Glasilo SZDL ptiijakega jkraia — Uprava 1» arednjetvo Ptuj. Lacko- va ul. » - Telefon 156. SB Ptuj štev. 643-T-206 Stpv. 13 — Letnik IX. Pttij, 30. marca 1956 Urejuje uredniški odboi — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Ro kopisov ne vračamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna narofnina 100 din, polletna 250 din Zadnje dni mno zabeležili po novno pritcgriitei' pozornosti na indijsko-pakistansko mejo, kjer so obmejni spopadi pre- segli sicer navadno ostrino. Vendar se je sittiacija pozneje nblažila, ker sta se državi spo- razuvieli o mirni poravnavi ob- mejnih sporov. Slabše pa je stanje ob izraelskih mejah, ker je oboroževanje sosednjih arabskih dežel doseglo že takšno !;obodne tiuiizijske vlade bo priglasitev Tunizije za sprejem v OZN. Najživahnejše ko)7ientarje pa nedvomno vzbuja v svetu še v^dno Obsodba stalinizma, ki jo je na partiji^kem Jcongresu v MoskiH izrekel sekretar KP ZSSR Hrvičev. Kakor je iz nje- govega referata razvidno, Sta- lin ni bU samo despot in uzur- pator, teviveč tudi slab vojsko- rodja in antisocialist. Resen prelom s stalinizmom, ki. so ga napravili v SZ ne pomerjt samo nove notranje kakor zunanje politike te države, temveč tudi največje priznanje energični i^i brezkomprormsn'. borbi Jugosla- vije pri kritiki t-sega negativ- nega, kar se je v SZ dogajalo, prav tako pa novo razdobje v razvojTi sociaVstičnih sil v sfetu. Ikraina lion!i>renca SZDL v Ptuio Porciilo tov. Ignaca Voljča: „Organizaclje SZDL v boju za napredek socialističnega kmetijstva." — Konferenci je prisostvoval sekretar Glavnega od- bora SZDL tov. Kimovec-2iga Včeraj, 29. t. m., je bila v Ptuju 6. okrajna konferenca SZDL za okraj Ptuj z organizacijskim poročilom Okrajnega, odbora SZDL Ptuj za razdobje med zadnjo in to konferenco ter z referatom predsednika Okrajnega odbora SZDL tova- riša Ignaca Voljča ^Organizacije SZDL v boju za napredek socialističnega kmetijstva*, s poročilom blagajnika in nad- zornega odbora, volitvami Okrajnega odbora, razpravo o poročilih ter ostalimi točkami dnevnega reda. Konference so se udeležili kot gostje tov. Franc Kinnove', org. sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije, tov. Franc Rogelj, predstavnik Okrajnega odbora SZDL Murska Sobota, predstavniki ptujske garnizije JLA in drugi gostje. V času trajanja konference je bila zaključena ta številka našega časnika, zato smo v njej predočiH našim bralcem stanje organizacij SZDL v ptujskem okraju po organizacij- skem poročilu, prihodnjič -pa bomo objavili najvažnejše od- lomke iz referata tovariša Ignaca Voljča in komentar ' diskusiji. Stanje članstva in političiia zrelost delovnih ljudi Ob ugotovitvi, da imamo vključenili v našem okraju v organizacijo SZDL samo 38 odvSt. volivcev in da nam število clanstv^a pada, moramo sprego- voriti nekaj besed. Globoko smo prepričani, da velika veči- na naših volivcev priznava osnovna načela izgradnje soci- alvjna, katerih nosilec je SZDL, saj so to v praksi že večkrat poica^ali (n. pr. volitve v Zve- zno in Republiško skupščino).* Velika večina naših volivcev Predsednik okr. odbora SZDL tov. IGNAC VOUC so pošteni in delovni ljudje in med njijnai prav gotovo ne mo- re biti mnogo takih, ki ne bi hoteli sebi in svojim otrokom ustvariti lepšega, boljšega in kulturnejšega življenja, za ka- terega se bori SZDL. Prav go- tovo si naši ljudje ne želijo vojne, temveč mir. Največji pobornik za mir na svetu in bratstvo med narodi pa je prav naša Socialistična zveza delov- nih ljudi. Ce tako pogledamo stvar, potem prav gotovo da- našnje stanje članstva SZDL še zdaleč ni prikaz resnične poli- tične zrelosti naših delovnih ljudi in njihove predanosti stvari socializma. Kajti, če bi bilo to res, da bi bili za socia- lizem samo tisti, ki so danes člani SZDL, potem bi morali biti nad našim nadaljnjim raz- vojem poti v socializem resno zaskrbljeni. Na srečo pa ni ta- ko. Kje so torej vzroki za tako stanje? V glavnem gre tu za malomaren odnos vaških odbo- rov do tega vprašanja. Največ krivde pa leži na nedelavnosti vaških odborov in zato ljudje iz SZDL izstopajo oziroma se vanjo nočejo vključevati z iz- govorom, češ saj od tega ni- mam nič, saj ni nikdar nobenih sestankov, nihče nam nič ne razloži itd. Prejšnji občinski odbori SZDL so bili na eni iz- med sej septembra 1955, ki jo je sklical okrajni odbor, na to opozorjeni Na svojih sejah so potem o problemu zvišanja članstva sicer govorili, toda sa- mo na splošno, brez globljih analiz in zato tudi ni sledila nobena sistematična in dobro pripravljena akcija za zvišanje članstva. To mora postati ena izmed prvih in zelo važnih na- log novih občinskih odborov SZDL. Razni izgovori v zvezi s tem so bili in so le odraz opor- tunizma. ''rejenost organizacij SZDL Zopet moramo govoriti o ne- popohiih podatkiri, ki nam bo- do pa vendarle pokazali, koliko so naše organizacije organiza- cijsko urejene. Po teh podatkih ima urejeno kartoteko članstva 128 osnovnih organizacij, nima urejene 36 osnovnih organizacij, 21 pa o tem ni poslalo poroči- la. Knjige zapisnikov ima in jih redno vodi 81 osnovnih organi- zacij. 86 organizacij nima knjig zapisnikov. 18 pa jih ni poroča- lo. Blagajniške knjige vodi 135 organizacij, 36 jih nima, 14 pa o tem ni poročalo Stampiljke ima 76 osnovnih organizacij, JK) organizacij jih nima, 19 jih ni poročalo (v številu 76 so ver- jetno vštete tudi še stare stam- piljke OF). Legitimacije imajo vsi člani v 179 osnovnih orga- nir-acijah, v 4 jih nimajo, 2 pa nista o tem poročali. Med tisti- mi, kjer člani nimajo novih le- gitimacij je Gorenjski vrh, Skorišnjak, Gorca-Dežno in Go- deninci. Članarina za lansko leto je v celoti pobrana za 21.292 članov, ni pa pobrana od blizu 4CMJ članov, ki jih naše organizacije vodijo kot redne člane. Ce pa upoštevamo, da v večini primerov tisti, ki so iz- stopili oziroma pravilneje reče- no, ki so jih organizacije črta- le, za lansko leto niso plačali članarine, potem se to število dvigne na okrog 1100, kar pred- stavlja približno 5 odst. vsega članstva Tudi problemu orga- nizacijske utrditve osnovnih organizacij bodo morali občin- ski odbori posvetiti vso pozor- nost. Predvsem pa bo to naloga tehničnih sekretarjev, ki jih imajo danes po vseh občinah. razen občine Bori, kjer tega vprašanja ne morejo rešiti. Po statističnih podatkih, ki pa zo- pet niso točni (manjkajo pred- vsem podatki za večino vaških odborov v občini Gorišnica), so imeli vsi vaški odbori v raz- dobju od ziadnjih letnih konfe- renc 532 sej, tako da odpade na vsak vaški odbor nekaj manj kot tri seje. Po teh podatkih 23 odborov ni imelo v tem času niti ene seje. Vrsta pa je takih, ki so imeli sarno eno sejo. Naj- manj sej so imeli vaški odbori v občini Cirkovce. kjer jih je tudi največ takih, ki niso imeli nobene seje Na sejah so v glavnem razpravljali o sledečih temah: elektrifikacija, popra- vila cest, komune, gospodarska vprašanja, davki, pomoč p>o toči prizadetim v Zavrču, orga- nizacija zbora volivcev, pripra- ve za proslave, volitve KO, or- ganizacijska vprašanja itd. Po teh podatkih so v razdobju od zadnje letne konference orga- nizirali 229 množičnih sestan- kov članov SZDL, tako da od- pade na osnovno organizacijo ena in pol množičnega sestan- ka. Sklepajoč po dnevnih redih leh množičnih sestankov, pa mnogi izmed teh rUso bili se- stanki članstva SZDL, temveč zbori volivcev. Vsaj en tak zbor članstva je razpravljal o organizaciji komun. Ce upošte- vamo to dejstvo in pa prej na- vedeno, da So všteti med ma- sovne sestanke tudi zbori vo- livcev, potem lahko mirno tr- dimo, da naše organizacije zbo- rov članstva SZDL v preteklem letu tako rekoč niso sklicevale. Materialno stanje organizacij Materialno stanje osnovnih organizacij ob izvajanju letnih konferenc je po nepopolnih podatkih sledeče: vaški odbori imajo v svojih blagajriah 229.641 dinarjev Ker pa nekatere or- ganizacije podatkov v poročilu niso navedle, lahko sklepamo, da je ta številka višia in zna'"a okrog 250.000 dinarjev. Samostojnost in iniciativno^ odborov 2e iz prej Tigotovljenega je razvidno, da je večina naših vaških odborov nesamostojnih in nialoiniciativnih ter da Se daleč niso sposobni voditi poli- tike in biti njeni nosilci. Sploh se naši vaški odbori zelo malo ukvarjajo s politiko. V mnogih primerih so se izpremenili v tehniCne pripravljalce zborov volivcev. Stanje pa se ne bo popravilo prej, dokler naši ob- činski odbori ne bodo začeli vaškim odborom stalno in si- stematično pomagati. Tudi let- ne konference so bile odraz takšnega stanja, v precej pri- merih so bila poročila, ki so jih dajali stari odbori zelo kratka, revna in splošna, brez vsakih analiz in konkretnih po- datkov Tudi tam, kjer so bila obširnejša, so v glavnem poro- čali le na splošno o problemih, težavah, uspehih in neuspehih, premalo pa so te splošne ugo- tovitve bile podprte z konkret- nimi podatki. Tudi občinski od- bori izvedbi letnih konferenc osnovnih organizacij niso po- svetili posebno pozornost. V Lešju so n. pr izdelali na obč. odboru referat, ki so ga pozne- je čitali na vseh konferencah osnovnih organizacij s tem, da so vnesli~ številke o članstvu in podobno. Poleg tega pa je to poročilo govorilo o nekih sploš- nih haloških problemih, ki za večino predelov občine Lešje niti niso posebno važni in zani- mivi (vinogradništvo). Bolje so naredili v občini Gorišnica, kjer je občinski odbor sestavil vprašanja, na katere je bilo treba v poročilu odgovoriti. Stanje članstva po _ občinah Letnim konferencam osnov- nih organizacij so sledile občin- ske konference konec februar- ja in v začetku marca 1956. Na teh konferencah je bilo ugo- tovljeno, da imajo posamezne občine sledeče število članstva: Bori 1147 ali 24,2 % voL Cirkovce 372 ali 29.7 % voL Desternik 1043 ali 38,5 % vol. Gorišnica 1328 ali 32,6 % voL Juršinci 701 ali 23,0 % vol. Lešje " 1595 ali 25,7 % vol. Ormož 4193 ali 42,15 % vol. Ptuj 8411 ali 52.12 % vol. Središče 778 ali 40,9 % vol. Videm 1742 ali 30,7 % vol. V občini Ormož in Ptuj dvi- gata odstotek predvsem obe mesti, v Središču pa ga znižu- je izredno nizko stanje članstva ' vasi Šalovci in Vitan-Vo- (^ranci. V vseh 10 občinskih od- borih je bilo izvoljenih 172 od- bornikov. Od tega 149 mož in 23 žena. V občinskih odborih je 66 članov ZK, ali ena tretjina. Delavcev je 32. kmetov 46, obrtnikov 5, uslužbencev 86 in ostalih 5. Vsi občinski odbori vodijo redno kn.iigo zapisnikov, blagajniško knjigo in imajo svoje stampiljke. Povprečno so imeli občinski odbori od aprila lanskega leta pa do konca fe- bruarja letos 6 do 7 rednih sej. Le Občinski odbor Središče je imel 15 ddborovih sej in Ob- činski odbor Ptuj 11 odborovih sej. V Središču so poleg tega imeli še 12 razširjenih sej, ka- terim so prisostvovali predsed- niki vaških odborov, v Ptuju pa dve razširjeni seji. Na dnev- nih redih sej so imeli pred- vsem sledeča vprašanja: orga- nizacijska vprašanja, formira- nje komun, formiranje štaba za pomoč po toči prizadetim v Zavrču, priprave za praznova- nje praznikov, volitve občin- skega ljudskega odbora in sve- tov, nova gospodarska p>olitika, dvig kmetijstva, družbeno upravljanje, analiza dela osnovnih organizacij SZDL, ak- cija prostovoljnega krvodajal- stva, prekop narodnega heroja .Jožeta Lacka, priprave za ob- činski praznik in podobno. Seje so pripravljali več ali manj ne- sistematično in so le v malo primerih uporabljali analize. Sklepe, ki so jih sprejemali na sejah so izvajali po metodi osebnih zadolžitev, niso pa vedno posameznikov kontroli- rali, kako so ti svojo nalogo opravih. Tako se je n. pr. zgo- dilo v občini Ptuj, da je občin- ski odbor dobil poročilo, da so v vasi Trniče bile volitve izve- dene, v resnici pa še do danes niso bile Povezava med občin- skim odborom in vaškimi od- bori je bila bolj slaba, kljub temu, da si je večina občinskih odborov priza.-levala tako po- vezavo ustvariti, s tem da so sklicali seje predsednikov in sekretarjev vaških odborov. V večini občinskih odborov ugo- tavljajo, da morajo izvajati razne akcije le nekateri odb«*- niki. češ da ostaK niso sposob- ni. Tako pravijo v Gorišnici. da pade vso delo več ali manj na pet odbornikov občinskega od- bora. Ti so tudi izvedli volitve. Občinski odbori so na splošno imeli bolj slabo povezavo In kontakt z raznimi društvi na nji'-'ovem teren-" Po organizacijskem poročilu ''Z ZADNJEGA ZBORA GASILSKE ZVEZE V PTUJU Okrajna gasilska zveza In gasilska društva so se vkl učila v SZDL Bfled najvažnejše sklepe zbora Okrajne gasihske zveze Ptuj v nedeljo, 25. t. m., nedvomno lahko štejemo sklep o pristo- pitvi Okrajne gasilske zveze z •wsemi gasilskimi društvi v ptuj- skem okraju v Socialistično zvezo Jugoslavije, ki so ga vsi navzoči delegati in gostje, med katerimi so bili podpredsednik Republiške gasilske zveze tov. Srečko Dimec, predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Nace Voljč, republiški poslanec tov. Franc Belšak, načelnik Tajništva za notranje zadeve OLO Ptuj tov. Bine Logar in drugi pozdravili s toplim plo- skanjem. Odlikovanje 18 za- služnih gasilcev za požrtvoval- no delo z gasilskim odlikova- njem m. in II. stopnje pa po- trjuje, da preveva večino član- stva gasilskih društev sociali- stični patriotizem in da voljno pomagajo jKjvsod, kjer je ogro- ženo življenje in imetje naših državljanov in naše domovine. V govorih, ki so jih slišali na- vzoči od gasilskih funkcionar- jev in gostov, tov. Načeta Volj- ča in drugih, je bilo za gasilska društva v ptujskem okraju pri- jetno slišati priznanje za dose- danje delo in smernice za bodo- če delo glede na.miroljubno po- litiko naprednih držav in ljud- stva, na mednarodno gospodar- sko sodelovajnje in razvoj so- cializma v svetu. Ponovna iz- volitev tov. Mirka Ogorelca za predsednika pa je slednjemu ponovni dokaz zaslug za napre- dek in razvoj gasilstva v oki;a- ju, obenem pa želja, dai bi čim- prej zopet okreval. V obširnih p>oročilih okrajnih gasilskih funkcionarjev o delu med tem in zadnjim zborom je bila prikazana številčnost in vsestranska aktivnost gasilstva v ptujskem okS-aju. V okraju je 4448 članov in članic (750 čla- nic) v 83 društvih z 218 pod- častniki in podčastnicami. Po- žrtvovalnost, disciplina in spret- nost, kakor tudi tehnična moč društev se je pokazala pri ga- šenju 34 ix>žarov, ki so povzro- čili nad 37 milijonov dinarjev škode, ki bi se povečala za na- daljnjih 50 milijonov dinarjev, če bi ne bilo gasilske pomoči. Velikega pomena je preventiv- na služba 9 pregledovanjem dimnikov, kontrolo naprav in pribora za gašenje, usposablja- njem delavcev in nameščencev za gašenje, z gasilskimi vajami in drugim, kar ni ostalo brez uspeha, zlasti če uiX)števamo, da je bilo lani 11 požarov manj v okraju kot prejšnje leto. Po- leg vsega tega pa so društva priredila 78 zabavnih, 27 kul- turnih, 19 samostojnih priredi- tev in sodelovala pri 38 prire- ditvah drugih oi-ganizacij ozi- roma društev. K vsemu temu pa bi morali prišteti še število sej funkcionarjev Gasilske zveze in društev. Prejšnji podatki skrat- ka potrjujejo, da so v \T:^te SZDL kolektivno pristopila agil- na, po številu močna in dela- voljna društva. V svojem govoru je tovariš Ignac Voljč, predsednik Okraj- nega odbora SZDL poudaril ve- lik pomen gasilskih društev v našem okraju, zlasti tistih dru- štev, ki so pritegnila v svoje vr- ste večino članov SZDL. mla- deničev in deklet, ter društva, ki so znala tudi nečlanom SZDL prikazati veliko \Tednost so- delovanja vse množice v naši borbi za mir, napredek, sociali- zem, in je želel novo pristoplim članom SZDL pri bodočem delu mnogo ui?pehov. Zbor Okrajne g'asilske zveze Ptuj je bil prava manifestaci- ja gasilstva v ptujskem okrjjju za mir v svetu, za sodelovanje med narodi in medsebojno po- moč v borbi za vsestranski na- predek. Občinski 1 udski odbor Ptul Po členu 95 tč. 1 zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19'52) S l< M C u j e m 10. se,io Občinskega ljudskega odbora Ptuj v petek, 30. marca 1956, ob 13. uri v občinski sejni dvorani. Predlagam naslednji DNEVNI RED 1. Pi-edlog sklepa o imeno- vanju upravnega odbora kredit- nega sklada za zidanje stano- vanj sliih hiš. 2. Predlog spremembe o raz- širitvi poslovnega predmeta trg. podjetja »Vestna« Ptuj. 3. Predlog sklepa o spremem- bi poslovnega predmeta za skla- dišče trg. podjetja »Petrol« Ljubljana v Ptuju. 4. Predlog sklepa o spremem- bi poslovnega predmeta za od- kupno postajo trg. podjetja »Od- pad« Ljubljana v Ptuju. 5. Predlog sklepa o imenova- nju direktorja in poslovodij trg. podjetja »Vesna« Ptuj, Brivsko- česalni salon Kidričevo, Sploš- no čevljarstvo Ptuj, Trgovina z mešanim blagom »Preskrba« Ki- dričievo in Splošnega kleparstva Ptuj. 6. Predlog sklena o podelitvi jamstva Narodni banki za vrni- tev kredita, danega Avtomeha- nični delavnici v Ptuju kot - polnilni obratni kredit. 7. Predlog sklepa o podelitvi jamstva NB za vrnitev obrat- nega kredita, danega Z;drav- stveni postaji Kidričevo. 8. Predlog oklepa o imenova- nju upravnega odbora Zdrav- stvene postaje Kidričevo. 9. Predlog sklepa o podelitvi jamstva NB za vrnitev otirat-- ne^ kredita, d^aiega mestnemu čevljarstvu »Zora«, Ptuj. 10. Predlog i^epa o hneaao- vanju upravega odbora Dečje jasli Kidričevo. 11. Predlog sklepa o določitvi višine plačila za oskrbni dan v bolniškem oddelku Zdravstvene postaje Klidričevo. 12. Predlog sklepa o določitvi obrtnega podjetja Avtomeha- nična delavnica Ptuj, za zave- zanca pavšalne dohodnine v le- tu 1955. 13. Predlog sklepa o dodelitvi zemljišča v upravljanje in za- kup gospodarskim organizaci- jam in zavodom ter ustanovam. 14. Predlog sklepa o zame- njavi zemjjišča SLP za zemlji- šče zasebne lastnine. 15. Predlog sklepa o brezplač- ni izročitvi tovornega kamiona v upravljanje Gaisilskemu dru- štvu. 16. Predlog sklepa o dodelitvi stavbišča za stavbo v uprav- ljanje SZDL. 17. Predlog sklepa o dodelitvi zemljišča v hasaiovanje Kmetij- eki gospodarski šoli Ha j din a. 18. Predlog sklepa o določitvi stanovanjskih hiš, namenjenih za prodajo na javno dražbo. 19. Predlog sklepa o potrditvi pravil gotspodarskih organizacij: Klavnice in mesnice Kidričevo, Industrije kovinskih izdelkov, Ptuj. 20. Predloig sklepa o imeno- vanju tspravnega odbora finanč- no samostojnega zavoda Otro- ški vrtec, Kidričevo. 21. Predlog sklepa o imeno- vanju članov v šolski svet OsiKJvne šole Mladika, Ptuj in Breg Pfcaj. 22. Predlog siklepa o imen.>- vanju komisije za rešev-^nie pri- tožb zoper odločbe o prisilni iz- terjavi. 23. Predlog sklepa o imenova- nju komisije za odmero davkov od poklicev in premoženja. 24. Predlog sklepa o imeno- vanju kojntsfie zg kontrolo ce- nitev nepremičnin. 25. Predlog sklepa o imenova- nju komisije za predlaganje - likovanj. 26. RaTTio. Predsednik Občinskega MudskeG=» odbora Ptuj ^anlu Vogrinec, s. r. p- Ptui, 30. marca 1956 Nove uredbe o gospodarjenju z gozdovi v zadnjem Uradnem listu LRS so bile objavljene štiri uredbe Izvršnega sveta LRS, s katerimi se spreminjajo in dopolnjujejo dosedanji predpisi o gozdarstvu. Namen teh uredb in odloka je prvenstveno ta, da se izboljša gospodarjenje z go- zdovi, da se čim bolj omeji škodljivo izsekavanje gozdnega drevja na negozdnih površinah, da se da večji poudarek na ti sto sortimente, ki so našemu gospodarstvu najbolj potrebni in da se regulira predelava le- sa iglavcev, Vse navedene uredbe pa obenem kažejo tudi na to, da imajo gozdovi vse- splošni pomen ne glede na to, v čigavi lasti so. Koristi, ki jih imajo od gozda njihovi lastni- ki in celotna skupnost, so take- ga pomena, da se njihovo izko- riščanje ne more prepustiti sti- hijskemu teku. Poleg tega pa današnje visoke cene lesu moč- no vzbujajo gozdne posestnike k pov^čanjim sečnjam in iska-^ nju lesa povsod, kjer raste. Da se zadosti trenutno visokim po- trebam po lesu ob istočasnem čuvanju gozdov v največji me- ri, je bilo dosedanje predpise treba izpopolniti in jih vskla- diti z dejanskim stanjem na lesnem tržišču. Kaj prinašajo novega v dose- danje stanje? Predpisi o sečnji gozdnega drevja predpisujejo, da morajo sečnjo večje količi- ne lesa ali lesa pomembnih dre- vesnih vrst opravljati samo stroko-vnl gozdni delavci. Okraj- ne uprave za gozdarstvo se po- oblaščajo, da v sečnem dovolje- nju ali sečnem nalogu odredijo, kdo sme izvršiti sečnjo. Tu se omenjajo gozdna gospodarstva, kmetijske zadruge in druge go- spodarske organizacije, ki lah- ko zagotovijo, da se bo sečnja izvršila po strokovnih predpi- sih. S tem določilom se omogo- ča preprečevanje tmičevanja gozdov in lesa. kar se cesto do- gaja pri nestrokovno opravlje- nih sečnjah. Vsak pameten gozdni posestnik, ki zna ceniti svoj gozd in les, ki ga seka, bo prav gotovo pozdravil ta ukrep. Istočasno pa se daje tudi pri- znanje strokovnim gozdnim de- lavcem, ki s svojim znanjem in izkušenostjo pri sečnji drevja lahko mnogo storijo za ©čuva- nje preostalega gozda. Vpraša- nja strokovnih gozdnih delav- cev bo treba posvečati več po- zornosti, če se hočemo izogniti neprijetaiostim pri izvajanju teh določil. Za marsikatere pre- dele je p>a tudi že skrajni čas, da se prekine z dosedanjimi načini izkoriščanja gozdov. Ista edba tudi pooblašča Okrajne uprave za gozdarstvo, da lahko izdajo sečni nalog, če je to potrebno iz gozdnogojitve- nili ali gozdnovarstvenih razlo- gov ali če to zahtevajo drugi interesi. Da se prepreči škodljivo iz- sekavanje gozdnega drevja na negozdnih zemljiščih, lahko Okrajni ljudski otibor na pod- lagi te uredbe predpiše, da je za sečnjo takega drevja potreb- no seSno dovoljenje in da mora biti odkazano po strokovnih organih. Okrajni ljudski odbor bo uporabil to pravico tam, kjer je iz dosedanjih izkušenj in prakse to utemeljeno in tudi umestno, da se očuvajo gozdni pasovi kot obramba proti delo- vanju prirodnih sil (vetra, vo- de in drugo). N# more pa tega predpisati za drevje, ki raste na vrtovih, dvoriščih in par- kih in na vodnih zemljiščih, ki so pod upravo vodno gospodar- skih organov. Uredba o plačevanju prispev- . kov v sklade za obnovo gozdov se spremeni samo v tem, da ! predpisuje plačilo prispevka od osega lesa, ki se poseka v go- zdu in izven njega. Na ta na- iin zapade plačilu prispevka v sklad za obnovo gozdov tudi les, ki je bil posekan na gozd- natih pašnikih in na vseh zem- ljiščih zunaj gozda. Tako je po- vsem izenačer pri postopku o prevozu in prodaji lesa ves les, brez ozira na to, kje je bil po- sekan. To bo precej vplivalo na zmanjšanje sečnje na negozd- nih zemljiščih in na boljšo kon- trolo prometa z lesom. Ista uredba tudi predpisuje, da se mora prispevek v sklad za ob- novo gozdov plačati najkasne- je 15 dni po prejemu odločbe. Nova tarifa prispevkov v gozdni sklad temelji na seda- njih cenah lesa, ki so kljub ra- znim ukrepom v zadnjem času precej porastle. Obenem pa da- je večji poudarek tistim sorti- mentom, ki so najbolj zaželeni s tem, da pušča gozdnemu po- sestniku večji delež pri teh sor- timentih. Na tak način bodo gozdni posestniki zainteresirani, da izdelujejo tiste sortimente, od katerih imajo največ kori- sti. Orientacijske cene lesa, ki jih vsebuje ta uredba, so prav za prav le potrditev sedanjega stanja Na podlagi teh cen je tudi izračunana višina prispev- ka v gozdni sklad. Od te orien- tacijske cene so odračunani vsi proizvodni stroški in razne da- jatve, kot jih imajo gozdno go- spodarska podjetja od svoj« dejavnosti. Na ta način so pri- vatni gozdni posestniki izena- čeni z gozdno gospodarskimi podjetji. Iz tega sledi, da pri- vatni gozdni posestniki preje- majo od gozda več, kot gozdna gospodarstva, oziroma da bodo lahko plačevali tudi strokovne gozdne delavce, ki bodo opra- vili posek lesa. Da se prepreči odnosno omeji dviganje cen lesu, ta uredba predpisuje, da se v gozdni sklad odvaja kot dodatni prispevek celotna razlika med orientacij- sko ceno in dejansko doseženo ceno, če je ta višja. Pri plačevanju prispevka v gozdni sklad so privatni gozdni posestniki in gospodarske orga- nizacije, ki izkoriščajo gozdove last SLP, izenačeni na ta način, da za les, ki ga uporabijo za domačo potrošnjo tudi gospo- darske organizacije plačajo sa- mo 25 odft. prispevka. Isti od- stotek velja tudi za les, ki se dodeli za potrebe pašnika ozi- roma udeležencem bivših agrar- nih skupnosti po zakonu o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih (vaških) skupnosti. To pred- stavlja ugodnost za razna kme- tijska gospodarstva, ki bodo ta- ko od gozdov imela vsaj nekaj koristi pri svojem gospodar- stvu. L, B. Oče Kolarič iz Miklavža - 75-letnik Dne 27. maorca je dopolnil 75. leto svoje starosti oče Franc Kolarič iz Miklavža. Kot odličen kletareki in vino- gradniški strokovnjak je oče j^larič doMI pred petimi leti od ministrstva za kmetijstvo LRS m vinogradniške obdelovalne zadruge Kerenčič diplcano oto ^letnici nepretrganega kletar- stva. Sedaj je oče Kolarič, kletar- ski strokovnjak v pokoju, po- znan sirom Slovenije in še v so- sednjih republikah po odličnih vinih, katera je imela Vinograd- niška zadruga Kerenčič pod nje- govim strokovnim kletarjenjem, zbolel. 2e od svoje mladosti je bil zaposlen kot kletar in vinograd- niški preddelavec itd. pri križ- niških. Ti so imeli velika pose- stva štrom Slovenije, tukaj pri nas pa so imeli večinoma vino- grade. Zaradi tega so imeli stal- no na razpolago tudi visoko kvalificiran strokovni kader.' Ker je bil oče Kolarič zelo do- vzeten za strokovna dela in s tem strokovnim kadrom največ skupaj, se je tako zraven njih izšolal, kakor bi se menda v malokateri šoli. Sčasoma so že vsa taka strokovna dela oziro- ma vodstvo nad njimi pover- jali njemu. O visoki sposobno- sti teh ljudi še danes pričajo tukajšnji vinogradi in sadov- njaki. Takega je očeta Kolariča leta 1946 našla in dobila Vinograd- niška delovna zadruga Keren- čič, kjer je bil seveda takoj po- stavljen za kletarja, za katero stroko je imel posebno veselje in tudi sposobnosti. Marsikateri dot>er poznavalec Ijutomersko- ormoških vin se je čudil, kako je oče Kolarič izšolal ta vina v čisto primitivni kleti in brez ka- kih večjih kemičnih pripomoč- kov. Seveda mu je dokaj kori- stila njegova dolgoletna praksa. Marsikateri mlajši visoko kvali- ficirani strokovnjak se je pri njem zanimal za potek oziroma način njegovega kletarjenja, ker so ga vina, ki jih je izšolal oče Kolarič. pripravila do tega. Saj bi tudi še sedaj marsikateri mlajši strokovnjak bil potreben njegove stroge šole. Ob 50-letnici kletarjenja je stopil v pokoj, ki si ga je tudi zaslužil, vendar ko je bilo po- trebno, je bil pripravljen še de- lati in dati svoje strokovne mnenje in strokovne nasvete. Vprašali se boste, zakaj »oče Kolarič«. Nikdo iz te okolice ir še daleč .naokrog mu ni drugače rekel kakor oče Kolarič, zate naj bo tudi tukaj opisan kot oče Kolarič. Ob njegovi 75-letnici mu že- limo skorajšnje okrevanje in ds bi s svojim strokovnim znanjenr še dol?^o i^oristil z^drus^i Keren- čič in skupnosti na splošno! Rekruti lEtniliii 1911 so odšli u enote JLH Kolona rekrutov, z vojaškimi kovčki v rokah, nasmejanih Dbrazov in z okrašenimi pokri- vali, je odšla v torek, 27. marca 1956, s Kvedrovega trga v P*tu- ju v spremstvu kapetana JLA tov. Filipovskega na postajo k popoldanskemu vlaku v smeri Maribora in Zidanega mostu v razne edinice JLA. kjer benJo kmečki in delavski sinovi od- služevali kadrovski rok, se splošno in tehnično izpopolnje- vali ter se uvrstili kot vojaki in podoficirji v vrste neštetih čuvarjev nove Jugoslavije. Našemu sodelavcu je dal ka- petan JLA tov. Filipovski, ki je že več let v Ptuju zaposlen z odpravo rekrutov v enote JLA, o tej letošnji odpravi, ki je trajala od 21. do 28. marca t. 1., laskave podatke, ki potrjujejo, da prihajajo rekruti v Ptuj tremi in veseli, da se dostoj- no zadržijo in da z njimi ni oi- kakih težav pri prevzemanju v vojaško službo in odpravljanju v enote JLA v raznih krajih naše domovine. Ravno iz tega njihovega zadržanja se vidijo rezultati predvo jaške vzgoje, političnega dela inštruktorjev predvoiaške vzgoje in organiza- cij LMS. Na postaji se je zbralo veli- ko svojcev rekrute)v, ki so se od njih poslovili in jim želeli srečno potovanje na službena mesta ter mnogo uspehov v šoli JLA. V. J. Ali je ustanovitev posebne ambulante za železniCarje v Ptuju utemeljena? v kratkem bo v Ptuju pose- ben sestanek zastopnikov že- lezniških podjetij v Ptuju, za- stopnikov sindikalnih organiza- cij teh podjetij, zastopnika Ze- lezničarskoga zdravstvenega do- ma iz Maribora ter zastopnika občinskega sveta za zdravstvo in socialno politiko, na katerem bodo razpravljali, če so dani stvarni pogoji in potreba, da bi obstajala v Ptuju posebna ambulanta za želemičarje. Funkcionarji železniških pod- jetij v Ptuju in dnigod so mne- nja, da bi vsekakor kazalo usta- noviti ambulanto za železničar- je v Ptuju, ker govorijo za to ekonomski razlogi pa tudi po- sebna železničarska služba ter njihova zdravstvena zaščita, in ker kažejo na to tudi izkušnje svoječasnih ambulant za žele- zničarje v raznih krajih. POZOR! — POZOR! — POZOR! — POZOR! — POZOR! — POZOR! — POZOR! V@l@bIe8Cio^niea MEEKUR - Plu' obvešča vse svoje cen j. odjemalce, da bo od 5. do vključno 7. aprila 1956 trgotiina zaprta radi redne ietrtlelne Inuenture Istočasno obveščamo oeniene odjemalce, da smo prejeli večjo izbiro kuhinjskega, sobnega in pisamišk^a pohištva ter raznih stolov. NA ZALOGI IMAMO vedno raznovrstne radioaparate ter raznovrstna moSka in ženska dvokolesa ter kolesne dele. ISTOČASNO PRIPOROČAMO OGLED bogate zaloge novod ospelega tekstOnega blaga » pomladansko in letno sezono. OBiSCiTE NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE! Kolektiv Veleblagjvnice pMERKVR« — PTUJ IZREDNA SEJA SVETA ZA URBANIZEM PRI OLO PTUJ Osvojen predlog za grodn'o ptu*skega mostu in tranzitne ceste Obširna in izčrpna razprava o gradnji novega mostu na E>ravi pri Ptuju in ustrezne* tranzitne ceste v zvezi s to gradnjo se približuje koncu. Na izredno sejo v petek, 23. t, m., je urbanistični svet pri OLO Ptuj povabil zastopnike Občin- skega ljudskega odbora Ptuj, predstavnike Turistično olepše- valnega društva in predstavni- ke Mestnega muzeja ter skup- no z urbanistično komisijo pri svetu osvojil dokončni predlog za ureditev tranzitne ceste in gradnjo mostu. Rešitev tega vprašanja je narekovalo dej- stvo, da je nemogoče dokončno izdelati urbanistični načrt me- sta Ptuja, dokler ne bo rešeno to vprašanje. Z obstoječimi predlogi za gradnjo mostu je javnost delo- ma seznanjena, vendar ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besedi o treh inačicah, ki so obstajale v zvezi s to pomemb- no gradnjo. Prva, vzhodna, predvideva izgraditev mostu 550 metrov niže železniškega mostu, osrednja med sedanjim in železniškim mostom, zahod- na pa gradnjo mostu z izhodom v muzejski park. Vse tri inači- ce imajo svoje dobre strani, vendar je vzhodna bila ovržena že v prvih razpravah, ker je od mesta oddaljena in bi bilo treba v Ptuju zgraditi krajevni most, prav tako pa tudi vzhod- na, ki je vezana z velikimi ze- meljskimi deli. Tako je ostala le osrednja inačica gradnje mo- stu med sedanjim in železni- škim mostom Nekoliko daljša in pestrejša je bila razprava o ureditvi tranzitne ceste, ki ima pri tej inačici dva predloga: železniški podvoz in nadvoz. Glede ceste na desnem bregu Drave sta oba predloga enaka: cesta se odcepi od Mariborske ceste 700 metrov pred sedanjim križiščem z Zagrebško cesto, vodi mimo na.seljenega Brega z ugodnim priključkom na Za- grebško cesto, čez Studenčnico 125 metrov niže sedanjega mo- stiča in čez Dravo, 160 metrov pred železniškim mostom. Na levem bregu Drave pa projek- tanti predvidevajo dve možno- sti smeri tranzitne ceste, ka- tere imenujejo BB 1 in BB 2. Predlagana smer BB 1 vodi v lahnem loku ob južni strani Trga Svobode, nato pod železni- ško progo in do Ormoške ceste, BB 2 pa od Trga Svobode vzpo- redno z železniško progo do nadvoza v Rogoznici, kjer bi cesta presekala železnico. ODLOČITEV ZA NADVOZ V ROGOZNICI Po večurni razpravi je bil osvojen dokončni predlog, ka- terega bo Svet za urbanizem predlagal Republiški upravi za ceste. Prisotni so soglasno dali prednost smeri BB 2, torej ce- sti vzporedno z železniško pro- go do nadvoza v Rogoznici. Če- prav je smer BB 1 nekoliko krajša, iz večih razlogov ni sprejemljiva. Predvideni pod- voz pod železniško progo bi privedel cesto pod gladino Dra- ve in obstajajo nevšečnosti za- radi talne vode, katero bi mo- rali s posebnimi črpalkami čr- pati, nadalje pa bi cc.sta ob- čutno prizadela mlekarno, hiše na Tratah in športni stadion. Z druge strani je smer BB 2 mno- go bolj naravna. Nadvoz pri Rogoznici je obstajal že pred vojno in je izredno ugoden Zaradi tega so kljub nekaterim pomislekom v razpravi vsi pri- sotni dali soglasnost temu pred- logu, AU BO PTUJ OSTAL IZVEN GLAVNIH TRANZITNIH SMERI? Pred tem ko je poročevale.. sveta poročal o končni izbiri smeri tranzitne ceste je ome- nil, da namerava republiška uprava za ceste modernizirati cestno mrežo Podplat—Brežice in Pesnica—Lenart—Verze j, ter s tem izločiti Ptuj iz glavnih tranzitnih cestnih smeri. Takš- na rešitev bi na vsak način ob- čutno prizadela gospodarski razvoj ptujskega okraja in tudi drugih krajev, ki leže ob tran- zitni cesti Maribor—Ptuj—Va- raždin—Zagreb. Razen tega bi bila postavljena v vprašanje gradnja mostu pri Ptuju, ki je nujno potrebna. Po olDstoječi tranzitni cesti skozi Ptuj prevo- zi po statističnih podatkih v 24 urah povprečno 4430 raznih vo- zil (1226 motornih, 579 vprežnih in 2625 kolesarjev). To pomeni povprečno vsako uro 185 vozil in vsako minuto 3. Iz tega je razvidno, kako močno je razvit promet po tej cesti, ki iz leta v leto narašča. Nekakšna pre- usmeritev prometa bi bila za sedaj neumestna in upati je, da bo republiška uprava za ceste to tudi upoštevala. Izbolišanfe preventivne službe bo letos prva naloga socialnega zavarovanje. Novo izvoljena skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju je na prvi seji preteklo soboto, 24. t. m., obravnavala v zvezi s poroči- lom o triletnem delu samoupra- ve Zavoda za socialno zavaro- vanje Ptuj o najbolj perečih vprcišanjih, ki so jih v disku- siji nakazovali člani skupščine in kakor jih je v poročilu na- kazal predsednik upravnega od- bora tov. Viktor Valentin. Glavni poudarek vseh ra25>rav je bil na bodoči skrbi za social- no zavarovanje in zdravje za- varovancev ter za pravilno po- rabo nad 250 milijonov din v lanskem letu. Več članov je v razpravi po- seglo v nekatere nejasnosti, ki jih je treba rešiti, kot na pri- mer v zvezi s pastirji med odjetja bodo pre- vzemala sortirane polže ome- njenih velikosti v lastni emba- laži franko vagon na železniški postaji po ceni 60 din za kg be- lih in po ceni 50 din za kg si- vih polžev. Letni in tedenski sejmi v Ptuju v aprilu: 24. aprila letni sejem; 3. in 17. aprila tedenski živinski se- jem za govedo in konje; 4., 11., 18. in 25. aprila tedenski živin- ski sejem za svinje in drobnico, V«ak prvi in tretji torek v mesecu je sejem za govedo in konje, vsako sredo za svinje in drobnico. Na letne sejme se prižene vsa živina. POPRAVEK V četrtem odstavku članka »Agilen odbor SZDL v Sredi- šču«, Id je bil objavljen v Ptuj- skem tedniiku št 5/56 dne 3. fe- bruarja t. L, navedene ix>d<)tke o prodaji neke njive KG Sre- dišče privatniku popravljamo v toliko, da je bila prodaja odobrena s strani OL/D P*tuj in ObčLnisIkega ljudsikega odbora Središče, in da torej upravnik imenovanega posestva ni rav- nal pox)(tizakonito. V Zlatoličju je ponovno živela mladinska organi- zacija Prc več leti je bila v Zlato- ličju ustanovljena mladinska organizacija, ki je marljivo de- lala. V zadnjem obdobju pa ni bilo prav nič slišati o ziatoliški mladini. Sedaj pa je bila po- novno ustanovljena mladinska organizacija. Mladina čuti veli- ko potrebo po kulturnem In športnem udejstvovanju. Vadi- jo igro, radi bi igrali nogomet in si delajo načrte, kako bi z načrtnim delom lahko največ doprinesli k poživitvi dela va- ške mladine. Prav gotovo bo ziatoliški mladini sledila tudi mladina drugih vasi na Drav- skem polju ter si v svojih va- seh formirala organizacijo ljud- ske mladine. B. F. URANOVE REZERVE NA ŠVEDSKEM Na Švedskem so ugotovili le- žišča uranove rude, ki so ena- kovredna 150 milijonom ton premoga. Toliko energije pa zadošča za ves svet za eno ti- sočletje. Upravni odbor (vostinske zbornice za okraj Ptuj RAZPISUJE ■^ESTO TAJNIKA Pogofi i : 1. popolna srednja šola, 5 let prakse v upravni slu2.bi. predvsem v gostinstvu ter oipravljcn strokovni izpit iz adminisiTativne ali komercialne stroke — ali 2. nepopolna srednja šoLa, 10 let prakse v upravni službi, pred'vsem v glostinstvu ter opravljen gntrokovni izp-it iz administrativne ali komercialne stroke. Prošnjo je vložiti do 15. aprila 1956 v tajništvu Go- stinske zbornice za okraj Ptuj. Murkova ulica 6. Pfuj. 30. marca 1956 -3 O dveli slikah.«« Toplo sem pozdravil slikarske razstavo, ki jo je priredila Umetniška zadruga iz Ljublja- ne, kot pomembno kulturno prireditev v Ptuju, ki bo zado- stila spet ljubiteljem likovne umetnosti. Razstavo sem večkrat obiskal in vedno znova ugotavljal, da sta me najbolj prepričali o svo- ji visoki umetniški ceni dve sliki, ki sta se močno odražali od vseh razstavljenih del, med katerimi so bila seveda tudi nekatera prav dobra. Ker do- slej nista ti dve sliki bili v na- šem Časopisju nikjer posebej omenjeni, čutim željo, da opo- zorim nanje in na njunega av- torja, ptujskega slikarja Jana Oeltjena. Zakaj? Najprej zavo- ljo tega, da dam velikemu moj- stru čopiča, ki živi med nami svoje priznanje v imenu tistih obiskovalcev razstave, ki so prav tako kakor jaz, občudova- li obe njegove slild, kot slikar- sko najboljši deli razstave. Videl sem več svetovno zna- nih slikarskih galerij v Evropi in nekaj modernih slikarskih razstav pri nas in v inozem- stvu. Zanimal sem se s posebno ljubeznijo za to panogo umet- nosti že dolga leta in si tako pridobil nekoliko bolj izurjeno oko za vrednotenje slik, zato smelo trdim, da je Oeltjen v obeh razstavljenih delih v olju: Srečanju v gozdu« in »Konj- skem pastirju« dokazsil, da je slikar izrednih kvalitet. In ne le ti dve sliki, ampak tudi mno- ge druge njegove, ki smo jih že videli po razstavah — so enakovredne umetninam sodob- nih svetovnih mojstrov, po barvitosti, figuralnem podaja- nju in vsej shkarski kompozi- ciji ter vsebinski globini. Čeprav v skromnih okvirjih, lahko rečem, povsem neprimer- nih, sta Oeltjenovi sliki na zadnji slikarski razstavi v Ptu- ju močno učinkovali >sreCanje v gozdu« Na sliki »Srečanje v gozdu«, ki je velika 90x70 cm, je Oelt- jen upodobil srečanje treh mož: kopača, drvarja in moža s culo na rami. Vse tri figure so i>o- dane v sodobnem slikovitem stilu tako izrazito in globoko prepričljivo, da čutiš re^zpolo- ženje vseh treh mož, ki ga iz- raža predvsem drža in izraz v obrazu. Mogočno zelenje gozda v ozadju s svetlobo jcisnega dne, daje sliki izraz življenj- skega optimizma in figure za- cl-"^;jo v svetlih barvah sim- boličen pomen človeškega živ- ljenja na zemlji, ki ga osrečuje delo in ga delo dviga v naj- vrednejše bitje na zemlji. »KONJSKI PASTIR« Tudi sliko, ki jo avtor ime- nuje »Konjski pastir« in je ve- lika 100x70 cm, odlikujejo sve- tli barvni toni, čeprav prikazu- je splašena konja v p.xiJvjani naravi pred nevihto. V ozadju na sliki je deček ujel konja, ki se noče ukloniti vezem. Spre- daj pa konjski pastir teče vzpo- redno s konjem, ki rnu vsi gibi izražajo željo po svobodnem teku, čeprav čuti, da ga bo pa- stir zgrabil. Vendar še ni v sponah, zato še ni podan v ele- mentu upora, ampak izraža svobodo in hkrati zavest ne- varnosti, da jo izgubi. Tudi pa- stir je podan dovršeno, v tre- nutku, ko mu je potrebno še nekaj vztrajnega telca ob ko- nju, da ga bo zgrabil ali zape- ljal na varno. Slika učinkuje na gledalca prav tako mogočno kakor prva. Ob njej se ti vsiljuje misel, da ska konja paritapodobi borbenega človeka ali naroda pred izgubo in ob izgubi svobode; vse oko- lje, oblaki in pokrajina pa na ves svet pred vojno nevarnost- jo. Svetloba slike z jasno ubra- nostjo barv pa ustvarja v člo- veku upanje v lepšo bodočnost in mir, ki bo prišel za vojno, 73. nevihto. VREDNOTENJg UMETNIN Vsa velika umetniška dela so prepojena z globino misli, ki človeku veliko povedo in veliko pomenijo. Taki sta bili tudi ti dve Oeltjenovi sliki na raz- stavi. Obe sta originalni po iz- vedbi in zamisli, kar je dokaz za umetnikovo samoniklost. Svetli toni Oeltjenovih slik do- kazujejo, da je umetnik globo- ko povezan s sodobnostjo, ki stremi z znanostjo* za tem, da človeštvu odkrije še poslednje temne uganke v* priredi. On je slikar bodočnosti, ker ob nje- govih jasnih slikah čutiš tisto dobo, ko bodo naprfcdne sile v svetu ustvarile višje moralne odnose in harmonijo med ljud- mi in narodi. Zato v njegovih slikah ne najdemo nikjer mrač- nih nejasnih barv — izraz mo- rečega pesimizma. Čeprav dru- gega rodu, je naš slikar pred- vsem človek-umetnik, ki mu je prvo — dobrobit človeštva. To, kar smo občutili ob Oelt- jenovih slikah nekateri, niso občutili vsi. Mogoče zavoljo nerazgledanosti v zgodovini umetnosti, mogoče pa tudi za- to, ker so še preveč vsidrani v starem svetu. Oeltjen Je omenjen med red- kimi sodobniki v zgodovini evropske up>odabljajoče umet- nosti, kar je zanj veliko pri- znanje. Njegove slike pa bodo dobile pravo ceno šele po ne- kaj desetletjih, kakor je bilo pogosto pri mnogih umetnikih — glasnikih bodočnosti. Prav bi bilo, da bi predvsem Oeltjenove slike krasile sobo moderne v naši galeriji slik na ptujskem gradu, saj bi s tem naša galerija veliko pridobila na svojem ugledu. R. Naša va ica je zelo majhna, vendar šteje njeno gasilsko društvo že 19. let. Skupno z ostal, organizacijami si je pred nekaj leti postavilo nalogo raz- širiti gasilski dom, oziroma prizidati dvorano. Ob tozadevnem sklepu nismo dosti vpraševali za kreditom, temveč smo z združenimi moč- mi prijeli za. delo. Kmalu smo dozidali do betonskega venca, ko smo naletel: na veliko teža- vo, ker nam je gradbena in- špekcija prepovedala nadaljnje delo, češ da nimamo zagotov- ljenega kredita Ob reorganiza- ciji občin v preteklem letu pa smo zopet lahko nadaljevali z delom in sedaj ni več daleč čas, ko bomo dali na zidove ostrešje in ga pokrili z opeko. Letos naS čakajo veliki iz- datki. • V tem pogledu se lahko opiramo samo na lastne sile, to je na sile mladine, ki se po- žrtvovalno bori, da bi dobil naš dom čimpreje svojo do- končno obliko. Pripravlja igre in jih predvaja ter tako zbira sredstva za svoj dom. S. P. LMS na ptujski gimnaziji Na zadnji red-ni letni konfe- renci je mladinski aktiv ptujske gimnazije izvolil novo vodstvo. V komite so prišli najsposob- nejši mladinci, ki so takoj pri- stopili k reševanju nalog. Kot prvi uspeh je treba omeniti marksistični krožek. K temu krožku se je prijavilo skoraj 80 dijakov, ali več kot polovica višješolcev. Priključili so se k mladinski izobraževalni sekciji Svobode, ki jim je odstopila dvorano za predavanja. Prva predavanja so že bila, naslednja pa bodo enkrat tedensko. Pri- čeli bodo izdajati tudi svoj li- terarni list, pri katerem bodo sodelovali tudi nekateri dobri nižješolci. Na sestankih literar- nega krožka so že brali nekaj dobrih del. Za prvo številko je že dovolj prispevkov. Velik pro- blem pa so denarna sredstva. Dijaki upajo, da jim bodo pri- stojni organi toUko pomagali, da bodo list lahko izdali. Tudi So že napisali prošnje raznim podjetjem in ustanovam ter upajo, da jih ne bodo prazne odslovili, saj letos ta krožek obeta m-nogo več kot pretekla leta. Imeli so tudi že dva se- stanka šolske skupnosti, kjer skušajo skupaj s profesorji re- šiti nekatera šolska vprašanja. Udejstvujejo se pa tudi izven- šolsko, vendar jim to v večji meri ne dopušča preobširen in včasih tudi prepodroben učni načrt. Ni dolgo od tega, ko so ptujske dijake obiskali mladinci iz Murske Sobote. Prisrčni po- govori in športne tekme so kaj kmalu minile. Pomladi jim bodo obisk vrnili. Tudi z JLA tek- mujejo v športu. Priporočajo tudi drugim mladinskim orga- nizacijam, da naj tekmujejo z dobrimi športniki JLA, ker se bodo marsikaj naučili. Prven- stveni cilj LMS na gimnaziji pa je izboljšanje učnega uspeha. V načrtu so sestanki razrednih od- borov z razrednimi profesorski- mi zbori, kjer bodo ugotavljali, kako naj dvignejo uspeh in zna- nje na zavodu. Upamo, da bo delo še naprej napredovalo in da bo kmalu po- stala mladinska organizacija na gimnaziji ena najboljših v na- šem okraju, če že ne v Slove- niji, F. A. Dnevni spored za nedeljo, 1. aprila 1958 6,00—7,00 Poskočne in vesele za rrijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6,05—6,10 Poročila in vremenska napo- ved. T.ijrO Naolet, kar bi bilo lahko za zgled mar- sikateremu okrajnemu študent- skemu klubu. Pred nekaj dnevi sem obiskal predsednika sekcije tov, Zlatka Sugmana, ki je bil zatopljen v »Zgodovino drame«, in se z njim pogovoril o bodočih načrtih dela. »Sekcija«, ki deluje v okviru Ptujskega akademskega kluba, je bila ustanovljena meseca fe- bruarja 1955 Mladi ljudje raz- ličnih šol — od gimnazije, pceko strokovnih šol do univerze — so prižli na ta način do medseboj- ne povezave, ki je prej ni bilo; nasprotno, mnogi se še poznali niso. Danes šteje sekcija okrog 40 rednih in nad 60 podpornih članov. Nekaj o nadaljnem delu: dne 28. apirila nameravajo prirediti v Gforižnici drugI veliki študen- tovski-di jaški družabni večer »Majski ples«. V juliju oziroma v avgustu bodo pripravili drugi študentovsko-dijaški teden, ka- terega program je v glavnem že sestavljen. Med drugim bosta dve gledališki predstavi: Shakes- peare »Othello« — gostovanje dramske sekcije — in eno slo- vensko delo, po vsej verjetnosti Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica« — uprizoritev članov sekcije in IZUD »Ruda Sever«, dalje velika športna tekmovanja, literarni večer itd. Za svoje člane bodo organi- zirali tudi taborjenje. Še veliko je stvari, s katerimi nas mi.slijo presenetiti, toda o tem več kdaj drugič. F. S. Vajenska šola za razne strcke v Ptuju lepo na- preduje Svet za kulturo in prosveto v Ljubljani je poslal v Vajensko šolo za razne stroke redno in- špekcijo, ki naj bi se prepriča- la, kako je organiziran strokov- ni pouk v tej šoli, kako se pri- zadevajo učitelji in upravnik za prospeh šole, kako je urejena šola in kalini so učni uspehi, disciplina in sploša se je vrnila in vrata na stežaj odprla. »Si ponorela?« sem jo povpra- šal in jo na.sršeno pogledal. »Deklinca ti bo zmrznila.« Ona pa je stala in me gledala ko poprej. Kljubovala je. Takrat sem planil v izbo. za- tresnil vrata za sabo, v glavi pa mi je bilo samo eno, kako ji bom enkrat za vselej vse po- vedal. »Znorela si!« sem Tjonovil. »In napila si se! Na otroka bi se lahko zmislila!« »Kaj pa ti? Ti se dostikrat zmisliš! Na tu ga imaš!« Planila je k postelji, dvignila deklinoo in mi jo prinesla. Se danes ne vem. kako je bi- lo. Ali je tudi deklinca dišala po žganju, ali pa je zadišalo žganje znova od Topleoke? — jaz sem takrat za sveto mislil, da je deklinco z žganjem napo- jila ... kakor ... kakor je To- pleoka to znala. Položil sem deklinco na po- steljo, kolikor sem zmogel lepo in mimo, kajti ves sem se tre- sel, zatem pa sem stopil proti ženski. Zasmejala se mi je. zarezala se, ko da bi mislila, za vraga, da jo bom objel ali kaj, a jaz sem jo prijel za kite. zahlhitala se je, zatem sem si ovil kite okoli, rok, zatem okoli njenega vratu, glasneje in glasneje, vse bolj in bolj divje se je režala, ko da bi jo s temi kitami okoli vratu še huje dražil, jo žgeč- kal; znenada pa se je vrgla vznak na posteljo, da je poteg- nila tudi mene nase ter se zno- va na ves glas zasmejala, pija- na, da sem se je otepal... Da, tako je bilo, tudi oklenila se me je — — — vsaj potem... potem, ko se že dolgo ni več smejala, ko sem se komaj izvil iz skrčenih rok, se me je groz- no oklepala. Z njenimi lastnimi kitami sem jo zadavil. — Hedlov je obmolknil za nekaj dolgih trenutkov, zatem pa« je še in še spregovoril, počasi in na krv..ko. da mi je ostala be- seda za bese^do v spominu. — Potem se ^ nič več zgo- dilo. Samo deklinca je vekala na posteln. Ali tja in na žensko nisem več pogledal. Sedel sem na kloo za mizo in si zaril prste v laise. Potem je prišla Tunika; vrni- la se je s svatovščine. Ne bom pravil, kako je zajokala. Nato je pritekla po stopnicah s hrama Hanika. Njo je samo ena reč zaskrbela — zakričala je: »Kaj bom pa zdaj jaz, sirota? Otroka bom dobila, nesrečni človek! Kaj si storil... ?« Čakal sem, kdaj bo planila vame, me razpraskala, čisto pred očmi mi je krilila s prsti; a tega ni storila. Gledal sem jo, kako je divjala, toda Hanika se mi ni smilila. Potem so prišli drugi, tudi od našega hrama, z gostovanja ... Potem so me odgnali. — XII. Tako je sredi neke noči Hed- lov nehal s pripovedovanjem, ko da je pripoved končal. Ne- kaj večerov zatem nisva govo- rila, nisem ga hotel nadlegova- ti; tudi Hedlov sam ni več na pol vstal na ležišču in začel pripovedovati. Vsak večer, preden smo po- legli, je hodil po kajhi, ko da bi plesal po njej ter gledal ne- kam skozi križe, kakor da bi premišljeval, kaj mi bo še po- vedal; toda to se ni več zgodilo. Nekega dopoldneva, na nede- ljo — to sem zvedel, ko sem prišel zvečer na spanje — so ga odgnali na vizito. Obiskala ga je Hana. Nikakšnega pravega soanja ni imel več po tej nedelji, in neko noč. ko so drugi po pogradih 7^. spali, me je znenada po\'pra.5al: »AU bo to, kar govorijo o za- di'ugah. resnica? Da bo šlo vse tja? Kakšno življenje bo tam?« Spreletela me je ta beseda o življenju. Ali ga je začelo zno- va skrbeti? Mučilo, tako straš- no, kakor je pripovedoval, ga najbrž ni več, čeprav je hotel nekoč na vsem lepem zvedeti od mene, če bi smel, ko pride ven, vzeti Hano. Vseeno pa mi je še neka reč pri Hedloven ostala zaikrita, ti- sto o Tuniki; tako bo ostala za vedno, sem si mislil, ko so ga neko jutro odgnali. Prignali so ga v pisarno, ga pre oblekli, zvečer pa mi je jetnik iz kro- jačnice prinesel pomečkani list papirja. Našel ga je v Hedlovi obleki. Pisanje je bilo na štirih straneh, papir je bil vse po- vprek drobno popisan. »Ljubi Južek! Ta list ti bo prinesla Hana. Bodi dober z njo. Takšnega močnega otroka sta dobila, či- sto Tebi je podoben. Tudi ma- terina deklinca se je popravila. Jaz, ne zameri, sem vzela Pa- leka. Nisva več doma, ne pri nas ne pri njih ne bi mogla biti — šla vsa v zadmgo. Palek se ni hotel doma prepirati, sicer pa je zda i tako vseeno zavoljo grimtov. Ce hočeš živeti, moraš delati tu ali tam. Se to Ti moram napisati, zdaj Ti lahko. Imela sem Te rada. Od tistih kamenščnic naprej — saj se še srx)minjas vaše čreš- nje pod okolnm — sem Te ime- la rada. Pa Tebe je potem v=e drugo boli zmotilo. Jaz Ti tudi nisem hotela biti v napoto, ne bi zmogla tega. Vem tudi, da Ti je bilo včasih hudo za- voje mene. Bala sem se, da ne bi bil še zavoljo mene tako ne- srečen, in tako sva se potem s Palekom zmenila. Mislim, da je tudi za Tebe bolje, da je tako. Tebe čaka Hana, čisto drugač- na je postala, od jutra do noči se ubija na gruntu — in dva otroka ima na skrbi. Kaj če, sirota, drugega — in na Tebe čaka. Rada Te ima. Nekega dne boš prišel domov, na Topleko- vo; morala bosta trdo prijeti, če boste hoteli živeti, vidva in otroci. Tudi zate bo še življenje na svetu. Kaj bi ne bilo — troje ljudi Te čaka. Tisto noč, ko so mati umrli, si se mi najhuje zasmilil — ne misliva več na to, kar se je zgo- dilo, ne Ti in ne jaz. Tudi ka- menščnice pozabiva. Hana to ve, vse sem ji povedala. Nič ni re- kla, saj veš, kakšna je včasih, ali veeno Ti lahko napišem da ni jezna zavoljo mene. Tii'i; Ti misU nanjo ter jo imej rad; moraš jo imeti rad, tudi oba otroka. Te pozdravlja čez hribe in doline Tunika.« To je bilo zadnje, kar sem zvedel o Hedlovem — nikdar več ga nisem videl, nikoli več kaj slišal o njem. Lahko, da so ga odpeljali drugam, lahko, da So ga izpustili; če so ga — knko se je zbogal z življenjem? Ča- kala ga je Hana. čakala sta ga otroka — Zefin in Har.in . KONEC Ptuj, 30. mnrca tO'^> KRATKE IZ BODOČNOSTI Aprila t. 1. bo v Zagrebu medmestna konferenca, ki ji bodo prisostvovali predsedniki 6(3 mest in bodo razpravljali o družbenem upravljanju zdrav- stvenih ustanov. Če bo Izvršni svet upošteval predloge OLO Ljubljane na zadnji sej: Stalne konference mest, bo moral v bodoče vsak koristnik posojila dovršiti iz- gradnjo stanovanja v 2 letih, če se bo hotel izogniti raznim ne- ljubim ukrepom gospodarskega značaja, kot n. pr. odpoved posojila, povečanje obrestne stopnje za posojilo, odvzem pra- vice do brezplačnega izkorišča- nja gradbenega prostora in po- dobno. Kredite iz sklada za kre- ditiranje stanovanjske izgrad- nje bodo lahko uporabili samo za kreditiranje racionalne in ekonomične stanovanjske iz- gradnje, to je samo za ne luk- suzna stanovanja Letos bo izplačanih za pokoj- nine in invalidnine v državi 38 milijard dinarjev in prav toli- ko za zdravila. Za otroške do- datke bo izplačanih 48 milijard dinarjev, za preventivo 1 mili- jardo in za zvezni sklad za razvoj zdravstvenih i^stanov 1 milijardo dinarjev. Letos bo znižan prispevek so- cialnega zavarovanja od 43 na 40 odst. Od 3. do 6. junija t. 1. bo v Murski Soboti posvetovanje nad 100 slovenskih muzejskih stro- kovnjakov in zastopnikov iz drugih republik. Po predava- njih s področja arheologije, etnografije, jezikoslovja glede na prekmurske prilike se bodo udeleženci seznanili s prekmur- sko kulturno zgodovinsko tra- dicijo, ki je še marsikomu ne- znana. S 1. aprilom t. 1. bodo v Ljubljani vpeljali za poskušnjo v nekaterih trgovskih posloval- nicah neprekinjen delovni čas od sedmih zjutraj do devetih zvečer po zgledu Beograda in Zagreba, da bodo delavci in nameščenci pa tudi izletniki in turisti lahko kupili, kar ob do- sedanjem delovnem času v Ljubljani m bilo mogoče. V Zagrebu bo 3. aprila t. 1. dopoldne posvetovanje zastop- nikov pletarn in podjetij za iz- delovanje košar ter zastopni- kov izvoznih podjetij v zvezi s problemi pletarstva tep izvozni- mi problemi. Za dan zdravstva — 7. aprila — bodo po vsej državi predava- nja »Mrčes kot prenašalec bo- lezni in boj proti njemu«. Pre- davanja bodo pripravila zdrav- niška društva in organizacije Rdečega križa. V torek, 10. aprila, bodo na- stopili v Mariboru češki filhar- moniki velikega orkestra Češke filharmonije iz Prage pod vod- stvom dirigenta Karla Ančerla, ki pride na turnejo po Jugosla- viji. Med drugim bodo iz^/ajali tudi prvo Dvofakovo Simfonijo. Njihovi koncerti bodo tudi v Ljubljani. Zagrebu, Novem Sa- du in Beogradu. ^%iprava m organizac!]« Ičnih krose v Letos ponovno pristopamo k široki' organizaciji množičnih krosov v okraju. Spomladanski krosi naj ne bodo organizirani kampanjsko, temveč naj bodo začetek in prva stopnja mno- žične^ gojitve te osnovne pano- ge športa. Zvezna ■ komisija za kros je formirana na iniciativo TVD Partizana in Atletske zve- ze Jugoslavije, republiške in okrajne komisije za kros pa so v središčih okrajev v državi. Po sklepu okrajne zveze Par- tizana TVD društev v okraju, se je dne 26. marca 1956 sesta- la komisija za kros, sestavljena iz predstavnikov TVD Partizan, telesne vzgoje, LMS. '^edvoja- ške in izvenarma. vzgoje ljudstva, Planinskeg.i '.ruštva. Okrajnega sindikalnega sveta, Športnega društva »Drava«, za- stopnikov JLA in prostovoljnih gasilskih društev. Za izvedbo spomladanskih krosov naj se formirajo posebne komisije tu- di vseh zainteresiranih organi- zacij v okviru mesta in občin. Da bi dejansko krosi bili pra- vilno in uspešno izvedeni, izda- ja okrajna komisija za kros sledeča navodila: 1.) Krosi naj bodo izvedeni v okviru vsake občine posebej, postopoma po šolah, tovarnah, organizacijah, v Partizanu, v športnih društvih, enotah pred- vojaške vzgoje na taborjenjih, v centru za izvenarmadno vzgo- jo in odredih predvojaške vzgo- je po občinah. Zato je potreb- no, da se v ^'saki občini osnu- jejo občinske komisije za kros, v katerih naj bodo predstavni- ki vseh zgoraj navedenih or- ganizacij. Te organizacije naj bi imele predvsem mobilizator- sko vlogo in nalogo za izvedbo krosov. 2.) Okrajna komisija za kros priporoča, da se v večjih de- lovnih kolektivih osnujejo vod- stva za krose kot v Tovarni glinice in aluminija »Boris Ki- drič« Kidričevo, Tovarni »Del- ta« Ptuj, Tovarni volnenih iz- delkov Majšperk, Veleblagov- nici Ptuj Strojnih delavnicah OZZ, Tekstilni tovarni Ptuj itd. 3.) Okrajna komisija za kros apelira na vse šole, organizaci- je in društva, da izbirajo za izvedbo krosov tovariše, ki bi se z veseljem lotili in posvetili temu delu, da se zajamejo naj- širše množice delavcev, kme- tov, dijakov študentov in ob- veznikov predvojaške vzgoje. Kro.si naj postanejo vsako- dnevna potreba naše mladine kot dopolnilna telesna vzgoja in doprinos k razvoju atletike. Za vsa navodila naj se zainte- resirani informirajo pri Parti-. zanu, Okrajna zveza TVD, ko- misiji za krose Ptuj. Okrajna komisija za kros Srečanfe s ptujskimi padalci Padalstvo je skoraj bilo ne- dostopno za preprostega člove- ka, samo če pogledamo nazaj v zgodovino letalstva. Saj so v bivši Jugoslaviji na raznih le- talskih prireditvah metali sa- mo slamnate lutke iz letala. Izpopolnjenost letalske tehni- ke in lik mladega človeka pa je kmalu osvojil padalstvo kot množičen šport. Po vojni so bili prvi padalski skoki izvršeni v Ribnici na Dolenjskem leta 1947. Hiter razvoj tega nenavadnega športa ni% pustil ptujske mladi- ne ob strani. Pomladi 1954. leta sem se srečal prvič s ptujskimi padalci. Bili so hrabri ter po- gumni fantje in dekleta, vedri in veseli, čeprav so tokrat pr- vič poleteli z letalom in skočili s padali na svoje letališče. Od tega dne Aeroklub Ptuj beleži svojo zgodovino v letalski de- javnosti. V tem kratkem razdobju so ljubitelji letalskega športa z vztrajnim in požrtvovalnim de- lom ter z vsestranskim razume- vanjem in pomočjo ljudske oblasti dosegli zavidanja vre- dne uspehe. Saj je bilo do da- nes registriranih dvesto 'padal- skih skokov poleg velikih usp^;- hov v ostalih panogah letalske- ga športa. Ptujski padalci pa tudi letoš- njo zimo niso počivali. Tiho in mirno se pripravljajo na sezo- no. Kaj kmalu bomo imeli pri- . UM vMett kMB£le.padal. ki bo- do lebdele visoko nad nami na jasnem pomladanskem nebu Morda niti pomislili ne bomo, da so to mladi Ptujčani, ki ži- vijo z nami v šoli, delavnicah ali podjetjih, svoj prosti čas pa posvečajo osvajanju skrivnost- nih lepot sinjega neba. V letošnji sezoni čakajo naše padalce kaj težke naloge. Poleg raznih terenskih skokov v oko- lici Ptuja, kjer se bodo padalci izurili za gasilsko in sanitetno reševalno padalsko službo, se bo ena skupina udeležila tudi republiškega padalskega prven- stva. G. A. V PODROČJU ]?TUJA Rojstva: Rozalija Zuran, Me- je 18 je rodila Romana; Roza- lija Rakuša, V&gričevci 19 — Jožico; Marija Fridl, Ločki vrh 30 — Marijo; Ivana Molnar, Lancova vas 95 — Stanislava; Marija Cigula, Dornava 96 — Ivanko; Marija Irgl, Vintarovci 32 — Majdo; Katarina Pečnik, Gerečjavas44 — Branka; Zden- ka Vaupotič, Jurov'ci 14 — Vla^ dimirja; Neža Gašparič, Nova vas 64 — Jožeta; -Katarina Vo- čancc, Vinica, Varaždin — An- gelo; Terezija Zelenko, Janežov- ski vrh 14 — Majdo; Terezija Ranlil. Sobstinci 42 — Stanisla- va; Marta Arzenšek, Kidričevo 7 — Alojza; Elizabeta Vau,potič, Etolič 3 — Olgo; Veronika Hod- nik, Ptuj — Mitja; Alojzija Pin- tarič, Vintarovci 15 — Jožico; Justina Perkovič, Starošinci 44 — Rozalijo; Danica Vesenjak, Vičanci 5 — Anico; Marija Fa- rič, Rabelčja vas 23 — Jožico; Ana Irgl. Ločki vi'h 12 — Mar- jana; Krisitina Markovič, Ptuj — Kristino. Rojstva: Ana Drevenšek, Gru- škovje 161, je rodila Rudolfa; Terezija Irgl, Placar 47 — Ed- varda; Marija Kamenšek, Ki- dričevo 19 — Cvetko; Kristina Kumer, Desternik 40 — Milana; Marija Pintarič, Meje 21 — Ani- co; Marija Dobrotič, Vinica, Va- raždin — Marjano; Otili a Iva- nuša, Brebrovnik 10 — Joškr.; Marjeta Cuš, Sp. Velovlak 1 — Antona: Matilda Kurnik, Mar- kove! 87 — Jožico; Matilda Ja- količ, Grajenščak 75 — Milico; Marija Cuš, Mezgovci 73 — Ro- rnaaa; Marija Pša: ' Krčevina št. 46 — Jožico; Julijana • Bru- men, Salovci 15 — Ivana; Tere- zija Nadelsbsrger. Zagojiči 29 — Stanirslava; Ema StopinJe'A, Zg. Ilaidina 49 — Jožico; Terezija Pukšič, Svetinci 11 — Jožeta; Katarina Kocuvan, D.betinci 53 — Franca in Jožefa; Ana Seni- ca, Senežci 21 — Jožico; Kristi- na Koštomai, Skorba 5 — Miia- na; Gabriiela Runcž, Kidričevo št. 34 — Marijo, Poroke: Maks Koko^^ar. Celje, Trg mueenikov »in Jožefa Ko3i, Ptuj, Smrti: Jožefa Vnuk. Pluj, roj. 1884, umrla 16. III. 1956; Juli-' Jana Štukl, Cigonce 23, Slov. Bistrica, roj. 1900, umrla 17. III. 1956; Franc Potočnik, Strajna 41, roj. 1889, umrl 15. III. 1956; Franc Zelenko. Muretinci, roj. 1885, umrl 17. III. 1956: Ivaha Sluga. Ore.<-e 5. roj. 1884, umr- la 19. III. 1956; Franc Kianeček, Kidričevo, roj. 1912, umrl 15. III. 1956. Smrti: Franc Kropf. Z^. Haj- dina 96, roj. 1907, umrl 22. 3. 1956; Martin Biškup, Budinščak št. 41, roj. 1955, umrl 23. 3. 1956; Jože Conč, Ptuj, roj. 1868, umrl 23. 3. 1956; Katarina Colnarič, Ptuj, roj. 1876, umrla 24. 3. 1956; Franc Zlodnjak, Kliučarovci 6, roj. 1955, umrl 22. 3. 1956; Mari- ja Ljubeč, Markovci 64, rojena 1955, umrla 22. 3. 1956; Marijan Dobrotič, Ptuj, roj. 1956, umrl 24. 3. 1956. FRANC PLANINC IN TATVINE KOLES V nedeljo, 18. m.arca t. 1.. je bil v Ptuju aretira.n Franc Pla- nine (1934), ki je brez stalnega bivaUšča in je osumljen tatvine večjega števila koleg v okolici Celja, Maribora in Ptuja. Pre- i?kava je v teku. Planine pa se nahaja v ptujskih zaporih. Krafevni odbor in IZ Velka Msdel^a pomagata Pmslofacem z našim Krajevnim odborom se lahko pohvalimo, ker se zelo zanima za kmetijska in ostala vprašanja. Pobude in predloge kmetovalcev in delavcev obrav- nava na sejah, na zborih voliv- cev pa seznanja vse vaščane z vsemi tekočimi problemi. Kot rezultat skrbnosti Kra- jevnega odbora in Kmetijske zadruge je bila nedavna akcija za cepljenje kokoši, za katero nekatere gor^-ooi""' . ''^-''š-^ma niso bile nič kaj navdušene, češ da kokoši po cepljenju za nekaj mesecev prenehajo nesti, cepljenje nič ne škodi in nič" ne hasni in podobno, pozneje pa so se pomirile s to akcijo. Perutninarski pododbor KZ Velika Nedelja se je tudi poza- nimal za prvovrstne piščance, zato je za nje zainteresiral vse resne pemtninarje in zbral na- ■ročila. Kakor kaže, bo s časoma za to panogo gospcdarstva več- je zanimanje, zlasti ko' se bodo pokazali prvi rezultati z nabav- ljenimi piščanci. K. A. NAJ OSTANE MED NAMI! Skrbi In težave professr a Nergača Sam pri -sebi je profesor Ner- gač umišljal. da je vse na svetu ničevo razen njegovega skrom- nega nazora, ki ga je osvojil v trudapolniii letih službovanja. Prebral in prelistal je nekaj fi- iozcfsliih knjig, sodeloval v ne- skončnih pcmenkih njegovih somišljenikov in zdelo se mu je, da je nekaj dokončno doumel: vsakršno prizadevanje je ne- smiselno, ker stvari gredo na- prej po nekem nepisanem za- konu in so ljudje samo lutkice, ki jih naključje premika po za- krivljeni ploskvi, katero ime- nujejo zemlja. Mislil je, da je odkril modrost modrosti in se odmaknil od navadnih ljudi, ne- umnih mravljic, kot je mislil, in opazoval vse njihovo delova- nje z viška, s piedestala svoje modlrosti. Edini resnični svet, ki je zanj še obstajal, je bila majhna gcstilnišica sobica, kjer so se zbirali njemu podobni, da so lahko besedičili in tu in tam tudi malo obirali. V tem zani- mivem krožku pri vrčku žlaht- nega vina, ki je bil vsak dan natančno enak, se je izživljal v prepletanju imenitnih misli o ničevosti tega sveta. Ti večeri v go.?tilniški sobici so bili zanj edina zabava. Kljub vsemu temu, da je mi- slil o velikopoteznosti svojega nazora pa se ni nikoli ukvar- jal s pametnimi mislimi. Ni pri- znal sam sebi, da je boren mali mcš:"^n, kateremu kljub prebra- nim filozofskim knjigam ne se- ga ob^zorje dlje, kot do roba majhnega mresteča, v katerem je životaril. Tega ni priznal v svoji notranjosti, čutU pa je, da je tako in 7.ato ga je prevze- mal neki srd na vse ljudi, ki nekaj pametnega delajo in že- lijo nekaj storiti v svojem živ- ljenju. In srdito je šel profesor Ner- gač v napad proti vsemu. Mo- tilo ga je gosipodarstvo naše dežele. Prebiral je časopise in v krožku povedal svoje misli. »Cemu se ukvarjajo z graditvi- jo industrije (govoril je vedno »jaz« in »oni«), ko za to ni po- gojev?« Kmalu nato je povedal tudi to: »Peg le j te, saj nimajo niti vijakov in krogličnih le- žajev,..« Ko je slišal o elek- trifikaciji, ga je to silno pre- treslo. »Zakaj gradijo elektrar- ne, ko je nekoč šlo tudi brez njih? Kmet je navajen na le- ščerbo .. .«■ Ko pa letošnjo zimo ni bilo elektrike, je zarobantil: »Poglejte, zdaj že elektrike ni- majo več. To gospodarstvo je popolnoma zavoženo ...« In ta- ko naprej. Ni bilo stvari, katere profesor Nergač ne bi ošvrknil s svojim jezikom in drugi so mu pomagali. Ce je bilo tako, jim ni bilo pav, če je bilo dru- gače, je bilo spet narobe. Pre- mlevali so in obsojali vse po vrsti: od države do nezveste že- ne tega ali onega. In pili so vsak svoj deci vina ter mislili, da rešujejo domovino. Tako. pri kozarčku vina so jo »re.sevali« že leta in leta v prepričanju, »da je na robu propada^. Profesor Nergač še sedaj mi- sli, da je vse na svetu niče^/o. Domi^ljuje si tudi da je i>'>n::*k in da ga v krožku občudujejo zavoljo izredne duhovitosti. Mi- sli tudi, da se je dvi-^nil nsd niče^vim življenjem. Verjetno si tega ne bo nikoli priznal, da je tis':>te in tisoče ljudi, neum- ne mravljice jih imenuje profe- sor Nrrgač. ki r'/-?] ust\'arjniLi za jutrišnji dan. -n^r Drcbne i^fi^'iiil#iii^l z vsega sveta KOLIKO LJUDI UMRE OD KAČJIH PIKOV? Svetovna zdravstvena orga- nizacija je objavila podatke o tem, koliko ljudi umre vsako leto zaradi kačjega pika. Naj- več smrtnih primerov je v Azi- ji, kjer umre letno 25 do 30.000 ljudi. Na drugem mestu je Južna Amerika z okrog 3000 .smrtnimi primeri, na tretjem Severna Amerilia in Evropa s 500 primeri in na četrtem Oceanija s 50 smrtnimi prime- ri. Isto poročilo pravi, da jc na svetvi okrog 2200 vrst strupenih kač. BELE LJUDI ŠE VEDNO OBSOJAJO, CE SE POROČIJO S Črnci v ameriški državi New Or- leans so lani obsodili štiri črnce in dva belca, ker so se poročili z ženami druge polti. Zakon v tej državi prepoveduje sklepanje zakonov med belci in črnci. TRI LETA brez SPANJA Portugalski zdravniki so obravnavali v lanskem letu dva izredno zanimiva bolezenska primera. Kmet iz nekega por- tugalskega kraja že tri leta ne spi, pa se kljub temu ne poču- ti nič slabše. Ptujslco strelišče ho raz^irieno Preteklo nedejjo se je zbralo v mali dvorani OK ZKS v Ptuju lepo število predstavnikov strelskih družin z okrajnega področja, da bi pregledali or- ganizacijske in ostale probleme s\?oje organizacije ter napravili načrt za bodoče delo. Med zbranimi je bilo precej novin- cev iz Desternika, Ormoža Bre- ga in Ptuja, kar priča o noviii strelskih družinah v našem okraju. Strelske družino na okrajnem področju le s težavo premagu- jejo svoje probleme, ker jim nedostaja denarnih sredstev, ki jih potrebujejo za razne svoje potrebe, kakor je gradnja in vzdrževanje strelišč V posebno težkem stanju je SD Velika Nedelja, ki ne najde opore pri •pristojnem občinskem ljudskem odboru. Družina je zaradi tega sklenila, da se razide, vendar je to popolnoma nepravilno, ker so možnosti tudi na druge načine priti dp potrebnih sred- stev. Družine v podobni situa- ciji si naj pomagajo s tem, da ob primernih priložnostih po- stavijo preprosta strelišča za streljanje z zračno puško, kjer se bodo ob primerni ceni od za streljanje navdušenil-i ljudi lah- ko zbrala potrebna sredstva Tako strelišče postavijo v Ptuju vsako leto 14. in 15 aprila ob dnevu železničarjev na dvori- šču železničarskega sindikalne- ga doma. Tekmovanja za zlato puščico in ligaškega tekm.ovanja z zrač- no puško se j- udeležilo nad 300 strelcev iz okraja. Na re- publiškem prvenstvu dne 18. marca t, 1. v Ljubljani je za- sedla ekipa iz ptujskega okraja 5. mesto ter s tem piistila za seboj Koper, Novo Ciorico, Tr- bovlje in Novo mesto. Na pod- lagi tega uspeha je obdarila Sirelska zvg/.c Slovenije Okraj- no strelsko zvezo v Ptuju z 20 novimi vojaškimi puškami, ki bodo v kratkem razdeljeno dru- žinam in najboljšim strelcem, ki se pripravljajo na dvoboje s strelci iz Maribora. Celja. M, Sobote in Varaždina V začetku junija bo okrajno prvenstvo, ki bo zahtevalo pre- cejšnje spretnosti za pripust na republiško tekmovanje. Da bi bodoča okrajna tekmovanja la- že potekala, je strelski odbor sklenil razširiti strelišče tako, da bo lahko obenem streljalo 15 strelcev. z deli se je že začelo in bodo verjetno konča- na do srede aprila. K. L.