Celje - skladišče D-Per
214/1975
1119750635,12
COBISS s
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Ob dnevu mrtvih
Enkrat letno obujamo spomine na tiste, ki so trpeli in se- žrtvovali za našo svobodo, na tiste, ki so z velikim junaštvom in požrtvovalnostjo gradili naš svet sedanjosti, na svoje drage domače, prijatelje in znance.
Ta kar je bilo, ne smemo pozabiti. Ne smemo pozabiti naših žrtev za svobodo, naših sodelavcev, ki so dali vse od sebe, da so se zacelile globoke rane v povojni dobi, ki jih je zadal okupator telesu naše ljubljene domovine.
Ko razmišljamo o naši preteklosti, o vsemi kar se je zgodilo, razmišljajmo tudi o naši prihodnosti. Dograjujmo z vso vnemo to kar so začeli graditi naši sodelavci, h katerim se vrača ob prazniku naš spomin.
Ne pozabimo, da je človek le v svobodi srečen in zadovoljen, zato storimo vse kar je v našj moči, da bomo strpni med seboj in polni spoštovanja drug do drugega. Mi sami si ustvarjamo naš svobodni samoupravni red, zato si prizadevajmo, da bomo dosegli dobre uspehe pri delu, da bomo za svoje delo pravilno in pravično nagrajeni, da bomo zadovoljno živeli v miru in medsebojnem sožitju.
Čuvajmo s krvjo pridobljeno bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, krepimo z uspešnim delom našo samoupravno družbo. Tako se bomo najbolje oddolžili žrtvam, kj so dale svoje življenje za našo današnjo svobodo.
Na spominsko ploščo je naš pesnik Fran ROS napisal naslednje verze tistim, ki so dali svoje življenje za današnji svobodni svet:
Zvestoba proletarska vam kovala v razredni borbi je zavest in moč. Pravica v tla teptana vas je zvala, da vstali ste in s puškami šli v noč. Svobodno sonce domovini sije, oblast v njej je delovnih ljudi.
In ko junake vas gomila krije, v nesmertni slavi vaš spomin živi.
Spominska plošča pred upravnim poslopjem.
Pred nedavnim je močno razburila svetovno javnost novica, o fašističnem terorju v Španiji. Časopisi so mnogo pisali o usmrtitvi petih španskih rodoljubov in o silovitem nasilju nad delavskim razredom v Španiji. Kljub protestom vse svetovne javnosti, je fašistični diktator Franco odobril smrtno obsodbo petih španskih delavcev.
Španski delavci so bili usmrčeni na nečloveški, srednjeveški način; Fašizem zoper delavski razred in se ne izbira sredstev v boju poslužuje najbrutalnejšega načina mučenja človeka, ki se bori za svojo svobodo, za svoj kos kruha in svoj obstoj.
Španski fašizem se hoče ohraniti za vsako ceno pri življenju in se otepa kot ranjena zver vsega, kar je napredno in človeško samo zato, da bi ostal še nadalje na oblasti, da bi vladal delavskemu razredu Španije kot najbrutalnejši despot kar jih pozna zgodovina.
Kljub strašnemu terorju, pa se fašističnemu diktatorju Francu že majejo tla pod nogami. Po vsej Španiji se kljub nasilju množijo demonstracije. Delavci stavkajo, toda krvnik Franco in njegovi oprode nadaljujejo z nasiljem in zločini. Vo-
jaško sodišče sodi delavcem, ki zahtevajo svoje pravice.
Številne države so prekinile diplomatske odnose s Francovo Španijo in odpoklicale svoje poslanike. Franco je čedalje bolj osamljen in prišel bo čas, ko bo moral dajati španskemu ljudstvu odgovor za svoje krvave zločine.
Razveseljiva vest na med-. narodnem prizorišču je, da sta se Jugoslavija in Italija sporazumeli glede meja. O tem sporazumu je poročal naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic na zasedanju zvezne skupščine v Beogradu, o čemer so vsi naši časopisi podrobno poročali.
Vemo, koliko nevšečnosti je že bilo po zaslugi neo-fašistov, zaradi sedanjih meja med Jugoslavijo in sosedo Italijo. Te so se pojavljale pd časa do časa. Sedanje stanje je bilo tleče žarišče sporov, ki ni koristilo nikomur. S sporazumom, ki bo v kratkem podpisan, pa bo to žarišče odpravljeno v skladu z mednarodno politiko, začrtano na konferenci o varnosti Evrope.
Najbolj pa se veselijo sporazuma delovni ljudje ob obmejnih krajih na obeh straneh meje. Že sedaj je bila meja med nami in Italijo ena najbolj odprtih, odslej pa so možnosti za medsebojno sodelovanje še večje.
Ožigosati nedelo, lenobo, nedisciplino
Objavljamo del govora Staneta ; Dolanca, ki ga je imel na devetem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije.
V Novem Sadu je bilo od 17. do 19. oktorba deveto tekmovanje kovinarjev Jugoslavije. Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je v imenu tovariša Tita odprl to že tradicionalno prireditev znanja, tovarištva, bratstva in enotnosti in tudi v svojem. imenu pozdravil vse udeležence tekmovanja. Opozoril je na pomen organiziranja takšnih prireditev in njihov prispevek k uveljavljanju vseh oblik tehnične in proizvodne ustvarjalnosti in na aktualna vprašanja nadaljnjega družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja.
Ob tej priložnosti je sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ med drugim dejal:
»Hotel bi predvsem- opozoriti na našo učinkovitost in doslednost, na obveznost komunistov, da u-resničujemo tisto, o čemer smo kongresu n sklepih predsedstva se dogovorili, da uresničujemo naloge, ki smo si jih zastavili na CK ZKJ. To lahko dosežemo samo s konkretnim delom, doslednim prizadevanjem, da v vseh okoljih uresničujemo to, kar smo si .začrtali. Če se izogibamo nekaterim problemom, če nimamo znanja in sposobnosti, da te probleme rešujemo, ali pa, če imamo pasiven odnos nasploh, takšni primeri pa so, to vodi v frazer-
:vo, verbalizem, ponavljanje načelnih stališč, v deklarativno po-, udarjanje potrebe po akciji brez resničnih poskusov, da bi to akcijo tudi uresničili.
Resen problem v našem delu je po mojem mnenju tudi ta, da poleg površnosti in improvizacije obstaja tudi mnogo neizpolnjevanja sklepov. Ljudje se strinjajo s sklepi, ko pa jih morajo uresničiti na terenu, to pa zanemarjajo. Tako naprej ne moremo! Ko na podlagi pravilne ocene situacije ih menjave mnenj sprejmemo dogovore in sporazume, jih moramo tudi učinkovito uresničevati. Nespoštovanje sklepov in skupno zavzetih stališč v vsakem primeru potegne za seboj tudi odgovornost!
Mnogi izmed naših problemov so nastali in še nastajajo, to, moramo odkrito reči, zato, ker slabo delamo, ker še vedno obstaja neodgovorno obnašanje, nedisciplina in podobno. Seveda tega ne moremo posploševati, sazmere pa so takšne, da moramo v okoljih, kjer se s tem srečujemo, začeti z odločno akcijo zveze komunistov, delavskega razreda, s ciljem, da stanje čimprej spremenimo. Pojave nedela, nediscipline- in lenobe na delovnem mestu, nemarnosti in podobnega ravnanja moramo odkrito ožigosati in kritizirati. Takšno obnašanje glede na druge udeležence na delovnem mestu, ki vestno opravljajo svoje (Nadaljevanje na 2. strani)

(Nadaljevanje s 1. strani) delo, po svojem bistvu in posledicah ¡pomena ¡vzeimajti dohodek tistim, ki ga ustvarjajo. To se ne nanaša samo na delovne kolektive, ta pojav ini prisoten samo v tovarnah, temveč tudi v naši administraciji, od občinske do federativne, pa tudi v organizacijah zveze komunistov, v različnih strokovnih službah, komunalnih in storitvenih dejavnostih itd. Zaposleni v družbenih dn državnih službah ne prihajajo točno na delo, zamujajo, neracionalno izkoriščajo delovni čas, na delovnem mestu se obnašajo neodgovorno, da ne govorimo o tistih nesposobnih, pogosto birokratih, zaradi katerih izgubljajo mnoge dragocene ure in dneve.
Ne moremo pričakovati pomembnega uspeha v boju proti-lenobam in njim podobnim, delovne discipline ne moremo doseči, če samo opozarjamo in se sklicujemo na zavest in čakamo, da se takšen človek zave in postane odgovoren udeleženec v procesu proizvodnje in življenju kolektiva. Moramo tudi ustrezno samoupravno ulkrepafti in predvsem dosledno uresničevati socialistično načelo nagrajevanja po delu. Nagrajevanje pa, to
vemo, ni povsod po rezultatih dela. Še vedno obstaja težnja u-ravnilovke, ki zavira iniciativo, destimulira dvigovanje delovnih sposobnosti in ne spodbuja k boljši organizaciji dela in racionalnemu poslovanju. Pobudniki uravnilovke so prav lenobe -in različni demagogi, ki imajo posebno radi tezo, da imajo vsi enake, želodce in da morajo potemtakem tudi enake »plače«. Res je, imeli bi ¡prav, če bi vsi imeli e-nak odnos do dela, enake roke in enako pamet! Ne želim se spuščati v celoten kompleks problema nagrajevanja, želel bi samo omeniti, da sta nosilca proizvodnje v tovarni kvalificiran delavec in strokovni kader, tisti, ki so se učili in si pridobili določeno znanje in ki največ prispevajo k produktivnosti dela. Da bi bil dosledno ovrednoten njihov resnični prispevek na delovnem mestu, morajo biti bolje nagrajeni. To je zelo pomemben dejavnik za ekonomično in učinkovito gospodarjenje, zato se morajo zveza komunistov, zveza sindikatov, organi samoupravljanja in drugi bojevati za takšno politiko nagrajevanja, ki ustreza resničnim interesom združenega dela.«
Deseta redna seja delavskega sveta
Deseta redna seja delavskega sveta je bila 16. oktobra. Na njej je delavski svet sicer malo pozno, toda vendarle razpravljal o gospodarskih dosežkih v letošnjem prvem polletju. Poleg tega so bila obravnavana razna druga važna gospodarska, vprašanja med temi tudi ukrepi za red in disciplino, ki kot kaže prj nas močno šepa. Objavljamo vse važnejše sklepe te seje.
Vodstvo podjetja se zadolži, da poda do prihodnje seje poročilo o izvajanju akcijskih programov do tretjega kvartala in celoten akcijski program s prenosom do konca leta.
— 0 —
Sprejme se razlaga fin. rač. sektorja o načinu izdajanja soglasja k dovolitvi investicijskih kreditov pri LB pri kateri smo samoupravi] alci.
— 0 —
DS pooblašča poslovni odbor, da obravnava konkretne predloge in daje soglasje za investicijske kredite, o tem pa redno poroča delavskemu svetu podjetja.
— 0 —
DS sprejme dopolnjeni rebalans investicij v okviru sanacije EMO — Celje po priloženi tabeli z dne 21. 8. 1975.
— 0 —
Odobri se najetje kredita v višini din 1,322.300 za- trajna obratna sredstva z rokom vračila 5,5 let po običajni obrestni meri.
— 0 —
Odobri se investicija iz lastnih sredstev za izgradnjo provizoričnega skladišča 2 koridorja INDUPLATI Jarše za TOZD posoda v izmeri 1.800 m2 po predloženem predračunu.
— 0 —
DS, odobrava prekoračitev uvoza hladno valjanih trakov po zaklj. 4375 od dobavitelja British Steel Co., London iz Anglije v višini 1.012 kg v vrednosti 100,20 po carinskih dokumentih UCP št. 23.212/21404 in UCP št. 23.208/21400.
grada v višini 34.171 din za tehnično izboljšavo »TUBULATORJI«, s tem da se razveljavi 20. sklep 9. redne seje DS z dne 28. 7. 1975.
— 0 —
DS potrjuje predlog komisije za inovacije, s katerim se predlaga nagrade 4000 din tov. Guštin Ivanu, ki je na Emoterm radiatorski progi napravil vrsto izboljšav na orodjih, kar se smatra za tehnično izboljšavo.
Delavski svet sprejme sklep, da se pri naslednji stopnji investiranja, kot prioriteta nad vsemi investicijami upoštevajo ure za kontrolo časa prihoda na delo in odhoda z dela.
,	— 0 —
Ura se nabavi najprej za TOZD kontejnerjev in ko se ugotovi,'kako se bo ta sistem obnesel v kontejnerjih, se določa nadaljnji vrstni red za ostale TOZD.
— 0 —
DS potrjuje predlog glavnega direktorja, da komisija za izdelavo ukrepov za izboljšanje discipline prične takoj s formacijo najmanj najmanj štirih samoupravnih skupin in poroča DS o možnostih in rezultatih obstoja takšnih samoupravnih skupin.
— 0 —
Delavski svet sprejme ukrepe za boljšo disciplino, ki jih je izdelala komisija in sicer:
—	Vratarje se opozori, da se dovoljuje zaposlenim med delovnim časom izhod izključno le s propustnico. To velja dosledno za vse delavce, izjema je le glavni direktor. Vhod v podjetje med delovnim časom se kontrolira s posebnimi izkaznicami, ki jih dobijo vsi zaposleni. Tretje osebe se legitimirajo z osebno izkaznico. V kolikor bi bilo pri tem vratarjem potrebno varstvo (zaščita), se za ureditev tega zadolži službo zavarovanja podjetja.
— 0 —
Po TOZD se postavijo stalne komisije za ugotavljanje materialne škode, ki jo namenoma ali iz malomarnosti povzročijo delavci.
Sestava komisije: strokovni delavec (ki bo znal oceniti škodo), poklicni delavec v kontroli, član organa samoupravljanja.
Dosledno se izvaja 29. člen pravilnika o medsebojnih razmerjih, ki govori o načinu ugotavljanja in povračila povzročene materialne škode.
Tudi v skupnih službah se osnuje takšna komisija.
—	Direktorji.TOZD in direktorji sektorjev so odgovorni za disciplino in prisotnost delavcev na delovnih mestih med delovnim časom.
—	Postajanje pred kantino in bifejem se odpravi. Splošna služba naj za to zagotovi takšno obratovanje kantine in bifeja, da bo postrežba hitra in ne bodo možni izgovori o čakanju v vrsti.
Malice naj se razvažajo po obratih (v kolikor je to možno). Za delavce iz TOZD frit naj se uredi malica v poslopju kontejnerjev.
—	Izvede se kratek seminar za vodilen in vodstveni kader. Tema seminarja:
—	varstvo pri delu (predavatelji iz HTV)
—	odnos vodstvenih in vodilnih delavcev do njim podrejenih (psihologinja)
—	poznavanje samoupravnih splošnih aktov podjetja oz. TOZD (pravnica).
Seminar bi se izvedel na prosto soboto, predavali bi delavci EMO (brezplačno). Vsi udeleženci dobe pismeno vabilo. Po seminarju (morda teden dni kasneje), bi udeleženci seminarja opravili test (da bi se ugotovilo, ali je bil seminar sploh uspešen).
Za tiste, ki se seminarja prvič ne bi mogli udeležiti, bi bil seminar ponovljen.
—	Za uspešno izvedbo gornjih ukrepov so zadolženi direktorji TOZD, direktorji sektorjev in vodje služb po sektorjih.
—	Ves postopek za boljšo disciplino in njegovi rezultati se stalno objavljajo v Emajlircu.
Ukrepi, ki jih je DS sprejel v vednost se pošljejo v razpravo in potrditev DS TOZD.
— 0—-
DS sprejme tolmačenje 66. člena Pravilnika o delitvi OD, ki ga je podala kadrovska služba in sicer:
Do jubilejne nagrade so upravičeni delavci, ki so na dan podelitve v združenem delu v EMO in tisti, ki so bili v tekočem letu redno ali invalidsko upokojeni in so pred tem dosegli predpisane pogoje,
Kot dan za podelitev jubilejnih nagrad se določi Dan republike, nagrade se podeljujejo okrog 29. 11. vsako leto.
— 0 —
— 0 —
DS odobrava prekoračitev uvoza hladno valjanih trakov po uvoznem zaključku 4376 za količino 7.587 kg v vrednosti 1,576,53 od dobavitelja British Steel Co., London iz Anglije po UCP št. 23211/21403, UCP št. 21530/19838 in UCP št. 21529/19837.
— 0 —
DS potrjuje predlog komisije za inovacije s katerimi se predlaga nagrada za tehnično izboljšavo Škarij tov. Krivec Jožetu v višini 12.025 din s tem, da se ta nagrada izplača po enoletnem obratovanju Škarij, v "kolikor se bo delovanje le-teh zadovoljivo obneslo.
Takoj se mu izplača akontacijo v višini 2.405 din.
— 0 —
DS^potrjuje predlog komisije za inovacije, da se tov. Sibanc Ferdu izplača*'nagrada'v višini 21.277 din za izboljšan postopek izdelave loc-njev pocinkanih vedric in sicer iz odpadne pločevine pri čemer prinese čisto gospodarsko korist TOZD posoda 117.284 din. S takšnim načinom proizvodnje Iocnjev je odpadlo ročno fizično delo.
— 0 —
Tov. Kavčič Milanu se na predlog komisije za inovacije izplača na-
Glede na gornje tolmačenje se predlog PO, da se ugodi prošnjama tov. Jevšinek Franca in Žepek Rozalije za izplačilo jubilejne nagrade za 20-letno neprekinjeno delo v tovarni, ne potrdi.
— 0 —
DS sprejme sklep, da se zaradi odhoda na nove delovne dolžnosti iz TOZD v skupne sltižbe zaradi paritete razreši člane PO, ki so se prestavili iz TOZD in izvoli nove člane PO in sicer:
1.	Na predlog TOZD posode se razreši člana PO tov. Bratina Vladi-, mir j a in namestnika tov. Cerar Antona.
TOZD posode predlaga za novega člana tov. Pinter Jožeta, za namestnika pa tov. Gregur Marka.
2.	Na predlog TOZD ERC se razreši člana poslovnega odbora tov. Hempt Mileno.
TOZD ERC predlaga za novega člana PO tov. Crepinšek Milana.
/ -^0 —
DS odobri spremembo predmeta poslovanja TOZD TOBI, zaradi te spremembe poslovnega predmeta pa je potrebno dopolniti samoupravni sporazum o združevanju v EMO in statut tovarne TOBI in sicer:
1. spremeni se 5. čl. samoupravnega sporazuma tako, da se v tč. 6 tega sporazuma doda besedilo:
(Nadaljevanje na 3. strani)
£*K<3------------------—---- 3
SEJA POSLOVNEGA ODBORA
. Poslovni odbor je na 25. redni seji, ki je bila dne 10. 10. 1975 obravnaval predloge za popravke cenikov in razna druga tekoča vprašanja. Objavljamo važnejše sklepe te seje PO.
Na predlog TOZD tovarna POSODE in sektorja za poslovno koordinacijo, programiranja poslovanja, poslovni odbor odobri razliko v višini 3,5 % stimulacijo za mesec september za TOZD tovarna POSODE.
—0—
Poslovni odbor potrdi predlog SPK in službe programiranja poslovanja, da se ponovno uredi oblika plačila OD delavcem v času zastoja v TOZD tvornica kupačih kada v Kruševcu.
Ker ima ta TOZD proizvodni cenik za formiranje mase OI> po komadu gotovih izdelkov, v času zastoja nima 'pokritja v masi OD. Del delavcev pa v tem času opravlja svoje delo.
Takim delavcem, ki opravljajo delo na DM, se naj prizna na vrednost obračunske osnove še povečanje 95 %.
Delavcem, ki ostanejo doma v času zastoja se prizna za vrednost registriranih ur 70 % delež od obračunske osnove povečane za 95%. To znaša vrednost obračunske osnove povečano za 36 %.
Dodatki in nadomestila se obračunajo po pravilniku.
OD za mesec avgust bo izveden po predlogu. (O načinu obračuna soglaša vodstvo te TOZD).
Na predlog SPK, službe programiranja poslovanja, poslovni odbor sprejme sklep, da se popravi cenik za formiranje OD v sektorju vzdrževanja — režija, kar je posledica spremembe obračunske osnove za tov. Vrabiča — vodje službe vzdrževanja od 35 na 38 plačilno skupino.
Sedanji cenik — režija 17,92 din Novi cenik — režija 18,08 din
Popravek cenika se uveljavi od datuma potrditve nove vrednosti obračunske osnove za prizadeto delovno mesto.
Poslovni odbor je zavrnil predlog DS TOZD orodjarne o oblikovanju mase OD in ta predlog odstopa v obdelavo strokovni službi, ki naj izdela predlog spodbud-nejšega nagrajevanja v tej TOZD, upoštevajoč vložena investicijska sredstva, ki bi morala vplivati na večjo produktivnost.
—0—
Na predlog SPK, službe programiranja poslovanja, poslovni odbor sprejme sklep, da se popravi postopek obračuna nadur v TOZD tovarna odpreskov in sicer tako, da se proizvodnemu delu cenika za delovne ure v tej TOZD prizna izven cenika dodatek za nadure — delež, ki znaša nad 2,5 % vrednosti obračunskih osnov.
—0—
Poslovni odbor imenuje centralno inventurno komisijo v nasled-
Macarol Miran — predsednik, nji sestavi:
Kolman Marko — namest. predsednika, Pantner Anton — organizacija inventure osnovnih sredstev, Bajc Drago — organizacija inventure drobnega inventarja, Zorzini Valter — organizacija inventure velikega orodja, Koštomaj Albin — član za organizacijo inventure nedovršenih investicij, Furlan Marjan — član za organizacijo inventure nedovršene proizvodnje, Mansuti Terezija — član za organizacijo inventure terjatev in obveznosti, Pavlovčič tylira — član za organizacijo inventure denarnih sredstev.
Poslovni odbor je sprejel predr log SSTS, tehnično projektivne službe, za nabavo provizornega skladišča za TOZD tovarna posode.
Investicija za provizorno skladišče, 2 koridorja INDUPLATI Jarše, dimenzija 2X15X60 m s koristno površino ca. 1800 mJ se odobri kot prioritetna investicija, katero se prične takoj izvajati, ko bo dano soglasje GZ SRS in ko bodo izpolnjeni pogoji za začetek ■ po Zakonu o zagotavljanju plačil za investicije.
Poslovni odbor sprejme predlog vodstva finančno-računovodskega sektorja, da se da soglasje na predlogane odobritve investicijskih kreditov in ga posreduje v. potrditev DS podjetja.
—0—
Poslovni odbor odobri nabavo omare — predalnika za potrebe obratne ambulante.
Financira se iz sklada skupne porabe, rezerva PO, kadrovska .služba pa je dolžna, da iz prihranka ta sredstva prenese v SSP, rezerva PO.
—0—
Poslovni odbor sprejme na znanje poročilo samoupravne delavske kontrole podjetja o pregledu odobrenih oglasov in izdelkov za reklamne namene in predloge:
1.	Prošnje za odobritev izdelkov posameznim društvom in ostalim organizacijam bi morala reševati komisija za prošnje pri PO v sodelovanju s sektorjem marketinga.
2.	V zahtevku za izdelke, namenjene poslovnim partnerjem je treba navesti komu šo namenjeni.
3.	Urediti poslovanje tako, da bo imela propagandna služba celoten pregled nad izdanimi izdelki, ki bremenijo stroške propagande,
4.	Menimo, da spada reševanje reklamacij v pristojnost referenta za reklamacije, ker pa je posto-
Nekako negotov je korak, ko stopi prvič človek v tovarno. Ta ga objema z vsem dobrim in slabim. Tu najde svoje nove tovariše, seznani se s strojem na katerem bo delal morda še mnogo let, skratka, sčasoma postane del tovarne, ki je njegov drugi dom, saj v njej preživi dobršen del svojega življenja.
Nekateri ostanejo zvesti svoji tovarni, svojim sodelavcem in vsemu kar jih obdaja. Človek se postara, ustvari si družino, otroci odrastejo in mnogi se zaposlijo tam, kjer so delali njihovi starši. Cas teče, leta se kopičijo in »naenkrat« pride dan, ko mnogi obhajajo jubilej. Deset, dvajset in več let nepretrganega dela v tovarni. To so ljudje, ki drže tovarno pri življenju. Brez njihovega utripa ni utripa tovarne. Oni so del nje in ona je del njih. Vse je tako življenjsko povezano, da ni življenja brez ljudi, brez pridnih rok, ki dan za dnem ustvarjajo.
Danes objavljamo seznam naših sodelavcev, ki so deset ali več let nepretrgoma v tovarni. Za vse so določene nagrade. Ce je kdo pomotoma izpuščen naj to takoj javi kadrovski službi.
Za deset let nepretrganega dela v tovarni bodo nagrajeni naslednji sodelavci:
Breči Ivan, Brglez Marija, Cu-kovič Cedomir, Cernejšek Stanislav, Debeljak Edvard, Dokler Hinko, Golouh Franc, Gorjup Bogomir, Govek Valentin, Hudour-
pek v tem primeru zahtevnejši, je treba proučiti možnost poenostavitve postopka pri reševanju drobnih reklamacij.
5.	Komisija za prošnje pri PO bi se morala sestajati vsaj enkrat mesečno.
—0—
Poslovni odbor sprejme na znanje ugotovitve SDK podjetja glede upravičenosti izplačevanja honorarjev za izobraževanje v podjetju:
—	v internih splošnih aktih naj se točno določi, kdaj in v katerih primerih so honorarji upravičeni, — pogodbe o delu naj se sklepajo in izvajajo v skladu z zakonom ter vsako leto obnavljajo,
—	za vse, ki so zaposleni v oddelku za izobraževanje, naj se honorirajo samo predavanja. V kolikor je potrebno popoldansko (nadurno delo), ga naj odobri komisija za medsebojna razmerja v skladu z zakonom,
—	mesečne obračune izplačil honorarjev na področju izobraževanja naj na predlog vodje izobraževanja odobri komisija za medsebojna razmerja.
—0—
Poslovni.odbor predlaga, da sektor za poslovno koordinacijo poda poročilo in ukrepe v zvezi z upravičenostjo izplačevanja honorarjev za izobraževanje v podjet-
nik Ivan, Javornik Drago, Jerov-šek Srečko, Jurc Rudi, Kmecl Leo pold, Kotnik Srečko, Kovač Jožica, Kovač Franc, Kršlin Jože, La-inšček Štefan, Lapornik Marija, Lešek Franc, Mirnik Magdalena, Napret Zvonko, Novak Matilda, Operčkal Martin, Oštir Avgust, Pestivšek Marija. Petrič Martin, Pilko Marica, Pinter Jože, Potočnik Oto, Rebek Ljudmila, Rebev-šek Franc, Stebernak Janko, Ščančar Franc, Škoberne Franc, Škoflek Branko, Škorja Jože, Vetrih Adolf, Založnik Vladimir, Ci-merlajt Miroslav, Gleščič Valentin, Grilanc Andrej. Knez Friderik, Kozovinc Adolf, Pilko Leopold, Pristan Marija, Rojc Ivo, Rojec Anton, Svenšek Janez. Volavšek Janez, Volf Kristina, Žnidcr Jože.
Dvajset let je dolga doba. To je dvajset let zvestobe kolektivu. Naši jubilanti za 20 let neprekinjenega dela v tovarni so:
Bovha Silva, Dukič Rozina, Fojs Ivan, Gregl Alojz, Goršek Branko. Hostnik Terezija, Knez Tomislav, Končan Peter, Košir Cilka, Komerički Rudi, Konjedič Mirko, Korošec Franc, Kovačič Stanko, Laubič Ludvik. Lazar Jože, Lebič Alojz, Ninkovič Milun, Pa j Adolf, Pesan Ivanka, Peternel Franjo, Pilih Silvija, Pustek Gertruda, Rupnik Franc. Sajovic Ivanka, Smola Feliks, Šalej Herman, Škoberne Marija, Šprajc Vlado, Štorman Angela, Štrukelj Peter, Tržan Rozalija, Vrhovnik Jakob. Zagoz-(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
» — opravljanje servisnih storitev za proizvode podjetja,
—	prodaje na debelo in drobno nadomestnih delov za proizvode podjetja,
—	opravljanje prevoznih storitev v cestnem prometu.«
2.	V 2.odstavku 12. čl. samoupravnega sporazuma o združevanju v EMO se na koncu doda besedilo:
» — opravljanje prevoznih storitev v cestnem prometu.«
3.	5. čl. Statuta TO tovarna TOBI se dopolni tako, da se na koncu doda besedilo:
» — opravljanje servisnih storitev za proizvode podjetja,
—	prodaja na debelo in drobno nadomestnih delov za proizvode podjetja,
—	opravljanje prevoznih storitev v cestnem prometu.«
— 0 —
Pred uvedbo takšnega načina spremembe predmeta poslovanja mora biti DS obveščen, prav take pa tudi o načinu tega postopka.
— 0 —
O spremembi predmeta poslovanja TOZD TOBI morajo razpravljati zbori delovnih ljudi v vseh TOZD.
— 0 —
DS je obravnaval pritožbo tov. Jager Silve na dodelitev stanovanja in potrdil sklep stanovanskega odbora, da se ji dodelijo najnujnejši prostori, s tem da se jo uvrsti na prioritetno listo prosilcev stanovanj in se njen stanovanjski problem rešuje, kot vsi ostali.
— 0 —
DS zadolži sektor marketing, da do prihodnje seje izdela poročilo o poteku akcije prodaje naših izdelkov v ZP Iskra.
ju.
MSI JUBILANTI

(Nadaljevanje s 3. strani) da Irma,_Zottl Frančiška, Zupanc Mihael, Znidarec Pavla.
Ob srebrnem jubileju bodo prejeli zasluženo zlato značko naslednji sodelavci, ki delajo pri nas nepretrgoma že 25 let.
Apat Anica, Arh Jože, Bincl Katarina._ Brglez Alojz, Cvirn Konrad, Čelik Boris, Črnič Marija, Germ Franc, Golež Franc, Go-logranc Jože, Jamšek Vinko, Kaj-ta Pavla, Kavčič Milan, Kolenc Anton, Končan Konrad, Korošec Ivanka, Korošec Miroslava, Ko-stanšek Anton, Košenina Mira, Kovač Ivan, Kramer Zofija. Markič Marija, Mihelin Silva, Palir Ivan, Rovšek Katarina, Skale Elizabeta, S Kam en Franc, Svet Drago, Škrubej Antonija, Škrubej Ne-
ža, Škrubej Martin, Špiler Bernarda, Teržan Olga, Teržan Marija, Turnšek Stanko, Vengust Ivan, Videc Pepca, Založnik Karolina, Zdolšek Marija, Bajc Drago, Cvek Marjan, Drofenik Mara, Golob Fanika, Gruber Dora, Jesenšek Elizabeta, Košec Zofija, Kotnik Silva, Petelinšek Marjan, Škoberne Avgust, Štorman Rado, Travner Ana, Turk Vera, Vrabič Franc, Mahnič Viktorija, Jeki Franc.
Že 30 let zvesto služijo kolektivom.
Delakorda Karl, Grobelnik Ivan, Hribar Matija, Kač Rezka, Košir Silvo. Otorepec Marija, Knez Terezija, Seničar Anton, Slapnik Zofija, Vrečar Franc, Zupainc Stanko.
Jubilanti TOZD TOBI
Že 10 let nepretrgoma delajo naslednji sodelavci:
Lešnik Ivan, Tofant Anton, To-fant Jožica, Zorko Ivan.
• Dve desetletji — 20 let so zvesti naslednji sodelavci:
Franc Štefan. Gril Štefka, Ma-jeriš Ana, Poš Vida, Sere Vekoslav, Šarh Drago, Trilar Ljudmila, Žavcer Jože.
Srebrni jubilej — 25 let imajo naslednji sodelavci:
Rajzman Marija, Skerbinek Milan, Žagar Anton.
Tridesetletni veterani dela — 30 let neprekinjenega dela v TOBI imajo naslednji sodelavci: .
Kotiš Stanko. Kreuh Elza, Trilar David.
Vsem jubilantom celotne OZD EMO iskrene čestitke!
Red in disciplina
Od časa do časa se nekako kampanjsko začnemo ukvarjati z vprašanjem »-reda in discipline«. Običajno se ukvarjamo s tem, kdo je prišel prepozno na delo, kdo ima neopravičen izostanek z dela, kdo odhaja predčasno z dela iin podobno.
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu smo se lepo dogovorili kako se moramo obnašati. Izgleda pa, da je ta sporazum ostal le na papirju, zlasti kar zadeva izolnjevanja naših dolžnosti.
Red in disciplina ne zajema samo redno prihajanje na delo in podobno. Ce smo zares zavestno disciplinirani in to bi moralo biti, moramo vsj izvrševati svoje delovne- obveznosti in učinkovito izkoristi gvoj delovni čas. Ce to storimo, imamo tudi prijeten občutek, da smo dali svoj prispevek za ustvaritev dohodka in osebnega dohodka
Ker radi pozabljamo na svoje obveznosti je prav, če nekoliko osvežimo naš spomin kaj smo se glede tega dogovorili, vendar kot izgleda se vsi dogovora ne držimo.
10. ODGOVORNOST DELAVCEV
73.	člen
Delavec v združenem delu je dolžan opravljati svoje naloge in posle na svojem DM skrbno in vestno z vsem svojim znanjem in delovno sposobnostjo v skladu z naravo dela, ki ga opravlja, pazljivo ravnati z družbenimi sredstvi in skrbeti za tovariške odnose do delavcev, s.katerimi združuje svoje delo.
Za neizpolnitev svojih v naprej določenih dolžnosti ter za druge kršitve teh obveznosti, ki jih stori oz. opusti to svoji krivdi, je delavec odgovoren.
74.	člen
Poleg ostalih obveznosti, ki izhajajo iz tega sorazuma, določajo delavci kot svoje splošne obveznosti še zlasti naslednje:
—	na lastn odgovornost opravljajo delo in izvršujejo vse delovne dolžnosti, ki izhajajo iz dela na DM in iz medsebojnih razmerij v združenem delu;
—	da so med delom na DM in to v času, ki ga določa ta sporazum;
—■' takoj, najkasneje pa v 24 urah obvesti podjetje o zadržkih,
zaradi katerih niso prišli na delo;
—	med delom ne zapuščajo DM brez vednosti svojih nadrejenih;
—	šo na delu trezni in takšni tudi prihajajo in odhajajo z dela;
—	uporabljajo zaščitna sredstva in se držijo zaščitnih ukrepov
pr; delu;	*
—	sodelujejo v organih samoupravljanja in izpolnjujejo njihove sklepe ter sklepe delovne skupnosti;
—	čuvajo poslovno skrivnost TOZD in delovne organizacije';
—	zunaj podjetja s svojimi dejanji ne kvarijo ugledea'podjetja;
—	varuje okolje in odlaga razne odpadne snovi in materiale na posebno, za to določeno mesto;
—	se izobražujejo, kadar je to v njihovem lastnem interesu"ali v interesu podjetja.
Delavce zavezujejo tudi vse tiste temeljne' dolžnosti, ki so jih kot take določili v 2. členu Statuta TOZD in dolžnosti, ki izhajajo iz ostalih določb statuta (oz. iz splošnih pravil skupnih služb).
75.	člen
Z neizpolnjevanjem določb 74. člena tega sporazuma, lahko delavec huje ali lažje krši svojo obveznost v združenem delu.
Hujša kršitev obveznosti je tista, ki po načinu izvršitve ali po posledicah pomeni očitno škodo za normalni delovni proces, interese delavcev, poslovni ugled in interese same organizacije.
Manjša krštev obveznosti delavcev pomeni manjšo stopnjo malomarnosti ali nevestnosti pri opravljanju dela, ki nima neposredno škodljivih posledic.
Delavcu lahko zaradi hujše kršitve obveznosti preneha lastnost, delavca v združenem delu.
76.	člen
Hujše kršitve obveznosti iz združenega dela so zlasti naslednje:
(1. kršitev obveznosti iz združenega dela, ko je hkrati podan sum, da je storjeno kaznivo dejanje;
2.	nevesten ali neprizadet odnos do dela ali premoženja OD, ki je vplival na neizpolnitev ali na prepozno izpolnitev postavljenih obvez temeljne organizacije, ali pa je imel za posledico škodo nad 500 din;
3.	neopravičena odklonitev izvršitve delovnega naloga;
4.	neopravičen izostanek z dela;
5.	prihod na delo v vinjenem stanju, vinjenost med delom ali prinašanje alkoholnih pijač na delo;
6.	povzročanje nereda ali pretepa v obratu;
7.	neupoštevanje navodil o delovnem postopku in o uporabi ter vzdrževanju delovnih sredstev, če je tako neupoštevanje povzročilo ali pa bi moglo povzročiti materialno škodo večjo od 500 dni;
8.	kršitev predpisov o varstvu ri delo ali CZ v DO;
9.	uoraba sredstev za delo ali materiala za svojo korist ali korist drugega;
10.	netočno vpisovanje in prikaz uspeha dela v cilju, da sebi ali sodelavcu, delovni skupnosti v enoti ali DO pridobi neupravičen delež OD;
tl, prikrivanje poškodbe delovnih sredstev, ki jo je povzročil član delovne skupnosti DO ali enote, ki neposredno upravlja s temi sredstvi ali izvršuje tehnične preglede;
12.	opustitev prijave od strani vodilnih delavcev in povzročitev škode na delovnih sredstvih oz. materialu ali škode, ki bi zaradi kršitve delavne obveznosti lahko nastala;
14.	pridobivanje osebnih gmotnih koristi ali sprejemanja daril-gih ugcdfoosti v zvezi z opravljanjem dela v OD;
15.	ponarejanje listin ali dajanje nepravilnih podatkov z namenom, da se preslepi TOZD (skupne službe) oz. organe v podjetju, kar vpliva ali utegne vplivati na trajanje in prenehanja lastnosti delavca v združenem delu kot tudi, da je prišlo ,do pridobitve lastnosti delavca v združenem delu;
16.	preprečevanje izvrševanja delovnih nalog strokovnim organom kontrole in služb, ki morajo opravljati razno nadzorstvo v OD;
17.	Omejevanje pravic članov kolektiva ali oviranje delavca pri izvrševanju njegovih delovnih obveznosti;
18.	pogosto zaporedno ponavljanje raznih prekrškov obveznosti iz združenega dela v 30 zaporednih dneh;
19.	poneverba ali kraja imovine TOZD (skupnih služb) ali podjetja;
20.	netočno ali. nepravilno dajanje podatkov organom samoupravljanja in delovni skupnosti, kar ima ali bi lahko imelo za posledico nepravilno sklepanje organov samoupravljanja ali delovne skupnosti ali pirizadejanje škode delavcem z blatenjem njihovega ugleda;
21.	neupravičena uporaba denarja, vrednostnih papirjev ali delavcu na DM zaupati stvari v vsojo korist ali korist drugega;
22.	neizvrševanje ukrepov za varnost delavcev, ki so predpisani ter je obvezno izvrševati jih, ker lahko povzroči. takšna opustitev bolezen, invalidnost al celo smrt delavcev;
23.	izdaja poslovne tajnosti podjetja ali TOZD;
24.	namerna kršitev zakona, predpisov podjetja oz. sklepov organov samoupravljanja, s katero so prizadete pravice delavcev oz. Interesi delovne skupnosti;
25.	neizvršitev sklepov organov samoupravljanja in drugih organov od strani delavcev, ki so dolžni te sklepe izvršiti;
26.	odklanjanje sodelovanja v samoupravnih organih TOZD, skupnih služb in DO, v katere je delavec izvoljen;
27.	vsako dejanje ali opustitev, ki sicer ovira in onemogoča pravilno poslovanje podjetja. TOZD ali skupnih služb in pomeni zanje posebno nevarnost.
77.	člen
Lažje kršitve obveznosti iz združenega dela so naslednje:
1.	nepravočasno prihajanje na delo in predčasno odhajanje z dela;
2.	nevesten ali neprizadet odnos do dela ali premoženja podjetja ali TOZD, četudi posledice niso ostale;
3.	nepravilen odnos do sodelavcev in nadrejenih;
4.	zapuščanje delovnega mesta med delom brez dovoljenja nadrejenega ;
5.	kraja predmetov, ki so last sodelavcev ali podjetja, če njihova vrednost ne presega 10 din;
6.	kršitev vseh ostalih obveznosti iz združenega dela, ki s tem sporazumom niso določene kot hujše kršitve obveznosti.
78.	člen
Delavec ni odgovoren, kadar krši obveznost brez svoje krivde. Delavec tudi ne odgovarja za kršitev obveznosti, kadar le-ta ni vnaprej določena niti posamično niti kot vrsta obveznosti.
(Nadaljevanje na 5. strani)

Samozaščita v tovarni in gasilska organiziranost
Letno je v tovarni povprečno 15 začetnih požarov. 15 požarov brez pomembne materialne škode in brez večjih nezgod. Vsak od njih bi lahko bil katastrofalen, kajti možnost širjenja ognja je povsod več kot ugodna.
Doslej smo torej vselej pravočasno zatrli grozeče plamene. Da je tako, ima nedvomno velike zasluge gasilska organizacija v tovarni. Drugo leto bo gasilsko društvo slavilo 40. obletnico obstoja. To je 40 let humanega dela, ne misleč samo na neštete gasilske intervencije, ki so bile več ali manj uspešne. Glavno delo društva je vidno v tem, da posreduje vsakemu zaposlenemu osnovno znanje o ukrepih pri izbruhu požara.
Današnje načelo samozaščite je sicer nov pojem, vendar je gasilcem dobro znan. Samozaščita kot sestavni del našega bivanja na delovnem mestu in doma nam nalaga dolžnost, da izvajamo u-krepe za osebno in kolektivno zaščito, reševanje imetja in ljudi v OZD; stanovanjski stavbi ter družini in neposredni okolici pred učinki vojnih akcij ter ob elementarnih nesrečah.
Iz statistike lahko vidimo, da je pri navedenih požarih le v -20 odstotkih potrebna gasilska intervencija in še takrat navadno zadostuje, da intervenira le dežurni gasilec.
Vse ostale požare pogasijo delavci sami. Tu je vidna največja pridobitev samozaščite, za katero
si je že vsa leta prizadevalo gasilsko društvo.
Kaj pa v bodoče? Bodo gasilci lahko opravljali tako pomembno nalogo, jo bodo zmogli? Odgovor je jasen; Kot doslej, se bodo tudi v bodoče odzvali klicu »na pomoč« in zastavili vse sile za borbo proti ognju, saj ne smemo spregledati iskušnje in tradicije, vendar:
danes število članstva ne zadovoljuje potrebam pri sedanjem hitrem širjenju tovarne, niti strokovno hiti številčno. Število članov se giblje med 45 in 50. Če od tega števila odštejemo upokojence, pripravnike in neaktivne člane, nam vsega skupaj ostane polovica aktivnih članov. To so člani,, ki aktivno delujejo v društvu, se udeležujejo vaj in nastopajo na intervencijah. Toliko gasilcev je pa za podjetje očitno premalo.
Danes podjetje razpolaga z moderno gasilsko opremo in gasilnimi sredstvi za vse vrste požarov. Med drugim naj omenim, da raz-■ polaga kot etiino v Celju z aparaturo za proizvodnjo težke in srednje pene zadovoljive kakovosti.
Če upoštevamo širjenje podjetja, se bojim, da gasilska orgarri-
(Nadaljevanje s 4. strani)
79. člen
Delavec mora povrniti temeljni organizaciji (skupnim službam) materialno škodo, kj jo je povzroči na delu ali v zvezi z delom namerno ali iz skrajne malomarnosti.
Postopek za ugotavljanje škode, povzročitev le-te in način povračila škode določa pravilnik o medsebojnih razmerjih delavcev.
80.	člen
Pravilnik o medsebojnih razmerjih delavcev določa postopek za ugotavljanje kršitev dogovorjenih obveznosti, organe za začetek in in vodenje postopka, ukrepe, organe za izrekanje ukrepov, zastaralne roke ter druge pogoje in načine za uresničevanje pravic in obveznosti v zvezi z odgovornostjo delavcev.
Pri določanju postopka v pravilniku o medsebojnih razmerjih se upoštevajo načela javnosti, neposrednosti in dvostopnosti.
11. ODSTRANITEV Z DELA IN IZ TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA (IZ SKUPNIH SLEŽB)
81.	člen
Odstranitev iz delovne skbpnosti temeljne organizacije (skupnih služb) je vedno posledica odrejenega pripora.
Odstranitev iz delovne skupnosti temeljne organizacije (skupnih služb) pa se lahko odredj zoper delavca tudi;
—	zaradi uvedenega kazenskega postopka, za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom;
—	če je bil zaloten pri hujši kršitve delavne obveznosti oz. pri kaznivem dejanju, iz prejšnje alinee;
—	če pride na delo neprespan ali je tak med delom.
Delavca se lahko odstrani z DM v naslednjih primerih:
—	če bi ssvojo navzočnostjo na DM motil delo ali uničeval dokumenta, cijo;
—	kadar delavec odklanja varnostne ukrepe .oz. uporabo zaščitnih sredstev, če s tem ogroža lastno varnost ali varnost sodelavcev.
82.	člen'
Sklep o odstranitvi z dela sprejme odbor za medsebojna razmerja delavcev, prav tako sklep o odstranitvi iz organizacije.
Če se komisija za medsebojna razmerja ne more sestati, a z odstranitvijo ni moč odlašati, odredi takojšnjo odstranitev pismeno individualni poslovodni organ temeljne organizacije (skupnih služb) in jo predloži komisiji za medsebojna razmerja delavcev v odločanje.
zacija ne bo zmogla zadanih nalog.
Udeležba na gasilskih vajah je stalno nezadovoljiva, to pa zato, ker člani delajo na izmene.
Pomislimo na nekaj: bodo gasilci zmogli ob potrebi uporabljati razpoložljivo, moderno opremo in 'gasilna sredstva, kaj če nam bo enkrat požar »ušel«, se razširil, uničeval naše dobrine, objekte1, proizvodna sredstva, surovine, delovna mesta, gasilci pa kljub dobri opremi ne bi mogli učinkovito ukrepati ?
Za neuspeh bi bili krivi samo gasilci. Ne nazadnje, ali ta gasilska tehnika ne zahteva skrbne nege in rednega vzdrževanja?
Če smo imeli v preteklih letih srečo, se ne smemo predajati brez-brižju dn občutkom lažne varnosti. Pri tako šibki zasedbi zadošča nepredviden slučaj ali zbir nekoliko nepredvidenih okoliščin, da . izbruhne katastrofalen požar. Zato nam mora biti jasno, da bo tudi na tem področju potrebna temeljita reorganizacija. Potrebni bodo poklicno usmerjeni delavci, ki bi vzdrževali razpoložljivo o-premo.
Potrebno bo pomladil gasilsko društvo, pridobiti večje število članov, jih usposobiti ter izvajati stalne strokovne to kondicijske vaje.
Doseči vse to, pa verjetno presega zmožnosti gasilskega društva zato bo tu potrebna pomoč, materialna kot tudi moralna vseh družbenih organizacij, samoupravnih organov kot tudi vodilnih delavcev OZD in posameznih TOZD, ki so odgovorni za varnost podjetja.
Pobuda pa seveda mora priti iz vrst gasilcev, saj bomo morali bolj na široko odpreti svoje vrste in se bolj aktivno vključevati v delo ostalih družbenopolitičnih organizacij v podjetju in izven njega. _
Predvsem pa je naš cilj večja množičnost, zato vabimo na so-delovnje vse člane kolektiva brez ozira na spol to izobrazbo.
Povdarjamo, da zaradi udeležbe pri gasilcih ne nastopajo neke posebne obveznosti, ker ni (sicer plačanih) obveznih dežurstev, praktično dn teoretično izpopolnjevanje ni zelo pogosto, je pa nadvse koristno, saj izvežba udeležence ne le za reševanje, družbene, temveč po potrebi tudi svoje lastne imovine.
Poseben mik udeležbe v gasilski organizaciji daje prislovično tovarištvo to dobra volja med gasilci ter možnost napredovanja v organizaciji pa tudi morebitna zasedba vodilnih mest. Ni odveč pripomniti, da izhaja prav iz naših vrst tudi več pomembnih poklicnih gasilskih strokovnjakov izven tovarne.
Zavedal se moramo, kako globoko se prepletajo dolžnosti in problemi vseh nas v okviru družbenih dejavnosti, ki se izražajo v vseh obveznostih od vojne do občanov v obrambi in zaščiti naše domovine, kajti gasilska organizacija mora biti nenehno prisotna kot eden močnih dejavnikov splošnega ljudskega odpora ter civilne zaščite kot njenega sestavnega dela.
Ne bo zadostovala samo parola »TO SO NASI VJRLI GASILCI«.
SVETOVNI DAN VARČEVANJA
Svetovni dan varčevanja praznujemo od leta 1924, ko je Mednarodni inštitut za varčevanje v Milanu določi) s posebno listino 31. okt. za svetovni dan varčevanja.
»Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika«.
To je misel razglasa tega inštituta, ki ima danes sedež v Amsterdamu.
Svetovni dan varčevanja je v domovih milijonov prerasel v nekaj več — v mesec, v leto varčevanja in vsakdanjo prijetno skrb, ki ob pravem času ali v morebitni stiski izjemno zaleže.
Vsak človek, ki varčuje in ki ima določene prihranke na hranilni knjižici, se počuti zaradi tega bolj neodvisen, samostojen ima občutek večje varnosti v življenju in pri delu, pa tudi v bodočnost, ki lahko včasih prinese nepredvidene težave, gleda bolj brezskrbno.
Varčevanje ima ogromen pomen tudi za družbeno skupnost, saj privarčevana sredstva bogatijo in dopolnjujejo družbeno akumulacijo, kjer se po bančnem sistemu vračajo gospodarstvu, prispevajo k razvoju proizvajalnih sil in ustvarjajo možnosti za materialni in kulturni napredek družbe.
Menimo, da je ravno v naši socialistični družbeni ureditvi potrebno posvečati veliko pozornost varčevalni zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojo osebno lastnino in dohodki, bo znal in hotel to toliko manj z družbeno lastnino. Varčevanje je zato še veliko pomembnejše, ker veliko prispeva k oblikovanju, da bo znal z družbeno lastnino enako ravnati kot s svojo.
Svetovni dan varčevanja sovpada v čas, ko z vso resnostjo bojujemo bitko za stabilizacijo, ko je varčevanje na splošno, ne samo v denarnem pogledu imperativ za vsakega posameznika in družbo kot celoto.
6
&WQjpW>
MI IN NASI SESTANKI
Tako v preteklosti kot tudi sedaj je bila vedno priljubljena ali nepriljubljena oblika dogovarjanja — sestanki. Če sp bili sestanki dobro pripravljeni in dobro vodeni, so bili običajno kratki. Udeleženci so se razšli z zavestjo, da. so sklenili nekaj koristnega in da bodo sklepe tudi izvršili. Če pa so bili sestanki slabo pripravljeni in slabo vodeni, nihče ni bil zadovoljen. Na takih sestankih običajno niso bili sprejeti sklepi, ki bi lahko rešili ta ali oni problem iz posameznih področij.
Na sestankih pa tudi pri medsebojnih izmenjavah misli v vsakdanjem življenju in pri delu ni vseeno 'kako se pogovarjamo in o čem se pogovarjamo. Resnici na ljubo moramo povedati, da čim se že dva pogovarjata o sedanji aktualni temi — pogovoru o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke ter o raznih proizvodnih problemih, sta si kaj kmalu »v laseh«. Vsak trdi svoje in vsak misli, da je tako prav kot si on zamišlja.
Če hočemo imeti med seboj plodne pogovore, se moramo znati pogovarjati. Nihče ni nezmotljiv in mora poslušati mnenje drugega sogovornika, ki ima morda zelo dobre in v praksi izvedljive zamisli. Sicer pa se ljudje v medsebojnem razgovoru dopolnjujejo in drug od drugega marsikaj naučijo.
V našem proizvodnem procesu in samoupravnem sistemu nastopa mnogo nerazčiščenih vprašanj. Ta vprašanja je treba razčistiti in se dogovoriti kako skupno rešiti posamezne probleme.
Sestanke običajno sklicujejo vodje delovnih skupin, razni drugi vodilni delavci in predsedniki raznih samoupravnih organov.
Za vsak sestanek morajo biti storjene skrbne predpriprave, da ho sestanek res uspešen in da ne bo kot temu večkrat pravimo »sestanek zaradi sestanka«.
Tisti, ki sklicuje sestanek mora upoštevati zlasti naslednje:
—	priprava, teme,
—	časovni plan sestanka,
—	zbiranje materiala za sestanek,
—	obveščanje udeležencev sestanka,
—	določitev in priprava prosto-' ra za sestanek.
Za izvedbo sestanka pa je treba upoštevati:
—	uvodno pojasnilo,
—	dajanje potrebnih informacij in materiala,
—	vodenje razprave,
—	vzpodbujati z vprašanji razpravo in ne dopuščati oddaljevanja od predmeta, vendar pa vsakemu omogočiti, da pove svoje mišljenje in da svoje predloge,
—	odgovor o izvedbi nalog in sklepov.
Če tako organiziramo sestanek bo nedvomno uspešen. Ko je sestanek končan moramo preverjati tudi to, kako se uresničujejo sklepi v praksi.
Dobro pripravljen sestanek je šele polovica poti do uspešnega zaklučka. Na sestanek pridejo različni ljudje, zato ni mogoče predvideti vsega kar se zna zgoditi na sestanku. Večina ljudi je običajno na sestanku zelo prizadevna in si želi čim boljšo strokovno diskusijo, ki naj da res
najde pa konca svojega govoričenja.
Če skrene v diskusiji, jo je treba vljudno vendar odločno prekiniti, napraviti rezime in vprašanje usmeriti ostalim udeležencem.
dobre zaključke. Med udeleženci sestanka pa vedno nastopajo neke ’ vrste posebneži, na katere je treba računati. Oglejmo si torej kakšne tipe je možno najti na naših sestankih.
PREPIRLJIVEC — UJEDALEC, se počuti ob vsaki pripombi oseb-
sega v diskusijo. S svojo pozitivno usmerjeno aktivnost pomirjevalno vpliva na udeležence skupine. Vodja se v kritičnih situacijah nasloni nanj, ker ve, da ga nikoli ne bo pustil na cedilu.
KLEPETULJA — se rada pohvali, da ima bogat besedni zaklad in zato zelo rada govori. Rada sliši svoj glas, govori tudi ta-kaj povedati, ne
Ostanite mirni, vztrajajte pri stvarni diskusiji. Nikakor ne pustite speljati diskusije na osebna obračunavanja.
POZITIVNI — brez tega bi bilo na naših sestankih zelo hudo. Pozitivni dobro sodeluje, išče najboljše rešitve itn s svojo umirjenostjo ter
PLAHI — težko ga bomo pripravili k diskusiji. Ne mislite, da ničesar ne ve. Ima dosti znanja in izkušenj, toda nima zaupanja vase, da bo znal svoje misli tudi povedati. Boji se, da se bo komu zameril in se zelo slabo počuti med strokovnjaki.
Treba ga je s vprašanji pritegniti v razgovor. V začetku z enostavnimi vprašanji, nato pa z bolj zapletenimi. V razpravi se je dobro Včasih sklicevati na njegove izjave. Nikakor ga ne smete osmešiti.
posebno do skupnega dela. Veliko izkušenj ima, toda bolj zase kot za druge. Slabe izkušnje so ga iz-
Potrebno ga je z vprašanji pritegniti k diskusiji in mu pokazati, da se njegove besede upoštevajo.
ZADIRČNI — Počaka kaj menijo drugi, nato pa jih skuša speljati na tanek led, ne da bi sam odkril svoje karte. Zelo hvali vse,
kar reče vodja sestanka in ostali, po seji pa ve o vsakem povedati kaj slabega. Lahko ga imenujemo tudi HINAVEC...
učile, da je do drugih nezaupljiv. Do novotarij ima svoje mnenje in predsodke.
Potrebno ga je vprašati za njegovo mnenje in izkušnje. Pripraviti ga je treba, da bo dajal konstruktivne predloge.
NEZAINTERESIRANI — ne prihaja rad na sestanke. Med sestankom dremlje. V razpravi ne sodeluje in ne obvlada strokovnega področja. Vedno kritizira, da je preveč sestankov, da se nič ne dela, samo konferira in izgublja
VSEZNALEC — on ve vse, pravzaprav bolje ve vse, kakor vsi ostali. Rad se pohvali, da ni vprašanja, ki ga ne bi znal odgovoriti. Rad poudarja, da je treba študirati, ker današnji čas to zahteva. »Očitajo mi včasih, da sem nadležen, ampak nekdo mora ljudem raztolmačiti, če drugi ne vedo, moram pač jaz to storiti,« pravi. Potrebno ga je krotiti, ne pa ža-
liti. Na noben način ga ne smete pohvaliti in dati drugim za vzor!
NEGATIVNI — je v načelu že vnaprej proti vsem. Ne boste dolgo čakali, da se bo oglasil. Ni mu
VAŽIČ — želi samo opazovati in nato naknadno kritizirati. Ne spusti se pa tako globoko, da . bi sodeloval v razpravi. Rad sam sebe povišuje, v njegovi glavi je ideja o večvrednosti. On je »najbolj sposoben organizator«, če bi bil on to ali pa to, bi še stvari bolje, bi že organiziral tako, da bi (Nadaljevanje na 7. strani)
dragoceni čas. Če le more, se izogne sestanku in je nesrečen, če se mora kakega sestanka udeležiti.

DEJAVNOST RO SINDIKATA KOVINARJEV
Sindikati v svoji organiziranosti delegirajo im predstavljajo svoje članstvo od. osnovnih organizacij po TOZD pa vse tja do zveznega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Zato bi v kratkem sestavku seznanili naše članstvo o dejavnosti in načrtovanih akcijah republiškega odbora Sindikata kovinske industrije, katerega člani odbora so tudi predstavniki našega kolektiva.
Tako bo v vskladu z delovnim načrtom republiški odbor Sindikata kovinske industrije v jesensko. zimskem času imel predvidoma tri seje na katerih se bodo v glavnem obravnavale sledeče točke dnevnega reda, ki so pomembne za našo kovinsko industrijo:
1.	analiza in ocena uresničevanja družbene akcije za gospodarsko stabilizacijo;
2.	aktivnost sindikatov na področju inventivne dejavnosti;
3.	raaprava o organiziranosti de-(lavcev v kovinski industriji za združevanje dela in sredstev v SOZD in poslovnih skupnostih in organiziranje javnih razprav v osnovnih in občinskih organizacijah sindikata;
4.	sodelovanje in pomoč pri organiziranju športa in rekreacije v panogi kovinske industrije;
5.	razprava o delovanju delavskih kontrol in ocena nekaterih primerov;
6.	razprava o družbenem planu v razdobju 1976-1980;
7.	ustanovitev republiških konferenc znotraj republiškega odbora;
8.	obravnava resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1976;
9.	Sindikalna lista 1976;
10.	razprava in sprejem stališč o zakonu v združenem' delu;
11.	razprava o družbenem dogovoru o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke — skupna in splošna poraba ter osebna poraba;
12.	ocena uveljavljanja stališč sindikatov v samoupravnih sporazumih in delovanju novih sporazumov.
Vzporedno s tem programom pa bodo opravljeni še številni o-biski v delovnih organizacijah in tudi razgovori s ¡predsedniki in sekretarji občinskih odborov.
Obilo dela, ki si ga je naložil republiški odbor kovinske industrije pa bo seveda tudi vodilo za dejavnost občinskih ¡odborov in tudi mnogo aktivnosti v osnovnih organizacijah po TOZD. Enako se pa lahko dejavnost in problematika iz osnovnih organizacij prenese iz občinskih odborov do republiškega odbora in še naprej, seveda če je toliko problematična dn širšega pomena. Zatorej ob takem programu ne smemo stati v anonimnosti in ob strani, ampak s skupnim ciljem — naprej.
K. T.
Kratkoročni program
Na terenu krajevne skupnosti Dolgo polje stanuje precej naših sodelavcev, ki se zanimajo za nekatera dela, ki naj bi bila po programu opravljena v določenem času. Zaradi tega smo se zanimali, kakšen je kratkoročni program te krajevne skupnosti in ga v celoti objavljamo.
Iz sklada sredstev, ki so jih TZD združile za potrebe financiranja krajevnih skupnosti, programira komunalna komisija pri KS Dolgo polje v letu 1975 izvršitev naslednjih del:
1.	Asfaltiranje dovozne ceste zgradbe Kersnikova 52.
2.	Asfaltiranje dovozne ceste zgradbe Vrunčeva 35,
3.	Izvedba zapore prometa iz Nušičeve v Vrunčevo ulico mimo zgradbe Vrunčeva 35,
4.	Izvedba zapore prometa ulice M. Pijade pri stranki Pečolar.
5.	Zasip pripadajočega zemljišča južno od zgradbe Vrunčeva 35 in ureditev zelenice.
6.	Izravnava terena med Vrunčevo ulico in stanovanjsko zgradbo v Veselovi ulici 6 in 8 ter ureditev zelenice.
7.	Zasip prostora desno od dovozne ceste v skladišče »Kovinotehna« iz Vrunčeve ulice in ureditev zelenice.
8.	Prostor med stanovanjsko barako v Ipavčevi 8a je urediti v zelenico.
9.	Izravnati navožen nasipni material ob kolektorju bivšega potoka Sušnice in urediti zelenico.
10.	Prostor med Dečkovo cesto in štadionom AD »Kladivar« je izravnati, zasuti s humusno zemljo in urediti zelenico.
11.	Prostor ob stičišču Nušičeve s Tkalsko ulico je očistiti, izravnati, zasuti s humusno zemljo in urediti zelenico.
12.	Postaviti javno telefonsko govorilnico pri trgovskem podjetju »Center« v Kersnikovi ulici.
Iz dela sredstev sklada, ki so jih TOZD združile za potrebe financiranja KS in slednje solidarno-namenile za financiranje KS za pridobitev poslovnih in družbenih prostorov, komunalna komisija predlaga:
1. Obnovitev prizidka zgradbe Vrunčeva 39 in ureditev pisarne in manjše dvorana za potrebe družbene dejavnosti.
OPOfdBA: Dela pod točko 1 in 2 se izvajajo po programu občine in krajevna skupnost ta dela le financira.
DOPISUJTE
V
EMAJUREC
ZDRAV RAZUM
V	ZDRAVEM VOZNIŠKEM
TELESI
V	20. številki letošnjega zveznega uradnega lista je bil objavljen tudi novi pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil. Vsi kandidati za bodoče voznike so razdeljeni v dve kategoriji: amaterski) in ¡profesionalno. Prva obsega kandidate A in B kategorijo brez profesionalnih ambicij-, druga ¡profesionalna pa kandidate za A in B kategorijo, ki jim bo vož.-nja motornega vozila po« klic in kandidate za vse o-stale kategorije.
In ¡kdaj je kandidat ali voznik nezmožen za vožnjo motornega vozila? Predvsem, če se na zdravstvenem pregledu ugotovi, da bolezen, poškodba ali hiba izključuje varno vožnjo motornega vozila ali utegne nenadoma povzročiti nezmožnost, ali če funkcionalnost motenj -voznika ni mogoče uspešno kompenzirati. Da pa bi zdravniki lahko objektivno ugotavljali te vozniške, če jih smemo tako imenovati, bolezni, poškodbe ali hibe, je sestavni del pravilnika »spisek« vseh teh bolezni, hib in poškodb.
Ta spisek je za amaterje in profesionalce sestavljen iz istih osnovnih skupin, le da so za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti profesionalcev nekoliko obsežnejše.,
Te skupine so:
—	Psihološka,, psihiatrična in nevrološka stanja in o-bolenja.
—	Stanja in obolenja vidnega organa.
—	Stanja in obolenja organov ravnovesja in sluha.
—	Stanje in obolenje srca in ožilja.
—	Stanje in obolenja respiratornega sistema.
—	Bolezni gastrointestinal-nega in urinarnoga sistema.
—	Obolenje endokrilnega sistema.'
—	Bolezni krvnega sistema.
—	Kožna obolenja.
—	Stanje in obolenje kostnega sistema 'in lokomoto-ričnega aparata.
Seveda vam naslovi teh skupin vozniških bolezni povedo kaj malo. Nič več ne bi pomenile, če bi v vsaki skupini našteli še vse važnejše oblike obolenj, ki spadajo vanjo. Tisti, ki ste amatersko ali strokovno zdravniško izobraženi si boste lahko.podrobnosti prebrali v pravilniku, oni drugi, ki se na vse to bore malo spoznamo, pa bomo enostavno počakali na zdravniško odločitev.
Naj bo za zgled
Pred kratkim je bilo zanimivo nogometno srečanje, ki so si ga priredili sodelavci strojne delavnice. Svoje moči so pomerili moštvi poročenih mož in še svobodnih fantov. Tekme se je udeležila večina zaposlenih in odkrili smo mnogo štiridesetletnih talentov-. Večkrat je zatajila sapa, toda prestiž je bil močnejši od nje.
Toda sam izid tekme ni bil toliko pomemben, kolikor dejstvo, da so takšna srečanja v korist prijateljstva med sodelavci. V informacijo pa le to, da je bil rezultat 3:1 za mlajše.
Po tekmi je bila zakuska ob samem igrišču, ki so si jo priredili sodelavci strojne delavnice sami. Zaželeno je, da bi bilo takšnih srečanj še več.
Ker vemo, da je šport in zabava potrebna delovnemu človeku v današnjem času.
Vsi sodelujoči pa se zahvaljujemo tudi upravi 5D Olimp, ker nam je omogočila uporabo igrišča za to srečanje.
Mirko Telič
MI
IN SESTANKI
(Nadaljevanje s 6. strani) bilo prav. Izredno je vase zaljubljen.
Potrebno ga je vprašati za mnenje in predloge, da ne bo mogel naknadno sestanka kritizirati.
Niso to vsi tipi, ki se pojavljajo na sestankih! Nikakor pa ne smemo misliti, da se znajdejo na sestankih sami taki ali pa vsaj nekateri od njih. Srečo imamo, da so taki primeri zelo redki, ker v nasprotnem primeru bi bilo zelo hudo. Lahko pa rečemo, da se pojavljajo taki tipi ljudi in je potrebno biti pripravljen za take primere.
u
o
Na pomoč! Uporabljaj me. Rja mi žre črevesje.
Kulturni kotiček
SVOBODNA PTICA
Nad poljem leti svobodna ptica, oziram v daljavo se zanjo, kako otožno moja lastavica, od mene jemlje zdaj slovo.
Odhaja ptička moja v sive dalje, zapušča skromen najin skupni dom, le leti, leti, dalje, dalje .. . nikdar pozabil tebe jaz ne bom;
V mladostnem raju skupaj sva živela, vesel prepeval je z menoj tvoj rod, a moja je pomlad sedaj odcvela, zato odpravljam se še jaz od tod.
Ko gledam zdaj nazaj v raj mladosti, kjer pokopan je moj mladostni cvet, tvoj glas mi ptička daje še kreposti, da ti v slovo zapojem pesem spet.
Ni radostna mi jesen več življenja, morda nič več ne obišče me pomlad, a vendar predno konec bo trpljenja, rad tebe videl bi še zadnjikrat.
ODMEV
Ko zjutraj kos prepeva v goščavi in ti spomin na mlade dni budi, naj sreče cvet pomladni nas ozdravi in.sonce ogreje nam jesenske dni.
Lepo domače naj nam še cvetice, cveto na vrtu, astre in rožmarin in njihov cvet naj vsem poboža lice, ko dih pomladni veje iz planin.
Naj sonca žarek zjutraj nas pozdravi, s toploto svojo, zdravje obudi, življenja pesem poje naj v naravi, vse kar v pomladnem jutru oživi.
Čeprav odhajajo v večnost leta, odnašajo s seboj mladosti raj, življenja pesem nikdar ni izpeta, odmev se vedno vrača k nam nazaj.
„JAZ- PA PRAVIM, DA JE OH KRIV IfAŠE EIZKE PRODUKTIVNOSTI. ŽE CELO URO GA OPAZUJEM.DELA PO ZASTARELIH METODAH Ili KOT SE ZDI1, SPLOH HE UDARJA Z VSO SILOt^'

Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne -skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana* je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in'klišeji AERO Celje
Jesenski odmevi
Spet je tukaj naša jesen, polna nad, pričakovanja, vsak želi si zdaj krompirja,
0	pečenki pa le sanja.
V	TOZD se vse stabilizira, vsak po svoje dreto vleče, vsakdo rajši komandira, kot da breme da na pleča.
Vse kriči in se prepira, ko debata gre o plači, vse tako se zdaj rangira, da .se »-tetko EMO« slači.
Spet na vrata nelikvidnost, trka kakor stara baba, z njo velika' bo še sitnost, če še večja bo poraba.
L
Piskri več v denar ne gre j o, prazen žep ima potrošnik, dinarje mu cene žre j o, prazen bo na mizi krožnik.
1	_ '	,
Svet pa kar naprej masira, s cenami mu raste dlaka, nič trgovca ne ovira, če oskubi te kot sraka.
V	TOZD je-moda nova, čas koristite s čvekanjem, dela manj in več denarja, saj nikjer ¡ni gospodarja.
Pajčevina
Vse je zapleteno, tako je dejala ona in vedel sem, da me je ovila v pajčevino.
Prijel sem za tanko nit, da bi se odmotal, toda pajek je sklenil kro-g brez konca.
V -labirintu misli sem zgrešil sredino kjer je pajek prežeče nastavil svoj strup.
Ona je vse zamotala.
Pajka, ki je prežal na žrtev in moje misli, ki so se vsule v prepad.
H