 Novice.
RTL plus
6.00	Jutranji magazin, 8.55 Serije in razvedrilne oddaje; 15.05 Dallas, serija; 15.55 Chips, serija; 18.45 Tvegano!; 17.10 Cena je vroča;
17.45	Narobe, video-Shovv; 17.55 Poročila; 18.00 enajst 99, aktualni magazin iz Berlina; 18.45 Poročila;
19.15	Nazaj v preteklost, serija;
20.15	Domači napevi; 21.15 Gottsc-halk, show; 22.15 TV - magazin;
22.50	Živahna trojica. show; 23.20 Benny Hill Show; 23.50 Poročila; 0.00 Vietnam, serija; 0.55 Boj proti mafiji; 1.40 V območju somraka, serija; 2.00 Samotar, triler iz 1980;
4.00	Maščevanje Chayenneja, vestern iz 1956; 5.15 Hours, magazin za mlade; 5.45 Oče odveč
PRO 7
8.20	Za razvedrilo, 11.15 Švicar po imenu Ndstli, 12.55 Jasen primer za Clair. 13.50 Maščevalec v vijoličastem plašču, 16.50 Srčni utrip življenja, 17.00 Trik 7, 19.00 Higvva-yman, 20.00 Poročila, 20.15 Lavinski ekspres,. 22.00 Jake in McCabe,
22.50	Čas beži, 0.45 Poročila, 0.55 Nočni jastreb, 1.45 Poročila, 1.55 Doc, 3.30 Poročila, 4.05 Poštno ležeče VVestminster.
SAT 1
6.00	Dobro jutro s Sat 1; 8.30 Očarljiva Jeannie, serija; 9.00 Sat 1 - pregled; 9.05 Vihre vojne, serija; 10.40 Hallo, Heino! - hiti in humor; 11.40 Kolo sreče; 12.15 Dnevno navodilo; 12.20 Čar gora; 12.45 Tv - borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem, serija; 14.30 Očarljiva Jeannie, serija; 15.00 Sat 1 - pregled; 15.05 Falcon Crest, serija 16.00 Booker, kriminal, serija; 17.00 Sat 1 - pregled; 17.05 Pojdi na vse!; 18.15 Bingo; 18.45 Dober večer, Nemčija; 20.05 Vreme; 20.15 Ko ajda cveti, nemški film iz 1960; 22.00 Akutno, analize, argumenti,...; 22.35 Schreinema-kersova, kabaretski tedni magazin;
23.35	Sat 1 - pregled; 23.45 Boc-cacio 70, film iz 1961; 1.55 Pregled programa
TELES
6.30	Divja mačka, 6.55 Dobro jutro, Bino, 9.30 Doma, 10.35 Divja mačka, 11.00 Divji zahod, 11.30 Vrnitev,
12.00	Kviz. 13.00 Model in vohun,
13.50	Bim bam bino, 17.50 Model in vohun, 18.45 Vrnitev, 19.35 Kviz,
20.15	Sicilijanec, 23.00 Gospa vidi rdeče, 0.30 Egualizier, 1.25 Novice s sveta, 2.45 Vrnitev, 3.10 Divji zahod.
20.05 TVS 1 FILM TEDNA
NEVIHTNO
POLETJE,
francoski barvni film, (UN ETE D’ORAGE), scenarij: Charlotte Brandstrom, Nicolas Bernhe-im po romanu Pierre-Jeana Remyja »Le dernier ete«; režija: Charlotte Brandstrom, fotografija: Willy Kurent, glasba: Muray Head, igrajo: Judith Go-dreche, Stanislas Carre de Malberg, Muray Head, Marie-Christine Barrault, Eva Darlan, Roger van Hool, Jean Bouise
V koprodukciji s francosko televizijo Antenne 2 v zadnjem času nastaja vse več avtorskih filmov mladih ustvarjalcev, ki imajo možnost, da preizkusijo svojo nadarjenost. Mnogi izmed teh filmov niso le dokaz profesionalnosti,marveč so tako vsebinsko kot tudi vizualno privlačni. Eden vidnih dosežkov take produkcije je tudi film Nevihtno poletje, ki ga je režiral Charlotte Brandstrom, skupaj z Nicolasom Bernheimom pa je o romanu Pierra-Jeana Remyja napisal tudi scenarij. Ime avtorice res ni poznano, pač pa je v filmu nastopilo nekaj priznanih igralcev, med njimi Marie-Christine Barrault in v glavni vlogi mlada Judith Go-dreche, ki je eno obetavnih imen francoskega filma.
Zgodba filma se odvija ob koncu druge svetovne vojne na francoskem podeželju. Čeprav je vojna le kulisa za ljubezni in strasti med posameznimi junaki, pa vendarle močno vpliva na njihove usode. Maja, leta 1944 se nekaj sorodnikov sreča v podeželski družinski hiši.Brezskrbno življenje, vojne namreč ne občutijo,
RADIO CEDE
i//>
jih navdaja z željo po ljubezenskih dogodivščinah. Filmska zgodba je prikazana skozi doživljanje 16-letnega Louisa, ki se močno zaljubi v svojo sestrično Laurence, živahno in koketno dekle, ki se mu kaj hitro odzove. Louis doživlja prvo ljubezen. A vojna, vendarle zaznamuje ta odročni kraj. Louisov stric se namreč ilegalno ukvarja s sabotažami in skrije angleškega padalca, ki ranjen obleži v bližnjem gozdu. Anglež je očarljiv in takoj si prido-
bi naklonjenost vse družine. Posebej pa navdihuje mlado Laurence, ki v njem vidi pravega junaka in zrelega moškega, zapeljivca, ki se mu ni moč upreti...
Louis doživi po prvi ljubezni tudi prvo razočaranje. Lepega dne je počitnic konec, a Louis se vrača domov drugačen, bolj zrel in skorajda odrasel.
Film NEVIHTNO POLETJE je torej zgodba o mladih junakih, o odraščanju, ki mu botruje vojna...
TVS 1 SOVA
Krila,
ameriška barvna humoristična nanizanka, 1990, 15 epizod, (VVings), zasnova: David Angeli Peter Casey, David Lee, režija: James Burrows, glasba: Anthony Cook, igrajo: Timothy Daly, Števen Weber, Crystal Bernard, Thomas Haden in drugi.
Producentska družba Paramount je v zadnjih nekaj letih lansi-rala dve veliki humoristični nanizanki: Dragi John in Na zdravje! Z obema so se gledalke in gledalci Sove že seznanili, tokrat pa prihaja na ekrane TV Slovenija še ena izmed Paramountovih humorističnih nanizank z naslovom Krila. Nanizanka morda ni tako dobra in uspešna kot njeni slavni predhodnici, vendar je kljub temu gledljiva in zabavna. Sicer pa nanizanko Krila čaka težka naloga: v sredinem terminu bo namreč nadomestila priljubljenega in neutrudljivega Alfa. Očarljivi vesoljček se je z ekranov umaknil tudi na Zahodu: čeprav zadnja epizoda obljublja nadaljevanje, se Alf zaenkrat še ni vrnil, njegov položaj je tako še naprej nejasen... In kdo so novi junaki sredine humoristične nanizanke? To sta brata Joe in Brian Hackett, ki sta si tako karakterno kot po temperamentu povsem različna. Samo nekaj skupnega imata, strast do letenja namreč. Skupaj upravljata malo letališče na otoku Nantucket. Resni, vendar nekoliko vročekrvni Joe težko prenaša domislice svojega nekoliko površnega brata Briana, pa tudi obratno; radoživi Brian težko razume urejenega Joeja. Ob obeh bratih je v ospredju nanizanke še vrsta stranskih likov, ki vsak po svoje prispevajo k temu, da se na zakotnem letališču zmeraj nekaj dogaja.
PRIREDITVE OD ČETRTKA 30. 1. 1992 DO SREDE 5. 2. 1992
četrtek, 30. januarja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 izlet na Ljubljanski grad, Golovec. 10.00 Savna, Zlati klub Tivoli. 16.00, 18.00 in 20.00 premiera Bingo, družinski film, kino Union. 17.00 J. Pengov - N. Simončič Zlata ribica, za izven, mala dvorana Lutkovnega gledališča Ljubjana.
18.00,	20.00 Cmera, kino Triglav. 19.30 T. Partljič Moj deda, socialistični mrtvak, za izven. Drama SNG v Ljubljani. 20.00 A. Nicolaj Prva klasa, za izven, mala Drama SNG v Ljubljani. 20.00 Solo plesni večer Andreja Obreza, plesni teater Ljubljana, video program, Klub K4. 21.00 Moški nikoli ne zapustijo svojih žena, kino Kompas.
Domžale: 18.00, 20.00 Ptiči na žici, kino Domžale.
Štajerska
Celje: 9.00 Razstava Stari celjski tiski, Osrednja knjižnica, Muzejski trg 1 A/ll. Razstava Antično steklo Aegyruntuma, Pokrajinski muzej Celje. 10.30 P. Shaffer Črna komedija, režija Vinko Moderndorfer, zaključena za SZŠ Celje v SLG Celje. 16.30, 18.30 in 20.30 Crkni Fred, amer. komedija, kino Union. 16.30, 18.30 Kaj bomo z Bobom, amer. komedija, Metropol. 19.00 Pot upanja, švicarski film, Oskar 91, Mali Union. 19.00 otvoritev razstave slik in risb akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča, Likovni salon Celje. 20.30 Vročica ljubezni, trda erotika, kino Metropol Velenje:.
19.30	J. M. Synge: Svetniški vrelec, Drama SNG Ljubljana za izven, Dom kulture Velenje.
Maribor:
20.00 S. Grum-Damir Zlatar Frey: Dogodek v mestu Gogi, za red Torek, Minoritska cerkev.
Gorenjska
Kranj: 16.00,18.00 Vrnitev v Piavo laguno, amer. pustolovska romanca, kino Center. 18.00 Buli Durham, amer. pustolovski film, kino Storžič. 18.00, 20.00 Dolgin, premiera angl. komedije, kino Železar. 17.00 počitniška matineja Ostani z menoj, amer. pustolovski film, Duplica. 20.00 filmski četrteK Drugstore kavboj, amer. krim. drama, kino Center. 20.00 Čaruga premiera hrvaškega filma, Duplica. 20.00 Vrnitev v Piavo laguno, amer. pustolovska romanca, Komenda.
Koroška
Slovenj Gradec: 19.00 Nastop gledališke igralke Jerce Mrzel, Kulturni dom.
Dolenjska
Metlika: 8.00 Stalna vinogradniška zbirka. Belokranjski muzej.
petek, 31. januarja
Ljubljansko
Ljubljana: 9.00 Izlet v Živalski vrt, Večna pot. 15.00 Savna, Breza, Lepodvorska 13. 17.00 M. Kubatova-M. Loboda Oh, te princese, dan odprtih vrat, Veliki oder Kulturnega gledališča Ljubljana 18.00, 20.00 Cmera, Kino Triglav. 19.30 H. Ibsen Peer Gynt, abonma Petek drugi in izven, Drama SNG v Ljubljani.
19.00	A. Adam Giselle, premiera, CD. 20.00 A. Nicolaj Blagi pokojnik, dragi možje, za izven, Mala drama SNG v Ljubljani.
20.00	Koncert Psihomodopop, Zagreb, Klub K4. 20.30 Satan Panonski, Lutkovno gledališče-glasbeni dogodek, KUD F. Prešeren.
Domžale: 18.00, 20.00 Robin Hood-princ tatov, kino Domžale
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 Kaj bomo z Bobom, amer. komedija, kino Metropol. 16.30,18.30 in 20.30 Crkni Fred, amer. komedija, kino Union.18.00 Proslava Slovenskega kulturnega praznika, koncert OPZ, ŽPZ, MPZ, Kulturni dom Zarja Trnovlje. 19.00 Pot upanja, švicarski film, kino Union. 20.30 Vročica ljubezni, trda erotika, kino Metropol
Rog. Slatina: 20.00 Večer folklore, FS F. Prešeren, Celje, Razstavni salon. Maribor: 20.00 S. Grum-D. Zlatar Frey Dogodek v mestu Gogi, za red Torek, Minoritska cerkev.
Primorska
Solkan: 20.00 T. VVilliams Tramvaj poželenja, za izven, Primorsko dramsko gledališče, Kulturni dom.
Štanjel: 19.00 Pridige Janeza Svetokriškega, izvaja Marko Cvahte, Grad Štanjel.
sobota, 1. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 11.00, 17.00 H. Ch. Andersen Daleč od dvorca, za izven, SLG Celje, Veliki oder Lutkovnega gledališča Ljubljana 12.00 Savna, Franči Turk, Golouhova 28. 17.00, 19.00 in 21.00 premiera Fisher King, kino Komuna. 18.00 in 20.00 Dnevi grmenja, kino Triglav. 19.00 A. Adam Giselle, za izven in konto, CD.
Domžale: 18.00, 20.00 Robin Hood - princ tatov, kino Domžale.
Radomlje: 9.00 obisk Arboretuma Volčji potok.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Crkni Fred, amer. komedija, kino Union. 16.30 in 18.30 Kaj bomo z Bobom, amer. komedija, kino Metropol. 19.00 Pot upanja, švicarski film, Mali Union 20.30 Vročica Ljubezni, trda erotika, kino Metropol Rogaška Slatina: 19.00 Branim svoje življenje, amer. komedija, kino Zdravilišče. 21.00 nočni kino Nebeške lisice, amer. erotični film, kino Zdravilišče.
Gorenjska
Škofja Loka: 9.00 Zbirka Loškega muzeja, Loški muzej. Jesenice: 19.30 T. VVilliams Tramvaj poželenja, gostovanje Primorskega dramskega gledališča.
nedelja, 2. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 7.00 Tenis, Hala BIT, Letališka 3.11.00 M. Kubatova - M. Loboda Oh, ta princese, za izven. Veliki oder Lutkovnega gledališča Ljubljana 16.00 Nedeljske popoldanske čarovnije, Miran Canak, Kulturnica, Židovska steza 1.17.00,19.00 in 21.00 Warshawski, amer. kriminalka, kino Vič. 18.00, 20.00 Dnevi grmenja, kino Triglav. 10.00 Drsanje, dvorana Tivoli.
Domžale: 18.00, 20.00 Robin Hood-princ tatov, kino Domžale.
Štajerska
Rogaška Slatina: 10.00 Teden pletenja z Jeno in Rašico Zdravilišče Rog. Slatina. 17.00 in 19.00 Branim svoje življenje' amer. komedija, kino Zdravilišče.
Maribor: 19.00 Wisdom of romance and tread of a plot, gostovanje plesne skupine Center for new dance development, Arnhem, Holandija, za izven, Minoritska cerkev.
Celje: 16.30, 18.30 in 20.00 Crkni Fred, kino union. 16.30, 18.30 Kaj bomo z Bobom, amer. komedija, kino Metropol 19 00 Pot upanja, švicarski film, Oskar 91, Mali Union, 20.30 Vročica ljubezni, trda erotika, kino Metropol.
Gorenjska
Škofja Loka: 9.00 Zbirka Loškega muzeja, Loški muzej.
ponedeljek, 3. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 17.00,19.00 in 21.00 Warshawski, amer. kriminalka, kino Vič. 16.00 Bovvling, Tivoli. 18.00 in 20.00 Dnevi grmenja, kino Triglav. 19.00 Slovenska kuhinja, hotel Slon. 19.00 A. Adam Giselle, za izven in konto. CD.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Crkni Fred, amer. komedija, kino Union. 16.30 in 18.30 Kaj bomo z Bobom, amer. komedija, kino Metropol. 19.00 Pot upanja, švicarski film, Oskar 91, Mali Union 20.30 Vročica ljubezni, trda erotika, kino Metropol.
torek, 4. februarja_________________
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 Fitness, Florida, Šaranovičeva 24. 12. Slovenska kuhinja, pri Vitezu, Breg 16. 17.00,19.00 in 21.00 Wars-havvski, amer. kriminalka, kino Vič. 19.00 A. Adam Giselle, za izven in_ Konto, CD.
Štajerska
Ormož: 9.30, 10.30 in 11.30 Potovanje v modro, gostovanje Plesne skupine Igen iz Celja, Kulturni dom.
Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Crkni Fred! amer. komedija, kino Union. 16.30 in 18.30 Rdeča vročica, amer. akcijski film, kino Metropol 18.00 in 20.15 Srečanje z Venero, angl. glasbena komedija, Mali Union 20.30 Sladka mala, trda erotika, kino Metropol.
sreda, 5. februarja
Ljubljansko
Ljubljana:9.00 Plavanje,dvorana Tivoli.12.00 Slovenska kuhinja, Narobe, Mengeška 37. 17.00, 19.00 in 21.00 Warshawski, amer. kriminalka, kino Vič. 19.30 Koncert Paule Scalera, CD.
Štajerska
Hrastnik: 9.30,10.30 in 11.30 Potovanje v modro, plesna skupina Igen, Kulturni dom.
Celje: 16.30, 18.30 in 20.30 Crkni Fred! amer. komedija, kino Union. 16.30 in 18.30 Rdeča vročica, amer. akcijski film, kino Metropol. 18.00 in 20.15 Srečanje z Venero, angl. glasbena komedija, Mali Union. f4Sladka mala, trda erotika, kino Metropol
Gorenjska
Lesce:17.00 Odprto šahovsko prvenstvo Gorenjske, Družbeni center Lesce.
Kranj:17.00 Odprto Šahovsko prvenstvo Gorenjske, Družbeni center
SMRTNE MISLI
(Mortal Thoughts)
režija: Alan Rudolph
igrajo: Demi Moore, Bruce VVillis, Harvey Keitel in Glenne Headley
V Smrtnih mislih Bruce VVillis ne igra simpatičnega tipa. kot smo bili navajeni v njegovih prejšnjih filmih. Kot zapit nastopač in neprebavljiv težak nenehno mori in nadleguje svojo ženo in njeno prijateljico. Nekega dne ga najdeta mrtvega. Zdaj morajo prikriti, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Demi Moore, ki je svetovni uspeh doživela s filmom Ghost, se je tokrat poskusila tudi kot producent. Rafinirani thriller, plod sodelovanja s cenjenim režiserjem Alanom Rudolphom nakazuje, da bomo o njej še veliko slišali.
(Bingo)
režija: Matthevv Robbins
igrajo: Cindy VVilliams, David Rasche in Ryan Cash
Ganljiva zgodba o dečku in psu, ki mu je rešil življenje. V svetu, v katerem živita ne najdeta razumevanja in zato je njuna zveza še bolj trdna. Ko se dečkova družina preseli, se pes Bingo odloči poiskati svojega najljubšega prijatelja.
Film Bingo sodi v zvrst filmov, ki lahko pritegnejo k ogledu gledalce vseh starosti.
POT UPANJA
(Journey Of Hope)
režija: Xavier Koller
glavna vloga: Necmettin Cobanoglu
Film Pot upanja se ukvarja z zelo aktualno tematiko emigrantov in azilantov. Zakonski par se odpravi s skupino azilantov na dolgo pot od Turčije do Švice. Pot se zanju konča tragično... Film je prejel nagrado oskar 1991 za najboljši neameriški film.
MUZIKA JE BIZNIS
Ko so RŠ-ovci pred leti razmišljali o republiškem študentskem radiu, si prav goto-, vo niso mislili, da se bo prav v časih razcveta parlamentarne demokracije zaprlo toliko ključavnic v slovenskem etru. Sanj o college radiu, ki bi imel doseg nacionalnega radia so se razblinile kot milni mehurček. Kot tolikokrat doslej je v igro posegla splošna nacionalna revščina, ki pa kljub vsemu ni poglavitni razlog za pomanjkanje finančnih sredstev. Zdi se, da je vzrok bolj v delitvi cekinčkov, kot pa v prazni mošnji. Toda to že bolj sodi v kroniko kot pa na glasbeno stran.
Povezava radijskih postaj preko linka (direktne radijske zveze) ni nova zadeva, toda kljub vsemu še zmeraj izredno draga. Edini študentski radijski postaji v Sloveniji RŠ in MARS (Ljubljana, Maribor) te finančne obremenitve prav gotovo ne bi zmogli. Povrhu vsega bi bilo potrebno spraviti v tek še dve do tri lokalne college postaje in nekaj dopisništev. To pa je že mega zadeva, ki je pri nas še lep čas ne bomo videli, čeprav bi, enkrat postavljena na lastne noge, verjetno bila dovolj komercialno uspešna. Ljubljanski Radio Študent zadnja leta pokriva sedemdeset odstotkov vseh sredstev, potrebnih za nemoteno delovanje. Z večjim območjem dosega se razširijo tudi možnosti oglaševanja. Če bi mreža študentskih radijskih postaj lahko segla kam dlje kot le do predmestij Maribora in Ljubljane, bi bila verjetno tudi povsem likvidna.
Dejstvo je, da reklame nosijo dobršen del dohodka vsakega radia in da je poslušnost glavno merilo pri odločitvah oglaševalcev. S tem, ko radio ne vrti klasične pop in narodnozabavne glasbe, se njegova komercialnost ne zmanjša toliko, da ne bi mogel obstajati. Res je, da se obseg poslušalcev zmanjša, toda ne toliko, da ne bi bil zanimiv za podjetnike. In v tem je Catch. Dokler tega ne bo kdo poizkusil, s tem mislim ljudi s cekini, in dokler ne bo država sprostila etra, se v tej deželi ne bo obrnilo na bolje. Nemajhno občinstvo bo še vnaprej imelo na voljo dve lokalni postaji in pet ur tedenskega programa na nacionalnem radiu. Zagovorniki tega stanja se opirajo na klavrno obrazložitev, po kateri naj bi glasba, ki se vrti na študentskih radiih bila namenjena peščici posebnežev in čudakov. Dokaz, ki popolnoma izpodbija takšne trditve so Nirvana. Če namreč njihova zadnja plošča Nevermind ne bi bila izdana pri veliki založbi, bi bila le
malce bolj popularna kot njihovi prejšnji. Stvar je v tem, da se ne moreš odločiti za ali proti glasbi, ki je še sploh nisi slišal. In obratno, če te bodo dovolj dolgo pitali z drekom, se boš nanj počasi navadil.
Včasih se zdi, kot da main-stremu vlada kup imbecilnih konjev.
O ideji skupnega študentskega ali, če hočete, college radia je treba razmišljati že zdaj, sicer se ne bo nikoli zgodil. Čas bi že bil, da se predramimo iz sna, v katerem se zmeraj vse bolj zgodi samo od sebe. Ne bojim se, da se ne bomo nekoč prebudili. Ko bodo finančno propadli progresivni klubi in ko bodo mladi bendi gledali le še na to, da bodo čim bolj podobni pop zvezdam MTV-ju se bodo marsikomu končno le odprle oči. Toda takrat bo že prepozno.
BORGHESIA, MKNŽ IL. Bistrica, 18. 1
V MKNŽ smo atestirali novo postavo drugega izvoznega artikla SLO rocka, Ijub-Ijansko-puljsko Borghesio, elektrotehnike z dolgim stažem, z veliko stare slave in izkušnjami ter novim pevcem, rokabili Brunettom, ugrabljenim iz Spoonsov. 171 članska arbitražna komisija Primorske je nedvomno dala zeleno luč, tokrat z mnogo pripombami, mnenja so bila zelo deljena. Bilo je zehanja, ekstatičnega »izraznega plesa« ter prikimavanja. Prvi del koncerta je bil precej mlačen, deloma zaradi izvajanja neznanega novega repertoarja, ki zveni, za razliko od starih hitov, kot nekakšna elektro psihedeli-ja, razvlečena v epske širine: zdelo se je, da celo pevec poje »z distanco.« Vmes so zažigale stare kratke in jedrnate, »zvoki blata iz zakotnih ulic velemesta« (olalal), novejše stvaritve so, z odličnimi izjemami, v tej luči kakor pesem barjanske megle. Razživelo se je šele proti koncu in v dveh podaljških, ko so skupina in občinstvo zašvicali ob udarnih, hladnih in ostrih zvokih, pisanih na kožo in-trovertnim severnjakom, zadeva pa se ne bo udomačila pri nas, godijo ji celodnevne megle, zafrustrirana mularija in kmečka ohcet. Ljubljanski kritiki bi tej hereziji morda rekli zaplankana malomeščanska miselnost, karkoli že je - Borhesia so OK, na srečo niso vsak vikend v teh krajih. Drugič spet, z veseljem.
Gregor Belušič
SPACE CAKES + 2227.
Gosta in nadležna meglena zavesa ni mogla preprečiti, da tudi iz Celja ne bi poletel kakšen posrečen gledalski trio v gnilo prestolnico, kjer je v mali gledališki dvoranici za trnovsko cerkvijo, potekalo, za ta kraj gotovo nenavadno, rokovsko doga-jaje. Strip core sekcija SKUC-ove razmajane piramide je namreč pod Katrino organizacijsko taktirko predstavila svojo glasbeno dejavnost poosebljeno v skupini 2227, v goste pa so povabili še Polsko malco in Space ca-kes iz Umaga. Posebnost zasedb, ki jih sestavljajo kitara, bas in bobni se je morda še komu zdela neslučajna. Žal krčani zaradi gripe v basistu niso mogli nastopiti, zato pa so z vso samozavestnostjo na oder prišle Vesoljske torte (pre-prosti prevod), ki so se razlezle v enourno kitariado. Istrijani, ki so od lani dobro uigrali precej enoličen program, niso dovolili sto in pol-glavi publiki, da bi jih spravila v slabo voljo s precej mlačnim sprejemom. Ko so uspeli nekoliko presejati občinstvo je v nekaj odločilnih trenutkih bilo zazitati zametke ek-statičnosti, ki pa jo je žal neizrazito petje kitarista bolj rahljalo kot podpiralo. Dobro so opravili funkcijo zagreval-nega benda in kazalci so prilezli na 2227. Zamigotalo je pod odrom, ko so zatreskali prvi takti, ki so presenetili z uporniško frehočo, pri nas žal precej iztrebljeno ali pregnano v rezervate. Poznavalci ameriške hard-in še kaj core produkcije bi gotovo znali povezati značilnosti te ljubljanske skupine z bolj ali manj znanimi imeni onkraj oceana. Zelo energično in dokaj zapleteno igranje je bilo vse prej kot dolgočasno, čeprav se nihče ni silil peti. Razigranega in nenavadnega bobnarja kadilca je mlajši basist s težavo dohajal in prav je prišla čik pavza ob strgani struni. Prehitro so končali in izkazalo se je, da organizator od štirih rezervnih skupin ni dobil niti ene, tako da smo ob pol polnoči že gledali v luft. Dogajala se je tudi razstava grafitov v sosednji galeriji, ki bi si jo veljalo natančneje ogledati, če ste že v Ljubljani. Lep počep!
Dos
1.	ICE-T-O. G. Original Gangster
2.	NIRVANA - Nevermind
3.	TIN MACHINE - Tin Machine 2
4.	DISCIPLINA KIČME - Nova iznenadenja za nova pokolenja
5.	TAD - 8 - Way Santa
6.	LED ZAPPELIN - Rema-stsrGcJ
7.	PRINCE & NEW POWER * GENRATION - Di-
amonds And Pearls
8.	METALLICA - Metallica
9.	TWIN PEAKS - Sound-track
10. R.E. M,- Out Of Time
Lestvica naj albumov v letu 1991 nam je tokrat zaupal D. J. Ruti.
V sredo, 29. 1. bo v klubu K4 žurka z zgovornim naslovom: GUSLE UBER ALLES. Atrakcija večera bodo TRINAJSTO PRAŠE, ki bodo godli ljudske plesne viže s slovenskega etničnega prostora na instrumente, ki so bili in so še v ljudski rabi. Poleg žive glasbe, se bodo »v mrtvo« rolala živahna reg-gae polke, rezijske poskočnice in sploh vsa etno glasba, ki je povezana z violino, rdečo nitjo večera. Hkrati bo v K4 otvoritev razstave in video program na temo Asterix.
30.	1. bo v klubu K4 solo plesni večer Andreje Obrez, plesalke Plesnega teatra Ljubljana, s posebnim video programom.
31.	1., torej v petek pa bodo v K4 nastopili hrvaški agit-prop punkerji Psihomo-do Pop.
Istega dne bo v KUD France Prešeren nastopil Ivica Čuljak - Kečer II s svojo skupino SATAN PANONSKI. Ob
20.30	bo Kečer izvedel recital poezije, temu pa bo sledil koncert. Dan prej, 30. 1. pa bo nastopil v mariborskem MKC-ju.
31. 1. se obeta še en koncert, tokrat na Koprskem. V organizaciji Društva prijateljev zmernega napredka bodo v Koprskem MKC-ju nastopili Celjani BABY ZDRAVO. Dan ka§neje pa bodo nastopili v CRMK v Šempetru pri Novi Gorici.
t
DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, Ul. \IV divizije 6 '

+-
T
r4- ^ k >
Pod
svobodnim
soncem
V vaš list se oglašam prvič. Ob tem me ne jezdi obsedenost, da mora članek na vsak način v tiskarno. Po profesiji sem črni knap. ki delam v podzemlju Hrastnika. Domujem v Rimskih Toplicah. Smatram, da je o svojem kraju vredno zapisati kakšno vrstico, četudi te potem tisti po katerih se vse to ruši še bolj črtijo. Ta vaška ozkost me moti, žalosti. Najbrž ni to le pri nas. Vojaško zdravilišče je prazno. Mamutski kompleks - še nedolgo tega zbirni center vohunov, kot beremo - zbirališče sovražnikov slovenstva zdaj sameva pod vencem slovenskih gozdov. Stražijo jih v močeradaste uniforme odeti mladi teritorialci. Toda na koga se bomo zdaj zgovarjali? Kdo bo zdaj prvi in dežurni krivec? Zdaj, ko jugo-armije tudi v Rimskih ni več? Smo zaklet kraj. Večina teh tukaj živečih mravelj se iz jutra v večer podi po lastnem mravlji-'njaku. Žalizani so v lastno lupino. Najbrž je njihovega tukajšnjega sveta konec že pri zadnji lati v plotu. Žal! Ko se lotimo važnih proslav in nas peščica dela, se ogromna večina pač zabava. Zabava ob uživanju, če nam bo kje spodrsnilo in bo šlo vse k hudiču. Privoščili bi nam korak na svež bananin olupek. Upam, da s tem nisem odkril ne pulfra, ki bi usekal nazaj, ne Amerike. Toda jaz moram pisati. Čudno, res čudno, da smo zdaj kar vsi generali. Po bitki, ki so jo dobili drugi? Ne bi rekel. Mi, mlajši Rimljani (letniki od 45-55) smo že deset let nazaj peli stoje s pestjo na srcu Domicljevo »Na planini je živel...«. Če jo poznate, veste, da poje o tem, da je avtor slovenskega naroda sin. Se pravi, da smo bili že tedaj malo po maršalovi smrti nacionalisti. Vaški partijci so nas zmerjali in nam žugali. To pa niso bila naša edina dejanja. Z vojsko-soldatesko smo stalno prihajali v konflikte. Mi smo bili torej nacionalisti na vsakem koraku. Oni pa so stiskali obroč svoje velikoarmijsko. srbske ideologije okoli nas. To so bili časi agonije, ki je še ni povsem konec. Jaz sem jo dodobra občutil. Zdi se mi, da smo šele
v prehodnem obdobju. Nič se ne zanesem. Na nikogar, žal. Tudi v rudniku čutim boljševizem in se prvenstveno borim s svojo senco, nakar šele proti njemu.
Upam, da so Rimske literarno potisnjene v kot. Zato je prav, da bi o njih ugledali kakšen skromen članek. Upajmo! Vaš cenjeni list pa pozdravljam - to je bilo na tem področju vredno storiti.
Vas prisrčno pozdravljam.
ANDREJ MARINŠEK.
Rimske Toplice
»Zeleni«
prometni
davki
Skupščina Republike Slovenije je 22. 1. 1992 sprejela Zakon o prometnem davku, ki je za ZELENE, predvsem pa za državljane (tudi občine Velenje) zelo pomemben, saj praktično in neposredno dokazuje ekološko naravnanost gospodarske politike Slovenije in dejansko moč ZELENIH Slovenije v republiškem parlamentu. ZELENI Slovenije smo namreč k predlogu zakona vložili kar 23 amandmajev, sprejetih pa je bilo 10. To je velik dosežek, saj bomo zaradi »zelenih« amandmajev poslej namreč plačevali le 5% (in ne 10%, kot je predlagala vlada) davek za solarne vodne grelnike, kolektorje, toplotne črpalke in druge toplotne naprave, ki so konstruirane za neposredno in posredno uporabo sončne energije. To je z gospodarskega vidika pomembno predvsem za velenjsko (Gorenjevo) tovarno, ki proizvaja toplotne črpalke.
Sicer pa bomo'manjši (prav tako le 5%) davek zaradi »zelenih« amandmajev plačevali za fluorescenčne žarnice, termo-statske radiatorske ventile, re-kuperatorje in regeneratorje toplote, ki izkoriščajo odpadno toploto, mline in kosmičar-je za mletje žita, gradbeni izolacijski material izdelan iz mineralnih materialov, steklene volne, sintetičnih materialov in plute, za tisto barvo za fasade, zidove, okna in vrata, ki ne vsebujejo zravju škod!jih snovi. Pa tudi za otroške igrače, ki nosijo oznako »Dobra igrača«.
»Zeleni« amandmaji pa državljanom prinašajo še eno
Velika Britanija — RAP obeti
1.	ICE GUBE - Death Certifi-
2.	PUBLIC ENEMY - Shu-t’Em Down
3.	EPMD - lt's Going Down
4.	NAUGHTY BY NATURE
-	Uptown Anathem
5.	CL SMOOTH & PETE ROCK - Mecca And The Soul Brothers
6.	KOOL G RAP & DJ POLO
-	Death Threat
7.	GANG STARR - lt's Get-tin'Hectic
8.	CYPRESS HILL - Kili a Man
9.	SLICK RICK - It s a Boy
10.	KMD - Nitty Grittv
Velika Britanija - reggae
1.	PHILIP LEO/ C J LEVVIS
-	Hypnotic Love
2.	COBRA - Tek Him
3.	JOHN McLEAN/DECO RANKS - Runaround Girl
4.	BARRY BOOM - Dial My Number
5.	SANCHEZ - l’m Gonna Make You Love Me
6.	COBRA - Stop Dis The Girls
7.	PETER HUNNINGDALE
-	Heavenly
8.	GENERAL PEGUS - Body Work Shop
9.	FRANKIE PAUL - FP The Greatest
10.	COBRA - Off Guard
Slovenija — Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.1 x BAND - Prva zapoved
2.	U REDU - Le en dan
3.	RDEČI BARON - Sexo-pati
4.	SOKOLI - Se je čas
5.	DON MENTONY BAND - Mrtve rože
6.	MIZAR - Svjat Dreams
7.	BULDOŽER - Vojno lice
8.	DIRTY NOISES - Grazy Cowboy
9.	KUD IDIJOTI - Hočemo cenzuru
10.	MAD DOG - Greva dol
Slovenija — domače viže
1.	AVSENIK - Vse življenje same želje
2.	ALFI NIPIČ - Oče voščimo ti
3.	MARELA - Sanje novega leta
4.	STUDENČEK - Francelj lump si ti
5.	KARLI GRADIŠNIK - Ljubezen na prvi pogled
6.	MIRO KLINC - V senci sem posedal
7.	KLAVŽAR - Družinska
8.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Vabijo planinci
9.	VESNA - Usodni poljub
10.	SPOMIN - Od kar spoznal
sem tebe
Zelo nenavadna lestvica Nove Dobe
1.	ČUKI - Rdeča mašna
2.	ELVIS PRESLEY - Thafs Ali Right Mama
3.	PAILHEAD - Man Should Surrender
4.	SLAYER - Angel Of Death
5.	THE POGUES - Dancing Matilda
6.	NIRVANA - Teritorial Pis-sing
7.	GLENN MILLER - American Patrol
8.	GORI UŠI VVINNETOU - Mens Sana In Malvasia Istriana
9.	BULDOŽER - Slovenija
10.	AVSENIK - Slovenija
Velika Britanija - video filmi
1.	THE SILLENCE OF THE LAMBS
2.	DANCES WITH VVOLVES
3.	PREDATOR 2
4.	KINDERGARTEN COP
5.	LA STORY
6.	MISERY
7.	SLEEPING WITH THE ENEMY
8.	THE GODFATHER III
9.	HIGHLANDER II:	THE
OUICKENING
10.	HOMEALONE
prijazno presenečenje: po 1. februarju se v osnovo za plačilo davkov za nove uvožene avtomobile ne bodo več vštevale carinske in druge uvozne dajatve, kar bo te avtomobile še dodatno pocenilo, saj bodo poslej skupne (uvozne in davčne) dajatve znašle le 46%. Morda se boste vprašali, zakaj smo to predlagali Zeleni Slovenije? Preprosto zato, ker Slovenci potrebujemo nove (cenejše) osebne avtomobile. Stari avtomobili (brez katalizatorjev!) onesnažujejo okolje, porabijo preveč goriva, uničujejo ceste, povzročajo nesreče itd. Dosegli pa smo še več: davčna osnova za nove avtomobile s katalizatorji bo s 1. februarjem zmanjšana še za dodatnih 20%. Tovarniška cena novega uvoznega avtomobila, opremljenega s katalizatorjem bo torej obremenjena le z 23%.
Naj na koncu dodam, da so bili amandmaji k zakonu o prometnem davku pravzaprav »rojeni« v Velenju in zaradi podpore, ki so jo velenjski volilci na zadnjih volitvah podelili »zelenim« tudi uresničeni v republiški skupščini.
VANE GOŠNIK, Velenje
Demos smo ukinili
V četrtek 10. 1. 1992 smo se zbrali koalicijski partnerji šentjurskega Demosa na odkritem pogovoru kako naprej. Tako smo se zbirali točno dve leti, veliko pogovarjali, malokrat kaj dogovorili, kljub temu pa kar precej dosegli. To se mogoče čudno sliši, je pa resnično.
Koalicija Demosa je nastala kot antipod monopolni partijski oblasti in ta duh je omogočal kljub slabi složnosti koalicije ustvariti nekaj dobrih dosežkov. Latinska modrost pravi. da o mrtvem se govori samo dobro, občutek pravičnosti, ki mora biti vodilo, pa narekuje, da se govori resnica. In tako se spodobi, da se o šentjurski koaliciji Demosa, ki je kot obnemogla umrla, pove tisto, kar je storila dobrega.
Kot prvo je uspela na volitvah porušiti monopol partijske oblasti, ki si je kljub sestopanju močno trudila in se še, to oblast obdržati. To ni bilo lahko. Bilo je veliko truda, da smo uspeli opogumiti ljudi, da niso glasovali v toliki meri za prekaljene in zvite partijske ljudi in njihove podanike, ampak v večji meri za nove, ne popularne člane strank SKZ-LS; SKD in SDZ, ki so tvorile koalicijo Demosa. Dobili smo skromno večino in tako je avantgardna samozavest monopolne partije padla, ne pa še njena moč. Tako smo se začeli kot ljudje bolj normalno pogovarjati.
Na ta način smo uspeli doseči nekaj političnih sprememb, ki so podlaga za potrebne temeljne gospodarske spremembe, ki omogočajo utrditev političnih dosežkov. To so bile najprej kadrovske spremembe. Dosegli smo, da so nekatere pomembne funkcije v rokah ljudi, ki niso bili člani partijske strukture, prav tako so postali odborniki skupščine ljudje, ki niso bili izbrani po kriterijih negativne partijske selekcije, ampak po kriterijih vrednot civilne družbe, to je prostovoljnosti, poštenosti, prizadevnosti in neodvisnosti. Po novem so vsi odborniki funkcionarji, pomembne funkcije pa so predsednik skupščine, predsednik kadrovske komisije, podpredsednik IS in je to vse v rokah SKD. Tako so spremenili termin in smisel občinskega praznovanja z 18. avgusta na 24. september, kar predstavlja rojstni datum mesta Šentjur, ki je občinsko središče in na ta način predvideli drugačen scenarij tega občinskega praznovanja. Nadalje smo upeljali tradicionalno kulturno prireditev Ipavčeve kulturne dneve, kot del bodoče turistično gospodarske po-
nudbe Šentjurja, ki bazira na bogati naravni in kulturni dediščini. Ob tem moram omeniti tudi začetek tradicionalne kulturno zgodovinske, etnične in etične prireditve na Ritniku s sv. mašo na prostem v antični baziliki. I/ predvolilni gospodarski program smo dali pov-darek na kmetijstvu in turističnem gospodarstvu. To so torej začetni temelji te dejavnosti. V sklopu tega je tudi pripravljen projekt tržnice, ki jo mesto, ki želi biti turistično, mora imeti. Zaradi izgleda in urejanja mesta smo opozorili na potrebo ureditve dovoza na avtocesto, to je takoimenovana komunikacija sever jug z železniškim nadvozom za tovorni promet in podvozom za osebni promet. Tako kot je sedaj, je iz varnostnih in ekoloških razlogov nedopustno.
Za poživitev turističnega gospodarstva smo se aktivno vključili tudi v dejavnost svetovnega slovenskega kongresa. V okviru tega smo predvideli v sodelovanju z mednarodnim združenjem slovenskih razvojnih partnerjev osnovati fondacijo za turistično gospodarski projekt Rifnik, ki bi z ohranitvijo grada, ter njegovo vključitvijo v gostinsko turistično ponudbo, omogočil še bolj približati ljudem evropsko zanimive rifniške izkopanine in njihov pomen.
To je nekaj pomembnejših dosežkov in načrtov, ki so posledica političnih sprememb in smo jih dosegli z dejavnostjo koalicije Demos. Nismo povsem zadovoljni, toda v razmerah v kakršnih smo živeli v Sloveniji (vojno stanje, politična nesamostojnost, boljševiška zakonodaja in blokade starih struktur) se več ni dalo narediti. Tako smo lahko kljub vsemu veseli in z optimizmom zremo naprej. Zlasti še sedaj, ko smo samostojni in priznani. Če se bomo sedaj še sami priznavali, pa bo tudi gospodarstvo začelo kazati uspehe.
Za zaključek in napotek, pa naj rečem tudi malo kritike. Kot rečeno, bilo je veliko govorjenja in tudi neprijetnih in nezaželenih dogodkov. Vzrok za to je bila komodnost in neodgovornost, ki je bila vzgajana in zaželena v realsocializ-mu, saj se je na ta način najlažje manipulirajo z ljudmi. To je ostalo in še ostaja med nami. Zaradi tega je bilo v naši koaliciji Demosa nekaj trojanskih konjev, lažnih spreobrnjencev, nezavedne vdanosti starim strukturam (hlapčevstvo iz koristi) in nezvestobe volilnim programom. To vse se je lahko spoznalo in tisti, ki so v stanju in voljni to spoznavati, to tudi vidijo. Zaradi tega je dobro, da smo koalicijo Demosa ukinili z vsem spoštovanjem, da bi ostalo prijateljstvo in sodelovanju na osnovi programov med tistimi strankami, ki imajo sorodne programe.
Le na ta način se bodo začele krepiti vrednote kot so samostojnost, odgovornost in spoštovanje človeka in različnosti, ki so pogoj za politično (družbeno) delo po vesti. Na ta način se bodo krepile stranke in sposobnost demokratičnega obvladovanja situacij v politiki in gospodarstvu. Štranke so pogoj demokracije, v skupščini pa mora biti pozicija in opozicija. Te sedaj ni, po izjavi predsednika skupščine. Če bi bilo tako, potem bi umrla tudi demokracija in nastopilo staro enoumje. Toda kali opozicije so kljub vsemu, čeprav dokaj neorganizirane zaradi odborniške in strankarske nediscipline. Demokracija namreč zahteva spoštovanje pravil, ki so demokratično sprejeta in tozadevni red, zaradi uspešnega delovanja. Tega sedaj ni bilo, zaradi SZDLjevske politike, ki so jo vodili trojanski konji v Demosu. Zaradi tega je mora! Demos umreti. Opravil je svoje in v spominu bo živel. Nas pa čaka resno in odgovorno delo, zato naj živi strankarsko prijateljstvo in sodelovanje, zlasti med sorodnimi strankami.
Zdaj zopet nastaja predvolilni čas in cas je, da se stranke izkažejo, kajti volitve so blizu in prav je tako. Akterji sedanje dobre, in slabe politike so že dokaj spoznani, tisti, ki bodo nosilci za naprej, pa se bodo morali še sami potruditi in dokazati, če bodo hoteli dobiti podporo volilcev.
Koalicija Demos je ustvarila samostojno in demokratično državo Slovenijo. Hvala ji! Sedaj naj živi in se razvija samostojna in demokratična država Slovenija in strankarski pluralizem s kulturnim dialogom, ki je mogoč v spoštovanju svobode in odgovornosti, poštenja in resnice. V tem duhu vsem sodelujočim in aktivnim strankam in posameznikom v demokratizaciji naše družbe hvala, v naprej pa še veliko dobrih programov, sreče in uspehov.
FRANC ZABUKOVSEK, dr.
stom.,
SDZ - narodnodemokratska stranka Šentjur
Črna lista!
V	EM - Hidromontaži je del vodstva podjetja pričelo obračun s sindikalnimi predstavniki, še posebej iz Neodvisnih Sindikatov Slovenije. Ta dejanja so posledica nedavne stavke v podjetju, kjer so se delavci zavzemali za pravočasno izplačilo plač. Na naš sindikat so prihajale tudi pritožbe zakoncev delavcev, ki delajo na terenu v tujini, da so le-ti del plač prejemali tudi z večmesečno zamudo. V.d. generalni direktor O. Gornik je za člana podružnice podpisal sklep o odstranitvi z delovnega mesta. V obtožnici je navedenih dvanajst »kršitev«, za predsednico podružnice je podpisal zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka, v katerem je navedenih pet kršitev delovnih obveznosti. Tretji član je bil premeščen na teren. Podobno se je dogodilo s stavkovnim odborom. Takšni postopki in metode nas spominjajo na pretekle čase. Menimo, da sindikalisti kljub svoji delovnopravni imuniteti niso preganjani zaradi stavke in zahtev stavkajočih, temveč^ da je v ozadju neki interes. Že dalj časa se med zaposlenimi »šušlja« o morebitnih nepiravilnostih v poslovanju, prikrivanju informacij in podobno, s strani dela vodstvenega kadra. Pred letom in pol je eden izmed direktorjev g. Šmid dal besedo pred zborom delavcev, da odpuščanja ne bo in da, če bi morda do tega prišlo, bodo odpuščeni tudi direktorji. G. Šmid, sedaj ste vi na vrsti, da date svoj odstop, da vam ne bo mogel nihče oporekati, da niste mož beseda. Beseda ni konj.
Na osnovi navedenih dejstev in še mnogih drugih, uvršča NSS podjetje EM-Hidromonta-žo na ČRNO LISTO. Tri, zaenkrat še neimenovane vodilne pa na ČRNO LISTO direktorjev. Upajmo, da nam je ne bo treba nikoli objaviti. Uvajamo tudi belo listo, na kateri bodo direktorji in podjetja, katerih delovanje je s strani sindikata korektno. Vsaka resnica pride enkrat na dan.
RASTKO PLOHL, Neodvisni sindikat Slovenije, Ptuj
Javno
vprašanje
Ministru za zdravstvo, družino in socialno varnost
Spoštovani!
V	TV Žarišču ste v sredo, 22. januarja 1992 v zvezi z uzakonjenjem pravice zdravstvenih delavcev do ugovora vesti med drugim izjavili, da sprejeti amandma od zdravstvenega zavoda zahteva, da uporabnicam in uporabnikom zagotovi, da bodo kljub ugovoru vesti zdravnikov svoje pravice lahko uveljavili v tem istem zavodu.
Želela bi, da bi bilo to res. Žal pa v zakonu to ne bo pisalo natančno tako, temveč: »Zdravstveni delavec mora
MESTO V UKRAJINI
GRM S KORISTNIMI JAGODAMI
IGRALKA
NAGNANI
TANTAL
ŽLEBIČ V DOGAH
MOŠKI IZRASTEK POD NOSOM
POVELJNIK
»ARKE«. KI JE PREŽIVELA VESOUNI POTOP
ITALIJ.
KAMION
GRŠKI
BASNO-
PISEC
REKA V SEVERNi
ITALIJ'
ALPINISTIČNI
PRIPOMOČEK
AM. FILM. IGRALEC (GARV)
REKA V AVSTRIJI
ŠAH.
POTEZA
OPREMA
IZDELO-
VALEC
KOŠEV
DEŽELA V SRBIJI
PREVOD
PERZIJ.
»AVESTE«
INKOVSKI
VLADAR
MUSLIM.
SODNIK
ATLETSKA
PANOGA
NEZNA-
NEC
NOVI
VINODOL
NIŽJI
ČASTNIK
DOKTOR
PTICA
Nagradna križanka Nove dobe:
1.	nagada: knjiga vezana v platno »ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE
2.	nagrada: okvir za registrsko tablico
3.	nagrada: tromesečna naročnina časopisa NOVA DOBA
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke
1.	nagrada: Veliki komplet slovenskih igralnih kart - Matjaž Šuligoj, Kidričevo nas. 10, 66230 Postojna
2.	nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart-Koželj Meri, Lj. Šercerja 2, 61230 Domžale
3.	nagrada: Mali komplet slovenskih igralnih kart - Irena Pogačnik, Tavčarjeva 8, Ljubljana
Rešitev križanke iz prejšnje številke
AMOK, LALO, KROM, IVE, ŠENOA, NEON, ELEKTRA, T, MEKA, EGIDA, POR, SKOVIR, ENOTA, SET, TOPER, TRIK, EROTIK, RO, RALO, LIKAR, AVTOKAMP, OBRAMBA.
o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod. Zdravstveni zavod mora to upoštevati, vendar bolnikom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva.«
Nikjer torej ne piše, da mora zavod uporabnicam in uporabnikom zdravstvenih storitev zagotoviti, da bo poseg oz. storitev opravljena v tem istem zavodu na način, ki ne bo omejil niti odložil uveljavitve njihovih pravic.
Spomnim naj vas, da ste vsi v usklajevalni skupini zavrnili moj predlog, naj se v amandmaju, ki naj bi ga skupina predlagala zborom, to decidi-rano zapiše. Eden od argumentov proti temu predlogu je bil, da tega manjši zavodi ne bodo mogli zagotoviti in vse skupaj se je na sejah zborov končalo s sprejetjem amandmaja, ki naj bi ga skupina predlagala zborom, to decidi-rano zapiše. Eden od argumentov proti temu predlogu je
bil, da tega manjši zavodi ne bodo mogli zagotoviti in vse skupaj se je na sejah zborov končalo š sprejetjem amandmaja, ki sem ga navedla zgoraj. Sprašujem vas, ali to določbo res razumete tako, da zavod zavezuje k uresničevanju pravic uporabnic in uporabnikov zdravstvenih storitev v tem istem zavodu? Če je tako, zakaj ste v skupini nasprotovali predlogu, da se tudi jasno zapiše ? Ker se kar vseh odnosov ne da graditi samo na zaupanju, niti odnosa pacient/ ka - zdravstveno osebje - zdravstveni zavod, rabimo vsaj kar zadeva pravice enih in drugih, jasne zakone. Boste (in če - kako) ukrepali, če se bo zgodilo, da bo zavod svoje paciente ali pacientke napotil drugam, ko jih sam zaradi ugovora vesti svojega osebja ne bo mogel brez zavlačevanja zagotoviti pomoči? Na koliko dni se bo morala podaljšati npr. čakalna doba za posamezno storitev v posameznem
zavodu, kjer bo osebje uveljavljalo ugovor vesti, da boste v ministrstvu ugotovili, da je ovirano uveljavljanje pravic uporabnic in uporabnikov zdravstvenih storitev in kaj boste v tem primeru storili ? Kje in kako bomo pacientke in pacienti lahko dokazovali, da je bilo ovirano uveljavljanje naših pravic? Nameravate v ministrstvu sprejeti podzakonske akte, ki bodo bolj natančno urejali način uveljavljanja ugovora vesti zdravstvenega osebja in preverjanje upravičenosti odklanjanja posameznih storitev oz. delovnih nalog?
Zahvaljujem se vam za odgovor in upam, da bo praksa pokazala, da je vaš optimizem v zvezi s pravicami uporabnic in uporabnikov zdravstvenih storitev upravičen. In da je strah, da bo prišlo do segregacije zdravstvenih delavk in delavcev ter ustanov, odveč.
Metka Mencin, poslanka LDS, Ljubljana
—MZ----
S.O.S. IZ POSTELJE
NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g. ANTON KORITNIK
Spoštovani gospod Koritnik, nahajam se pred velikim problemom, oziroma odločitvijo. Star sem triindvajset let in Imam punco, ki je leto mlajša 'od mene. Najin odnos je že nekaj časa precej nerazčiščen, veliko se kregava, toda skopaj naju veže neka čudna sila, še sama ne veva, kakšna. Že večkrat sem hotel prekiniti najino zvezo, ona je že nekajkrat odšla, a se je zmeraj vrnila nazaj. Vse skupaj je brezizhodno, toda dokončnega koraka ne morem narediti, ona prav tako ne. Kaj nama svetujete.	MATJAŽ
Dragi moj Matjaž,
nemalokrafse zgodi, da se vsled neznanih kozmičnih sil in nedoumljivih transformacij univerzalne energije povežejo prav takšni ljudje in skupine ljudi, ki po vseh pravilih zdrave logike nesodijo skupaj. Še več, v vsem kaos in peklu na zemlji, ki ga potem takšne Združbe doživljajo in, jasno, povzročajo tudi drugim, je moč včasih zaznati tudi določene občutke zadovoljstva vpletenih oseb. Takšna protinaravna simbioza lahko včasih deluje, kot da bi se sodelujoče strani celo zavedale, za kaj sploh gre, kar je seveda le privid, fikcija.
Pustimo ob strani zgodovinsko zgrešene tvorbe kot so na primer realsocializem, ZKS, Demos, zdajšnjo vlado in morda tudi njeno naslednico ter se raje posvetiva tvojemu problemu. Dejstvo je namreč, da se ti in tvoja punca ne marata. Prav zato vama svetujem, da se čimprej poročita.
Statistike kažejo, da se kar 74 odstotkov zakoncev na našem planetu medsebojno ne mara, toda skupaj jih vežejo denar, otroci, materialne koristi, lenoba in drugi parapsihološki fenomeni. Vidva sta torej kot ustvarjena za skupno življenje. Če se prepirata že zdaj, potem pomeni, da vama utegne čez nekaj let vse skupaj presesti in živela bosta v slopi in vzajemnosti. Ali pa tudi ne, kdo ve ? Vse skupaj itak ni vredno sekiranja, slej ko prej se boš moral poročiti, če si res ne želiš, da le bodo sosedje imeljza homoseksualca ali čudaka. Zato je najbolje da ostaneta skupaj in ne storita nesreče hrugim ljudem, s katerimi bi se morebiti kasneje nakanita živeti.
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Denarno si boste opomogli, ven-dar premislite vsak izdatek raje dvakrat. Konec tedna bo zelo razburljiv, znašli se boste v kočljivem položaju, ki pa ga boste obvladali. Previdni bodite v prometu.
Srečne številke 12, 24, 27, 29, 33, 40.
Bik21. 4.-20. 5.
jLja-Ss Na vidiku je večji poslovni uspeh, ki pa vas naj ne uspava. Prisluhnite nasvetu partnerja. Prepiri v soboto ne bodo pokvarili razpoloženja. Ob prvi zdravstveni težavi pa pojdite k zdravniku. Srečne številke, 1, 3, 17, 22, 31, 45.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Ob koncu tedna se bo marsikaj I zbistrilo. Prijatelji in znanci vam bodo dali veliko dela. V poklicnem delu ne pretiravajte, pazite na denarnico in dokumente. Poiščite dovolj časa tudi za počitek.
Srečne številke 2, 4, 9, 11, 35, 38.
Rak 22. 6.-22. 7.
Svoj načrt temeljito premislite,
I v petek bo priložnost, da naredite pravo potezo. Pokažite potrpežljivost v družinskem krogu. Za rekreacijo zdaj ni časa, imeli boste nekaj težav z želodcem. Srečne številke 3, 14, 17, 21, 22, 45.
Lev 23. 7.-23. 8.
F«,Vsepovsod ne boste naleteli na 'r'mr odprta ušesa. Previdno taktizirajte in zmanjšajte delovni tempo. Vaše možnosti so v nepopustljivosti. Lakoto preganjajte s sokovi in dosti manj s hrano. Srečne številke 4, 8, 13, 21, 22, 25.
Devica 24. 8.-23. 9.
Lahko ste zadovoljni, kajti vaše BJM zamisli bodo upoštevali in od tega bo precej koristi. Dosti veselja bo na počitnicah. V poklicnem delu vam bo vse uspelo, v zdravstvenem pogledu ste upravičeno optimist.
Srečne številke 4, 11, 22, 35; 37, 46.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
V pogovorih, ki so pred vami, bodite kolikor mogoče zadržani. Flirt se bo pokazal kot velika zmota. Ne nasedajte govoricam in ne zaupajte nasvetom. Prav bi vam prišlo malo rekreacije v naravi.
Srečne številke 6, 9, 11, 25, 28, 31.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Mnoge »če« boste morali opustiti, ■UIB ampak se brez pridržkov lotite zastavljene naloge. Treba bo tudi izpolniti staro obljubo, čeprav vam bo trenutno šlo marsikaj narobe. Nekdo vam bo izdata no pomagal.
Srečne številke 11,20, 21, 37, 39, 41.
Strelec 23. 11. —21. 12.
Denarne težave ob koncu tedna ______ vas bodo spravile v zadrego. Vsako odločitev dobro premislite in upoštevajte odnose z znanci. Premislek se bo kasneje obrestoval. Bodite previdni v prometu.
Srečne številke 13, 14, 19, 31. 44, 47.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Prihodnji dnevi bodo zelo razbur-llf «■ Ijivi in vam bodo dali dovolj vneme za delo. Popustite svojemu partnerju in se odločite za potovanje. V poklicnem delu bo marsikaj novega, tudi nekaj več denarja.
Srečne številke 14, 16, 30, 31, 33, 41.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Ne spuščajte se v finančne tran-
______J sakcije, ker boste potegnili krajši
konec. Odnosi s partnerjem bodo zelo dobri, v službi pa bo škripalo. Ne pretiravajte z rekreacijo, možnost večjih srčnih težav.
Srečne številke 5, 7, 10, 11.22, 27.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Izrabite svoj ugoden položaj za večji zaslužek. Ob koncu tedna vam bo nekdo ponudi! posel, ki se ga niste nadejali. Od vas bo odvisno, ali ga boste pretopili v zlato. Ne bo vam škodovalo več gibanja.
Srečne številke 11, 14, 17, 23, 24. 26.____
NOVfjOOBfl
_____vT"',___
29. januar
STRAN 24
BESEDE MISLECA
ALBERT
EINSTEIN
(...) Strinjam se z idealom demokracije, čeprav dobro poznam slabe strani demokratične oblike države. Spoštujem posameznika in čutim nepremagljiv odpor do nasilja. Zato sem strasten pacifist in antimilitarist ter odklanjam vsak nacionalizem, tudi če se vede kot patriotizem. (...)
(...) Inteligenca ameriške dežele stoji pred zelo resnim problemom. Reakcionarnim politikom je uspelo, da so s slikanjem zunanjih nevarnosti vzbudili v javnosti nezaupanje v vsako intelektualno prizadevanje. Na osnovi tega uspeha skušajo zatreti svoboden pouk in pregnati človeka, ki se jim ne ukloni, iz vsake službe, to je izstradati ga. Kaj naj napravi intelektualna manjšina proti temu zlu? Če povem odkrito, vidim le revolucionarno pot v Gandhijevem smislu: odkloniti vsako sodelovanje. Vsak intelektualec, ki ga pokličejo pred kak komite, bi moral odkloniti vsako izjavo, torej biti pripravljen, da ga zapro in gospodarsko uničijo, skratka, žrtvovati osebne koristi kulturnim koristim dežele. Tako ravnanje ne bi smelo sloneti na znanem triku možnosti, da se sami obdolže. ampak na prepričanju, da je nevredno neoporečnega državljana, če se ukloni taki inkviziciji, in da je taka inkvizicija protiustavna. Če se najde dovolj ljudi, ki so pripravljeni iti po tej poti, jim bo uspelo. Če pa ne, potem intelektualci te dežele ne zaslužijo nič boljšega kot suženjstvo, ki jim je namenjeno. (...)
(...) Pomislite tudi. da so šele tehniki omogočili pravo demokracijo. Ne samo, da so olajšali vsakdanje delo, ampak so približali javnosti tudi delo najboljših mislecev in umetnikov, ki so jih do nedavnega uživali le privilegirani razredi. Tako so zbudili narode iz zaspane toposti. Radio ima npr. nalogo, da deluje v smislu razumevanja med narodi in na svoj način pomaga odstranjevati občutek medsebojne tujosti, ki se tako lahko spremeni v nezaupanje in sovražnost. (...)
INTERVJU S SKLADATELJEM JANKOM JEZOVŠKOM
EVROPA NI VREDNA POSNEMANJA
Janko Jezovšek je Slovenec, Mariborčan z »levega brega«, ki že četrt stoletja živi kot »gostujoči umetnik« v Nemčiji, pri Frankfurtu, potem ko je študiral glasbo v Mariboru, Zagrebu, Frankfurtu in Kolnu. Leta 1963 je s Silvijem Foretičem v Zagrebu osnoval prvi balkanski ansambel za novo (sodobno) glasbo, po letu 1965 pa je imel nekaj »poslednjih« koncertov. Z deli kot so Opera Mobile — multimedialno glasbeno gledališče za »embrije in nosečnice z očeti vred, dojenčke, cicibane, huligane, stolčkarje in upokojence, Raček Spaček — glasbeno plesna pravljica po Andersonu, čarobno zrcalo ali Snežna kraljica, slovenske ljudske otroške pesmi v prevodu Jamesa Kriissa, glasbenovzgojnimi akcijami s skladbico Potoček, sodelovanjem z lutkarji, plesalci in drugimi delodajalci, poemo Balkana), ki jo je napravil skupaj s Silvijem Foretičem, bio opero Bunker, elektronsko kvadrofonsko opero Carmilhan, izvedeno na štajerski jeseni v Gradcu, romantično operno parodijo Skazimir-Razjaromir, kabaretsko operno delavnico s sodelovanjem občinstva, najraje otrok, katerim je z njihovimi mamami vred posvetil kaseto in knjigo slovenskih otroških pesmic, prepetih v nemščino, in še z mnogimi drugimi projekti, nam ni težko ugotoviti, da je Jezovškov opus enostavno prebogat za en tekst. Ob tem je odveč pripominjati, da pa v domovini o njem niso dosti govorili, saj so med drugim celo ignorirali njegovo pripravljenost za sodelovanje na domačih tleh. Sedaj je že dobil nekaj ponudb, nazadnje je z bio opero Bunker sodeloval v Radencih na 23. komorni glasbi XX. stoletja, leta 1985, a kako se bodo udejanile, bomo videli.
ROZA OBZORJA
Revolver
Že četrta številka revije s homoerotičnim nabojem Revolver, ki obravnava politična in kulturna vprašanja, dokazuje, da smemo nanjo gledati kar kot stalnico v slovenskem tisku. Kljub otepanju s finančnimi težavami, obstaja očitno dovolj avtorjev, ki, čeprav prispevki niso honorirani, napolnijo vsebino. Poglavitne zasluge pripisujejo uredniku Branetu Mozetiču, kateremu je namenjen tudi osrednji intervju, saj je le-ta hkrati še spiritus agens in movens Roza kluba, edine organizirane gay scene v Sloveniji. Na ostalih straneh pa tokrat najdemo razmišljanja o prvem gay in lezbičnem taboru, ki je bil lani v Ankaranu, branje, v katerem predstavljajo vse, kar so zabeležili lezbičnega v prevodih tujega leposlovja, na domači sceni pa dajejo v ospredje Ivana Mraka, ki ga predstavljajo s prvič obelodanjeno novelo Joujou. Spominjajo se tudi pred kratkim umrlega pisatelja Franceta Novšaka, ki je avtor doslej edinega homoerotičnega romana pri nas. Obravnavajo tudi teme kot so policijska represija nad drugače spolno usmerjenimi, objavljajo pisma, ki so prihajala na naslov Lezbične sekcije LL in preletijo najvidnejše lezbijke na glasbeni rock sceni. Primerjajo Ibizo in Ljubljano, se poskusijo v Gay vodiču in problematizirajo v esejih Kristjan in homoseksualnost ter Tisoč in ena noč človekovih pravic. K lični oblikovni plati pa so ogromno prispevale odlične fotografije.	p _
Kaj te je sploh pregnalo v Nemčijo?
»Tja sem šel študirat, saj nadaljnji študij v Zagrebu po dveh letih ni več imel zame nobenega smisla. Takrat je bilo težko sploh oditi v tujino. Meni je bilo lažje, ker sem imel zunaj brata, ki je odšel z istimi vzgibi - doma ni mogel študirati. To, kar nii je nudila akademija v Zagrebu, je bil popoln nesmisel in sem na srečo spoznal prijatelja Silvija Foretiča, ki je takrat zaključeval. Sistem, da mora najprej delati pripravnico, to je spoznati vso teorijo glasbe, da bi lahko nato bil ustvarjalec, je popolna neumnost. Svet stoji na glavi. To je ravno tako, kot če bi dve ali triletnega otroka začel najprej učiti vse geometrijske like, da bi lahko začel risati. Tako se danes učimo glasbo; štetje, čas, note. Kot da bi otroka najprej učil črke in šele potem govoriti. Tukaj in zdaj je trenutek Slovenije, da v evropskem merilu napravi vse, kar nikdar ni imela in mogoče spet dolgo ne bo imela, če tega ne bo napravila zdaj. Prekucnila se bo samo v neke nove prisilne situacije medsebojnega občevanja, še sploh, če bo posne-
mala Evropo, ker Evropa ni vredna posnemanja.«
Lahko malo bolj definiraš? Kaj misliš s tem, da Evropa ni vredna posnemanja?
»Vidim, da ljudje od Evrope nekaj pričakujejo. Ljudje vedno od nekoga nekaj pričakujejo, le od sebe ne. Evropa kot taka nima nobenih vrednosti, Evrope ni, to je samo kup zemlje, slučajen kontinent. Verjetno se da nekaj naučiti od vsakega naroda v Evropi, ampak mi smo mi, vaj eden najstarejših evropskih narodov, če že ne najstarejši. Mogoče se čisto mistično zavedamo svojih prakorenin. Tako razumem tudi našo osamosvojitev, da je nastala iz tiste najgloblje notarnje moči.«
Glede na to, da že dolga leta živiš v Nemčiji in se občasno vračaš v Slovenijo, kaj si našel v tujini?
»Vedno sem se hotel nekaj naučiti, zvedeti. Bil sem motiviran z glasbo od svojega 10., 11. leta in nisem mogel zvedeti stvari, ki bi me zanimale. Govorili so mi, boš že, vse ob svojem času, ko pa sem bil starejši, so me začudeno vprašali, kaj tega ne veš? A povedali mi niso niko-
ZALOŽNIŠKA KULTURA V VELENJU
ŠALEŠKI RAZGLEDI
Če pišemo ali beremo o Velenju ali o od njega nekoliko oddaljenih krajih, Šoštanju ali Zavodnja h, gre skorajda vedno za neljub dogodek, ki seje tamkaj zgodil bodisi zaradi ekološkega nerazumevanja bodisi v občinskem medstrankarskem blatenju (beri: političnem življenju). Eppur si muove: Dolina okrog premoga! in z njo tu in tam za našo kulturno zavest tudi kaj pomembnega. - V domoznanski zbirki ŠALEŠKI RAZGLEDI, ki jo od devetinosemdesetega leta izdaja velenjski Kulturni center Ivana Napotnika, so pred kratkim izšli za slovensko narodopisno vedo dragoceni etnološki in slovstveni zapiski Frana Mlin-ška (1890-1973), ki sta jih uredila domačina Jože Hudales in Ivo Stropnik. Študija posega v slovensko ljudsko preteklost in je hkrati spominski prikaz Mlin-škovega življenja in dela. Pomen Mlinškovega berila, ki na 350 straneh uvršča številne dragocene ljudske povedke, ljudske modrosti, pravljične podobe in ljudske pesmi, ki jih je velenjski učitelj na pobudo Vinka Moderndorferja zapisal v letih 1925-1955 v Velenju in okoliških vaseh, ni zgolj dokumentirana etnološka oz. slovstvena preteklost Šaleške doline, ki samostojnega kulturnega življenja sicer nikoii ni živela, ampak so mestoma za omenjeni stroki predstavljeni novi viri, s katerimi doslej nismo razpolagali in sta jih ohranila pretekli tamkajšnji način življenja in spomin informatorjev. Tako se na primer kažejo številne inačice in zapisi ljudskih pesmi ter v zvezi z njimi tudi imena, ki so jih priložnostno zanesla v to lokacijo (npr. razširjenost Vodovnikove pesmi). Za razisko-
valca ali priložnostnega bralca so v knjigi redakcijsko zbrane tudi dragocene informacije o narečnem in arhaičnem besedičenju. Domoznanski monografiji pa daje še posebno težo razdelek z zgodovinskimi beležkami, ki se prebirajo poljudno, a so hkrati novo pričevanje o razmerah v medvojnih letih v Šaleški dolini.
Fran Mlinšek je omenjeno domoznansko gradivo zbiral najprej za šolske potrebe in ga kasneje tudi sistematično urejeval za »domoslovno čitanko«, ki do njegove smrti ni izšla. Velenjčani se ga še spominjajo kot knjižničarja, Čebularja in čestokrat strogega učitelja. Njegovo ime že vrsto let uvrščajo med najpomembnejše tvorce šaleškega kulturnega življenja. Delo, ki ga je v številnih rokopisnih zvezkih zapustil, zgovorno priča o velikem prispevku v slovensko ljudsko in književno zakladnico.
V domoznanski zbirki Šaleški razgledi je v dveh letih založniške dejavnosti to že sedmi naslov. Novi predlogi knjižnega programa pa najavljajo, da se zbirki še ne piše skorajšnji konec, kakor se podobno v istem prostoru še vedno oglašajo »hotenjevci«, trenutno z najstarejšo območno literarno revijo — z neprekinjenim delovanjem, ob vsej klavrnosti kulturnega-dinarja za založniško dejavnost. - Vlado Vrbič, Tone Ravnikar, Jože Hudales in Ivo Stropnik so samo nekatera imena ustvarjalnih snovalcev obrobne slovenske knjižne zbirke, ki skrbi, da se stik s preteklostjo in sodobnostjo ne porazgubi v naši kulturniški nepredvidljivosti.
Klara Pavšer
li. Najhuje je to, da niti sami niso vedeli. Tudi učitelji v šoli. Ves učni sistem je popolna laž in prevara. Od Evrope se nimamo učiti drugega kot to, 'da tako ne smemo delati. Vzgoja in učni sistem sta le hišni red za jetnišnice razuma. Vzgoja je lahko le samo-vzgoja, saj če je nekdo motiviran, se bo sam discipliniral v tem, da se bo učil, ker bo hotel nekaj doseči. Če čakaš, dati nekdo samo nekaj pove, te bo tisti izkoriščal, saj ima od tega svojo korist, da ti nekaj pove. Vse je samo stvar informacije. Drugo kot informacija ne obstaja.
V Nemčiji sem imel neko pričakovanje, da je kot pluralistična družba, ki je bila zelo različna od naše, bolj odprta in nudi več svobode, ki jo posameznik lahko izkoristi. Bil sem zelo presenečen, ko sem videl, da samostojnih ljudi sploh ni. Tudi zunaj so si pustili potlačiti miselnost tako kot pri nas, le da zunaj obstajajo konzumenti in blagostanje. Gre jim boljše, a zato so na nek način še bolj zaprti in neumni. Danes se je celo stanje poslabšalo. Ko sem šel ven, sem padel v sredino študentskega gibanja, česar nisem doumel, saj nisem bil političen človek. Vedno sem delal iz občutka, iz neke notranje potrebe. Toda, če gledam nazaj, sem bil političen človek že tukaj kot dijak, ker sem se recimo čisto iz človeškega občutka uprl, ko nisem sprejemal stanja, ko je nek visoki politik diktiral celi štajerski deželi, kaj je umetnost, uničil mariborski simfonični orkester in ga razpustil, razpustil komorni zbor radia Maribor, uničil vse posnetke, da nimamo nobenega arhiva več, hotel je razpustiti tudi opero, kar pa mu na srečo ni uspelo. V šestdesetih letih, ko se je v svetu vihtelo študentsko gibanje, smo na Štajerskem šli v neko »horuk kulturo«, ki se je danes ne zavedamo, posledice pa so strahotne, nezaslišane. Vrgle so nas nazaj za ogromno časa. Ob osamosvojitvi Slovenije mi je to postalo še bolj jasno. Pritisk, nesvoboda duha, čeprav se lahko v nekem pritisku močneje zaveš svoje svobode kot v enakem svobodnem svetu, kjer se sam posužnjiš, ker veš, da če nekaj narediš, kar ne bo odgovarjalo tržišču, ne boš prodal in se niti ne zavedaš, da si
podlegel diktaturi konzu-mentstva.«
Koliko plošč si do sedaj izdal?
»Ne vem, nisem štel. Vedno znova sem delal posnetke na ploščah in kasetah. So plod moje lastne produkcije iz notranje potrebe, kakor tudi moja produkcija not, knjig in ostalega.«
Kakšen je tvoj odnos do glasbe?
»Do glasbe? Kaj je to glasba? Če tako hočeš, je to že odgovor. Moj odnos do glasbe je, da se vprašam, kaj je glasba in to se vedno znova sprašujem. Nisem si izmislil neke abecede. Toda, če ostaneva pri glasbeniku, v kar me vedno znova skušaš vtakniti, glasbenik oziroma celo skladatelj naj bi imel svojo glasbeno govorico, ki bi naj bila njegova največja moč. To je popolna napaka v mišljenju. Glasbena govorica sploh ni važna. Če umetnik hoče napraviti svojo glasbeno govorico in misli, da bo postala tržni artikel, da bo s tem razpoznaven, potem je na pravi poti in ga bodo ljudje kupovali. Gre predvsem za vprašanje, kaj hočem povedati. Ali imam kaj in komu. In če mislim, da imam, potem bom našel tudi način, kako. To potem ni glasbena govorica nekega umetnika, ampak se spreminja v skladu s tem, kaj želim povedati in komu to povem. Ker če se naučim kitajsko, je to prav tako moja govorica, le da me ti ne razumeš. Rekel boš, fant je pameten, ker govori kitajsko. In tako počenjajo velikokrat naši glasbeniki, ko pravijo, to je zelo težko, mučil se je, je pameten, kar pa nikomur ne pomaga. Moramo se pogovoriti tako, da se razumemo in sporazumemo in skupaj napravimo nekaj novega.«
...in tvoja govorica?
»Kot sem rekel. Vedno znova se moram vprašati, kaj sploh hočem, v čem je smisel. Smisel je v poskusu sporazumevanja. Torej iščem vedno sogovornika. Ne morem nikomur povedati nekaj, česar ne razume. To ne pomaga. Vedno moram najprej najti nekoga, ki je pripravljen sprejemati, kar ne pomeni, da sem jaz oddajnik. Vsak je oddajnik in sprejemnik. Če si samo eno, je dolgočasno, ubijajoče, uničujoče.«
Peter Tomaž Dobrila

SLOVENIJA V MOK-U
ŠPORTNO
PRIZNANJE
17. januar je že z velikimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa. To je dan, ko je točno opoldne prispela brzojavka MOK-a, ki jo je podpisal Juan Antonio Samaranch, predsednik velike svetovne družine športnikov in športnic, in sporočil, da je Olimpijski komite Slovenije sprejet (resda pogojno) v Mednarodni olimpijski komite. Tako je tudi na tem področju Slovenija postala samostojna, priznana in enakopravna.
Dan, ki smo ga nestrpno in vztrajno čakali. Čeprav so nekatere strokovne zveze mednarodno priznanje doživele že prej, je čakanje pred vrati MOK-a vsem vznemirjalo živce. Generacije slovenskih športnikov in športnic so si na svoj način prizadevale opozoriti, da so v jugoslovanskih reprezentancah tudi Slovenci. Tudi ostanki bivše Jugoslavije so nam nekako že priznali, da smo smučarji in hokejisti. Kaj več pa skoraj ne.
Vedno smo doživljali trenutke, ko so uspešni posamezniki dokazovali, da nismo le to, kar nam pripisujejo, vendar se je venomer našel nekdo, ki je, če ne drugega, našel protiutež v svojo korist. Miro Cerar, Ivo Daneu, Stanko Lorger, brata Petrič in še mnogi drugi (seznam bi bil predolg) so ponosno stali pod jugoslovansko zastavo, a nikoli niso smeli poudariti, da bi jim veliko pomenil tudi kakšen slovenski simbol. Takrat za takšne misli ni bilo niti poguma niti potrebe.
Zdaj je Slovenija začela hoditi po lastni poti. Naši šampioni bodo stali pod slovensko zastavo in poslušali Zdravljico. To bo zagotovo veliko doživetje za športnika in za vse nas, ki bomo ta zgodovinski trenutek spremljali na malih zaslonih, ter seveda za ves športni svet.
V sporočilu o sprejetju Olimpijskega komiteja Slovenije v MOK piše, da je sprejem pogojen. Kaj to pomeni? Da gre za resno svetovno institucijo, ki tudi v časovni stiski ne sprejema paničnih odločitev. Pravila MOK-a so jasna in nikomur še na misel ne pride, da bi jih kršil.
V	bistvu gre za formalnosti, pa vendar bomo v »olimpijsko hišo« pred Albertvillom 92 morali poslati zagotovilo, da bomo spoštovali njihova pravila in pogodbe.
V	začetku februarja bo sestanek MOK-a v Courchevelu in takrat bo izginila beseda »pogojno«.
Mednarodno politično priznanje Slovenije (tega pogoja v MOK-u niso nikdar skrivali) je prišlo še pravočasno. Bali smo se, da bo pred Albertvillom zmanjkalo časa in kar lepo število slovenskih olimpijcev bi ostalo doma in pričakovalo boljše čase za Barcelono. Čeprav je MOK, v to najbrž nihče ne dvomi, politično-športna organizacija, njeni veljaki raje poudarjajo športno prvino, a nihče se seveda noče odreči politične obarvanosti. Tokrat so se izkazali tudi kot športniki.
Bil bi izredno krivičen, če ne bi posebej izpostavil španskega diplomata, izrednega poslovneža, »pravega športnika« sveta, velikega humanista in ne nazadnje tudi cenjenega poslovneža Juana Antonia Samarancha. Malo ljudi ve, da ima v Ljubljani nekaj izrednih prijateljev. Izredno dobro pozna razmere v Sloveniji in na Hrvaškem ter v bivši jugoslovanski federaciji. Veliko da na mnenje predsednika Mednarodne smučarske zveze Marca Hodlerja, predsednik OKS Janez Kocijančič pa je vplivni član njegovega vodstva. Skratka, gre za človeka, ki pred kakršno koli odločitvijo dobro pretehta argumente. Samo spomnite se, kako diplomatsko se je večkrat »izvlekel« ob neposrednem vprašanju o članstvu Slovenije v MOK-u. Prepričan sem, da so ob političnem priznanju Slovenije svoje odigrala tudi priznanja nekaterih strokovnih zvez, ki so bolj ali manj pomembne v družini olimpijskih športov.
Do Albertvilla 92 je le še nekaj dni. Bo prva velika in zgodovinska priložnost predstavitev slovenskih športnikov iz samostojne, mednarodno priznane države, da se bodo lahko pokazali v pravi, svoji luči. Vsi tisti, ki skrbijo za uveljavitev športnikov in Slovenije, imajo polne roke dela. Zavedajo se, da je le redkim uspelo, da se v manj kot mesecu dni po priznanju predstavijo svetu na tako odmevni prireditvi.
Politiki in gospodarstveniki načrtujejo predstavitve, a glavna naloga so športniki. Njihovi uspehi so najbolj odmevni. Samo spomnimo se uspehov skakalcev Petka in Gostiše na novoletni turneji. Alpskim smučarjem in smučarkam ne gre najbolje. Seveda od njih in od skakalcev pričakujemo največ. Morda tudi stopničko in medaljo. Ne znam si predstavljati vzdušja ob morebitni zlati medalji, slovenski zastavi na vrhu droga in poslušanju naše himne. Če že športniki svoje možnosti ocenjujejo mirno, realno in trezno, potem si lahko vsaj mi kot spremljevalci dovolimo kaj več. Zakaj pa ne? Franci Petek nas je prijetno presenetil na lanskem svetovnem prvenstvu, smučarke, predvsem Mateja Svet in Veronika Šarec, tudi. Dovolimo in zaželimo si presenečenje tudi v Franciji.
S sprejemom v MOK se Sloveniji odpira še ena možnost. Pravzaprav želja, stara vsaj nekaj let: realnejša kandidatura za pripravo Zimskih olimpijskih iger treh dežel (leta 2002). Realnejša v tem smislu, da jo bo predlagala legitimna članica MOK-a. Slovenski šport bodo tudi sicer pri vseh ostalih načrtih jemali »resneje«.
Resneje pomeni, da moramo marsikaj postoriti doma. Pripraviti in uveljaviti načrte Olimpijskega komiteja Slovenije, pravočasno postaviti kriterije za nastope, vzpodbujati mlade nadarjene fante in dekleta, jim pomagati,
pripraviti poslovne načrte...
Dela bo tudi po Albertvillu in pred Barcelono čez glavo. Po poletnih igrah pa bo dovolj časa za mirno, trezno in strokovno delo. Povsod po svetu veliko pričakujejo od nacionalnega olimpijskega komiteja in mi nismo nič drugačni.	pele
VESELO OZNANILO ZA VSE SLOVENCE
NEGOVSKI ČLOVEK ZNOVA PRIHAJA!
Ivekov Kramberger, oprostite, Krambergerjev Ivek se
pripravlja znova stopiti na javno sceno. To nam je zaupal minuli teden, ko so ga pota pravice pripeljala na mariborsko sodišče — kot obtoženca. Pred slabima dvema letoma, takoj zatem, ko se je presenetljivo uspešno uveljavljal na prvih predsedniških volitvah, je namreč prek časopisov žalil Večerovega časnikarja Srečka Ni-edorferja. Prav tedaj je ta postal avtor knjige z naslovom Čudež, imenovan Kramber-
ger. Negovski človek sicer nič ni imel proti vsebini knjige. V nos mu je šla ta kot tržno blago, saj je menil, da bo prehuda konkurenca njegovim lastnim knjižnim spisom, ki jih je svoje čase prodajal za med.
Niedorfer je prek sodišča zahteval odškodnino v višini tri tisoč mark. Vse prejšnje razpisane obravnave so šle po zlu, ker Krambergerja ni bilo blizu, sedaj pa se je le pojavil in se tudi brž pogodil. Tri tisoč zahtevanih mark je
zbil na dva tisoč. Izjavil je namreč, da bi raje umrl kot plačal tolikšno odškodnino. Zatem sta si z Niedorferjem segla v roke. Ob tem pomembnem dogodku je slavm Negovčan potožil, da ga že dalj časa daje zdravje, a se vseeno ne bo dal ugnati v kozji rog. Na prihodnjih volitvah bo namreč kandidiral kar na dveh frontah. Njegova stranka revnih in bogatih se bo potegovala za vstop v parlament in če ji to uspe, se bo borila, da si medtem ko nacija gladuje, razna ministrstva
ne bodo kupovala beemve-jev. Sam bo pa znova nastopil na predsedniških volitvah, seveda če bo zbral dovolj podpisov. Pred prvimi volitvami s tem ni imel nikakršnih težav.
Na koncu smo ga vprašali, ali ima za Slovence še kakšno posebno sporočilo.
»Seveda! Sporočite jim, da Ivek iz Negove znova prihaja med njih. Kaj lepšega bi pa v teh težkih časih še želeli slišati?«
Iztok Cedur
ALI JE IZ SRBIJE UVOŽENO GOVEDO OKUŽENO IN UKRADENO?
BIKOVSKA AFERA
Vsi dokumenti, ki so spremljali slovenski uvoz »srbske govedi«, so bili veljavni. Toda tisto najpomembnejše je bilo še kako sumljivo. 132 bikov je izgledalo lačnih, sestradanih kot da so pobrani iz neke zapuščene hrvaške kmetije. Slovenci so se razburili šele, ko jih je večina prispela na njihove mize in so posumili, da bi lahko bili okuženi, piše hrvaški tednik Arena in podžiga strasti v tej njihovi aferi.
Hrvati se sprašujejo
Ali jedo Slovenci meso govedi, ukradene iz vojnih področij Hrvaške, ki brez pravih veterinarskih kontrol prihaja v Slovenijo preko Srbije in Madžarske? Ali jedo Slovenci meso govedi, okužene s kugo, slinavko in drugimi nevarnimi boleznimi, ki se običajno pojavljajo v vojnih področjih Hrvaške in prihajajo na slovensko tržišče po nizki ceni zahvaljujoč ponarejenim živinskim dovoljenjem in veterinarskim potrdilom? Ali srbski vojni plen iz Hrvaške preko Srbije prehaja na slovensko tržišče?
To je samo nekaj izmed vprašanj, ki so zadnji čas vznemirila tako hrvaško kot slovensko javnost.
V samem središču ugibanj je 132 bikov, ki so iz Sombo-ra prispeli v Gornjo Radgono. Mogoče afere sploh ne bi bilo, če ti biki ne bi izgledali sestradani, suhi, ravno takšni kot jih je mogoče videvati na okupiranih hrvaških poljih. Vendar so bili njihovi »potni listi« veljavni.
Afera se je začela, ko je bilo v slovenskih časopisih
objavljeno, da je 132 bikov, ki bi morali biti' dostavljeni v Italijo, samo potovalo preko Slovenije. Toda zadržati so jih morali v hlevih »Kmetijstva« Črnci, nedaleč od Gornje Radgone, ker so bili preslabotni, da bi lahko nadaljevali pot. Že nekaj dni biki niso ne jedli ne pili, bili so shujšani do kosti. Čeprav se naj bi v Sloveniji zadržal le nekaj dni, da si opomorejo, niso nadaljevali poti, kajti Italijani niso želeli uvoziti takšne govedi.
Medtem, ko so iskali slovenskega kupca, je Zmago Kralj, direktor veterinarskega zavoda v Murski Soboti, izjavil, da so živali, ki prihajajo iz hrvaških bojnih področij lahko okužene s težkimi boleznimi, kot so kuga in slinavka, ker nimajo ustrezne zdravstvene zaščite.
In biki so res izgledali, kot da prihajajo iz zelo sumljivih okoliščin in nikakor ne iz farme Aleksa Šantič iz Som-bora.
Zakaj so biki zaključili na slovenskih mizah, je še danes nerešljiva uganka. Nekateri trdijo, da je bil posel v naprej dogovorjen, drugi
spet, da so Slovenci samo nudili pomoč srbskemu podjetju, ki se je znašlo v neljubi situaciji.
Bikova pot
Marko Jokič iz podjetja Aleksa Šantič iz Srbije je pred meseci prišel prosit za pomoč Rozino Šimundič, veterinarsko inšpektorico iz Gornje Radgone, da mu naj pomaga namestiti govedo v hleve, kjer bi jo bilo možno nahraniti. Predlagala je Kmetijstvo Črnci. Ko so nekaj kasneje iz Kmetijstva Črnci zahtevali od veterinarske inšpektorice Šimundičeve dokumente, je le ta poklicala Dušana Joža, predstojnika Veterinarskega zavoda v Gornji Radgoni. Potrdil ji je, da je vsa dokumentacija zadovoljiva. Na podlagi dokumentacije je izdala dovoljenje, da bike lahko sprejmejo in namestijo v Kmetijstvu.
Prispelih bikov slovenske veterinarske službe niso dodatno pregledale. V dobrem mesecu dni so se v slovenskih hlevih poredili, nato pa so jih odpeljali v klavnice.
Dimitrij Sinokapčev, direk tor Kmetijstva Črnci, je izjavil, da so bike sprejeli, ker jih Italijani niso želeli, uvoziti, bili pa so že četrti dan brez hrane in oslabeli. Dogovorjeno je bilo, naj bi dobili za njih na dan po grlu za dohranitev
Marija Semenič
Dimitrij Sinokapčev	Branko Križan
105 tolarjev. Po dokumentih so bili iz farme Aleksa Šantič iz Sombora, izvažalo jih je trgovsko podjetje Styx iz Novega Sada.
Vsekakor se je za bike zgodba tragično končala. Kupil jih je privatni mesar iz Ptuja, zaklani pa so bili v klavnici Košaki pri Mariboru. V hlevih Kmetijstva jih je ostalo samo osemnajst.
Kako so biki postali krave
Marija Semenčič je tista delavka Kmetijstva, ki je bike vsak dan opazovala, saj jih je hranila.
»Biki so bili strahotno shujšani, nebranjeni, ravni kot deske. Če živali ne jedo nekaj dni, potem zgubijo trebuh, toda ti so stradali dalj časa,« je pojasnila. Delavci, ki so videvali bike, so rekli, da so tako suhi, da jih zlahka zamenjaš za krave.
Zmago Kralj, direktor Veterinarskega zavoda v Murski Soboti, čigar izjava je vznemirila medijsko javnost, je po tej aferi povedal: »Ne sprašujte, v čem je stvar. Za vso afero sem izvedel iz časopisov. Ne vem, kako smo mi udeleženi pri vsej stvari.«
In tako niti dva meseca za tem, ko so prišli biki v Slovenijo, niso utišana sumničenja, da so bile živali iz hrvaških vojnih področij, piše hrvaška Arena.
Rozina Šimundič
SODNA OBRAVNAVA ZA POTEŠITEV GLADIATORSKIH STRASTI OKOLICE
ZAKAJ JE UMRL SEBASTIAN
Sodna obravnava v Kopru je za lanskoletno medsebojno vandalsko obračunavanje v Portorožu, obtožila le dva Celjana. Kdo so potem tisti, ki so fizično obračunavali s prišleki, da so le ti morali iskati zdravniško pomoč? Kdo je uničeval in razbijal avtomobile s celjsko registracijo? Kje se skrivajo drugi udeleženci pretepov in organizatorji prireditve, ki so posredno pripomogli h krvavi bilanci?
Ali je Bojan Horvat kaznovan tudi za vse tisto, kar so storili drugi?
Mati ubitega
Romana Štuklek, mati Sebastjana Štukleka, ki je 17.
avgusta za vedno izgubila svojega edinega sina, ne verjame, da je obdolženi Bojan Horvat edini kriv sinove smrti.
■•Za smrt mojega sina ni kriv le Bojan Horvat. K temu je pripomogel cel splet okoliščin.
Ko je Sebastian obležal zaboden samo petsto metrov proč od zdravstvenega doma, ni bilo nikjer rešilnega avotmobila, ki bi ga pripeljal do zdravniške pomoči. V ambulanti v Luciji, kamor so ga najprej pripeljali, je bila zdravnica mnenja, da je rana le ureznina.
Ob mojem Sebastianu je takrat iskal zdravniško pomoč v ambulanti tudi nek Štern iz Celja, ki so ga ranili nekje drugje.
Sebastiana so šele čez dve uri pripeljali v izolsko bolnišnico. V tem času se je Sebastianu v pljučih nabralo že tri litre krvi. Kot mi je povedal glavni zdravnik iz bolnišnice, so ga tja pripeljali že izkrvav-Ijenega, nato mu je odpovedalo še srce.
Organizatorji niso poskrbeli za zadostno število rešilnih avtomobilov in policijska služba je bila premalo številna.
Seveda je Bojan zame še vedno morilec, toda kriva je
tudi medicinska služba in sama organizacija prireditve.
Bojanu so sodili že drugi. On sam si je uničil življenje. Tudi on se zaveda, da tudi če mu dosodijo nevemkoliko let, povrniti Sebastiana mi ne more.
Mislim, da so v ravno tolikšni meri za sinovo smrt krivi tudi drugi. Zato bom tožila Zdravstvene ustanove in organizatorja prireditve za smrt mojega sina,« pravi Romana Štuklek.
Ozadje portoroške noči
Vse skupaj se je začelo na parkirnem prostoru pred Ar-cadio, kavarno v Portorožu, kjer sta Bojan Horvat in Muho Amidžič, oba iz Celja, srečala dekleti. Amidžič je po balkansko dal kompliment eni od njiju, medtem ko mu je ona odvrnila nekaj v zvezi z njegovo materjo. Zatem sta se pojavila dekletova spremljevalca, ki nista bila navdušena nad dvema osvajalcema. Izmenjali so si nekaj nelepih besed in se v sporu razšli.
Celjana sta se nato odpravila proti pomolu. Tam je bila skupina mlajših Novomešča-nov, ki so pili, peli in kadili travo. Tudi tukaj nista bila zaželjena gosta. Amidžič naj bi udaril nekega Novemešča-na, ki se je kasneje spomnil, da je morda bil tepen z boksarjem.
Vrnila sta se v Arcadio. Toda tam ju je čakalo presenečenje. Zagledala sta tisti dekleti, ki sta ju ogovorila nekaj ur poprej. Tokrat sta imeli številčnejše spremstvo. Ko sta redarja v pivnici videla, da bo prišlo do pretepov, sta vse prisotne napodila ven. Policije nista poklicala, saj so se tepli pred lokalom, in ne v njem. Zunaj pa je Celjana pričakala dvajsetina domačinov. Pod udarci Koprčanov je že obležal Muho Amidžič, Bojan Horvat pa se je, ko je videl kaj se mu obeta, odločil za beg. Bežal je po prosti poti proti Kaštelu.
Sestra Bojana Horvata, Renata Jakob, ki je bila prisotna na vseh sedmih obravnavah, pravi: »Bojan se je ustrašil razjarjenih množic in številčno močnejših domačinov. Ko je tekel mimo dveh miličnikov, jima je zavpil, da ga hočejo ubiti. Miličnika sta uspela zadržati le enega zasledovalca, medtem ko so drugi še naprej tekli za Bojanom. Dobil je udarec od Ivice Matiča, ki ga je za trenutek onesvestil. Bojan se je ustavil, potegnil nož in zamahnil proti prvemu - samo enkrat, nato je zbežal naprej.
Skril se je za grmovje pri Splošni plovbi Piran in v obupu zasadil nož v zemljo. Ustrašil se je dejanja, ki je bilo storjeno iz strahu za lastno življenje.«
Renata Jakob, ki je brata Bojana spremljala ves čas na obravnavi dogodkov, se danes sprašuje: »Kaj so videli tisti, ki so trdili, da je fant imel pri sebi bokser? Kje je razlog njihovih krivih pričevanj? So se bali, da roka pravice ne bi segla tudi po njih?
Več kot se je zvrstilo prič, bolj je bodlo vprašanje, koliko ljudi je sodelovalo v moriji portoroške noči? Kako to, da sta na zatožni klopi samo Bojan in Muho, medtem ko so bili ostali na sodišču prisotni le kot priče? S kom je bil in na čijgavo pobudo je Sebastian Štuklek tekel za Bojanom, saj ga nihče izmed prijateljev prej nikjer ne omenja?
Najmanj petdeset udeležencev je tisto noč prišlo na svoj račun, ko so preizkušali moči in pogum.
Najmanj štirje Celjani so bili ranjeni tisto noč v Portorožu, medtem ko je od domačinov skupil le Sebastian. Ali so se Celjani sami ranili? Ali so Celjani tisto noč sami vandalsko razbili več kot deset avtomobilov s celjsko registracijo?
Na obravnavi sem začutila, da bi Bojana tisto noč ubili, če bi ga dobili.
Kasneje se je skupina Koprčanov pripeljala v Celje gledat kje stanuje in v kakšnih razmerah je živel njihov obtoženec. Po Kopru so razglašali kaj so videli, čeprav niso našli Bojanovega bivališča.
Bojanu na sodišču očitajo, da nima prazne kartoteke o dosedanjem življenju. Toda ali je kdo pogledal v kartoteke teh fantov, ki so tekli za Bojanom?
Tudi miličnikov, katere je poprosil za pomoč, ne najdejo.«
Sodba
Petčlanski sodni senat piranske enote koprskega temeljnega sodišča je Bojanu Horvatu za kaznivo dejanje umora prisodil enotno kazen sedmih let in desetih mesecev zapora.
Muhi Amidžiču pa poldrugo leto zapora zaradi nasilni-škega obnašanja.
V obrazložitvi sodbe je predsednik sodnega senata dejal, da žrtev, ki jo je Bojan Horvat zabodel z nožem v prsni koš, v roki ni imela nobenega predmeta, s katerim bi ogrožala Horvatovo življenje, zato ni govora o silobranu.
»Nihče nima pravice do aktivne obrambe, dokler ne izkoristi vseh možnosti pasivne obrambe.
Vi, Horvat, ste bili hitrejši od zasledovalcev, dvakrat ste tekli mimo miličnikov pri katerih bi lahko našli zavetje, lahko bi se tudi izgubili v množici v Kaštelu. V sodbi vam nismo očitali direktnega naklepa, temveč eventualnega naklepa, kar je bistveno zmanjšalo kazen,« je dejal predsednik sodnega senata.
Silobran ali umor
Bojana Horvata je na sodni obravnavi v Kopru branil odvetnik Silvo Gregorič.
»Kazen, ki jo je izreklo sodišče, je odločno pretirana. Dogodek je posledica napa-
začetnih incidentih. Vendar so zadnji dogodek inscenira-li Koprčani. Celjani so v strahu pred njimi pobegnili.
V pivnici je prišlo do pretepa na iniciativo Koprčanov, Horvat je bežal, se umikal.
Miličnikov, pri katerih se je ustavil, ne more pokazati, ker jih ne more prepoznati. V bližini, kjer se je vse dogajalo, pa so tudi bili miličniki.
Bokser je imel Amidžič, sprva pa so zasledovalci štiri mesece trdili, da je Horvat Štukleka ubil z nožem na bokserju. Šele, ko je Horvat peljal preiskovalnega sodnika na kraj, kjer je pustil nož
in so ga po štirih mesecih našli, smo lahko videli, da so zasledovalci na sodišču kazali nek drug nož.
Napad množice nanj je bil prehud in fantu le preveč pripisujejo. Prišlo je do nesrečnega spleta okoliščin in posledica je izven naklepa. On je nož uporabil v silobranu pred množico, to je prekoračitev silobrana in nikakor ne indirekten naklep umora.
Smrt zabodenega je lahko nastopila tudi zaradi nepravočasne intervencije zdravniške pomoči. To je potrdil tudi uradni sodni izvedenec.
Te noči je bilo ranjenih še več oseb. Tega skozi ta proces nismo izvedeli.
Na razsodbo se bomo pritožili zaradi neugotovitve dejanskega stanja dogodka in previsoke kazni,« pravi odvetnik Silvo Gregorič.
Dvaindvajsetletni Celjan Bojan Horvat s svojo kaznijo plačuje vse grehe lanskoletne portoroške noči.
Okolica, v katri se je dogajalo medregijsko masovno obračunvanje, je hotela imeti krivca. In dobila ga je. Medtem ko te noči ni bil ranjen nihče izmed desetih Koprčanov, bili pa so prišleki, so obsodili tistega, s katerim se je lahko na daleč s prstom pokazalo.
Če je bil kriv Horvat, da je zabodel Štukleka, je bilo krivih še veliko Štuklekovih prijateljev. Pa je za nasilrliško obnašanje dobil leto in pol zapora kazni le Amidžič.
ter se podili za Horvatom?
Kje so tisti Celjani, ki policiji niso upali prijaviti poškodb in so iskali le zdravniško pomoč v zdravstvenih ustanovah? Zakaj ti niso bili poklicani kot priče koprskega nasilništva?
Celo mater umrlega Sebastiana okolica dolži, da je premalo sovražna do Horvata in njegove družine.
Verjetno bo spet treba počakati do naslednje portoroške noči, kjer bodo nekaznovane klape bolje organizirane kot so bile preteklo leto.
radio
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88,9 MHz STEREO
Jana Strlekar
da proti njemu. Sam dogodek temelji na izpovedi obtoženca in prič, ki so bile tudi napadalci.
Horvat je bil udeležen pri
Kako pa so bili kaznovani Radišič, Matič, Humek in drugi Štuklekovi prijatelji, ki so preganjali in pretepli Amidžiča, ki je nezavesten obležal pred pivnico Arcadia,
ODKRITJE NOVE DOBE: AFERA Z OBVEZNICAMI V KBM PRED EPILOGOM
OD LINICE DO LINICE
Kaže, da smo pred epilogom »afere z obveznicami RS 1« v Kreditni banki Maribor, ki jo je Nova doba odkrila in razkrila novembra lani. Čeprav so po začetni ignoranci stvari izgiedale dokaj klavrno in so se s strani borznih »strokovnjakov«, ki so se nenadoma v polnem številu pojavljali v medijih, skušale barabije pološčiti, češ, saj to ni nič takšnega, nas je nato vest o okrog osemdesetih-osumljenih postavila na trdna tla. Z hasmeškom smo spremljali vprašanje novinarja in šefa Kapitala Srečka Pirtovška, ki je na prvi tiskovni konferenci po začudenju vprašal, če bo KBM Novo dobo tožila. Ampak o njem imamo tako vsi svoje mnenje.
Sedaj pa dobivamo prve rezultate. Prva številka, ki jo je direktor Darko Tolar posredoval javnosti, je bila malce preuranjena, sploh, ko najprej ni bilo nobenih informacij o tem, da bi kdorkoli prekoračil svoja pooblastila. Nato pa sta najprej bila suspendirana pomočnik oddelka za stike z javnostjo Boris Vodopivec, ki se je medtem že znašel v vlogi pomočnika direktorja A banke Albina Hojnika, nekdanjega policaja, in Joža Tovornik, vodja dinarske ekspoziture in sedaj nas je mariborska UNZ seznanila, da je doslej ovadila 25 uslužbencev KBM, za katere so na mariborsko temeljno tožilstvo poslali 25 kazenskih ovadb, zaradi suma, da so z zlorabo le njim dostopnih informacij v zvezi
s poslovanjem z obveznicami RS 1 vtaknili v žep kup denarja.
Najprej je bilo na tapeti 12 zaposlenih v taborski podružnici KBM, nato pa so kriminalisti napisali še ovadbe zoper 13 delavcev iz Mestne hralnilnice. Z ostale podružnice nekaj postopkov zoper tamkajšnje uslužbence še teče. Kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe naj bi storili, ko je bila 13. novembra lani začasno ustavljena prodja obveznic, ker so namreč izenačevali tečaj. A tisti pri koritu so jih zase kljub temu kupovali po starem tečaju in jih prodali po višjem. Pri tem so seveda zaslužili čedne vsote denarja, rekord, ki so ga odkrili kriminalisti, pa znaša kar 29 tisoč tolarjev v eni sami uri!
Koliko je to, če vemo, da delavec v gospodarstvu zasluži manj kot 10 tisoč tolarjev v enem mesecu in si vsakih 100 mark prigara, ni potrebno razlagati.
Seveda so vpleteni uslužbenci in uslužbenke svoje mahinacije vršili s čeki in tako nekateri tudi prekoračili dovoljeno vsoto na lastnem tekočem računu, kar običajno banka kaznuje z omejitvijo izdajanja čekov, njihovim odvzemom in celo s sodiščem. Ampak ta interni promet je potekal hitreje od roke zakona in verjetno niti ni bil sporočen na pravo instanco. Zato je prepletenost med-bančniških odnosov celo bolj komplicirana, kot si mislimo jn kot bomo sploh izvedeli. Čudi le to, da vodstvo banke ni vedelo. Vsaj tako trdijo. Minus na računu je bil hitro pokrit z mnogo višjo vsotico in najbrž ni deloval sumljivo. Najbrž.
Ampak vse se ne bo ustavilo le na zrelih za sodni postopek, saj ostale, ki so se vsak po svoje udeležili nepravilnega poslovanja in se niso kazensko pregrešili, čaka disciplinski postopek v banki. Kazni bodo verjetno odvisne
od vpletenosti, prav gotovo pa' jih bo nekaj vsaj ob službo. Nekateri ravno to govorijo, namreč, da se bosta gospod Tolar, ki mu bančniki očitajo neustrezno politiko in izredno slabe poslovne rezultate, in njegov pomočnik Samastur tako otresla svojih nasprotnikov. Kaj je res, ne vemo in opozarjamo vse tiste, ki nas kličete in nam pišete, da si z anonimkami nimamo kaj početi, in poskušajte drugače. Disciplinski postopki sicer tečejo že od konca decembra, vendar jih večina še ni končanih, prav tako pa niso poslali iz banke nobene ustrezne informacije javnosti in svojim varčevalcem. Verjetno, ker v glavnem čakajo na odločitev o sprejetih sankcijah.
S tem se kazenski klobčič odvija, čeprav se nam še veno zdi, da KBM ni zadostno informirala svojih varčevalcev o možnosti borznega poslovanja z obveznicami RS 1. Informacije v dnevnem in ostalem časopisju nedvomno niso dovolj, saj je logika, da je vsak varčevalec tudi bralec časopisov, blago rečeno zmotna. Potemtakem so infomirali bralce in ne
svojih strank. Take napake Ta, ki ga bodo, bo verjetno pa se stežka smejo dogajati, najdražji. In vprašanje je, če Bogvedi, kaj je v resnici tiča- ga bodo plačali pravi. Saj lo za vsem. Mogoče samo poznate tisto o največjih ostanek starega sistema, ko mojstrih... monopolistom ni bilo treba	.
polagati nikakršnih računov. T3d6ja Ribnik
1
ZAPLENJENIH 594 KILOGRAMOV DRAGOCENIH ŠKOLJK
ČRNI DNEVI TIHOTAPCEV
Delavci policijske postaje Buje — Umag so ta mesec stopili na prste tihotapcem dragocenih školjk, ki se s tem delom ukvarjajo že precej časa. Največkrat gre za italijanske državljane, ki so imeli v svojih avtomobilih vgrajene posebne »bunkerje«, v katerih so prevažali najbolj cenjene školjke-datljevke (prstace).
Kljub temu, da je pobiranje teh školjk pri nas prepovedano, so si trgovci izmislili različne načine, da bi školjke le pripeljali na črno tržišče v Italijo, kjer dosegajo visoke cene. Zato je ta posel privabil tudi nekatere Tržačane, ki so se vključili v verigo nezakonite trgovine s školjkami. Nihče ne ve, koliko ljudi je vpletenih v tihotapsko mrežo z datljev-kami, gastronomskimi specialitetami, ki so izjemno iskane na jedilnikih gostišč. Zahvaljujoč budnosti hrvaške policije se je tihotapska mreža pričela trgati pri rutinskih pregledih avtomobilov na slovensko-hrvaški meji.
Dragocene školjke skrite v avtomobilih
Hrvaška policija je pri opravljanju svojega rednega dela na mejnem prehodu pri
Dragonji zaplenila veliko količino datljevk in drugih školjk, oziroma morskih sadežev, ki so jih nameravali tihotapci prepeljati preko Slovenije v Italijo.
V noči med 7. in 8. januarjem letos so v avtomobilu alfa romeo giulietta, ki ga je vozil Kancijan L. iz Trsta, v kraju Petronija našli 90 kilogramov datljevk in 37 kilogramov školjk dondol. Okrog 23-te ure med 9. in 10. januarjem se ostremu očesu umaške policije ni izmuznil avtomobil simca TS 192-308, ki ga je vozil Luci-ano P. iz Trsta. V njem je policija odkrila kar 110 kilogramov dragocenih datljevk. V vozilu simca talbot TS 366-888, ki ga je vozil Tržačan Renato N., so našli 86 kilogramov istih školjk, v golfu, tudi s tržaško registracijo, pa so jih odkrili 32 kilogramov.
Dragocene školjke so bile skrite v posebnih avtomobil-
skih skrivališčih. Italijanski tihotapci so naredili dvojno dno v zadnjem delu avtomobila in skrivališče dobro prikrili z branikom. Tako so pripravili velik prostor za skrivanje školjk.
'V
Umaška policija je uspela najti tudi pokvarjene školjke. Če bi te školjke »prestopile« mejo pri Kaldaniji in preko Slovenije »odpotovale« v Italijo, bi lahko njihovi jedci čutili hude posledice. Alessan-dro R. iz Trsta je v posebej prirejenih vratih svojega avtomobila alfa romeo giulietta z registrsko tablico TS 315-258 skril 62 kilogramov datljevk in 10 kilogramov dpn-dol. Pri inšpekcijskem pregledu v veterinarski postaji v Bujah so ugotovili, da so
bile školjke, ki so jih našli v njegovem avtomobilu pokvarjene.
Avtomobile, s katerimi so tihotapili školjke, so njihovim lastnikom začasno odvzeli, kot tudi njihove dokumente, vendar so jih ob plačani kavciji izpustili na svobodo. Sedaj se bodo tihotapci srečali s sodnikom za prekrške, pri katerem so proti njim vložili kazenske prijave-.
Tudi Slovenci in Hrvati tihotapijo školjke
Dragocene školjke in ribe ne zanimajo samo Italijanov, saj je umaška policija odkrila tudi nekaj Slovencev in Hrvatov, ki so se lotili tega donosnega posla. Vendar pa Slovenci in Hrvati, ki so jih prijavili samo za prekrške, lahko pričakujejo precej milejše kazni kot ujeti Tržačani.
Med 9. in 10. januarjem je policija pri mestu Kučibreg v avtomobilu ZD 684-71, v katerem sta bila Jervan S. in Fina J. iz Labina, odkrila 87 kilogramov škampov. V me-
stu Momjan pa so policaji ustavili simco koprske registracije, ki jo je vozil Edi G. iz Kopra. Le-ta je brez dokumentov prevažal 120 kilogramov datljevk.
V golfu koprske registracije, v katerem se je nahajal Greste J., prav tako iz Kopra, pa so našli 47 kilogramov istih školjk.
Zaradi vseh teh dejanj imajo sodniki za prekrške občine Buje polne roke dela s kršilci in soudeleženci nedovoljene trgovine s školjkami ter drugimi morskimi sadeži.
To niso prvi primeri razkritja tihotapljenja dragocenih školjk, saj so takšne dogodke zabeležili tudi v prejšnjih letih, ampak takrat največkrat na bivši jugoslovan-sko-italijanski meji. Ker pa sta postali Republiki Slovenija in Hrvaška samostojni in neodvisni državi, policija sedaj zaustavlja tihotapce, ki iz Hrvaške nezakonito prevažajo morske sadeže, že pri Dragonji.
Vukica Vlajič
Posebej pripravljeni »bunkerji« v italijanskih avtomobilih, v katerih so nameravali tihota piti dragocene školjke iz Hrvaške v Italijo, kjer na črnem trgu dosegajo astronomske
cene.

m
NA ROBU ZNANOSTI
NLP
- skrivnost na nebu
Že .kar nekaj časa (hitro se bliža že 45 letnica) predstavljajo pojavi neznanih letečih predmetov (NLP) eno od velikih ugank moderne dobe. Rojstni datum NLP — jev je 24. junij 1947. ko je ameriški zasebni pilot Kenneth Arnold videl pri gori Mt. Rainer v zvezni državi Washington. ZDA. devet takih nenavadnih predmetov, katere si ni mogel logično pojasniti.
Že 14. avgusta 1947 seje dogodil pomemben primer pri Villi Santina v Italiji, ki je zadeval bližnje srečanje tretje vrste resnega očividca s posadko NLP Bližnje.srečanje lil. vrste je tako. ki zadeva opažanje posadke. bitij ali potnikov NLP.
Že januarja. 1948 je vlada ZDA začela z uradno študijo pojavo\ NLP. Leto dni kasneje je major vojnega letalstva ZDA Donald Kevhoe napisal prvo knjigo o NLP naslovljeno: »Leteči krožniki so resničnost.» Decembra 1952 se je v problematiko NLP vmešala ameriška obveščevalna agencija CIA. ki je ustanovila tako imenovani Robertsonov komite. ki je imel nalogo zanikovati obstoj NLP ter zmanjševati njihovo znanstveno vrednost.
Oktobra 1954 je Evropo zajel močan val opažanj NLP, ki je bil skoncentriran največ v Franciji, kjer so v nekaj tednih zabeležili vsaj 300 primerov pristankov NLP ter opažanj malih bitij.
V času začetka vesoljske dobe. ki se je začela 4. oktobra 1957, je bilo zabeleženih več znanih primerov NLP. znani so predvsem tisti iz kraja Level-land. v Teksasu, ko je več očividcev videlo velik elipsast NLP, ki je pri številnih voznikih povzročil tudi motnje v delovanju avtomobilskih motorjev.
Septembra 1961 se je dogodil primer, ki sodi v klasiko moderne ufologije, to je primer zakoncev Hill. ki predstavlja prvo pravo in znanstveno preverjeno ter proučeno ugrabitev očividcev s strani posadke NLP. O tem primeru je ugledni ameriški novinar John Fuller tudi napisal knjigo z naslovom: »Prekinjeno potovanje«. Poleti istega leta je predstavniški dom vlade ZDA prisilil vojno letalstvo ZDA, da začne z uradno in javno študijo problema NLP znano pod imenom Kondonov komite, po priimku vodje projekta - fiziku Edvvardu Uhru Condonu.
Že konec leta 1968 so se pojavili prvi izsledki Kondonove komisije, ki ni dala nekih prav pozitivnih rezultatov. V začetku leta 1969 se je pojavila knjiga »Kondonovo poročilo«, ki je zelo skeptično do problema NLP, ki pa ima po drugi strani od vseh omenjenih primerov kar 30% takih, ki jih ne žita razložiti ali pa jih pusti nepojasnjene.
Sledijo tiha leta aktivnosti NLP v ZDA. Leta 1971 se pojavi močan val opažanj nad Jugoslavijo. ki naj bi od septembra tega leta pa do konca leta zajemal preko 50 objavljenih primerov opazovanj NLP. Oktobra 1973 se nad ZDA začne prava poplava ali invazija NLP, ki vključuje številne primere pristankov NLP. bližnja srečanja III. vrste ter celo spektakularne ugrabitve.
Istega leta dr. J. AUen Hy-nek ustanovi znani center za proučevanje NLP-CUFOS v Evanstonu. Illinois ZDA. Ostale civilne organizacije, ki so bile do tedaj v ZDA aktivne na proučevanjih NLP kot so NICAP, APRO in MUFON enostavno niso sposobne proučiti vseh primerov katere tekoče dobivajo v svoje urade.
Leto dni kasneje daje francoski obrambni minister zelo pozitivne izjave o problematiki NLP iž česar se kasneje rodi uradna francoska komisija za proučevanje NLP imenovana GEPAN.
Že omenjeni dr. Hynek, ki je bil do leta 1969 tudi astronomski svetovalec pri uradnem projektu proučevanj NLP vojnega letalstva ZDA imenovan tudi projekt »Modra knjiga« je primere opazovanj NLP klasificiral v več kategorij ali razredov
NOČNE LUČI - Kjer gre za primere opazovanja NLP izjem-
ŽIVLJENJE ARNOLDA SCHIIVARZENEGGERJA
Morda še ne veste, da se je rodil 30. julija 1947 v Gradcu v Avstriji. Njegov oče je bil policaj. V šoli ni bil nič posebnega, bil je čisto povprečen fant.
Pri petnajstih letih se je odločil, da šole zanj niso zanimive in se je začel ukvarjati z bodybuildingom. Dnevno je treniral tudi po pet ur.
Že pri devetnajstih je Arnold postal mister Evrope, pri enaindvajsetih pa mister Univerzum.
V Evropi ni videl več nadaljevanja svoje kariere, zato je leta 1968 odšel v Ameriko. Tam je tudi ostal in še danes živi. V Ameriki je počel marsikaj. Sprva ni bilo lahko. Vendar je bil nekaj posebnega, imel je smešno ime, smešno telo, smešen naglas in sploh je bil nekaj posebnega.
Dobrih deset let za tem ko je prišel v Ameriko je začel sodelovati pri filmih. Prvi film je posnel šele leta 1981. Po-
Schvvarzenegger je star 45 let.
tem je posnel Terminator, zatem Predator, Dvojčka in nazadnje še Policaj iz vrtca.
Na slednjega ima predvsem lepe in zanimiva spomine. Schvvarzeneggerju tokrat nista pomagala ne lepota in ne moč mišic. Delo s pet do sedem let starimi otroki ga je povsem utrudilo. Otroke je treniral in jih poučeval kot da so v šoli za policaje. Gledalci pa so se kasneje lomili do smeha in spoznali slavnega mišičnjaka v povsem drugi luči.
Arnold Schvvarzenegger je poročen s televizijsko novinarko in ima hčerko, ki je pred letom dni že zlezla iz plenic. Stanuje v stanovanju polnem starin in rad kuha avstrijske specialitete. Najraje preoira Marka Tvvaina. Najbolj ljubi svoja avtomobila mercedes 500 i porsche ca-brio. Želi si imeti kup otrok.
Ukvarja se z bodybuildin-gom, rad pa tudi plava in igra šah.
»Še vedno se me drži moj smešni naglas, ampak ljudje se mi ne smejejo več. Kot moje mišice je tudi moj avstrijski naglas moj zaščitni znak,« pravi Arnold Schvvarzenegger.
Schvvarzenegger v filmu Policaj iz vrtca
ne svetilnosti, vendar pogosto bi bili največkrat diskaste ali brez posebnih zunanjih značil- ploščate oblike, čeprav to ni nosti. Ta kategorija je tudi naj- pravilo in v to kategorijo spu-pogostejša.	dajo tudi druge oblike pred-
RADARSKO-VIDNE: Tu me'"Y .	.	. „
gre za primere opazovanj, ko , Bhznja srečanja !!, vrste: za
NLP vidijo očividci tako z svo- devaJ0 Pnmere’ ko predmet jimi očmi, pojav pa zaznavajo Pri1stanj ^ Pustl za seboJ mate: tudi elektronske naprave kot je rialne dokaze svoJe Pitnost, j	ah pa z svojo prisotnostjo vpli-
va na živa bitja ter celo elek-Bližnja srečanja I. vrste: tronske naprave vozil (motor, V tem primeru gre za NLP, ki luči, radio, radar in slično), naj bi bili sorazmerno blizu oči- Bližnja srečanja III. vrste, vidca, vendar največ do 150 Ta zajemajo pristanke NLP in metrov. S tem, je dr. Hynek videnje posadke potnikov ali menil, da je malo možnosti za pilotov NLP.
zmote.	di*v • v • ww*
Bližnja srečanja IV vrste:
DNEVNE DISKE: Gre za Gre v bistvu za razširjeno kate-dnevna opazovanja NLP, ki naj gorijo BS. III. vrste, s tem da
očividca največkrat brez tega, da bi se zavedal, včasih pa po njegovi lastni volji vzamejo na krov NLP.
V zadnjih časih je bilo veliko primerov opazovanj NLP tako v Sovjetski zvezi, Belgiji ter Floridi v ZDA. Občasno potekajo pa po posameznih državah po svetu še manjši »valovi« pojavljanj NLP. Izgleda, da je Slovenija, ki je imela tako lokaliziran val v letu 1988 nad Štajersko sedaj očitno izpostavljena novemu valu pojavljanj NLP. ki naj bi tokrat očitno zajemala Dolenjsko in okolico Ljubljane.
Miloš Krmelj
,	,	Trgovsko podjetje p. o.
Sffl) ”Savinjski magazin Žatee”
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
-	TEKSTIL, AKUSTIKA, ELEKTRIČNO ORODJE, BELA TEHNIKA, PEČI ZA CENTRALNO -
vse to lahko kupite na 3 čeke, brez obresti
-	PREMOG, GRADBENI MATERIAL - na 4 čeke
-	POHIŠTVO — na kredit na 6 mesecev, brez pologa ali na 6 čekov, fiksni pribitek za obresti
PREUDARNI KUPUJEJO UGODNEJE m V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA B ŽALEC
SLOVENIJAUS
SLOVENIJALES - BLAGOVNI CENTRI D.O.O. LJUBLJANA
V svoji POSLOVNI ENOTI V CELJU - MEDLOG 18 in
v Celju, v Zidanškovi ulici 10 in 15, v Velenju v ul. Veljka Vlahoviča na Gorici, v Slovenj Gradcu na Glavnem trgu 26 in v Rogatcu v centru
nudi vsem lastnikom KARTICE SLOVENCA v mesecu januarju 5% POPUST pri nakupu blaga za gotovino nad 5.000,00 SLT
in še:
Pri nakupu za gotovino od 5.000,00 do 20.000,00 SLT - 5% popust
od 20.000,00 do 60.000,00 SLT - 10% popust nad 60.000,00 SLT - 15% popust
ali
ugodnost nakupa s čeki na 2 obroka brez obresti ali na
3 do 7 obrokov z obrestmi in
nakup na potrošniško posojilo s fiksno obrestno mero na 6 mesecev.
BOGATA IZBIRA BLAGA - UGODNE CENE - NAJBOLJŠI NAKUPNI POGOJI - to so BLAGOVNI CENTRI D.O.O. SLOVENIJALES
NAVTIČNA
OPREMA:
EKSKLUZIVNI UVOZNIK:

VAHMJtll
Vse. kar ste potrebovali za
uresničitev skritih želja!
Sedež:
Via. C. Battisti 20
- MILJE
tel: (040) 272-621
Prodajno-razstavni
prostor:
Via di TRIESTE
1 - MILJE
tel.: (040) 273-384
Ste se odločili živeti bolj zdravo?
»ALIMENTARI & MACROBIOTICA«
To je trgovina za Vas!
Vse vrste makrobiotičnih izdelkov in drugih živil čakajo na VAS!
Via Roma 17/b-MILJE (nasproti banke »CASSA Dl RISPARMIO«) .
ŠIROKA IZBIRA, VISOKA KVALITETA, UGODNE CENE
ženska, moka in otroška konfekcija
POHITITE IN IZKORISTITE ČAS SEZONSKIH POPUSTOV!
P.zza della Repubblica 1 MILJE - MUGGIA
SEZONSKA ZNIŽANJA
Trgovina z obutvijo za vse okuse:
»CALZATURE DIANA«
*
Edina trgovina v Miljah, ki vam nudi obutev najboljših znamk po najnižjih cenah!
Najdete nas ob izhodu iz tunela:
Corso Puccini no.: 25/a - MILJE
»CRISTALLERIE
L0REDAN«
nudijo veliko izbiro:
-	darilnih artiklov
-	kristala
-	gospodinjskih pripomočkov KVALITETA JE NAŠ MOTO! corso Puccini 11 - MILJE
Kje NAJHITREJE in NAJBOLJ POCENI opraviti Vaše nakupe?
Supermarket
;0).P;S RAR
San Rocco - Milje pri Trstu
Najbolj obiskan market s strani Slovencev! Zakaj?
Ker smo blizu (2 km od mejnega prehoda Lazaret) in ker nudimo neverjetne ugodnosti (reklamna prodaja izdelkov: 3x2 - kupiš 3, plačaš 21).
»ČASA DELLA LANA«
(Hiša volne)
Nudimo Vam volno vseh vrst in barv.
Vse kar potrebujete za Vaše ročne spretnosti najdete pri nas!
Via ROMA 2 - MILJE (ob izhodu iz tunela)
»VITTORINA«
-	otroška oblačila
-	perilo in nogavice za vso družino
ODŠLI BOSTE ZADOVOLJNI!
Via Roma 11 - MILJE
(nasproti banke »CASSA Dl RISPARMIO«)
Najkvalitetnejši nakit Vas pričakuje pri:
LaSoratorio oralo
Izdelava nakita po Vaših željah!
PRIDITE - NE BO VAM ŽAL!
Calle Oberdan 31/b Milje
MALI OGLASI
Nova doba uvaja največjo tržnico na Slovenskem. Iz slovenskih regijskih časopisov brezplačno poobjavljamo tisti del objavljenih malih oglasov, ki po našem mnenju tudi vas zanimajo. Pri izbiri bodite pozorni na klicne številke telefonov, ki so po regijah različni.
V Novi dobi objavljeni mali oglasi pa so še naprej zastonj. Vaše sporočilo izpišite le na objavljeni formular in nam ga pošljite do zadnjega dne v tednu. Uspeh vas bo presenetil.
v najem 6 tisoč nd travnika za dve leti. Tel.: 061/482-462
NOVI TEDNIK RADIO CELJE
IMir/VEri
TRISOBNO stanovanje oddam za več let. Šifra: HITRO ENOSOBNO stanovanje (43 m ) v Rimskih Toplicah UL XIV. divizije 4, menjam za večje, dve in pol ali trisobno v okolici Laškega ali Rimskih Toplic. Tel.: 731-223 int. 18. do 14. ure
IZVAJAMO vse vrste mizarskih de! po naročilu. Posebej ugodno 'zdelamo vse vrste lesenih stopnic. Tel.: 779-167
V ZGORNJIH Trnovljah oddam
ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. Tel.: 25-031, Jure POMOČ nudim v strojepisju, prepisujem rokopise ali pomagam v popoldanskem času v kakšnem lokalu. Sem atraktivna simpatična 43/168. Šifra: TELEFON 063 POLSLOVENSKA	družina
v Munchnu išče pošteno dekle za gospodinjska in hišna dela, varstvo dveh otrok 7-1,1/2 leta. Vsa oskrba in dobra plača. Tel. 21-452 DAVČNE napovedi za občane in obrtnike za leto 1991 sestavljamo strokovno in po ugodni ceni Inf 34-685
V CENTRU Prebolda oddam cca 40 m stanovanjskega prostora pri-merno za mirno obrt ali poslovni prostor. Tel.: 723-402 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehniko za vse stopnje Pridem tudi na dom. Tel.: 713-730 LOKAL v centru Šentjurja 30 m2 oddam v najem. Tel.: 741-364 AKVIZITERJE za prodajo gospodinjskih pripomočkov iščemo. Tel ■ 36-716 po 16. uri PRODAJALCE avtokozmetike iščemo. Zelo dobro plačilo. Tel • 063/ 33-219, od 7. do 19. ure
NOVO na Ostrožnem 103, hitro in solidno popravilo čevljev, pri frizerskem salonu
OPRAVLJAM dela: obžagovanje drevja, strokovno oblikovanje krošenj in podiranje. Tel.: 061/263-437 KMETOVALCI! Za vas popravljamo traktorje, kosilnice, škropilnice, obnavljamo sredinske zglobe za traktorje Tomo Vinkovič itd. Vsa popravila vršimo na vašem domu. Naročila sprejemamo na tel.: 063/ 772-572 od 7. do 15. ure INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za vse stopnje. Prevajam angleško literaturo. Tel.: 063/ 37-315
POSLOVNI prostor cca 40 m2 opremljen, primeren za karkoli, v centru Šentjurja oddamo zaradi bolezni. Inf. osebno Žagaj 27, 63232 Ponikva
ODDAM v najem gostinski lokal (odkup inventarja v zalogo). Šifra FEBRUAR
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico za 3x tedensko čiščenje stanovanjskih prostorov. Kamniška ul. Celje, tel.: 25-001
®(Q)IM13^qU©1ESGLAS
POLAGAM stenske in stropne obloge. 1 m2 - 100 SLT. Tel.: 063/ 772-859
ZAPOSLIM samostojnega avtoličarja. Drago Pirh, Kardeljeva 83,
Žsl6C
INŠTRUIRAM matematiko za vse srednje in osnovne šole. Tel.: 29-724 po 15. uri, dipl. ing. Renato F.
ZASTAVO 101, škodo celo ali po delih prodam in kupim zastavo 101 s totalno poškodovano streho, vrata in šipe. Tel.: 741-032. Vrbno 23 a.
064
STANOVANJA
Zamenjam 1,5 sobno centralno ogrevano STANOVANJE, v velikosti 49 m2 za enakovredno v najvišjem nadstropju bloka v Radovljici. Tel.: 81-941 int. 02 dop.
Ugodno prodam GARSONJERO v Radovljici, 19 m2. Informacije na tel. 723-403.
ZA VSAKOGAR
.. .ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Vsebina:
-	Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
-	Prenehanje potreb po delu delavcev
-	Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev
-	Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
-	Varstvo pravic delavcev
-	Sodno varstvo pravic delavcev
-	Varstvo pri delu
-	Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
-	Pravice za primer brezposelnosti
-	Zdravstveno varstvo
-	Socialno varstvo
-	Mesta sindikalno-pravne pomoči
Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja.
Ona 145,00 tolarjev.
Naročite jo lahko pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 321-255, 110-033.
Prodam GARSONJERO. Tel.: 325-210.
V	najem oddam opremljeno dvo-sobo STANOVANJE v Kranju - Šorlijevo naselje. Tel.: 211-944.
Enosobno ali 1,5-sobno STANOVANJE s centralno in telefonom najamem v Kranju. Šifra: MAREC.
Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Tel.: 213-138.
Prodam lastniško, takoj vseljivo enosobno STANOVANJE s kabinetom, 53 m2. Cena 53.000 DEM. Tel.: 327-560.
V	najem oddam SOBO s centralnim ogrevanjem in souporabo kopalnice. Tel.: 323-656.
Samski moški z možnostjo vselitve v eno sobo Odkupi STANOVANJE v Kranju ali Tržiču, starejši osebi. Tel.: 213-083.
V	Škofji Loki oddam v najem STANOVANJE z garažo. Tel.: 631-362.
Zamenjam trisobno družbeno STANOVANJE v Zg. Gorjah, za manjše na relaciji Bled-Radovlji-ca. Tel.: 78-646, od 16. do 20. ure..
V centru Ljubljane oddam dvema študentoma dvosobno STANOVANJE brez kopalnice. Tel.: 75-539 popoldan.
Zamenjam 1,5-sobno podpritlič-no republiško STANOVANJE za večje v Radovljici. Florjanič, Cankarjeva 22 Radovljica.
STANOVANJSKA
OPREMA
DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam. Tel: 841-049 OPREMLJENO stanovanje v okolici Celja oddam v najem za tri leta.
Plačilo v naprej. Tel: 26-171 od 19. do 20. ure
MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
r
I
i
VRSTNO hišo v Celju na Otoku primerno za pisarno ali servis oddam. Informacije na tel. (061) 266-021
MLAD zakonski par nujno išče kakršnokoli manjše stanovanje za dalj časa na relaciji Mozirje-Zalec. Šifra: REDNA PLAČNIKA Prodam KUHINJO z belo tehniko. Tel.: 216-607.
KUPIM
MANJŠE stanovanje v Žalcu kupim. Telefon: 712-313
DVOSOBNO stanovanje v Celju kupim. Telefon: 062/691-319
KUPIM manjše stanovanje ali garsonjero do 40 m2 s centralnim ogrevanjem. Šifra: NA GORENJSKEM
Kupim 2 kub. m. suhih hrastovih PLOHOV, deb. 5 cm ter prodam polovico mladega BIKA. Tel. 68-755.
Kupim PIANINO. Tel.: 401-156.
Kupim rabljen RAČUNALNIK PC (AT ali 386) s printerjem. Tel.: 328-158 ali 45-301.
Smrekove PLOHE in COLARIČE, kupim. Tel.: 725-254.
Kupim 100 kg težko TELE. Tel.: 65-939.
Kupim PERUT za fasado. Tel.: 633-216.
Kupim BIKCA simentalca, starega do 1 leto. Tel.: 061/841-108
Kupim LES za ostrejše. Tel.: 41-532
Kupim električni PISALNI STROJ. Tel.: 422-585.
PRODAM
Prodam SEDEŽNO GARNITURO (dva fotelja in raztegljivi kavč), starejšo SPALNICO in več kosov starega POHIŠTVA. Tel.: 74-382 Ugodno prodam tri leta staro SPALNICO Mateja. Cena po dogovoru. Tel.: 323-617.
POSEST
Prodam HIŠO z delavnico, vrtom, telefonom in centralno ter tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Golni-ška 30 Kranj
V vasi nad Trstenjakom prodam TRAVNIK, 18.000 m2. Cena cca 5 DEM za m2. Plačilo možno na obroke. Tel.: 061/314-506.
Oddam GARAŽO 25 m2 primerna za skladišča. Tel.: 325-460
Novejšo dvostanovanjsko HIŠO na Gorenjskem, 220 m2 prodam ali zamenjam za stanovanje z doplačilom. Tel.: ST^SSO.
Prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju. Tel.: 403-301.
Prodam GARAŽO v Kranju ob Kidričevi ulici. Tel. 213-603.
ZAPOSLITEV
AVTOPREVOZNIK iščem delo s kombijem za prevoz blaga ali ljudi. Telefon: 37-503 DEKLE za strežbo, zaposlim. Inf. na tel. 882-110
VODITELJICO ročne sestave elektronskih komponent, zaposlimo. Termotron-Polzela, 701-221 HONORARNO zaposlimo delavca veščega mizarske stroke. Lahko tudi upokojenca. Telefon: 701-345 GOSPODINJSKO pomočnico zaposlimo. Jože Kočevar, Ločica, Polzela. Tel: 701-221 ELEKTRONIKA; tehnika ali inženirja zaposlimo. Plača ugodna in dogovoru.
Elektromehanika, varilna tehnika Polzela tel: 701-221 DEKLE za strežbo v bistroju zaposlim. Tel: 25-641 popoldan
STORITVE
TV VIDEO, AVDIO SERVISI Smledniška 37, Kranj. Tel.: 323-159 VODOVODNE INSTALACIJE vam izdelamo hitro in kvalitetno. Tel. 218-427
AVTOKLEPARSTVO - obnova VW. Zastava kombi in ostali. Bran-
ko Lacko Bevkova 37, Radovljica. Tel.: 75-807.
SEKANJE in PODIRANJE dreves opravim hitro in poceni. Cena
300,00	SLT za m3. Stane Jereb Groharjevo 11 Škofja Loka. Tel.: 622-631.
Opravljam razne PREVOZE s kombijem, tudi selitve. Tel: 43-168.
IZOLACIJA cevi, KROVSTVO, KLEPARSKA dela. Tel.: 79-043.
RTV SERVIS Porenta, Breg ob Savi 75. Tel.: 401-347.
POLAGAM keramične ploščice. Tel.: 65-705.
Nudimo izdelavo, montažo in popravilo LAMELNIH ZAVES, ŽALUZIJ, PLISE ZAVES, ROLOJEV in ROLET. Roletarstvo Nograšek tel.: 064/43-345 ali 061/50-720, fax: 061/ 651-247

KUPIM
KUPIM OBVEZNICE Republike Slovenije, SKB banke, ter blagajniške zapise z devizno klavzulo. Tel.: 78-470.
R 4, letnik 1987-88, kupim. Tel.: 23-585, zvečer.
KUPIM mešalec za beton, lahko brez elektromotorja. Kupim džip ali zamenjam za jugo 45, letnik 1990. Tel.: 43-500.
R 4 GTL, rabljen, star do 4 leta, kupim. Tel.: 51-429.
FRANCISOVO TURBINO, 150 do 300 I vode v sekundi, kupimo. Tel.; (0608) 81-897.
SMREKOVO HLODOVINO kupim. Tel.: 78-066.
KUPIM peso, korenje, kolerabo. Tel.: 28-250, sobota in nedelja po 14. uri.
KUPIM pancarje št. 40. Tel.: 26-150.
POSESTI
VINOGRAD v Golobinjeku, prodam ali dam v najem. Vidmar, Češ-nice 2, Mirna peč..
VINOGRAD (12 a), v Lepstanu pri Klenoviku, prodam. Tel.: 47-771.
MEŠANI GOZD (1 ha, 2 a), prodam. Cena 1 DEM/m2. Vinograd (8 a)oddam v najem ali prodam. Kamnje, Šentruoert na Dolenjskem. Tel.: 78-434.
HIŠO v izgradnji (III. faza), z delavnico, v obrtni coni v Brežicah, prodam. Tel.: (0608) 61-556.
POČITNIŠKO HIŠICO, na lepem in mirnem kraju pri Mokronogu na Dolenjskem, prodam. Veliksot parcele je 38 arov, z elektriko in asfaltno cesto. Informacije na tel.: (0608) 81-572, od 10. do 14. ure ob delavnikih.
ZA VIKEND primerno zgradbo /voda, elekrika, vrt), kupim v okolici. Novega mesta. Šifra: »GOTOVINA - FEBRUAR«.
V NOVEM MESTU v bližini centra oddam v najem 30-60 m2 poslovnega prostora za mirno dejavnost. Pogoj je predplačilo najemnine. Možnost vselitve v 3 mesecih. Tel.: (068) 28-250 sobota in nedelja po 14. uri.
PRODAM ALI DAM v najem bivalno zidanico 7x6 m z vinogradom 900 m2,400 trtami - prvo vinogradniško območje na Trški gori. Asfalt, elektrika, sončna lega. Tel.: (068) 28-250, sobota in nedelja po 14. uri.
HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. Tel.: (068) 28-850, 21-218.
PARCELO (12 arov) z vikendom v gradnji, 10 km od Novega mesta, prodam. Tel.: (068) 28-378, popoldne.
ZAZIDUIVO PARCELO (16 arov), z veljavnim lokacijskim dovoljenjem, ali 11 arov travnika v Ostrogu pri Kostanjevici, prodam. Informacije na tel.: (061)51-423.
HIŠO, zgrajeno do prve plošče, .v Straži, prodam. Tel.: (061) 106-574.
VIKEND HIŠICO, brez vinograda, s sadnim in zelenjavnim vrtom, primerno tudi za bivanje, prodam. Nahaja se v bližini Trebnjega. Šifra: »UGODNA LEGA«.
PARCELO za vikend in vinograd ter termoakumulacijsko in trajno-žarečo peč, prodam. Tel.: (068) 28-821.
PRODAM 73,22 a, gozda v Breški vasi in 36,51 a travnika v Strnjah. Tel.: (061) 343-828.
STAREJŠO HIŠO v Ponikvah 7 pri Veliki Dolini, ugodno prodam. Tel.: (0608) 75-740.
SADOVNJAK IN GOZD (2.700 m2) na Riphovcu ugodno prodam. Šircelj, Trebelno. Tel.: 068/47-435.
VIKEND PARCELO z vinogradom nad Otočcem ugodno prodam. Tel.: (068) 28-695.
GRADBENO PARCELO (11 a) v Šentjanžu - Veterniku, prodam. Tel.: (0608) 82-700, po 18. uri, razen sobote in nedelje
HIŠO v Ribnici, Grajska pot 6, prodam. Tel.: (068) 65-501
RAZNO PRODAM
PRODAM novo Marlesovo kuhinjo ali menjam za os. avto. Tel.: (068) 25-000
STANOVANJE v izmeri 80 m2 (polovica starejše hiše) z vrtom v Kostanjevici na Krki in fotokopirni stroj NASHUA 4040, prodam. Tel.: (068) 28-535, 25-702 (dop.) in 20-511 in 28-694 (pop.)
PRITLIKAVI PINČI, mladiči, nagrada za dobro spričevalo, naprodaj. Tel.: (063) 831-538 INKOS POSODO za vino in ostale tekočine, od 80 do 1.000 I, prodam. Tel.: (068) 44-894 BUKOVA DRVA, večjo količino, prodam. Tel.: (068) 28-706 PIANINO, kitajske znamke, ugodno prodam. Tel.: (068) 65-491 KOSTANJEVO KOUE, žagano, kalano, prodam ali menjam za smrekovo hlodovino. Tel.: (068) 26-484
MOTOR ZA BCS (petrolej, bencin), malo rabljen, in strešno opeko, rabljeno, prodam. Brkopec, Vrhe 17, Novo mesto PRODAM biljard, stari tip (na jurčka) in totraterm cevi (Fl 16) za talno ogrevanje. Tel.: (068) 28-250 sobota in nedelja po 14. uri PEČ za centralno kurjavo Ferrot-herm, novo, 40 KW, z 801 boljerjem, prodam za 65.000 SLT. Turk, Stopiče 62
KRZNENO JAKNO (nutrija), številka 40-42, prodam za 500 DEM. Tel.: (068) 24-006, dopoldne.
PRODAM otroški voziček Chic-co, avto sedež Chicco, športno kolo Senior in jedilno mizo s štirimi stoli. Tel.: (068) 23-756, popoldne.
PRODAM novo spodnjo gred KR 850 za pletilni stroj Brother. Tel.: (068) 47-012.
.PRODAM novo mizo (smreka, 150x75), dve klopi in tri stole. Po želji stranke naredim drugo. Tel.: 43-618 -v
KOBILO, brejo 8 mesecev, in rdeče vino, prodam. Jeke, Vel. Mraše-vo 55, Podbočje
DRVA ter parcelo (40 a), prodam. Gornje Kamence 8, Novo mesto PRODAM omaro z vgrajeno posteljo (390x330) in dolgo belo poročno obleko z ogrinjalom. Informacije popoldan na tel.: (0608) 77-425.
KRAVO, s prvim teletom, prodam. Franc Lukšič, Igelnik 1, Stopiče
PRALNI STROJ in štiridelno omaro zamenjam za meterska drva. Tel.: (068) 23-343 VINO, kvalitetno, prodam. Tel: (0608) 81-411
LEGLO nemških prepeličarjev, »terce«, starih 8 tednov, prodam. Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto. Tel.: (068) 22-308.
LESENO GARAŽO za blokom Majde Šilc 10, prodam. Tel.: (068) 23-353, popoldne PRODAM dve breji telici frizijki in bikce za pitanje ter traktor Univer-zal 445 DT. Tel.: (068) 78-527 TELICO, brejo 9 mesecev in kravo, prodam. Novinec, Bušinec 6, Dolenjske Toplice PRODAM večjo količino obdelanega kostanjevega kolja. Alojz Kos, Šentjurje 12, Mirna peč PRODAM 15 m3 mešanih drv. Tel.: (068) 87-554 KAMKORDER SONY 355, 455, popolnoma nov, zelo ugodno prodam. Tel.: (064) 241-265.
PRODAM zelo malo rabljen enofazni 180 litrski hidrofor, gospodinjski šivalni stroj Bagat in večjo mikrovalovno pečico. Tel.: (068) 43-790.
NA ŠMIHELSKEM POKOPALIŠČU oddam grob. Tel.: (064) 323-872.
ODDAM večjo vpeljano delavnico, ogrevano, s parkirnim prostorom, pri Novem mestu, in prodam dva rabljena gorilca za odpadno olje. Tel.: (068) 23-529.
POSLOVNI PROSTOR, opremljen, 20 m2, in videoteko oddam. Tel.: (068) 25-259 ali 21-079 PROSTOR (30 m2) v novem delu
Trgovsko podjetje in njihova trgovina
FORTUNA,
“ '^0'	na Mariborski 122 v CELJU
Telefon: (063) 35-619
20 % POPUST ZA NASLEDNJE ARTIKLE:
-	KLINKER PLOŠČICE
-	KLINKER OPEKA
-	POROLIT 12 cm
-	NF OPEKA
Ugodne cene za vratna krila in podboje - LIKO VRHNIKA.
Metlike oddam. Cena 10 DEM/m2. Tel.: (068) 58-427 GOSTILNO ali bife v bližini Novega mesta oddam v najem. Šifra: »UGODNO«
ZAPOSLITVE
USPEŠNO PODJETJE ima še nekaj prostih mest potnikov na terenu za prodajo tekstila. Informacije na tel.: (0608) 34-896., od 14. do 16. ure.
ZASTOPNIKI, POZOR! Želite zaslužiti nekaj tisoč DEM! Oglasite se v nedeljo, 26. januarja 1992, ob 18. uri v gostišču Lokav Novem mestu.
PRIDNO, prikupno dekle dobi delo v piceriji. Tel.: (068) 27-296 KV MESARJA ali priučenega, z vozniškim dovoljenjem C kategorije, zaposlim. Mesarija Križan, Podzemelj 7, Metlika. Tel.: (068) 57-
IŠčEM voznika tovornjaka s C in E kategorijo. Tel.: (068) 45-564 GOSTILNA sprejme dekle za strežbo. Tel.: (068) 57-154. 35-LETNA ŽENSKA, z 12-letno
prakso v zunanji trgovini in s srednjo šolo, išče zaposlitev na območju Dolenjske in garsonjero s telefonom. Lucija Strojan, Celovška 142, Ljubljana
STROJNIK TGM išče delo. Gor-
nje Kamence 8, Novo mesto
STANOVANJE
DVOSOBNO STANOVANJE v Br-šljinu v Novem mestu, oddam. Informacije na tel.: (068) 23-532.
STANOVANJE, lahko tudi opremljeno, oddam. Tel. (068) 76-508
primorske
novice
DVOSOBNO stanovanje, 64 kv. m. center + telefon, prodam za
l.	400 DEM kv. m. Tel: (066) 64-437 ŠTIRISOBNO stanovanje, 80 kv.
m.	, 4. nadstropje, prodam ali zamenjam za pritlično v Izoli. Tel: (066) 64-065
SOBO, s posebnim vhodom in kopalnico za dve osebi oddam. Tel: (066) 75-853
-	GARSONJERO, opremljeno, na sončnem kraju v Radovljici, centralna, ugodno prodam. Tel: (066) 63-579
-	DVOSOBNO stanovanje 51 kv. m., 4. nadstropje, novogradnja Piran, pogled na zeleni pas, prodam. V račun vzamem osebno vozilo di-esel, tel. (066) 23-090
ŽELITE ODDATI STANOVANJE? Družina z enim otrokom, najame trisobno stanovanje s slovenskem primorju. Prednost Koper z okolico, tel. (061) 324-327 TRISOBNO družbeno stanovanje, na Koprskem zamenjam za manjše (tudi garsonjero) v Luciji, Izoli, Piranu. Tel: (066) 31-111 int: 796 dopoldan.
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Kopru oddam, tel: (066) 51-959 ENOSOBNO stanovanje, centralna, Prisoje-Koper, prodam. Tel: (066) 35-747
ENOSOBNO stanovanje v Kopru--Žusterna zamenjam za večje. Tel: (066) 23-091
TRISOBNO stanovanje 81 kv. m. z garažnim boksom v Luciji prodam. Tel: (066) 70-187 po 17.00 uri DVOSOBNO neopremljeno stanovanje najamem za cca 1. leto. Tel: (066) 65-669
STANOVANJSKO pravico za trisobno stanovanje v Sežani, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Koper pod šifro »Sežana«
STANOVANJE 90 kv. m. v Kopru, spodnja Semedela, prodam. Tel: (066) 22-328
STANOVANJE ali stanovanjsko pravico, kupim. Tel: (066) 23-504 ENOSOBNO stanovanje 40 kv. m. v mirnem zelenem delu Semedele zamenjam za enakovredno ali večje v starem delu Izole. Tel: (066) 25-526
STANOVANJE, 73 kv. m. v Izoli--Livade, prodam. Tel: (066) 65-263 DVOSOBNO stanovanje na Škofijah, opremljeno, telefon, oddam. Tel: (066) 54-865
GARSONJERO v Žusterni oddam. Tel: (066) 36-213 IŠČEM dvosobno stanovanje v Novi Gorici ali okolici. Tel: (065) 35-028
NAJAMEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Novi Gorici. Možen kasnejši odkup. Naslov na novogoriškem uredništvu.
NUJNO IŠČEM STANOVANJE ali garsonjero v Novi Gorici. Predplačilo za eno leto, cena po dogovoru.
Mile Kovačevič, Cankarjeva 16, 7 nadstr., Nova Gorica STARO STANOVANJE v Izoli prodam. Tel: (061) 331-434 STANOVANJSKO pravico za dvosobno stanovanje, posebej vhod, dvorišče, vrt, starejša hiša, prodam. Tel: (066) 64-437 od 18. do 20.00 ure.
GARSONJERO, 26,48 kv. m. center Lucije, prodam. Tel: (066) 71-013 do 12.00 ure STANOVANJSKO pravico za kakršnokoli stanovanje na slovenski obali, najraje Portorož, kupim. Tel: (062) 34-014, (062) 34-475, Marino Ritonja, Betnavska 79, Maribor.
NAJAMEM trisobno stanovanje v Novi Gorici, predplačilo. Tel: (065) 22-935
GARAŽO in dvosobno opremljeno stanovanje (lahko posamezno) v Novi Gorici oddam v najem. Kličite po tel: (065) 21-638 po 16.00 uri GARSONJERO v Ajdovščini zamenjam za enakovredno v Novi Gorici. Pisne ponudbe pošjite na novogoriško uredništvo pod »čim-prej«.
V NOVI GORICI ali bližnji okolici kupim stanovanje. Tel: (065) 45-062
STANOVANJSKA
OPREMA
SEDEŽNO garnituro, trosed, raztegljiv, ugodno prodam. Tel: (066) 74-178 popoldan in zvečer.
POGRAD z jogiji, odlično ohranjen, prodam, cena po dogovoru. TEI: (066) 61-743
KUHINJO dobro ohranjeno ugodno prodam. Tej: (066) 22-775
KUHINJO, malo rabljeno, spalnico, dnevno sobo, dva fotelja, divan, zaradi selitve, prodam. Tel: (066) 58-794
UGODNO V SALONU MIRELA 5-30% popusta. V marcu izlet z agencijo lastovka
STAR usnjen trosed 190-200 cm kupimo. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, tel: (065) 25-326 od 08.00 ure do 15.00 ure.
POSEST
ZAZIDALNO PARCELO ali staro hišo v slovenskem primorju kupim. Tel: (066) 38-114 VRSTNO hišo v Postojni prodam. Tel (067) 59-392
HIŠO staro z 1.533 kv. m. zemljišča, primerno za obrt, ob glavni cesti Plvka-Postojna prodam. Tel: (067) 51-726.
HIŠO 75 kv. m. v Piranu zamenjam za enako v Luciji, Strunjanu ali Izoli ali za 4-sobno stanovanje v bloku. Možna tudi prodaja. Tel: (066) 74-543 po 20.00 uri STANOVANJSKO HIŠO, novo nedokončano v Šaredu nad Izolo prodam. Tel: (066) 75-775 VEČ OBDELOVALNIH PARCEL in gozda v skupni izmeri 20000 kv. m. v Jamljah ob cesti Trst-Gorica prodam. Tel: (066) 24-052 po 20.00 uri
VRSTNO HIŠO dvoetažno v Ankaranu, 110 kv. m. z garažo prodam. Tel (041) 804-148 STAREJŠO hišo z dvoriščem, njivo in travnikom na Tolminskem ugodno prodam. Tel. (065) 23-408 V POSLOVNEM centru Ajdovščine oddamo v najem prostore od 45 do 70 kv. m. za predstavništva, biro, trgovino, pisarne, sprejemnice in drugo. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »podjetniki pozor«
VPELJANO trgovino v najemu 30 kv. m. s tekstilom metražo in ostalim v centru Postojne, ugodno oddam. V račun upoštevan avto do
10000 DEM. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »poslovno sodelovanje«
PARCELO 2300 kv. m. (gozd, travnik) ter ruševina z možnostjo gradnje v srednjeročnem planu na Dambeju (Kekec) z razgl. na Novo Gorico prodam. Inf na tel: (065) 21-300
HIŠO v Novi Gorici prodam. Tel (065) 21-379
V BOHINJSKI BISTRICI oddam apartmaje. Tel (064) 721-204
GRADBENO PARCELO na območju slovenske obale kupim. Tel: 9949-8953-7575
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE 1400 kv. m. na K. O. Ustje-Plače ugodno prodam. Tel: (065) 61-669
PARCELO cca 1500 kv. m. v Paradah, prodam (066) 23-387 do
09.00	ure ali po 21.00 uri.
VIKENDICO v Serminu 30, pri Kopru, prodam (066) 54-745
VEČ parcel v Merečah, Ilirska Bistrica, prodam. Tel (067) 81-822 po
19.00	uri ali Cvetličarna NOVAK.
STANOVANJSKO hišo v Elerjih
prodam ali zamenjam za manjše stanovanje ali garsonjero tel: (066) 54-220
ŽENITNE PONUDBE
ZARADI osamljenosti želim spoznati moškega srednjih let za skupno življenje. Doma je lahko iz Trsta ali okolice. Ponudbe na ogl. odd. Koper pod šifro »Slovenija 92« IŠČETE srečo v dvoje? Najdete jo pri agenciji FORTUNA Gorica Via Bunarotti 28, za bližnje ob meji tel: (002) 21-575 za notranjost Slovenije pa tel: 9939-4812-1575. Informacije vsak dan razen ponedeljka. Za dekleta in žene vpis brezplačen.
DELO
AVTOLIČARJA takoj zaposlim. Tel: (066) 58-511
KOMERCIALISTA na terenu, za področje primorske, zaposlimo. Pogoj kombi vozilo. Vse ostale inf. na tel. (062) 26-124
V ISLANDIJI iščemo baby sitter, za 1 leto ali več. 20-30 let, z znanjem angleščine, pošljite fotografijo, telefonsko številko in naslov na ZAK Marjan, Grundarpaganga 24, 270 Varma, Mosfellsbae, Islandija
IŠČEMO komunikativne sodelavce za honorarno delo na območju Vipavske, Goriške, Krasa in Kopra. Plačilo po objektivnih merilih, ki zagotavljajo izredno visok mesečni dohodek. Zagotovljeno je tudi napredovanje. Vsi pripravljeni bodo prejeli vabilo za inf. sestanek, ki bo blizu kraja bivališča. Pisne prijave pošljite na naslov: Ferjančič Jože, Boršnikova 15, 62106 Maribor.
BIFE »Forum« Tržnica Koper, vzame za honorarno opoldansko delo, sposobno točajko. Oglasite se v bifeju.
TAKOJ zaposlim dve kvalificirani natakarici, lahko tudi priučeni v gostilni v Novi Gorici, Prvomajska 122. Visok OD. Nudim stanovanje in hrano. Pokličite po tel: (065) 21-403 gostilna, in doma (065) 26-934.
IŠČEM prodajalca ali prodajalko. Delo po pogodbi za prodajo posteljnine. Tel: (065) 32-028 od 12. do 20.00 ure.
POZOR nezaposleni, študenti in ostali, ki si želite dobrega zaslužka. Edini pogoj je pasivno znanje angleščine. Pošljite 30 sit za inf. in naslovljeno kuverto brez znamke za odgovor na naslov Marjan Furlan, poštno ležeče 65000 Nova Gorica.
Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje
Simona Vovk , Cesta na Ostrožno 113, 63000 Celje, telefon & jas: 06334*222
Izdelujemo filme za offset * sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi desian • zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, k plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in reklamne letake na barvni papir.
Storitve izvajamo na "fotostavku" in računalniški opremi ''Macintosh" z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi).
RAČUNOVODKINJO za vodenje manjšega podjetja in trgovino honorarno zaposlim. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro ..Znanje«.
KOMERCIALISTKO za komercialne aktivnosti na področju tekstila in usnja zaposlim. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »komerciala«.
ARTIKEL, ki slovi v Ameriki za prodajni hit leta, uspešno prodira s pomočjo A. T. S. d. o. o., Ljubljana, Parmova 41, na slovensko tržišče. Z nekaj lastnim kapitalom se vam ponuja možnost odličnega zaslužka. Za prodajalce, zastopnike in vodje skupin so seminarji vsak torek ob 17. uri, Kidričeva 9. Pridite in se prepričajte sami. Tel. (061) 301-557
IŠČEMO medicinske sestre s srednjo in višjo izobrazbo za delo v raznih bolnišnicah in domovih za ostarele po Furlaniji (Italiji). Kandidati morajo imeh opravljen strokovni izpit in morajo pogovorno, obvladati italijanski jezik. Zaposlitev je legalna z italijanske strani. Inf. po tel. (065) 24-355.
OBLES GONJAČE Črniče, honorarno zaposli oridnega fanta. Tel.
(065)	66-020.
FFtIZERKO nujno iščem. Tel.
(066)	81-272
SOCIALNA delavka nudi pomoč, oskrbo na domu, družabništvo. Tel.
(066)	21-258. Vesna.
FRIZERSKO pomočnico, Portorož iščem. Tel. (066) 70-260
MEDICINSKI sestri, fizioterapevtki ali študentki, z odi. znanjem italijanskega jezika nudim honorarno delo. Pridite na razgovor v nedeljo ob 18.00 uri. Dr. Pirnat, Jadranska 12/a, Ankaran
DELO pri oskrbi piščancev, nudim v okolici Ilirske Bistrice, tel.
(067)	54-527
FRIZERSKI SALON DŽUROŽA, Dekani 191, išče frizerko. Tel. (066) 59-409
ZAPOSLITEV dobijo dekleta in fantje na domu. Ponudbe na ogl. odd. Koper pod šifro »Odličen«
STORITVE
ZAMRZOVALNA SKRINJA pušča, ledi, rosi, obnova dotrajane izolacije‘Te!.: 066 36-392 VARČUJTE s kurilnim oljem, izvajanje meritev, regulacija? MONTAŽA in servisiranje gorilnikov na centralno ogrevanje. Hreščak tel. (066) 61-599 NON STOP GRADITELJI kvalitetno hitro in po konkurenčnih cenah izdelujem notranje storitve omete, tel.: 061 701-457
ARHITEKT vam hitro izdela načrt za adaptacijo, novogradnjo tel.: (066) 75-535
OPRAVLJAM avtoličarska ter manjša kleparska Dela. Jagodje 16, Izola
INŠTRUIRAM matematiko fiziko in kemijo, prosim da se oglasite na tel.: (066) 22-095
INŠTRUIRAM italijanski jezik za osnovne šole. Tel. 066 51-945 INŠTURIRAM matematiko 066 24-754
ZIDARSTVO opravljamo vsa zidarska dela. Tel. (066) 74-050 OPRAVLJAM strokovno in najceneje vsa pleskarska dela stropne in stenske obloge sestava pohištva, čiščenje bojlerjev (066) 36-586 INŠTURIRAM francoščino in poučujem klavir za nižjo stopnjo,
(066)	65-820
INŠTRUIRAM matematiko, mehaniko, fiziko in termodinamiko, za srednje in osnovne šole (066) 36-736
SERVIS hladilne tehnike, klima naprav in gost. strojev (066)58-297 SERVIS KOLES MATIČIČ, Tržaška 14, 61360 Logatec, (061) 741-637
SERVIS hladilnih naprav in pralnih strojev ter zamenjava izolacij,
(067)	72-927.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO m računalništvo. (065) 65-852 POSTAVLJAM, brusim in lakiram parket (067) 78-202 SERVIS hladilnih naprav, termoakumulacijskih peči, in gospod, strojev (pralni, pomivalni), tel.: (065) 61-784
INŠTURIRAM matematiko, fiziko in kemijo tel.: (065) 21-739 SERVIS gosp., aparatov expres, gorenje LTH, obodin, (066) 62-990
GARAŽO v Luciji prodam (066) 73-368, po 14. uri TEHNIČNO enciklopedijo 1 prodam, tel.: (066) 23-457
tel.:
-10
BUKOVE deske deb. 5 cm in fri-zijko staro 4 mes. prodam (066) 22-831
VALPADANO 10 K. S. SPA nova, 100 m3 drv na rašnji, prodam (066) 34-040
V	NEDELJO 12. 1. 1992, sem v kulturnem domu v Sežani izgubila zlato broško, pošten najditelj naj se javi po telefonu (067) 73-507
R-4, 126 in gorilec rorbegini prodam, Milivoj Gec, Krajna vas 40, Dutovlje
KROMPIR za seme rdeče sorte, dasiree romano. bele sorte resi condor, prodam. Cena 10—15 sit po kg. Večje količine dostavimo na dom. (064) 324-634
KOPRSKA Tržnica - poslovni prostor, 23 kv. m. v obratovanju, na atraktivni lokaciji oddamo (066) 25-321, 24-441 - popoldan
POSLOVNI prostor v Izoli, pod tribuno stadiona oddam ali prodam. Lahko kredit (066) 76-991 1000 kg koruze kupim (066) 63-041
OPREMO za hladilno komoro, novo kadilno vitrino, PVN 200 in kava „parat prodam (066) 58-297 OKREPČEVALNICO kiosk s teraso v centru mesta Izola oddamo. Zaželeno predplačilo za eno leto. Ponudbe na ogl. odd. Koper pod šifro: Predplačilo
V	ZIMSKIH POČITNICAH oddam apartma za 5 oseb in garsonjero za 2 osebi. (064) 78-579, po 15. uri
POSLOVNI prostor v Luciji 26 kv. m oddam. Tel. (066) 75-584 POSLLOVNI prostor 30 kv. m v Kopru - tržnica prodam. (066) 22-328
UGODNO prodam drva za kurjavo s prevozom na dom (2.800 kv. m). Tel. 065 25-898 OTROŠKO opremo, dva vozička chicco, stolček nizek, torbo, dva nahrbtnika, kolo, 5-litrski podpultni bojler ugodno prodam ter dam v najem tel. številko (065) 32-229 MOTOR GOLFA bencin letnik, 1982, komplet prodam za dele. (065) 32-507
AVTOPRIKOLICO NOVO nosilnot 600 kgžptodam (065) 62-443 UČENJE angleščine na domu iščem (065) 45-108 SENO IN OTAVO prodam (065) 56-496
VESTNIK
STANOVANJE
TRISOBNO STANOVANJE 70 m2 + 8 m2 balkona, telefon, centralna, dvigalo, leto gradnje 1980, na Lendavski zamenjam za večje ali manjše v starejšem bloku. Tel.: 21-064.
RAZNO
STRUŽNICO REVORVER z dodatnim orodjem prodam, tel.: 75-017.
UČINKOVITO SREDSTVO PROTI VOLUHARJEM IN KRTOM, HRANA ZA ZUNANJE PTIČKE Z NAVODILI. Sredstvo za zimsko škropljenje sadnega drevja in vinske trte prodam. Tel.: 068/41-199.
HLADILNO OMARO LTH 1.400 I, primerno za trgovine in mesnice 50% ceneje prodam. Tel.: 21-691.
DELE ZA LADO 1200, trifazni elektromotor, kuhinjski bojler in mlin za grozdje prodam. Milena Ta-uželj, Plitviški Vrh 24, G. Radgona.
MIZARSKO KOMBINIRKO - hobi prodam za 1.500 DEM. Tel.: 70-320 po 15. uri.
NOV MOTOR, dizel in bencin - petrolej za kosilnico BCS prodam. Tel.: 061/860-192, po 16. uri.
BRIVSKO-FRIZERSKI STOL, prodam. Tel.: 69-062.
SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Cena po dogovoru Tel.: 75-565.
ELEKTRIČNO KITARO HOHNER ARBOR (kovinsko rdeča, 3 magneti, tremola, oblika cahrvell by jack-son) feder jazz bas (made in USA) in mikrofon Shure 565 - Dynamic, ugodno prodam. Tel.: 81-846.
DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni odkupim namesto vas. Uslugo plačam. Tel. 26-122 po 16. uri.
MEŠAN BOGAT GOZD (73,6 ara) prodam pri Brezovici po 1 DEM/m2. Tel.: 23-122 dopoldan ali 26-469 doma popoldan.
^ ROKOMETNI KLUB CELJE
PIVOVARNA LAŠKO
GRADBENO PARCELO 600 m2 z gradbene dokumentacijo v Čreš-novcih, s temelji 12x9 prodam. Tel.: 447-251.
NJIVO 27 arov v Murski Soboti ugodno prodam. Tel.: 062/24-994.
NJIVO 70 in 45 arov in gozd 24 arov v k. o. Gorica ugodno prodam. Tel.: 45-373.
VINOGRAD 7 arov, na sončni les-gi in 3 are obdelovalne površine v Dolgovaških goricah ugodno prodam. Tel.: 76-888.
GOZD mašeni, bor-bukev, teh-nično-gradbeni les, 58,6 ara, prodam. Tel. 26-495.
GOZD 32 arov prodam. Tel.: 57-172.
NEDOGRAJENO HIŠO Borejcih prodam. Tel.: 46-191.
POSESTVO in hišo v Trtkovi 27 p. Benedikt, prodam za 50.000 DEM. Trtkova 27. p. Benedikt.
STAREJŠO HIŠO z zemljo, sadovnjakom v Sotini in hladilaik prodam. Šeruga, Zorana Velenerja 19M.
ZEMLJO 2,42 ha v k.o. Gančani--Lipa, možnost plačila na obroke, prodam. Tel.: 32-666.
GARSONJERO v pritličju z balkonom v Murski Soboti na Lendavski ulici prodam. Tel.: 48-529.
HIŠO v Veržeju ugodno prodam. Tel.: 819-676 od 19. do 20. ure.
DVOSOBNO STANOVANJE z dvema kabinetoma prodam ali zamenjam za manjše. Tel.: 323-729.
Prodam STANOVANJE 30 m2 v .Kranju na Planini, s toplovodom, SATV. Informacije na tel.: 329-229.
Takoj oddamo v najem štirisobno STANOVANJE v bližini Kranja. Tel.: 46-030.
V najem oddam dvosobno STANOVANJE na Planini. Tel.: 327-841.
PIANINO znamke Forster, star 4 leta, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 21-403 zvečer BOROVO HLODOVINO prodam. Tel.: 45-253
DVE MATURANTSKI OBLEKI št. 38, prodam. Andrejci, tel.: 48-129 TERVOL trdi 4 in 5 cm ugodno prodanr Tel.: 24-929 POHIŠTVO za spalnico Anita prodam. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Smodiš Cvetkova 19, M. Sobota
PRALNI STROJ s sušilnikom, nerabljen. vlečno kljuko za golf, strešno lepenko in vratna krila prodam. Tel.: 24-188
JEDILNI KOTIČEK in dva stola prodam za 2.500 SLT. Tel.: 23-818 LOGARITEMSKE ANTENE z ojačevalci prodam. Gomilica 45 a. Tel.: 72-138
RAČUNALNIK AMIGA 500 z zunanjo disketno enoto in igralno palico ter barvni monitor prodam. Tel.: 23-351
ZAMRZOVALNO OMARO 22 I, staro 1 leto in termoakumulacijsko peč 2,5 kW prodam. Možnost plačila na dva obroka. Puconci 21 g EDIL 5, novo termoakumulacijsko peč ugodn prodam. Todorovič, Finžgarjeva 27, Murska Sobota. Tel.: 32-330
RAČUNALNIK COMMODORE 64 z dodatno opremo ugodno prodam. Tel.: 21-838 PRALNI STROJ GORENJE električni števec - trifazni in moped Jawa prodam. Partizanska 31, M. Sobota. Tel.: 22-991 NOV ČRNO-BELI PRENOSNI TELEVIZOR prodam za 1.000 ATS. Štefan Janša, Iva Lole Ribarja 20, M. Sobota (pred kurivom). Ogled po 15. uri ob delavnikih, v soboto in nedeljo ves dan
BALIRANO SENO in grabljalnik Panonija, malo rabljen, prodam. Domonkoš, Kobilje 7 ŽAGAN LES za ostrešje, plohe 8 cm in škripec za seno prodam. Martjanci 50
CENTRALNI ŠTEDILNIK GORENJE 20.000 kalorij MIV prodam. Avgust Andrejek, Dolnji Slaveči 144, Grad
REGAL ZA DNEVNO SOBO in kavč ugodno prodam. Tel.: 62-699 popoldan
ŠIVALNI STROJ SINGER in pletilni stroj FAF prodam. Tel.: 24-796 VIDEOREKORDER PROFEX in 20 snemalnih kaset prodam. Štefan Celec, Bodonci 82

Zaposlimo pet ZASTOPNIKOV za zastopniško delo na področju Gorenjske in Ljubljane z okolico. Tel.: 59-063.
Delo na domu. Izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z naslovom ter znamko. Križaj Andreja, Predvor 66.
Honorarno delo dobi PRODAJALKA. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom oddajte na oglasni oddelek. Šifra: LESCE.
Iščem DELO na dom ali kakršnokoli drugo delo. Imam izpit B kategorije. Tel.: 329-311.
ZAPOSLIM kuharja za peko pizz y pizzeriji, v okolici Kranja, šifra.
KUHAR. '	, t ... ,.A
Gostilna pri Tržiču isce samo-stojnega KUHARJA ali KUHARICO. Osebni dohodek dober. Tel.: 57-585.
Honorarno delo dobi prijetno dekle za STREŽBO v okrepčevalnici v Šenčurju. Tel.: 41-723.
Pizzerija »Polana« Gonik išče KUHARJA in NATAKARICO. Informacije samo osebno vsak dan od 19. do 22. ure.
NATAKARJA ali NATAKARICO, izučenega ali KV, išče gostišče »Smuk«. Informacije na tel.: 57-482.
Več dipl. KOZMETIČARK vabimo v redno delovno razmerje. Tel : 326-683, od 15. do 18. ure.
NATAKARICO zaposfimo. Okrepčevalnica Pinke, Ulica Juša Kramerja, Črešnovci
IŠČEMO STLANO POMOČ ZA OSTARELO MATER v Križevcih pri Ljutomeru. Ponujamo stanovanje in hrano. Drugo po dogovoru. Tel.: 62-275
ZAPOSLIMO DELAVCA v kovinarski stroki. OD po dogovoru. Tel.: 53-157
ŽENSKO ali dekle za pomoč v gospodinjstvu na kmetiji iščem. En otrok ni ovira. Stanovanje v hiši. Tel.: 57-048
IŠČEM DEKLE KOT FOTOMODEL, lahko tudi kot začetnica. Ponudbe pod: TV Produkcija C. Proletarskih brigad 75, 62000 Maribor
N0V£#0BA
m
AVTOMOBILI
RENAULT »TRAFRC«, kovinske barve, diesel, opremljen in brezhiben, poceni prodam. Cenjene ponudbe po 10. uri. Tel.: (063) 35-736.
OPEL KADET, letnik 1981, prodam za 6.000 DEM. Tel.: (061) 866-174, popoldne.
Z-750, športno urejeno, registrirano do 5792, obnovljeno, z rezervnimi deli, izolirano, prodam. Cena je 750 DEM. Željko Lipnik, Pustike 5, Pristava. Tel.: (063) 25-000, int. 20.
KOMBI, diesel, starejši letnik (od 1980 naprej), v vrednosti od 8.000 do 10.000 DEM, v voznem stanju, kupim. Viljem Čerpnjak, Nas. Prekom, brigade 32, Murska Sobota.
OPEL ASCONO 1600, letnik 1988, prevoženih 65.000 km, prodam za 14.000 DEM. Možna je menjava za manjše vozilo z doplačilom. Tel.: (061) 311-498, od 8. do 11. ure FIAT 126 P, letnik 1986, marec, prevoženih 32.000 km, prodam. Tel.: (067) 82-584
OSTALO
ŽENSKO za skupno življenje, staro pod 40 let, želi spoznati devetintridesetletni nekadilec in nealkoholik. Javi naj se na naslov: Marjan Gorjanc, Dobavec 22, Ponikva VINOGRAD (opuščen, 4.500 m2) z zidanico, primem za adaptacijo v počitniško hišo in travnik (7.700 m2), prodam. Oboje je v bližini Rogaške Slatine. Tel.: (061) 346-882
RABLJENE NOSILCE ZA SMUČI za BX 16 - original iz uvoza, prodam. Ogled zvečer. Anica Lešnik, Šempeter 184/d, Šempeter
KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE organizira tudi letos TEČAJ ZA ŠOLANJE PSOV. Te-
če imate srednjo komercialno ali ekonomsko izobrazbo in ste pripravljeni svojo uspešnost dokazati, ter se strokovno usposabljati, predvsem na področju komerciale in financ, tudi z uporabo računalniškega poslovanja v manjši firmi, sporočite svoj naslov z navedbo svojih izkušenj pod šifro: »PERSPEKTIVA V PODJETNIŠTVU«. Praksa zaželena, vozniški izpit pogoj.
oretični del tečaja bo 6., 13.,
20.,	in 27. februarja ob 17.30 uri v dvorani zgradbe ŽTP Celje - Ul. XIC. divizije 4 (bivša stavba Zavarovalnice Triglav). S praktičnim delom pa bomo pričeli 2. marca na vadbišču v Zagradu. VABLJENI!
ZELO LEPE BELE OVČAR-JE-KUVAŠE, odlični psi, čuvaji in branilci z rodovnikom iz Madžarske, prodam. Tel.: (063) 38-989
JEZIKOVNI STUDIO d.o.o.
VAS VABI V TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA.
a)	začetni - 7.000,00 SLT (60 urni)
b)	nadaljevalni - 7.000,00 SLT (60 urni)
c)	tečaj poslovne nemščine - 7.000,00 SLT (50 urni)
Vpisujemo vsak dan od 8. do 13. ure. Tel. (063) 731-105
UČENJE TUJIH JEZIKOV JE LAHKO PRIJETNO!
KRAŠKO OVČARKO, čistokrvno, z rodovnikom, prodam. Tel.: (066) 76-688, od 20. ure dalje
PEČI NA OLJE (dve), termoakumulacijsko peč 6 kw, dva oblazinjena stola, zavesa s karnisami - komplet, električni štedilnik, toaletno omarico, prodam. Vsak dan od 18. do 20. ure Tel.: (063) 24-097
- MESEC POPUSTOV!
POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST!
Tel.: (063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849
DVODELNE OMARE, kavč, /itrino, posteljo z jogijem, imarico za čevlje, električni štedilnik, hladilnik, kredenco, irodam. Tel.: (063) 34-077 OFICIRSKI PLAŠČ usnjen, itar okoli petdeset (50) let, jgodno prodam. Je lepo ohra-ijen. Tel.: (063) 37-997, popoldne
160 - iz trgovine kupljenih audio kaset, prodam. Zabavna n narodnozabavna glasba, /se za 4.200,00 SLT. Prospekt !0,00 SLT. Željko Lipnik, Pusti-
ke 5, Pristava pri Mestinju
■m a	a

zontalno, avtomatsko, za razrez hlodovine in sušilnico za les, prodam. Jože Felicijan, Brode 19 a, Vransko POŠTENO DELO, v okolici Celja, kakršnikoli, iščem. Do sedaj sem delala v kuhinji in trgovini. Stara sem 24 let. Kličite na telefon (063) 36-840 PLETILNI STROJ, dvoredni, Empisal, na kartice, prodam. Tel.: (601) 61-427 V CENTRU MOZIRJA oddam 40-50 m2 poslovnega prostora - potreben je obnovi-
tve, ali je za skladišče. Tel.: (063) 832-240 ali (061) 317-836 ZAZIDLJIVO PARCELO, na lepi sončni legi v Velenju (6 km), prodamo. 1.000 m vode in elektrike na parceli. Tel.: (063) 841-781, od 12. do 13. ure
PREDNJI PLASTIČNI ODBIJAČ, za Wartburg 1,3, z nosilcem, prodam. Tel.: (063) 775-121.
AVTORADIO Blaupunkt, Dusseldorf, vrhunske kvalitete, nov, prodam. Prodam tudi toplotno črpalko Gorenje Opti-mal 102, 280 I, novo. Tel.: (063) 712-221, int. 68, dopoldne, Suhadolnik
STANOVANJE, dvoinpolsobno, 600 DEM/m enoinpolsobno stanovanje in garažo v Celju, prodam. Tel.: (063) 772-661 VARILNI TRANSFORMATOR 220 V, 160 A, nov, prodam za
6.000,00 SLT. Tel.: (063) 31-781
OPREMLJENO SOBO, v Velenju, oddam samski ženski (80 DEM - protivr. SLT) ali paru brez otrok (130 DEM - protivr. SLT). Možnost kuhanja, telefona, VTV. Tel.: (063) 853-432
LASTNIŠKO, komfortno stanovanje, zamenjamo za hišo v Celju. Tel.: (063) 36-438 ZEMLJIŠČE 500 m2 - 1.000 m2 na Ostrožnem kupim z možnostjo mesečnega plačila. Tel.: (063) 36-438 POSLOVNI PROSTOR, cca 40	m2, opremljen, oddam
v centru Šentjurja. Izredna priložnost, zaradi bolezni. Inf.: Žagaj 27, Ponikva PLETILNI STROJ, Pfaff, de-ko sistem, malo rabljen, računalnik, prodam za 1.400 DEM. Tel.: (064) 218-524 PARTNERJA v lokal, v centru Šentjurja, z nekaj kapitala, vabim. Vi idejo, jaz investicijo. Inf. Žagaj 27, Ponikva INŠTRUIRAM nemški in angleški jezik za osnovno in srednjo šolo v Žalcu. Tel.: (063) 711-347
OBLEKO, maturantsko, unikatno, iz boutigua Dana iz Žalca, ugodno prodam. Tel.: (063) 711-347
28-LETNI Slovenec, računalniški programer PIVI, inštruktor »B>< kat., kv avtomehanik, voznik B, C, E kat., knjigovodja, iščem kakršnokoli dobro plačano delo, kjerkoli v Sloveniji. Tel.: (061)442-461, Marjan MANJŠE POSESTVO, 1.000 m2, v neposredni bližini Atomskih toplic, z novo hišo (5. gradbena faza) 80 m2. Elektrika, voda, cesta, neokrnjena narava, bio zemljišče za samo
49.000	DEM. Tel.: (061) 442-461
STREŠNO OPEKO, novo,
4.000	kosov, Kanjiža, prodam. Prodam tudi nakladalec, kopač za gnoj »HU« 4 in dve kravi, breji z mlekom in bikca 350 kg. Rudi Košec, Glinško 7 a, pri Ljubečni
HOVi!
POBA
Ime . . naslov
priimek
NAROČILNICA
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
*

I
I
•s,..
KAKO MAKS FURLAN IZ PIRANA PREVAŽA MILIJONE
EDINI OKLEPNI SLOVENEC
V Sloveniji je v zadnjem letu nastalo več kot dvajset podjetij, ki skrbijo za finančno in tehnično zavarovanje ljudi, materiala, predmetov, sredstev in drugih vrednosti. Vendar je malo takšnih, kot je Vadiš d. o. o. (varovanje osebne in družbene imovine in sredstev) iz Pirana, ki skrbi za prevoz denarja z oboroženim spremstvom in v oklepnem vozilu. Omenjena firma je v tem trenutku edina v Sloveniji, ki ima popolnoma blindiran kombi — avtomobil, s katerim prevaža tudi denar Fair playa, igre na srečo, ki poteka po vsej državi.
O dejavnosti Vadisa smo se pogovarjali z direktorjem, Maksom Furlanom iz Pirana.
»Smo družba, ki je registrirana za prevoz denarja na osnovi opreme, s katero razpolagamo. Imamo ekskluzivno ponudbo alarmnih naprav edinega in seveda v tem trenutku v Evropi tudi najsodobnejšega proizvajalca video senzorske opreme. Za to opremo marsikdo drug ne more zagotoviti servisa v 24 urah, kot ga lahko mi, vendar se trudimo, da bi ta čas še skrajšali. Imamo oklepna vozila, kompletne radio zveze, celotno oborožitev večjih kalibrov, posebej izbrane in usposobljene ljudi za to delo. Naše vozilo ima klima naprave in je kompletno blindirano, kar pomeni, da je odporno tudi proti granatam, ki bi ga sicer onesposobile,« razlaga Maks Furlan.
Za koga delate?
»Delamo za naročnike prevoza posebnih vrednosti, to se pravi za nekatere državne organe, za invidivi-dualne firme. Primer tega je zavarovanje Ribiškega rezervata v Portoroškem zalivu. Torej delamo tudi na vodi. Potem je tu prevoz različnih dokumentov ali denarja za razne naročnike, konkretno naj navedem primer Fair play igre. Tudi Fair play je potrditev, da nas dostikrat kličejo potem, ko je že prepozno oziroma, ko je prej že prišlo do kakšnega dogodka, ki je povzročil večjo materialno ali drugo škodo. Ljudje vse preredko pomislijo na zavarovanje in upajo, da se ne bo nič zgodilo, kar pa ni vedno res.«
V zadnjih mesecih postaja igra Fair play med Slovenci vse bolj popularna. V času, ko realni zaslužki vedno bolj padajo, vlagajo ljudje svoje prihranke vanjo. O tej igri na srečo je vse znano. Zanima nas, ali je to za vas samo delo ali tudi izziv?
»Naša družba je edina, ki dela za Fair play. Vsako delo moramo sprejeti profesionalno, saj nikoli ne vemo kaj se lahko zgodi. Seveda pa je to tudi izziv, saj je izkušnja več, ki nam bo jutri koristila. V vsakem trenutku smo pripravljeni reagirat, tako kot nam nalaga zakon in, če pride do oboroženega ropa, imamo z zakonom določene pravice in možnosti, ki jih bomo uporabili in jih moramo uporabiti, če hočemo obvarovati, kar nam je zaupano, predvsem pa tudi svoje življenje.«
Prevoz velikih vsot denarja je izziv tudi za roparje?
»Fair play se igra po vsej Sloveniji. V Ljubljani, Mariboru in Portorožu so največji centri, v katerih se tudi zbere največ denarja. Zavedamo se, da to privlači pozornost kriminalcev. Vemo, da je nekdo, ki je prej opravljal te posle za Fair play, plačal z življenjem in nam je zelo žal, da nas niso
prej poklicali, saj morda do tega niti ne bi prišlo.«
Glede na to, da delate v oklepnem vozilu, ali ste najbolj zaščiten Slovenec?
»Mislim, da je naša ekipa, saj morata biti v kombiju vedno najmanj dva delavca, res ena najbolje zaščitenih v Sloveniji. Naše vozilo, ki tehta 3,5 tone, je za prevoze denarja atestirano v Italiji in ga puške in pištole ne morejo ogroziti.«
Ste zato bolj popularni v Sloveniji?
»To je edini avto, ki je pripeljal že milijarde dolarjev. Osem let je služil svojemu namenu v Italiji, pri nas pa je že dobro leto in smo nekaj milijonov mark z njim
že prepeljali. Delamo podnevi in ponoči. Tako kot je 24 ur na dan dežurna policija, smo tudi mi 24 ur na dan sposobni in pripravljeni delati, pač odvisno od tega kdaj nas potrebujejo. Redno sodelujemo s pristojnimi službami Republiškega ministrstva za notranje zadeve, kajti kakšne večje pošiljke so velikokrat spremljane, najavljene in prepeljane v sodelovanju s temi organi. Vozilo je na strehi označeno in se ga lahko nadzoruje tudi iz zraka s helikopterji«.
Ukvarjate se tudi z detektivskimi zadevami?
»Drugi del naših dejavnosti so detektivska dela, ki so iz dneva v dan bolj potrebna. Tu moramo biti po-
zorni na zakonodajo, saj nekaterim občanom ni jasno, da službe, kot je naša, nimajo večjih pooblastil od policije. To pomeni, da se v nobenem primeru ne moremo lotevati drugačnih akcij in si prilaščati večjih pooblasti, kot jih ima policija. Zaenkrat še ni skupščinskega nadzora nad našim delovanjem, kar bo potrebno čimprej urediti. Novi predlog zakona, ki je trenutno še v osnutku, je glede tega še odprt in bo potrebno v njem še marsikaj doreči, da bodo te službe lahko normalno delovale in imele normalne delovne pogoje, kar pomeni, da lahko pridejo do baze podatkov, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti«.
Ukvarjate se tudi z izobraževanjem ljudi?
»Na hrvaški strani smo izvedli dva kvalitetna seminarja, ko še ni bilo meje, a tudi v bodoče bo to sodelovanje, posebej v Istri, teklo normalno naprej. Računamo, da bomo izobraževali ljudi, ki v firmah opravljajo delo varnostnikov, vendar je zanimanje za to majhno. Stara filozofija v podjetjih je bila, da zaposlijo na dela in naloge varnostnikov ali čuvajev invalide, zdravljene alkoholike in podobne, kar pomeni, da ti ljudje v nobenem primeru niso sposobni obvarovati sebe, kaj šele premoženja ali drugih ljudi. Ko bo ta filozofija pozabljena in se bo skozi življenje in prakso pokazala drugačna potreba, bo tudi ta del našega izobraževanja bolj potreben.«
Povejte kaj bolj konkretnega o sodelovanju s Hrvati?
»Delali smo za Sigurnost Buje-Umag, kjer smo pripravljati profesionalce za fizično in tehnično zaščito. Na šestdeseturnem tečaju smo usposabljali ljudi, ki že opravljajo podobno delo, da bi ga opravljali čimbolj profesionalno. Seznanili smo jih z alarmno opremo oziroma alarmno tehniko, z zadnjimi trendi razvoja v svetu, s senzorsko tehniko, z orožjem, borbo proti orožju in s prvo pomočjo pri eventualnih poškodbah z različnimi orožji. Ljudje, ki so se udeležili zadnjega tečaja, so opravili izpit, imeli so tudi psihotest in sedaj normalno delajo. Tako kot mi, so se tudi oni profesionalno lotili tega. Z doseženimi rezultati smo zadovoljni, sodelovanje je bilo uspešno in se nadaljuje. Za nas meja ne more postati ovira. Sodelovanje lahko nadaljujemo tudi zato, ker čuvamo Ribiški rezervat, ki meji na hrvaško stran, tudi z njihovo policijo sodelujemo normalno. Ni težav pri navezovanju stikov, kontaktov, izmenjavi informacij in podobnem.
S plačilom naših uslug ni bilo problema, kljub novim mejam in nerezidentnim računom smo rešili zadevo v obojestransko zadovoljstvo.
Slišali smo, da sodelujete tudi z neko beograjsko firmo?
»Mislim, da smo v tem trenutku edina firma na tem področju, ki sodeluje z beograjsko policijo pri odkrivanju nekaterih avtomobilskih kraj, vendar je zaradi problemov, ki so v Jugoslaviji oziroma zaradi neprehodnih komunikacij to delo zelo otežkočeno in ni kakšnih večjih rezultatov. Nekatere naše poti nas vodijo tudi v tujino in smatramo, da se tu politika ne bi smela vmešavati,« je ob koncu dejal Maks Furlan.
Mario Rossi