Dopisi in novice. Z Dunaja 9. febr. (Izv. dop. »Slov. Nar.«) V višjib krogih tedaj zopet hud boj. Kar je ustavovernega — in v birokraciji, v vojaštvu, v kapitalu in celo v cerkvi je žalibog še dosti nemško-ustavoverskega — vse se je postavilo na noge zoper to, da bi se ministerstvo dopolnilo iz avtonomistične večine. — Zdaj se dela zopet z onimi pripomočki, ki so pred osmimi leti Hohenwarta vrgli. Višjim krogom se »poroča«, da je mestno prebivalstvo Dunajsko, Graško itd. jako razburjeno in nezadovoljno in da bi utegnilo Bog ve kaj zgoditi se, ako se naučno ministerstvo izroči kacemu avtonomistu, ki bi bil za n a r o d n e reforme in za to, da bi šola zidana bila na krščanskej podlagi. Torej omehkuženi, lehkoživi, škrofulozni in strahopetni pojudeni mestni element dunajskih socijalnih kloak naj odločuje bolj kot krepki in zdravi n arodje v Avstriji, kateri sami rabne vojske dajejo in davka silno večino! Humbug in ustavoverni švindel je, žugati s tem mestnim pojudenim dunajskim fllistrom. Kdo je še v novem testamentu slišal o judovskem pogurau? Situvacijo je ves tudi poostrilo to, da je knez Lichtenstein predlagal prenaredbo šolske postave v krščanskem in uarodnem smislu. Nemške novine, in celo ueke slovanske, česke in poljske, so začele vpiti o reakciji, Stremayrovci pak so to vpitje znali dobro porabiti in so šli odločilnim krogom na ušesa trobit rekoei: vidite zdaj uže se kaže, da ti ultramontani bodo vse podrli, kar smo mi v 18 letili zidali. In dosti je, ki v to »vse podiranje« verjemo. Politične modrosti nij toliko na sveti, kolikor M jo bilo želeti. Celo kak pobožen nemšk filister, ki pa pravi, da hoče biti »liberalen«, ne ume, da šola more biti krščanska in narodno pravična, a da zarad tega še ne vpeljuje španjske inkvizicije. Nemški cesar Vilhelm je, od puškometnega zrna zadet, javkal: »dajte mi več religije v deželo« in odpravil ministra Falka, ter postavil Puttkamra, ki je javno izrekel se za krščansko šolo. Torej kar je na Nemškem prav, to je Nemcem pri nas nevarno ? — Deržavno sodišče o jezikn v ljndskih šolah. 19. januarija t. 1. se je pri tem najvišem sodišču obravnavalo o pritožbi Eusinov v Lvovem zoper ukaz naučnega ministra, ki je zavergel pritožbo Eusinov. Sodišče je spoznalo, da je gospod minister s svojim ukazom dne 6. junija 1879 ravnal zoper pravo, in da je pritožba, ki skerbi >za varstvo« rusinskega jezika v šolah in uradih opravičena. Ta razsodba nam vendar očividno kaže, da šolske oblasti ravnajo zoper postavo, ako v jeduakih okoliščinah zavirajo poučevanje v narodnem jeziku, baje se bodo tudi drugod upirali na to razsodbo. Naučno ministerstvo je sicer hotelo odpraviti to pritožbo, rekoč, stvar še ni dovolj obravnana pri dotičnem uradu, tedaj deržavno sodišče ni kompetentno za to razsodbo. Deržavno sodišče je vendar izreklo, da je brez dvombe »kompetentno«, ker je tukaj prikračeno politiško pravo, in je naučni minister kot zadnja inštanca razsodil v smislu dvojik šolskih oblasti zoper pritožbo Eusinov. Kar se stvart tiče, je spoznalo deržavno sodišče, ka so Eusini dokaza!!, da žhi v Lvova 12—13.000 greko-katolikov, v štirih župah in imajo 800 za šolo ugodnih otrok; a v šcstuajslih Ijudskih šolah v Lvovu se le v jedni ne podučuje v iDsinskem jozlku, ker je deželni šolski svet prejšno rusinsko izgledno šolo (Mushrhaup schu)e) spremen'l v poljsko, pa zahtevo po rusinski Sol' opeino zavergel. Derža^no sodišče spoznava, da se je tukaj ravnalo zoper 19. člen deržavnih osro\irh postav, v katerem je točno izrcčeno, da ima v deželah, ker so razne narodnosti, vsaka pravico do izobraženja v svojem narodnem jeziku. Minisferstvo je sicer reklo, da je pri učiteljišou v Lvovem večrazredna vadnica v rusinskem jezika, a vadnicd, tako pravi deižavno sodišče, ni ljudska šola, in jemlje le določsno šbulo učencev, a v pretečenem šolskem letu se jih je oglasilo 312, v^čina ni mogla sprejeta biti, in Eusinci so tedaj prisiljeni, svoje otroke doma poučevati, ali pa jih v ljudske šole na kmete poslati. — Deržavno sodižče je overglo tudi ugovor g. rainistra, ki je rekel, da ima le mestna šolska oblast po postavi pravico, določevati v naučnem jeziku po mestnih šolah, ko je povdarjalo, da ima po postavah 25. maja 1868 deržava najviše nadzorstvo nad ljudske šole in po §. 78 drž. šl. posfove 14. maja 1869 ima tudi naučni minister skerbeti, da se izpelje ta šolska postava. — V pervi versti so merodajavae le osnoviie deržavne postave, in s tem naravnost g. ministru oCita, da ni deržal se posia1. ,rli določeb, po katerih je zavarovano pravo vsem deržavljanom. Pričakujemo t.daj, da bode naučno ministerstvo, ako pridejo pritožbe iz drugih krajev, ra\aalo postavno in pravico varovalo raznim narodom, ako bodo zahtevali izobraženje v nrrodnih ljudskih šolah v narodnem jezlku. Enakih pritožeb bode menda slišati iz raznih krajev. — V deržavnem zboru je interpeliral poslanec M e n g e r vlado o vlogi pemskih škofov. Liberalni gospod dohtar naj gre s svojim ovaduštvom kam drugom; v Avstriji nij prostora za to — sicer to gospodu, ki se liberalnim naziva, slabo pristuje. Škofje s svojo vlogo se niso pregrešili zoper postavo, vpitje zoper njih bescde liberalizma ne priporočuje. — Katoliki so v Avstriji v večini, škofje so popolnoma kompetentni o stvareh, ki zadevajo »pouk in odgojo« govoriti, njih gl?s poslušajo verni, to so dovolj očitno pokazali v vsaki priliki. Avstrija ni Prusija; tukaj ni ¦':eba nakladati si jarma, kakoršnega naklada Prusija katolikom, ki so tam v manjšini. Čudom se čudimo, da listi, ki se nazivajo vladnlmi, ne najdejo dobre besede za vlogo škofov, ki so vendar po svojem poklicu dolžni svariti in bud'.ti verne. Ali so mar škofje krivi, da njih beseda ne velja več v deržavnem svetu, ker svet misli, da se brez pozitiv- ' nega kerščanstva more shajati v politiki. — V deržavnem zborn je stavil poslanec knez Alojzij Lichtenstein naslednji predlog: Slavna zbornica naj sklene: Slavna vlada naj se naprosi, da preskusi obstojcče postave o šolstvu in naj postavo izdela in predloži, v katerih se v postavnib mbjah določenili po §. 11. č. i. derž. osnovnih postav 21. dec. 1867, deželam in sospskam zlajšajo težka bremena, zarad katerih je slišati opravičenih tožeb, naj se varuje deželam pravica do šolskega zakouostavstva, ter se ima ozir jemati na cerkvene, verske in narodne potrebe prebivalstva. Postave primerne tem načelom naj se predlože po ustavnem potu v pretres. Poslanec Lienbacher pa je predlagal: Slavni zbor naj sklene: §. 21. derž. šl. postave 14. maja 1869, st. 62. derž. zak. naj se spremeni in se ima tako glasiti: §. 21. Dolžnost v šolo hoditi nastopa se doveršenim 6. letom in traja do 12. leta. Dež. zakonostavstvu se pripušča, da to dolžnost v obče ali z nekaterimi prideržki raztegne do 14. leta. Iz šole se izstopa, če so učenci dovolj poučeni v naukiti za šolo naj potrebnejših, namreč v pisanji, branji in številjenji. V posvet tega predloga naj se iz vse zbornice voli odsek 15 udov, ki ima slavni zbornici predlagati svoje nasvete po postavni poti. Poljaki o šolskih predlogih antonomistične stranke. Nemškoliberalni listi vedo povedati, da Poljaki niso za prenaredbo šolskih postav i. dr. Eesnica je pa ta, da so Poljaki, kar se tiče šolskega zakonostavstva skoraj popolnoma avtonomni, šolska dolžnost traja le 6 let kakor pri nas Kranjskem, od 12—14 leta obiskujejo otroci ponavljavno šolo, njih tedaj v pervi versti ne briga tolikanj šolska postava; poljski jezik ima povsod — v šoli in v uradili veljavo — da še celo Eusinom svoj jezik usilujejo, kakor smo brali pri razsodbi najvišega deržavnega sodišča. — Ni tedaj labko verjeti, da bi bili zoper Lienbacherjev predlog, ki za dežele terja veče avtonomije v šolstvu, uže zarad doslednosti ne morejo tega storiti, tako pišejo tudi njihovi listi. (Gaz. »Nar.«) Pa kakor je brati po novinah, Lienbacherjov predlog najde še tu in tam milosti, le knez Lichtensteinov predlog, ki govori tudi v verskih zadevah, ta ne najde milosti. Na Pemskem so v. č. g. g. škofje ulogo naredili do ministerstva, v kateri zahtevajo versko (konfessionelle) ljudsko šolo, sklepno govore tako-le: Brezverska šola loči šolo od cerkve, tedaj je pa tudi nemogoče, da bi se šolstvo zdatno zboljšalo. Prijenljivost v nekaterih manj važnih stvareb, tudi ko bi se to večkrat zgodilo, kakor se res zgodi, ne more popraviti zlega, ki izvira iz načela brezverskib šol. Podpisani škofje ne naidejo tedaj druge poti, nego da se obernejo do slavnega min'sterstva, naj blagovoli ukazati, česar je treba, da se poverne šolam za katolike verski značaj, a cerkvi nje vpliv na pouk in izrejo mladine. Ko bi pa c. k. ministerstvo na to ne odgovorilo, niti ne dalo poroštva, da se šolstvo zdatno zboljša, potem škofe ne roorejo več sodelovati in izpeljevati šolske postave. Tudi ne morejo dalje privoliti, da bi duhovščina sodelovala in se vdeleievala šolskih oblast (vkraj. okraj. dež. šl. svetih), marveč mogli bi verne opominjevati svetih dolžnost, katere so jim naložene, ako otroci hodijo v šole, kamor so prisiljeni hoditi, in jih tak:.m šolam nemorejo z mirno vestjo izročovati. Iz Zagreba. Nasledek onega razsajanja nekaterih dijakov, po Starčevičevih bedarijah zapeljanih, je bil ta, da so bili 4 preparandi z 9 gimnazijsti iz šole pregnani, mnogim juristom pa se dal »consilium abeundi.« Šolstvo na Štajarskem 1. 1879. — Otrok za Solo godnih je bilo 151.000; 129.000 jih je hodilo v šolo, 22.000 šole ni obiskovalo. Naj slabeje je bilo v tej zadevi na Spod. Štajarskem. Učiteljev je bilo 1440, jednemu učitelju jih pripada 89; postavno le 80. Da bi se postavi zadostilo, kar se tiče razmerja učencev in učenikov, bi bilo treba še 500 možkih učiteljev. Učiteljic ni premalo. Učiteljske plače iznašajo 848.000 gld., poprek pride na učitelja 588 gld., učnine za otroka 6 gld. 57 kr. Iz Ljubljane. — Iz seje dež. šl. svžta dne 5. februarja 1880. — Eazrešijo se tri prošnje krajnih šolskih svetov v zadevah vverstenja šol. C. kr. gimn. ravnatelju se prizna 5. petletna doklada. Po nasvetu dotičnega učiteljstva se oprošča gim. učenec šolnine. Eazreši se prošnja posestnika, ki je v svojem imenu in pooblaččen po stanovalcih tieh občin prošnjo vložil, da se ustavi izveršitev kazni napovedane po šolsk'. oblasti in da se kraji dmgam všolajo. Prošnja upokojenega učitelja za povišanje plače se zaverne. Eazsoja se o pritožbah zoper kaznivno razsodbe zastran šolskih zamud. Prošnja pomožnega ueitelja za napravo učiteljskega izpita se višej predlaga. Spraznjeiio mesto Leopold Filipove ustanove se podeli za 1. 1879 in 1880 šoli v Šent-Vidu pri Berdu. Oddaja se služba na raeščanski šoli, trije nadučitelji se stal.no umeščajo. Eazrešijo se prošnje za denarno pripomoc in nagrado. — Iz seje drnžbe kmetijske 1. dne t. m. — Prošnja okrajnega šolskega sveta novomeškega je bila rešena tako, da se za šolsko mladino pošlje nekoliko poufinih kmetijskih knjig, denaruih daril za marljive učitelje pa nima družba kmetijska na razpolaganje, zato jih mora dobiti le iz deržavne podpore, ki jo c. k. deželni šolski svet od ministerstva dobiva, da jo po zaslišanji družbinega odbora razdeli. — Srednji šoli in učiteljišči sklenete pervo poletje 14. t. m. a drugo se začenja 18. t. m. Pustne dni so imeli ti zavodi kakor po navadi šolo, mestni šoli ste imeli v pondelek in torek prosto. — Srenjski odbor mesta Ljubljanskega je sklenil učiteljem dati za vsako uro poučevanje preko navadue dolžnosti 20 gld. in za vsako drugo naprej po 10 gld. za časa, dokler traja to nadmerno poučevanje; določiti to ima mestni šolski svet. Učitelju Bahovcu se je v ti seji (28. m. m.) priznala tudi perva starostna doklada. — \avadna božičnica v bolnišnici nbozih otrok na Poljanah se je letos zakasnila do pretekle nedelje zato, ker je izročitev režije usmiljenim sestram bila še le doveršena 3. t. m. Nazočost preblage gospe soproge gosp. deželnega predsednika in mnogo druge gospode, kakor tudi obilo darov pri božičnici nakupičenih je kazalo zadovoljnost, da je režija prišla v roke usmiljenim sestram. Gosp. župan Lašan in gosp. knezoškof dr. Pogačar sta poprijela besedo in v zahvali vsem dobrotnikoin sta oba še posebno povdarjala dobrotljivost milostljive gospe soproge gospoda deželnega predsednika, kateri v pervi versti gre livala, da je zelo zanemarjena režija milodarne te naprave prišla zdaj v bolje roke. Otroška bolnišnica vzderžuje se samo po milodarih, zdravila brezplačno daje lekarna Ternkocyeva, ozdravljanje bolnih otrok oskerbuje gosp. dr. Kovač tudi brezplačno. — Letošnja zima. Kdor druzega ne ve povedati, govori pa od vremena. No, naj bo! A z vremenom smo v tako tesni zvezi, da od njega zavisi zdravje in življenje, dobre in slabe letine. — Itfraza je menda letos bilo dosti; ledu ni manjkalo. Brali smo, da je bilo Bodensko jezero zamerznilo, in 50 let je od tega, kar so se na svečnici po njim dersali. Zamerznilo je tudi Travensko jezero na Zgor. Avstrijskem, privabilo je to od blizo in daleč veliko radovednih gledalcev in dersalcev. — Ob velikih rekah, ob Dunavi, ob Eeni in dr. se je bati velikih povodenj, ko se bode led tajal. Letošnja zima pa tudi ni bila brez izvanrednih prikazni; imeli so južno vreme v Petrogradu, takrat je bilo v Milanu ¦— 10° toplote. Kot nekaj posebnega pripovedujejo iz našili gor, da je bilo tam jasno in veliko topleje, kakor v ravnini, po bregovih je tu in tam uže kopno, in prikazujejo se pervi oznanovalci pomladi — trobentice in jegelci. — No, to pa je uže večkrat bilo, da je po gorah sneg prej skopnil, kakor po ravnini, pa navadno je vselej še potem sneg padel in potem dalje časa ležal na gorah, tega so ljudje uže tako vajeni, da pravijo, sneg ni začel na pravem mestu kopneti, dobili bodemo še snega ... Sklepati sedaj, skoraj ob sredi zime, na suho poletje, ker so sedaj vode majline, bi bilo vendar prezgodaj, Bog zna, koliko snega in de.ja nara še prinese pomlad. — Ostre in mile zime, slabe in dobre letine se zmirom verste, tako je sojeno. Šolske otroke smerti rešil je poštir sel Eosenauer v Landshutu na Bavarskem. Se snegom je medlo, otroci so uže pravo pot zgrešili, kar pride poštni sel, na vsako ramo si posadi jednega otroka, na herbet tudi jednega, krepak mož stopa naprej, drugl otroci za njim in tako jih pripelje v bližnjo vas. Dobil je nagrade 50 mark. ,,Pravica narodnostij v Avstriji" se imenuje nemška brošura, ki je ravno kar izišla v Gradcu, spis. dr. Karol Hugelman. Eazlaga se v brošuri, da se mora §.19 naše avstiijske ustave v življenje spraviti za vse narodnosti. Kadar se o narodnih terjatvah govoii, kaže se pii nas, kako svobodomiselna je ustava v §. 19. Ali kadrr hočejo v Avsaiji narodnosti konsekvence iz tega paragrara za sebe polezi.ti, odgovarja se jim: to ne gre, to je nemogoče! Tako stanje je pa bolj nevarno nego naravuoslno odrekanje nrrodnih pravic, ker izpodkopava zaupan^e v svetost postave, gloda na pmnem čutu ljudstva, gloda s t m na korenu der ,ave. Nobena določba usLave ne more več ncsrcče za deržavo imea, kakor taka, ki (če prav le v jcdnem delu) mej ljučstvom vero šiil, da je ustava le košček poterpelljivega papirja.« — Torej rwpet enlrrat čujemo tu glas poštenega Nemca. Piemembe pri učiteljstvu. Ka Kranjskem. Gospod Janez Pavčič iz Šent-Janževega dola v ŠentEupert za nadučitelja, in g. Janez Vozlaček od sv. Kocijana na Dobrovo, začasno. — Gosp. Bernard Janec, poprej v zgoinjem Tuhinju pomožni učitelj, sedaj v Tunjicah pri Kamniku. G. France Kalin iz Lozic v Vreme.