Poiiticeu list zulormrtl uril Insoratl nn sprejemajo in volj* trlitopna vrita: H kr., iie so tiukti lkrat, „ „ „ ,. 2 „ t> (} t, II D I'rl večkratnem tiskanji se uma primerno r,manjša. Rokop 1(1 se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Naročnino pojema opravništvo (administracija) iu okspedioija na velikimi trgu ii. slov !», II. nadstropji. Okrajni šolski nadzorniki zn prihodnjih O let ho imenovani. ,,N. fr. PreHHo" jih jo žo zdavnej vodila, ko jO pisala, dn Linhart in Zima uiata več mod njimi, „VViener Ztg." pu jih objavlja So lo v četrtek 10. t. m. To jo pnč naj očitnejši doka/., du ima omenjeni liet pri uuučnem iniuisterstvu prav veljuvnih iu zvostih prijateljev. Ti nadzorniki ho: Nadučitelj Thuma za okraj postojnski, nadučitelj Spi utre za okraj kočuv-Hki, (kjer je bil pruj Linhart), gimnazijski pro fuHor Wurnur za o. krški, gimu. profesor 1'irkor za o. kranjski, prof. (J a ribo ld i za Ljubljuno, nadučitelj Levutik zn o. ljubljanske okolice, baron Taufferer za Litijo, učitelj Gurkmau za o. logaški, dekau Kešo za o. radoljški, prof. V od ep za o. novomeški, učitelj Z um ur za o. kamniški (uainoHto učitelja Zime), iu iiudučitelj Joiši novec za o. črnomaljski. Najhujša kričuča, Linhart in Zima, sta aicer odpadlu, u čez vho čudno He nam zdi, da je ostal baron Taufferer, ki nima niti o šolstvu nobenega pojma, uiti So toliko študij ne, kakor začasno nastavljeni učitelj, kterega ima nadzorovati, in da jo odpadel g. Drga-nec, ki je vendar pruv dobro opruvljal hvojo službo. bu bolj čudno pa je, da ho je bol) mudilo z imenovanjem okrajnih šolskih nadzornikov, kakor pa h soatavo novega deželnega šolskega sveta, in dn bodo moral poslednji nove okrajno šolske nudzorniko sprejeti kot inventar za celih (> loti Novi okrajni šolski nadzorniki, izvzemšl barona Taulfererja in morda prolenorja (luri- Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881. (Spituijo M. Milmoljov.) (Daljo.) Ta mladi irnkt bogoslovec mi jo navdihnil še posebno spoštovanju do irskega naroda, kteremu jo Anglija ob času reformacije šiloma odvzela 49/50 zemljiške lastnino na Irskem-Ni tora) čudo, uko ni irski tlačeui narod šo pozabil tu vnebopijočo krivice do lianašniega dno, in da si prizadeva v naših dneh jo celo šiloma otresti. Posebno ginjeni pu smo bili tedaj, ko uum je pokazal grob alovečega apo-steljna Slovanov sv. Cirila. No morem opisati posebnih občutkov, ki so meno tukuj preSiuje-vali, spominjajo ho, koliko je on trpel, da jo našim prededom v družbi hv. Metoda luč sv. vero prižgal; kako jo on moral iz Pauouijo in Moravske dvakrat iu to gotovo peš v llim na odgovor zuvoljo obrekovanja potovuti, noseč seboj predrage ostanke hv. papeža iu mučenika Klementa; zraven pa kako lehko iu hitro jo bilo naše potovanje z železmčnim vlakom, h kterim smo prišli iz Trstu do ltima v 30 urah. Oh, sem presrčno želel in molil, da bi nu bilo to naše veliko romanje brezvspešuo, marveč boldija, niso sicer privrženci fakcijozue opozicije, in nekteri med njimi so po svojim mišljenji odkritosrčni narodnjaki, a vendar bi bil njih imenik ves drugačen, ko bi bili pri mini Hterntvu čakali novega deželnega šolskega Hveta. Vemo Bicer, da se bodo tudi možje, ki so doslej stuii mod našimi nasprotniki, odslej do-brikali vladi, u vendar se za nje ne moremo ogreti, iu j'ui popolno zaupati, ker nikakor no moremo verjeti, da bi jih pri tem vodilo prepričanje, anipuk le zgolj sebičnost in dobička-željnost. Zato pa smelo rečemo, da bode imel prihodnji deželni šolski svet, o kterem so za trduo nadejamo, da bode unol vse drugačen obraz kakor dosedanji, z nekaterimi novimi SolHkimi nadzorniki hvojo križe, in dn bodo vsled tega naše šolstvo trpelo škodo. Prej ali poslej "o bode pokazala potreba prememb pri okrajnih šolskih nadzornikih, a knkoso bodo to premembo izvršile, ako dotični ostanejo svoje-glavoi in ho ne bodo hoteli upogniti pod višjo deželno šolsko oblasti' Nastale bodo toraj sit-nosti, ki bi ho jih bili lahko izognili, ko bi bilo slavno ministorstvo z imenovanjem šol Hkili nadzornikov še nekoliko čtiHa počakalo. Jako bridko so nam pu zdi to imenovanje, ker hiiio vendar prav odkritosrčno stali na vladim strani, pu nam še to malenkosti niso hoteli pnvošiti na Dunaji, da bi bili malečko počakali z imenovanjem okrajnih šolskih nad zornikov. G itovo bi so ne bili nič pritožili, ko bi bil prihod nji deželni šolski Hvot priporočal, da ho pri nušiti razmerah potrebni taki Šolski nadzorniki, kukor jih jo nnsvetovala sedanja deželna šolska oblast. A da se je to imenovanje izvršilo po nasvetu sedanjega deželnega naj bi blagovnltla oba hv. apostoljnu sprosit iu potolažili VHousmiljenrgu Hoga, da hi se povrnili vsi naši bratje kmali ktnali v naročje katoliške cerkve. O kolika koriBt bi bilu to na vho Htrani v vsucom oziru za čas iu za večuoHt, tako za hv. cerkev in vsoBlovanstvo. Potem bi bilo Slovanstvo uu vrhu, sicer pa težko, dokler ho razkolniki z Kimoni ne združijo, kar bi ne bilo pretežko, ker ni bistvenih vprašanj ali različnih členov vere mod nami m njiixii. V tu namen hiiio gotovo vsi prav gorečo molili nu grobu tega hv. apostoijna Slovanov. Mod raznimi nošnjami severnih in južnih Slovanov so bili zalo oblečeni Dulmu-tinci, lopi mladenči in možje orjaških postav, tudi Hercegovina (med kterimi jo bil celo en Mobamoduuec iz Mostam, lbraga lteg po imenu, tu ii pri tridnevnici in nudijenci sv. Očeta) n Bošnjaki so prišli v svojih narodnih uošujah. Z njimi so bili tu li njih duhovni iz frančiškanskega redu z brkami po ondotni šegi. Ko hiiio v torek ob l()'/,4 uri končali tri« dnovpicu*) je nastopila zauivs najslovosniša ura, namreč pripraviti so na audijenuo k sv. Očotu, *) To jo, „Tridnovn!ou" ho Jo prav iu prav isti dan t vočornleutnl po (i, url in ,,'1'obo Hoga hvalimo" končolu. 1'lu, Po pošti prejeman velja: Za oelo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta , . 5 „ if Za oo t rt lota . 2 „ r>0 ' V admlulstraoljl valjat Za oelo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani ua doiu pošiljan volja (U) kr. več na leto. Vrednlštvo na Dunajski oostl štev. 15 v Medljalovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sloer v torek, četrtek iu soboto. šolskega sveta, ki ima zdaj zdaj odstopiti in čigar večina nasprotuju spravodljivim vladinim namenom, da ho jo bolj gledalo na Pirkarja iu njegove sodruge, kakor pa ua predloge odgovornega vladnega zastopnika, to podira naše zaupanje in temu primerno bodo moralo biti odslej tudi našo in naših poslancov ob-našauje. Silno skromne so bilo našo zahteve, zato so nikakor nismo nadejali, da bi nam bili šo tu odrekli I Zemljišče in kapital. IV. Iz prejšnjih dveh člankov jo vidno, da kapital uima in uu moro imeti vpliva mt začetek kultivacijo, na spreminjanje ledine v rodovitno zemljišče, in da so pravi kmutje, naj krepkejša podpora Cerkvi in državi, nastali brez kapitala, brez zemljiščuegu kredita. Ako jo pa kapital začetku kultivacijo protiven ju protiven tudi njoiiemu obstanku in razvijanju, kajti tieovr-gljiva rosuica je, da ho moro vsaka reč vzdrževati le z ouimi sredstvi, s katerimi so jo znčela. Kako so je moglo tedaj zgoditi, da so je kapital spojil z zemljiščem, da se je zvršilu ta protinaraviia zveza? Sloveči francoski narodni okouom Le Play piše: „Noprenehljiva zloraba kaeih desetih besedi — svoboda, jednakost, bratstvo, demokracija, aristokracija, uaprodok, civilizacija, moderni duh — besedi, ki ho ue definirajo, jo vrgla našo duhove v sramotno lenuško stanje. Govorniki nuših 600.000 boznic in nn njih mišljenje vplivajoči časnikarji vodijo za nos nevedno iu sprideno množico. Vsak, kteri si ki jo bila naznanjena ta dan 5. julija opoldne. To so ta dan rimski vozniki kaj zaslužili, ker smo se večidel vsi romarji peljali čez augeljski most do Vatikana. Celo nepretrgane rajde vozov uavadnih bruinov, kakor krasnih kočij je dr-dralo proti cerkvi sv. Potra in Vatikana. Ena vrsta brumov in kočij je drdralu tje, druga po druge nazaj gred(5. To jo bila zares slovesna procesija vozov in krasnih okvipnž na čast. preljubljenemu jetniku sv. Očotu Leonu X11L, — očitno spoznovanje sv. vero I Cele trumo K mljunov ho nas čakale pred Vatikanom ; kakšno občutke so ti gledalci do nas v prsih gojili, no vem, to pa vem, da mi^romarji smo o toin slovončaHU nudi|enco na vho ostalo pozabili, ter željno smo pričakovali trofiutkii glodati v obličje hv. Očeta. To dan jo bila vsa papeževa straža v polni paradi na pragu Vutikuna m po VHih krajih palačo. Uesno hiuo stopali po stopnicah na prag, kjer je stalo kakih 12 krasno oblečenih švajcarskih min-dnnčov v pitoreskinih uniformah srednjega voku. Vsak jo moral pokazati vstopnico, ktero smo vsi v rokah držali, kajti zu nekoliko korakov ena druge oddaljeno so stale po vuih proHtorih obširnega poHlopja pa drugo stražo papeževih žaudarmov v belih hlačah in visokih lakirauih bodi ima pravico razširjevati zmoto; dosti je, da le nektere gotove frazo izreče in ni s« mu treba truditi za one Bofisme, ki jih je J. J Iiousseau umetno postavil oa napatae sode in. izmišljena dejanja". Tako Be je godilo tudi pri nas v Avstriji. V jedno mer bo se ponavljale besede: „Km«t, naj bo Bvoboden, on sme s svoiim zemljiščem razpolagati, kakor mu drago, etne uvoje zemljišče razdeliti, zadolžiti in nzprodati, mora imeti kredit. Vsi otroci so jeduakopravui, tedaj morajo imeti tudi jednake pravice do očetovega imenja". Kaj ne, take besede so mikavne še celo za nas, ki hočemo po vsej Bili biti mračnjaki, koliko mikavneje bo pa morale biti leta 1848 ko je vse za Bvobodo kar gorelo. In oni, ki postave delajo, bo te lepe besede spremenili v paragrafe in s tem je iz-ročenje stalnega zemljišča v milost in nemilost premakljivemu kapitalu postalo fait accompli. Kdo je pa iznašel te fraze in Bkrbel za njih razŠirjevanje? Oni, ki hodijo v ovčjih oblekah, imajoč lepo donečo besedo, svoboda vedno na jeziku, a zakaj? Zato, ker so grab-ljivi volkovi, misleč si le svobodo, ljudstvo vporabljevati za svoje sebične namene. Dokler ljudje vedo, da to, kar si pridobe s trudom svojih rok, ostane njim in morejo sebe iu svojo rodovino pošteno živiti in vedo, da bodo z vsem potrebnim preskrbljeni tudi njih otroci, če bodo le pridni, delajo radi, bo zadovoljni in žive nravstveno. Dokler in kjer so kmetje trdni in je to, kar si na Bvojim zemljišči s svojim delom pridobe, njih lastnina, bo tudi iz srca udani Bogu in od Boga postavljeni oblasti in razni švindlerji ne opravijo nič pri njih. Treba je tedaj ljudi polagoma, prilizneno in zvito pripravljati za Bvoje sebične namene. Kapital je dobil postavno oblast čez zemljišče, to je bil prvi in najvažneji korak; drugo je šlo in gre, kakor bi mazal. Hlapec Bi je pri služil nekaj denarja in nekaj ga je imel od doma in lej, tam je naprodaj lepo zemljišče, za ktero se pa zahteva polovico več, kakor ima on; ali kaj, vsaj na tako zemljišče vBak toliko poBodi in kupčija je vknjižena, Be ve dolg tudi. Kdo bi ne posodil ouemu-le očetu, ki ima tako lepo kmetijo in tako lepe hčere a ne dosti gotovega pod palcem, da bi hčere dobro pomožil in res vse pridejo na dobro in dolg tudi na dobro (zemljišče). Drugod oče nenadoma umrje. Petero otrok si razdeli zemljišče, ki je vredno 6000; treba je 4000 na posodo vzeti, da se vsi oddele. S tem je prišlo k hiši toliko dolga, d« ga naj pridnejši go-Bpodar ne Bpiača do sodnjega dneva, ali kaj zato, vsaj pravi postava, da morajo vsi jednako dobiti. Tam je gospodar, ki ima domačijo, Id ni kar ai bodi. „E, kdo bi zmerom delal, ««aj ne bomo večna na svetu. Zakaj bi si filovek nič ne privoščil, posebno, kerjekrčmar triko prijazen, da me Se za denar niti ne vprafia. 1 ino, ko bi ee a tem naredilo tudi kaj dolga, waj ga imajo drugod še več in otrokom zategadelj ne bo treba ravno stradati". V tem tonu je šlo polagama naprej in resultat tega se zdaj glasi: skoro vsi kmetje so zadolženi. Nekdaj kmet ni smel zadolževati svojega zemljišča. Zdaj vlada v tem oziru svoboda ali ta Bvoboda je tako tiraustvo, da se Bogu UBmili. Prej se kmet ni smel, zdaj Be mora zadolževati, prej je kmetu, kar je pridelal, ostalo vse, ko je plačal mali davek, dal duhovnu biro in graščaku nekaj dni tlake opravil, zdaj Be pa noč in dan trud', pa ne za se, temuč za kapitalista. Gotovo nismo zagovorniki grofovske tlake in desetine ali naravnost rečemo, da je bolj graščaku tlako delati jeden teden, kakor jo celo leto delati kapitalistu. Spolnjujejo se besede, ki jih je rekel Roboam Izraelcem: Moj oče vas je tepel z biti, jaz vas bodem pa » škorpijoni. Prej je bil kmet sam laatoik, zdaj je pa le posestnik „svojega" zemljišča in še to le tako dolgo, dokler Be taktičnemu lastniku — kapitalistu ljubi; prej je kmet mirno umrl, ker je vedel, da so njegovi otroci preskrbljeni, zdaj pa še mirno živeti ne more, ker čuti, da se Damo-klejev meč — boben more sprožiti, preden njegov sin doraste. Tako doBegajo svoj namen oni, ki bo dali parolo: svoboda. Svobodno polnijo svoj žep 8 kmetskimi žulji in z zemljišč spojeni, obupani kmetje bi bili kmalu pripravljeni spoditi vsako pravno oblast. Politični pregled. V Ljubljani 20. oktobra. AvHtrijsku* dežele. Ilazrciitcv prepira »a Hrvaškem zarad granice. — Banu se je posrečilo, razčlenovalni odbor hrvaškega deželnega zbora popolnoma spreobrniti. Imenovani odbor je namreč z vsemi glasovi zoper jednega sprejel vladni predlog zarad razčlenovanja postav v granici in Bedaj se bode predlog tudi v zboru Bprejel. Preden je bila odborova seja, je bil škornicah ,/i Id Pappenhehn"; ti so bili vsi eami grenadirji. Zastran reda pri audijenci smo imeli JugoBlovani zelene ustopnice, severni pa rumene. Tisti z zelenimi smo imeli stati na levi špalirja švicarske Btraže, ki je imela za orožje v boku meč v rokah pa starošegno orožje, dolge Helebarde, kakoršno so imeli nekdaj rimaki vojščaki. Slovani z rumenimi liatki pa so imeli stati na deBni špalirja, skoz ktere bo imeli priti ali prinešeni biti sv. Oče. Tako nam jp bilo naprej naznanjeno. Polagoma pridemo po krasnih hodnikih z nemirno pa ve-aelo bijočem srcem v neko dvorano, kjer je bila cela kompanija papeževe palačne straže v krasnih avitlih uniformah „v plen' paradi" v orožju zbrana. Le težko smo se skoz nje špalirje vedno z ustopnico v roki, dreojali proti velikanBki preobširni dvorani nad lopami patrijarhalne bazilike vatikanske. Dospevši 1 dvorano, kjer je bila že večina slovanskih ro marjev zbrana, kterim se je pridružilo tudi mnogo Francozev in njih duhovnov, kakor tudi mnogo rimskih katolifiko mislečih patri-1 cijev in velikašev, smo zares marali občudo vati to preobširno dvorano. Vsih romarjev in drugih povabljenih je bilo gotovo v njej nad 3000*), pa je bila še komaj polovica dvorane napolnjena. Zakaj je bila namenjena tudi audi-jenca sem že v vodu naznanil. Prišli so namreč Slovani iz najbolj oddaljenih dežel v Rim in k av. Očetu Leonu XIII., da počaBtijo grob pr vaka apoateljnov ter razodenejo ob enem Bvojo neomahljivo zvestobo in počeščenje zarad naz nanje prejete dobrote, v navdušeni okrožnici Grande muuus" od 30. oktobra 1880, ki je bila razpoalana vsem katoliškim škofom, valed ktere je bil povzdignjen v praznik za vse kr šanBtvo spomin pred omenjenih aponteljnov. obhajajoč Be ravno danes 5. julija 1881 kakor vrpvič obletni spomin v vesoljni cerkvi. (Daije prih.) *) Slovanskih romarjev jo bilo do 2000 ; ali ostali so pa bili, kakor omonjono, drugih narod nosti preluti, kardinali in mnogobrojno stražo trojo vrat. Pis 'zaupljiv shod od sokovih vladi pri jaznih udov, tam je povedal ban povabljenim, da je volitvena postava za granico potrjena in on tudi pooblaščen razpisati volitve v granici. V tem bo menda videli odsekovi, vladi prijazni udje, dovolj poroštva, da se jim ne bode krajftala in dalje jemala pravica določevati predStev zarad prihodkov v granici m da pridejo za razčlenovanjem graničoih postav brez odloga tisti nasveti vlade, kakor ao že naznanjeni, ki imajo odstraniti nepravilnost ali brezmisel, da bi imeli poslanci iz granice pravico govoriti o hrvaškem deželnem pred-števu a ne o predštevu za granico. V petek ie bilo poročilo razčlenovalnega odbora v deželnem zboru na dnevuem redu. Iz Prage. Reger in tovariši so stavili interpelacijo do c. k. deželnega namestnika, misli li vlada predložiti deželnemu zboru ■volitveno premembo. Interpelacija se glaai: 1. Ali misli slavna vlada predlagati deželnemu zboru nasvet, da se bIoži volitveni red z redom pri volitvah za državni zbor. 2. Kedaj da misli slavna vlada rabiti poBtavna sredstva, kakor bo izrečena po ustavi, da se odstraoe tudi druge pomaukljivoati volilnega reda, kakor to zahteva svoboda in jednakopravnost obeh narodov. F-icek in tovariši interpelujejo vlado, kar se tiče pripomoči iz deželnega zaklada za grajenje češke poprečne železnice. Obe interpelaciji ae izročujete c. k. deželnemu nameatniku. Niteche in tovariši interpelujejo deželnega glavarja zarad peticije predložene 1. za pripomoč kmetijaki šoli na češkem jugu. Iz llrntt, 17. oktobra. Odsek za pre-naredbo volilnega reda je obravnaval danea o predlogih poslancev Sturm a in Šrom-a za razširjenje volitvene pravice za deželni zbor. Poročevalec je bil poslanec Weber in po njegovem nasvetu je bil sprejet prvi predlog. Posl. Slurm namreč zahteva, da deželni odbor o tem pozveduje in v prvi Beaiji poroča deželnemu zboru; poal. Šrom je pa predložil načrt postave, ki spreminja volitveni red za deželni zbor, a ima priti že v ti aesiji do akle-povanja. Za nasvet Šroma se bode predložil sklep manjšine (Minoritacavotum) deželnemu zboru. Iflarako. Okrajni šolski nadzornik'. Za 6 mestnih in 32 šolskih okrajev je bilo imenovanih 49 okrajnih šolskih nadzornikov. Od teh 49 nadzornikov jih je bilo v službi preteklih 6 let 24, oa novo imenovanih je 26. Da je več na novo imenovanih prihaja od tod, da je šolako nadzorstvo po več, jezikovo na-mešanih krajih ločeno, da imajo namreč češke šole, pa drugej zopet nemške šole svoje nadzornike. Tukaj pa opomni c o, da izmed 49 okrajnih nadzornikov jih je le 24 češke narodnosti, a prebivalstvo češko je proti nemškemu <= 3: 1. Odstavljenih je 12 bivših nadzornikov, ki so bili ali preveč strankarski ali nesposobni. Iz tega VBak vidi, da kompromis ni izpal na koriBt češkemu prebivalstvu. A kaj se zgodi? Nemško liberalna opozicija ae hu-duje nad miniateratvom, kajti pravi, nemškim šolam ao dani češki nadzorniki, prejšni nadzorniki ao odstranjeni, in za nadzorništvo so imenovani trije duhovni. — Ako se pa pregleda imenik nadzornikov, Be pač najde, da je nemškim gospodom izročeno nadzorniStvo čeških ali utrakvističnih (obojejezičnih) šol, a kaj naaprotnega ae ne nahaja, dasiravno češki profesorji tudi nemški znajo. — Z nekako za-dovoijnoBtjo ae opazuje, da so glavni hujakači odatranjeni. Ne gre dalje, da bi se poskušalo in preskušalo s češko ljudsko šolo na MarBkem, možje nemškega „Schulverein" imajo dosti a «abo opraviti, nimajo tedaj časa, da bi opravljali dolžooBti, katere jim državna alužba nalaga, dvema gospodoma nihče ne more služiti. Kar velja o marskih šolskih nadzornikih, velja Oftkak« tudi o kraujskh, ki so ravno kar imenovani, in o kterih govorimo v vvodnem članku. Vuanje države. Iz PraneoMke^a. Gambetta in Grevy sta ae razgovarjala. Kar sta uied sabo imela govoriti) razglašajo seda) francoski listi: Gambetta bi prišel v senat (stareš nstvo), predsednik Le Royer bi postal minister pravdo-sodja, in Gambetta namesto njega predsednik starešinstvu. Potem bi b i začasni načelnik vlade, ko bi Grevy pred časom odstopil. Od začasnega načelnika vlade do pravega, je le jedna stopinja. Tak bi bil najnovejši načrt bodočega direktorja. — Grof Chambord je izrazil po rojalističnih listih svojo zadovoljnost nad vedno rastočim številom rojalistov, (privržencev kraljeve rodovine) Treba bode kmalo stopiti v dejanje, da se reši vera, čast in svoboda dežele. — Po premogovih rudnikih v Gorenji Loire ao zopet začeli razbijati britke martre iu podirati avetišča. Hišo delovodje so botli z dinamitom razstreliti, a podrla se je samo jedna stena. Prefekt Hendle, po veri jud, je naletel v Normandiji na upor, ker je hotel po šolah odpravljati britke martre. Upor raste in se razširja tudi druge kraje na Francoskem. Pod predsedništvom nadškof* Lange-nieux so zborovali v Rheimsu katoliški turisti, ki ao razglasili poatavo 28 marcija o ljudskem pouku za zlorabo oblasti (Excči de pouvoir) tedaj imajo državljani prav co, zoperstavljati se taki zapovedi Ta izrek pa zopet ne ugaja poučni družbi, katero vodi Chesuelong, zato je zopet nastala polemika (prepir) med listi oboje stranke, prvim je na čelu škof Freppei iz Aogersa in liBt ,,Univers", drugim pa „DefeuHe", list liberalnih katolikov. — Kakor naznanjajo uradni listi, hoče vlada opravdati vae vdeleževalce jurističnega shoda. Izvirni dopisi. Iz Štajarskcga, 17. oktobra. Grozoviti Havranek, ki je unidan umoril $cbdnwettra in njegovega otroka, je srečno spravljen ua uni svet, a prej je umoril in ranil £e nekaj ljudi. Po umoru v Samarku pobegnil je na Pohorsko hribovje, kjer se je sim ter tje potikal v strah in grozo tamošnjih ljudi, jjjudatvo je bilo vse preplašeno, zlasti ker so ga žandarji zastonj iskali. Eukrat bili so sicer 2e prav blizo njega, a zarad goste megle ga niao vidili, on pa jih je spoznal na nemškem govoričenji in jo je o pravem času popiha). Okrajno glavarstvo je že prosilo vojakov na pomoč, da bi grozovitega človeka v pest dobili. V nedeljo 15. t. m. napal je pri Oplot-nici čevljarja Ungarja v njegovi kajži, umoril s .krivcem njega, ženo in troje otrok, neka deklica in rokodelsk učenec pa sta mu k sreči ušla. Potem je zažgal kajžo in ae podal proti sv. Jungerti, kjer je hotel ob 5. uri popoludne zaklati nosečo ženo posestnika Ferdinanda Vetriba. K sreči je bil mož doma, ter je b sekiro branil ženo in divjaka mahnil čez križ in ga smrtno ranil. Vendar Bi je še na moč prizadeval, da bi bil zaklal svojega na aprotnika. Ko pa tega ui mogel, spustil ae je v (beg, Vetrih pa za nj m. Toda čez kake četrt ure zgrudil se je na tla in je b i pre-nešeu k bv. Jungerti na Pohorji, kjer so ga raztelesili. Ljudem pa se je mora odvalila, ker ai že p cesarja na ateni, je pričel g. okrajni glavar Bvoj prelepi io ginljivi nagovor, v kterem je najpred hvalo in zahvalo izrekal šolskemu svetu in dobrotnikom, da so tako krasno šolBko poslopje sozidali in otrokom dali priložnost, da jim pe bode treba pol do 1 aro daleč ,v Ljubljano hoditi in obuvalo trgati, ampak da bodo zamogli domii šolo obiskovati ; potem se obrne do učiteljev in jim poklada na srce, naj otroke odgojujejo v krščanskem duhu, in jim vcepajo ljubezen do domovine; pa tudi otrok ni pozabil v svojem nagovora, ktere je navduševal k ubogljivosti do učiteljev in k pokoršini do duhovske in dizelske gosposke. ■— Ves ta njegov nagovor se je vjem«l z napisom na šolskem poslopji: „Vae za vero, cesarja in domovino." — V enakem duhu je potem govoril tudi gosp. župan Ši&enaki, kteri je izrekel zahvalo do duhovščine ki je priBla k tej slovesnosti; učiteljem je poklali na srce, naj otroke izrejujejo v dobre kristjane. — Zdaj se procesija v enakem redu vrae v cerkev, v kteri je sledila sv. maša z asistenco. Kakor je med ljudstvom občna gi-njenost med slovesnostjo, tako je tudi po končani slovesnosti vladalo občno veselje med njimi, da so vendar enkrat dobili tako zaželjeno lastno šoio; ppsebno razveseljeni ao bili pa otroci, ker niao lepih, Bladkih besedi le poBlušali, ampak so tudi pokušali Bladke reči, kajti obdarovani so bili vsi b kavo, dobrim belim kruhom in z lectom. — Bog daj, da bi iz te nova šole izraslo Cerkvi mnogo vnetih dušnih pastirjev, domovini obilo zvestih narodnjakov, izmed ktenh bi tVtdi cesar lahko nabral mnogo za vero in domovino vnetih vradnikov. (Prvi javni Sokolovski večer) v letošnji zimBki seziji bode v nedeljo due 5. uovembra t. I. v prostorih restavracije ljubljanske čitalnice. — Program priobčimo pozneje. — Mu-zikalni del programa izvrševala bode Blav. c. kr. vojaška godba domačega ptšpolka baron Kuhna. (Jour jixe „Sokola"). k kateremu se p. n. gg. društveniki in čč. gg. pevci Ijubljauske čitalnice najuljudnejo vabijo, bode deneB soboto dne 21. oktobra ob 8. uri zvečer v Šrajnerjevi pivnici na sv. Petra predmestji. — Program je «animljiv. — Na zdravje! Odbor „Sokola". (Ljubljantka hranilnica) je darovala 300 gld. za Tirolee in Korošce po vodi poškodovano. Pri d e ž e 1 n i v 1 a d i pa je v ta namen dOBlej došlo 448 gld. (Čevljarski mojster g. Tomaž Volta) še živi, napadla ga je bila Bamo omotica v zvezdi, po prialovici, da tisti, ki ga razglase za mrtvega, živi še dolgo, voščimo g. V. še dolgo življenje in čvrsto zdravje. Bazne reči. — Konservativno društvo v Mariboru se je razrešilo in svoje premoženje 70 gld. 17 kr. izročilo tiskovni družbi. — f Prečast. g. MatijaKogelnik, prošt v Spodnjem Dravburgu bo umrli. R. I. P. — Nekateri stavci tiskarnice Mortera v TrBtu, ki bo bili zaprti zarad iz-dajskih proklamacij, pridejo pred porotno sodbo, ker bo zatožba glasi na veleizdajo. Govori se, da bodo sojeni pred zunanjim delegiranim sodiščem, najbrže v InomoBtu. — Novo Štipendijo za uboge dijake iz Idrije, v prvi vrati za ubozih rudokopov sinove, ustanovil je g. Ljud. Gerbec, c kr. Bvetnik in rudokopeki zdravnik, v znesku 51 gld. 25 kr. Blago delo I — Imenovanje. G. Ivan Mercina, iz-pitan meščanski učitelj in ud c. k. goriške izpraševalne komisije za ljudske in meŠčanBke šole, imenovan je stalnim učiteljem na c. k. deškej vadnici v Gorici. — ŽeleznicaHrpelje-Trst. 26. t. m. bode imela poBebna komisija sejo pri tržaškem namestništvu v namen, da pregleda vse načrte te železnice. Toraj je stvar postala resnica in gotova. — Preosnova ljudskih in meščanskih šol na Dunaji. Pododsek občinskega šolskega odbora na Dunaji misli naavetovati srenjskemu odboru te le točke: 1. Vse šole na Dunaji, ki spadajo pod določbe državne šolske postave dne 14. maja 1869 (drž. zak. št. 62) bo ali splošne ljudske, ali meščanske šole. 2. Vse splošne ljudske šole mestnega Šolskega okraja na Dunaji, izvzeinši tiBte v Freu-denau in na Kaisermuhlen, ki se držite načrta, kakor ugaja njihovim razredom, imajo le petero napredujočih razredov, v katerih se je držati učnega črteža za petero spodnjih razredov OBcmrazredne meščanske šole, kakor je to določeno po ukazu Dolenje-avstrijskega šolskega sveta dne 19. junija 1875. Plače učiteljev umeščenih na takih šolah ta preosnova (reorganizacija) prav nič ne prenareja. 3. Meščanske šole imajo po državni po-Btavi o ljudskih šolah po troje razredov, ki se drže petega letnega tečaja ljudske- šole. Tudi po prostoru 86 imajo nastaniti v dobro vreje-nih poslopjih za ljudske šole tako, da učenci nimajo predaleč v šolo. V ta namen naprosi se okrajni šolski svet, da zaslišavši c. k. okrajne nadzornike in krojne šolske sveto zastran tistih šolskih poslopij stavlja nasvet, kam bi bilo primerno okrajnim potrebam šole prestaviti, na podlagi tega bode pa erenjski občinski svet konečno določeval. 4. Da to ne prizadene občini preveč tro-škov, otvori bo na VBaki meščanski šoli po krajmh potrebah, nekaj vzporednih razredov, vendar učuih sob ne sme višej biti od devet; dolžnost ravnatelju za poučevanje se zniža najmanj na 8 ur. —• Podobe bv. križa, znamenja na-Sega odrešenja, ua FrancoBkem razbijajo, razdirajo. Tak lep zgled jim je dala vlada, ki je odpravila razpela iz šol, in brezbožna dru- hal sedaj prav po satansko divja nad svetimi podobami. Tako so v Gharolles zopet razpela razbijali, vlada aicer išče zločincev, ali jih bode najdla ? Ako jih pa tudi najde, si bode upala kaznovati jih, ko je BBma pred nekaj časom samostanska vrata lomila in prebivalce samostanov iztirala iz njih imetja na ulice? — PotreB v Panami, Sedaj se zvedo posameznosti tega groznega potresa, ki je pretresal ožino Panamsko. Prvi poglavitni suuek je bil 7. Beptembra ob 3 zjutraj m je trajal v meBtu Panama celo minuto. Ni barometer padel prej, niti ni bilo drugih znamenj. Potresni valovi bo bili tako močni, da so dobili razpoke najmočnejši zidovi, tu in tam Be je zid podiral, cegel iz Btrehe padal, okna in stekla razbijala. Ljudje so bežali iz biš in iskali varnost na velikem trgu, veodar umrla je samo jedna žena. Stolna cerkev je hudo, hudo poškodovana, isto tako tudi vsa veča poslopja v tem mestu. — Pri cerkvi v predmeBtji Mo-lambe se je stolp podrl in padel na hišo, katero je vso razdrobil. Med dnevom jo bilo še več BUDkov, tako namreč ob 11. uri 20 minut dopoldne, ob 2 in 15 minutah in 4 in 19 minutah popoludne, tako tudi prihodnjo noč, tako da Be je podrlo več zidov, ki so še stali. Škoda v Panami Be ceni na 250 000 dolarjev. Morje je bilo mirno, vendar bo čutili Bunke na barkah v pristanišči, tako da so po nekaterih barkah mislili, da so ob dno zadeli. Tudi po otokih v zalivu Panama so čutili po-treB, in morBka žica, ki veže Panamo in za-hodnjo Indijo je bila pretrgana. Ker je bil potres na vsi ožini, razdrta je bila železnica in tudi telegraflška proga, tako da je bila pretrgana več dni vsa zveza med Panamo in Cj-lon (Aspinvvall na karaibiškem morji). Železnica v Panami je mnogo poškodovana, nasipi so počili, več mostov je bilo podrtih , vendar ni bil poškodovan most Barbacoas če« reko Cha greš, ki ima 8 Btebrov in je dolg 180 metrov. Škode pri železnici je nad 100.000 dolarjev. Tudi sela v sredi dežele so veliko trpela, vendar ker bo hiše tako priprosto zgrajene, ljudi ni usmrtilo. Sunki so prišli iz severo vzhoda in bo merili na jugo zahod. Vzrok je baje ognjemetnik Chiriqui v severo-zahodnem kraji dežele Panama; dolgo let jo bil že miren, a sedaj se je zopet, oglasil. Kar zgodovina pomni, še ni bilo tako močnega potresa tukaj, ko bi bil trajal še nekaj Bekund, razrušilo bi se bilo mesto Panama. L. 1854 in 1873 ao bili potresi, ki bo trajali nekaj sekund, a niso vzro-čili kake poBebne škode. Ta najnovejši potres bode močno vplival na izpeljavo kanala v Panami, ker kaže, da tak potres nenadoma podere vsako delo pri tem kanalu. Tržno cene v Ljubljani. 20. oktobra. Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 10 kr.; domača 7 gl. 80 kr. — rež 4 gl. 90 kr.; — ječmen 4 gld. 30 kr.; — oves 2 gld. 76 kr,; — ajda 4 gl. 90 kr.; — proso 4 gl, 75 kr.; — koruza 6 gld. 80 kr. Javne družile- 21. oktobra. 1. eks, držb. pos. brane Kodola iz lludanj 1285 gld. 35 kr. Vipava. 1. cks. držb. poa. Jož. Končan iz Horjula 70 gld. Vrhnika. 1. eks. držb. poB. Jožef Faulin, Kobilo 410 gld. Krško, 1. oks. držb. pos. Martinu 1-ogar 55 gld. Slatina p. Radovico. Metlika. 1. eks. držb. pos. Janeza DormiS, l'aku 1975 gld. Vrhnika. 1. oks. držb. j" Jožefa 1'uulin dedičev vinograd 410 gld. Krško. 1. cks. držb. Jožo Fabjaučič Brezje p. Henužo. Krško. Lorenc Markun Rakitna 915 gld. Vrhnika. 1. oks. držb. pos. Janez Kovač iz Kamnika 4655 gld. Vrhnika.. 23. oktobra. 1. eks. držb. pos. Janez Tomšič ia Črnega Vrha 1090 gld. Idrija. 1. eks. držb. Franc Kostolič iz V. Korena 2375 gld, Žužcnbcrg. 1. eks. držb. poa. Marija in Janez Globokar iz Valične vasi 542 gld. Zužonborg. 1. eks. držb. graščino Grossdorf Maks Valter 44.860 gld. Ljub4-ljana. 1. eks. držb. pos. Marija in Janez Globokar iz Valično vasi. Zuženborg. 24. oktobra. 1. eks. držb. Max. Vagathoi od sv. Antona 6302 gld. Litija. 1. cks. držb. pos Janez Sekol iz Vodic 250 gld. Litija. 3. eks. držb. pos, Andrej Vidmar, Rakitna Vrhnika. 4136 gld. 1. eks. držb. Andrej Kuclor llorjul 440 gld. Vrhnika. 1. cks. držb. France Kušar iz ltarovnico 1590 gld. 1. eks. držb. Janez Logan iz Korit 1115 gld. Trobno. 1. cks. držb. pos. Jakob Gcrjol Pristava 3130 gld. Vrhnika 1. oks. držb pos. Janez Salor Borovnica 525 gld. Vrhnika. 1. eks. držb. pos. Andrej Vidmar Rakitna 4135 gld. Vrhnika. 1. eks. držb. pos. Martina Fiuk od sv. Heleno 2365 gld, Trebno. Umrli ko t 18. oktobra. Ana Sdovšek 13 lot. 19. oktf Helena llottcr, 6 mescev. V bolnišnici 17. okt. Anton Čamcr 7 mescev. Poslano. Občinski zastop kamniški izreka narodnim poslancem v dež lnem zboru kraujskem posebno šeg. Navratilu zajihovo krepko pot'>zanjo za interese občine kamniške in cele dežele o zadevi naših šol naitoplcjšo zahvalo. Akoravno je moral pri obstoječih okoliščinah njihov glas ostati brezvspešen, ostani vendar jihovo možato postopanje in brarnba vaših dozdajšnih učiteljev oo. frančiškanov, v katerej se odseva občna volja naše občine, našega popolnega prt* ztianja vredno dejanje. Dr. Samec, župan. Obče znane in izvrstne na Tržaški razstavi s srebrno svetinjo odlikovane v v voščene sveče iz čistega nepokvarjenega čebelnega voska (2) priporočata P. in R. Scemann v Ljubljani. Hiša se proda, j pol uro od Ljubljano na dolenjski cesti v prav dobrem stani , ima 5 kleti, vodnjak na pumpo, vert., senožot, njivo, hlev, in nov skedenj, vse doma okoli hišo. Prostorna hiša jo za vsako obrtnijo in kupčijo. Na potoku so da napraviti kovačniea uit strojbe-nica. Proda so pod ugodnimi pogoji in na tretjino plačila bo dlje čaka. (1) Več pove opravništvo tega lista. ^ Več pove 0] Gospodinja kuharica in v vsih delih izurjena, zvesta, poštena m dobro priporočana ue premlada ženska dobi stalno službo zu celo življenje. Z a d