CAM^OT PAV M'SIELifcJ AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER No- 186 . CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 9TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Nekaj zanimivih novic iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Po tritedenski bolezni in operaciji na vnetem slepiču je umrl v North Chicago, Illinois, rojak Frank Kirn, star 22 let in rojen v Ameriki. Bil je član društva SNPJ, in zapušča starše in več bratov in sester. Iz Jolieta, Illinois, se poroča: George Stonič je zadnji torek stal pred svojo prodajalno, 815 No. Chicago St. Trije moški so prišli k njemu, in eden ga je vprašal, če ima kaj dobrih čevljev naprodaj. Stonič je neznance povabil v trgovino, tam so mu pa pokazali revolver ter mu vzeli $5.00, 15 srajc, dve obleki, tri ducate nogavic in še nekaj drugega blaga. V sredo se je zopet pojavil neznanec pred Stoni-čevo prodajalno in vprašal, če ima kaj dobrih čevljev, toda Stonič je poklical policaja. Neznanec je pa dokazal, da je res kupec in — jezen je odšel drugam po čevlje. V Forest City, Penna., je umrl poznani rojak Bernard Gerdin, star 48 let. Zapušča soprogo in osem otrok. V Crowberg, Kansas, je umrla Mary Bernik, članica SNPJ. Bolehala je čez leto dni za rakom. Zapušča soproga Matta, štiri sinove doma in dva v Detroitu, ter hčer v Arma, Kansas. Bartol Habič, iz West Alli-quippa, Penna., odhaja po 20 letnem.bivanju v Ameriki v. sta _ New York, 8. avgusta. Neki visoki uradnik ene največjih newyorških bank se je dal speljati na led nekemu prefrigancu. V bančne prostore je prišel elegantno oblečen človek, mlad, atletične postave, ki je pokazal Potni list nemške republike in izjavil, da je član plavalnega oddelka nemškega moštva za olimpijske tekme. V potnem listu je bilo razvidno ime Schueller. Povedal je, da ni mogel potovati skupno z ostalim moštvom na olimpijske tekme, pač pa se je zakasnil 4n potuje sedaj proti Los Angelesu. Toda s seboj ima sa-ftio nemški denar, katerega, bi rad zamenjal. Pokazal je nekaj bankovcev po 100 mark in nekaj bankovcev za manjše s vote, za kar mu je bančni uradnik izročil $139X)0. Popoldne pa so v banki Ugotovili, da je neznanec zamenjal stare nemške bankovce, ki niso vredni niti centa. Poizvedbe na nemškem konzulatu so seveda dognale, da tam kakega Schueller j a, ki bi bil član olimpijskega moštva, sploh ne podajo. Pravni svetovalec republikancev je nagloma umrl Washington, 9. avgusta. James ^'ancis Burke, generalni pravni Svetovalec narodnega odbora, re-®Ublikan,ske stranke, je., tu naglo-. umrl. Burke je prišel v Belo ^o, da se posvetuje s predsednikom. Predsednik je opazil, da Burke precej bolan. Poklical te svojega osebnega zdravnika, ki ga je preiskal, in zdravnik je ^iredil, da mora takoj v bolnico, jfftialu potem, ko so ga odpelja-' .ie umrl. Burke je nameraval 12 Washingtona odpotovati v ■New York, kjer bi se vkrcal na Parnik in odpotoval proti Evro-P1- Burke je bil zelo priljubljen v republikanskih krogih in njegov nasvet je bil tam vedno upo-^evan, ker je bil poznan kot eden Najboljših odvetnikov Amerike. ro domovino. Pri odhodu prijazno pozdravlja 'sina Antona v Sheffieldu, Penna., in Franka v Cleveland u ter hčerko Ivanko v Ambridge, Pa. Nevarno je zbolela v Chicagi dobro poznana Miss Jennie Span. V bolnici so jo morali nagloma operirati. -o- Pijača odpravljena v francoski mornarici Paris, 8. avgusta. Val nevo-lje je povzročil ukaz francoskega mornariškega ministra, ki je odpravil uživanje opojne pijače na francoskih vojnih ladjah. Francoski poslanci so v parlamentu v soboto strahovito napadali ta ukrep francoskega mornariškega ministra, katerega dolžijo, da je prohibicijonist, in Ida obenem deluje za. uničenje francoske viničarske industrije. Mr. John Balkovec Pri poročilu glede volitve davnih uradnikov J. S. K. Jed-n°te na pravkar pretekli kon-Venciji v Indianapolisu, je bilo fPoročano, da je Mr. Vraničar lz Jolieta drugi nadzornik Jed-kar je treba popraviti v to-lk°. da je bil drugim glavnim Nadzornikom Jednote izvoljen j John Balkovec iz Pittsbur-8"a> in Mr. Vraničar je tretji Nadzornik. Novi kvodri Pretekli teden, so prišli v pro-met novi kvodri, izdani v spo-mm 200 letnice rojstva prvega Predsednika George Washingtona. Trgovci v mnogih mestih ■M niso hoteli sprejemati, mi-sleč» da so ponarejeni. Vlada ,le korala v časopisju objaviti Natančen opis novih kvodrov, Predno so jih trgovci sprejema-11 za Plačilo. Nagci gradijo jez ■^druženje moških in žensk v levelandu, ki verujejo v nago ^lturo, je napredovalo za 12 anov, tako da jih je sedaj vseh skupaj 42. Vsako nedeljo ima g et na. neko gotovo farmo v ^Urnmit okraju, kjer pridno grata 1° '!eZ na se s0!""-)0 ' kot jih je Bog ustvaril. j .Igralci vabljeni sta h Večer' v sredo 10- avgu' > bo ob 8. uri bralna vaja za if,? "Mučeniška smrt sv. Ne Pridejo naj vsi igralci. Mlado dekle odpeljano, napadeno in umorjeno San Francisco, 8. avgusta. 14 letna Dina Snideres, je bila odpeljana z doma preteklo soboto, in danes so našli njeno truplo na nekem praznemu lotu. Očivid-no je bila napadena v avtomobilu, zlorabljena in pozneje vržena iz avtomobila. Mati dekleta sumi sostanovalce v hiši, katerih imena, je izročila polici ji- Igralci igre "Domen" Vsi igralci in igralke, ki bo do sodelovali v igri "Domen," katero priredi "Ameriška Domovina" v prid brezposelnim rojakom, so vabljeni, da pridejo gotovo nocoj večer, v torek, 9. avgusta, k vajam ob 8. uri zvečer na odru S. N. Doma. Stroški pokopališč župan Miller opozarja javnost glede stroškov pokopališč. Do-čim je izkazal proračun za mestna pokopališča v prvih šestih mesecih letos, $28,000 primanjkljaja, pa izkazuje letos v prvih šestih mesecih že $228.00 prebitka. Senator Borah zahteva, da se morajo ščititi pravice davkoplačevalcev Washington, 8. avgusta. Senator Borah, načelnik senatnega odseka za tujezemske zadeve, je izjavil danes, da je nasproten podaljšanju mednarodnega moratorija. za vojne dolgove, raz-ven, ako dobi ameriški davkoplačevalec absolutno garancijo, da se mu vrne denar, katerega je dal na! posojilo evropskim državam. "Jaz nikakor nisem za podaljšanje moratorija," se je izjavil senator Borah, "ker bistveno bi to nikakor ne pomagalo splošnemu položaju. Tudi re-adjustiranje na podlagi zmožnosti plačila, ne bi prineslo nobenega dobička. Pripravljen "sem pa vsak čas govoriti in pogajati se glede brisanja dolgov, ako dobimo popolno zagotovilo, da Amerika dobi vrnjeno svoje posojilo na kak drug način, ki bo Ameriki ravno toliko koristil kot vrnjeni dolg. Ameriški narod danes niti ne ve, kako se ga guli od strani evropskih držav, in državni oddelek ameriške vlade bi moral tozadevno ameriški javnosti natočiti čiste vode. -o- Kje so davki? V sredo je zadnji dan za plačilo davkov. Kdor plača pozneje, bo moral plačati visoke obresti. Toda najmanj $18,000,-000 davkov ni še plačanih, je sploh' nemogoče, da bi ves ta denar prišel do srede v blagajno. Ako ljudje v teh treh dneh ne bodo bolje plačevali, se v jesni ne bodo mogle odpreti šole, in mestna vlada bo morala odpustiti od dela več tisoč svojih uslužbencev. Frank Kenik Nekaj nenavadnih novic iz Slovenije. Ameriška in slovenska javnost Washington, 8. avgusta. Kot edino rešitev vprašanja brezposelnosti se smatra danes v vladnih kot industrijskih krogih skrčenje delavnih ur. Dokler bodo v tej dobi strojev delali delavci še vedno po 10 ali več ur na dan, toliko časa bo milijone ljudi brez dela. Industrijski, trgovski in finančni voditelji so se že oprijeli te ideje in jo skušajo uresničiti. Organizirano delavstvo nima sicer nič kaj dobrih besed za skrajšanje delavnih ur, toda videti je zadnje čase, da se bodo spoprijaznili s to idejo, ker je to še najboljša rešitev iz silnega problema brezposelnosti. Splošno se smatra, da je doba strojev tako napredovala, in da ta-kozvana "efficiency" v industriji tako napreduje, da ne bo nikdar več mogoče zaposliti vseh ameriških delavcev po 10 ur na dan. Celo zaposljenje osem ur na dan je dvomljivo. Tudi če se vrnejo takozvani "dobri časi," pa ne bo mogoče preskrbeti za vse delo po normalnih urah, osem ali deset ur na dan. Milijone delavcev bo še vedno brez dela. Pri tem pa nastane vprašanje: Ali naj delavec, ki je dejal sedaj 48 ur na teden in dobival za to delo, recimo, $40.00, ali naj v bodoče, ko bo delal le 40 ur še vedno dobiva $40.00 na teden, ali naj se njegova, plača zniža primerno uram, katere dela. Organizirani delavci zahtevajo z največjo energijo, da če se delovne ure skrajšajo, da morajo dobivati staro plačo. Kajti življenski standard delavca se nikakor ne sme znižati. Raditega organizirano delavstvo dosledno zahteva, da ostanejo stare plače. Svojo zahtevo podpirajo s tem, da trdijo, da pri skrajšanih delavnih urah in pri stari plači, bi se nakupovalna moč delavcev tako zvišala, da bi produkcija tovaren naraščala, in bi bila polagoma brezposelnost nepoznana, ker bi si delavci privoščili v obilni meri raznih razkošnosti, do katerih danes ne morejo priti. In Chas. P. Stewart, znameniti kritik in pisatelj, kateremu je ameriški industrijski kot politični položaj do dobra poznan, pravi, da Amerika ne bi mogla narediti boljše investicije svojega kapitala, kot da delavcem zniža delovne ure in obdrži stare plače. -o-- Politična nasilja v Nemčiji naraščajo. Mnogo ubitih v političnih bojih Berlin, 8. avgusta. Politični nemiri v Nemčiji nikakor niso ponehali, pač pa se nadaljujejo z dnevno večjimi žrtvami. Mnogo je bilo tekom zadnjih par dni ubitih, stotine ranjenih in razgreti politikarji razbijajo trgovine in privatna poslopja. V predmestju Lichtenberg, v Berlinu, je neki politični prenape-tež se zabarikadiral v svoji hiši, in ko je policija prišla, da ga aretira, je začel streljati. Ranil je dve ženski, ki sta prišli mimo. Končno je ubil sebe in svojo ženo, ko je policija vdrla v njegovo stanovanje. Sedem civilistov in trije policisti so dobili nevarne poškodbe ob priliki praznovanja nekega strelskega kluba, kamor so prišli politični govorniki. Kurt Kotzan, visok uradnik nemške vlade, je bil ustreljen v prepiru s pripadniki nemških fašistov. Okna na šestih uradih časopisa "Local Anzeiger," ki podpira obstoječo vlado, so bila razbita z cpekami, katere so zagnali komunisti v poslopja. V uredništ-voi katoliškega dnevnika v Rati-boru je bila zagnana bomba, in ob istem Času je bila vržena bomba na veliko železniško postajo v Altoni. Od zadnje sobote do pondeljka je bilo v raznih političnih nemirih v Nemčiji ubitih 12 oseb in nad 100 ranjenih ter mnogo lastnine poškodovane. -o- Pivovarna pripravljena, da začne s prodajo pive Cleveland. — The Eilert Brewing Co., ki ima svoje prostore na W. 33rd St. in Sacket Ave., ima pripravljenih 30,000 zabojev pive, kar bo prodajala po $2.50 zaboj, kakor hitro kongres spremeni določilo glede količine alkohola v pijači. Pivovarna je popolnoma opremljena za proizvodnjo dobre pive. Pivovarna je najela 18 mož, ki iščejo po hišah naročila, in ta teden jih bo sprejela še 12 na delo. Vodstvo pivovarne pričakuje, da bo lahko začelo prodajati pivo okoli 1. novembra, kar je pa sicer malo verjetno. Henry Eilert, predsednik podjetja, ki deluje že 40 let v Clevelandu, se je izjavil: Pripravljeni smo sprejeti vse davke, katere naloži zvezna ali kaka druga vlada na pivo do 48 centov od zaboja, da lahko pivo prodajamo po $2.50 zaboj. Ako bodo pa davki višji kct 48 centov od zaboja, bo seveda tudi cena nekoliko višja. Listnica uredništva A. K. Bi radi vedeli, če je nevarno imeti na domu 50 kvortov skuhanega pive. Po našem mnenju — ne! Če je pivo dobro, bo gotovo zginilo v enem dnevu, ker vaši prijatelji bodo že skrbeli, da pridejo na obisk, zlasti če je vroče. — Naročnik. V javni knjižnici Clevelanda še nahaja denes 1,547,448 knjig. Nekako 2,000 slovenskih in 1,500 hrvat-iskih knjig je med njimi. — A. L. Radi bi vedeli, kaj bo z ukradenimi $475,000, katere so republikanski politikarji odnesli iz davčne blagajne. Well, sedem višjih glav je bilo poklicanih pred veliko poroto, toda najeli so tako dobre odvetnike, da bo nazadnje davčna blagajna oško-, dovana še za več tisoč dolarjev . radi tožbe. ' * V New Yorku je umrl W. W. i Harris, urednik New York He-ralda. Seja direktorija Danes zvečer ob pol 8. uri se vrši seja direktorija Slov. Nar. Doma. Prosi se vse direktorje, da se seje gotovo udeležijo. — John Tavčar, tajnik. "Utrujen se vlegel na pare trpin." Tako je zapel pesnik, ko mu je dragi prijatelj zatisnil svoje trudne oči in se preselil v večnost. In dragemu prijatelju, ljubljencu slovenske naselbine v Clevelandu, naj veljajo sledeče vrstice v spomin, Frank Keni-ku, ki je preminul včeraj zjutraj. Šel si v pokoj, dragi' in zvesti prijatelj. Tvoje tako vedno veselo in dobrotno srce, ki je vsakogar ljubilo, nikogar žalilo, se je po hudi in tako. mučni bolesti uklonilo neizprosni smrti, moralo se je ločiti od drage in ljubljene soproge, od njene sestre in soproga Jos. Sintiča ter ocf njune hčerke Erme, s katerimi so živeli toliko let skupaj kot' ena sama ljubljena družina ter bili kot pravi bratje in sestre skupaj. In med temi, ki so stali ob tvoji postelji za časa bolezni si mirno zaspal, proseč Boga, da te reši in sprejme. Da, ljubil si jih in oni so ljubili tebe. S teboj in v vaši družbi je bilo veselje bivati. In sedaj si dokončal težke dneve svojega zemeljskega potovanja. Spomin ostane pri nas, da si bil vedno mož veselega in poštenega značaja, ljubitelj slovenske pesmi, ljubitelj napredka, ves resničen, goreč, priprost in delaven. Ljubitelj si bil prave narodne zavesti. Nikogar nisi žalil, nikomur se nisi zameril, bil si ljubezniv do vseh, kot so bili drugi napram tebi. In tu zapuščaš številne prijatelje! Odšel si za tvojimi številnimi prijatelji, katere si poznal v življneju, in med katerimi je bil eden tvojih prijateljev, blagopokojni John Grdina. Mi pa, tvoji prijatelji, ki smo še tu ostali, želimo in prosimo Boga, Svakinja ameriškega poslanika v Belgradu in teta ameriškega državnega tajnika Stimsona, Mrs. Loomis, je obiskala na Bledu jugoslovansko kraljico Marijo, s katero se je dolgo razgovar-jala o filantropičnem delu v Jugoslaviji. Jugoslavija je radi lausanske pogodbe prizadeta za 65,000,000 zlatih mark, katere bi morala cer dobiti od Nemčije. Važnai konferenca se je vršila julija meseca, v Belgradu, na kateri se je razpravljalo vprašanje, če se Jugoslavija udeleži chi-caške svetovne razstave. Navzoči so bili jugoslovanski ministri in ameriški uradniki trgovinskega) oddelka vlade. Mohamedanci v Zagrebu nabirajo te dni večje švote denarja, da si postavijo svojo prvo moše-jo v Zagrebu. da bi našla tvoja duša mir in pokoj pri Bogu, in da bi tvoj blagodejni spomin ostal med nami, za boljšo bodočnost nas vseh, ker si bil vzor slovenskega moža in pionirja v naselbini. s|< * * Kot smo že včeraj sporočili, je v pondeljek zjutraj umrl splošno poznani Frank Kenik, na svoji farmi v Chardonu, kamor je zadnja leta zahajal radi zdravja. Ranjki je bil star 62 let, doma iz Verda pri Vrhniki. V Clevelandu je bival 40 let. V domovini zapušča brata, in dve sestri, tu pa soprogo Mary, rojeno Stanko. Ranjki je bil član dr. sv. Vida št. 25 KSKJ. in dr. Slovenec št. 1 SDZ. Truplo ranjkega se pripelje v Cleveland v sredo zjutraj na dom na 63. cesti in St. Clair Ave., odkoder se bo vršil pogreb v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Dozdevna monlka Wentworth, North Carolina, 8. avguste. Mrs. Libby Holman Reynolds, 28 let stara žena 19 letnega dediča milijonov tobačnega. kralja Reynoldsa, je dospela danes v spremstvu svojega očeta, odvetnika Holmana iz Cin-cinnatija. Zahteval jo je državni pravdnik, da nastopi pri obravnavi radi umora njenega mlade ga moža. Ker državni pravdnik nima še direktnih dokazov napram njej, da je morilka, je sodnik dovolil, da se Mrs. Reynolds spusti iz zapora, potem ko je njen oče za njo položil $25,000 varščine. Državni pravdnik je izjavil, da kakor hitro dobi boljše dokaze proti njej, bo morala ponovno na sodnijo in ostati v zaporih do sodbe brez varščine. Zopet doma Mr. A. F. Svetek je pripeljal domov iz bolnice rojaka Anton Grill-a, 14720 Hale Ave. Mr. Grill se prav lepo zahvaljuje prijateljem, ki so ga obiskovali v bolnici in jih prosi, da ga tudi na domu obiščejo. Bankir, ki se je dal speljati na led pretkanemu zločincu v New Yorku Milijarde za orožje, niti centa za dolgove Edino upanje za brezposelne v Ameriki je, ako se skrčijo delavne ure f "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVBNIAN DAILY NXWBFAPKR Published d idly except Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto $6.El za Cleveland, po poitl, celo leto 97.00 Ea Ameriko In Kanado, pol leta 91.00 Za Cleveland, po polti, pol leta 93.60 Za Cleveland po raznatelcUi: celo leto $5.60; pol leta 93.00; Četrt leta 91.75 Za Evropo celo leto 97.00, pol leta 91.50. Posamesna ktevllka a cente. Via pisma, dopise ln denarne po&iljatve naslovite: Amerlfika Domovina, 8117 Bi Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0838 JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher« Zaiered as second class matter January 5th, 1000, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. domovino, bodimo veseli, da imamo v naši sredini moža, kakor je Mr. Anton Grdina, da nam je vse preskrbel, da lahko vidimo našo lepo domovino, rojstne hišice, hribčke in doline, kjer smo kot otroci vživali svoja mlada leta. Ko bomo sedaj gledali te slike, si bomo obujali spomin na mlada leta in na one srečne čase brezskrbnih dni. Tako bomo za par pozabili svoje gorje, ki nas tlači. Zatorej rojaki in rojakinje, ako vam je količkaj mogoče, obiščite nas na večer 20. avgusta v spodnji šolski dvorani na Bliss Rr. Začetek kazanja slik je točno ob 7:30 zvečer. Mrs. J. A. G. PIKNIK COLLINWOODSKE ŽUPNIJE 83 No. 186, Tue., Aug. 9th, 1932 ZLATO TELE Kot priznavajo vodilni bankirji in glasom dejstev, katerim moramo neizbežno zreti v oči, so se prve vknjižbe in dolgovi, katere smo naredili pred tremi leti, avtomatično dvignile za polovico, kajti zlati dolar se ceni na današnji tržni vrednosti za 150 centov. Na ta način vidimo, da znaša vrednost orvih vknjižb na zemljišča, ki je znašala pred tremi leti $8,000,000,000, danes $12,000,000,000. Farmar iin delavec, ki imata vknjižbo na svoje posestvo se morata boriti v okoliščinah, ko morata plačevati en dolar za vsakih 6.5 centov vrednosti, ki jih dobite na odprtem trgu, in se na ta način podvreči zaplembi svojega posestva, ali pa iti z roko v roko s svojim governerjem, da odkrito protestirata proti nadaljnim davkom in proti sistemu, ki dovoljuje zbiranje bogastva v rokah maloštevilnih. Toda davki morajo biti in davki se morajo plačati. Imeti moramo armado, imeti moramo mornarico za domačo obrambo. Imeti moramo potrebne vladne uradnike, policijo ,ognjegasce, to in še mnogo drugega, kar gre skupno z moderno civilizacijo. Na noben način pa ni potrebno spremeniti poztni oddelek vlade v politično taborišče, kot se to dela danes. Tisoče in tisoče ton pisem in drugih pošiljatev se razpošilja zastonj za vladne uradnike. Niti ni potrebno pošiljati naše vojake, naše vojne ladje na Kitajsko, v Nikara-guo in v druge oddaljene kraje, v namenu, da se varjejo petrolejni ali drugi interesi magriatov, ki so se zadnje mesece zarotili, da dumpajo tujezemski produkt brez colnine na naša tržišča, dočim so naša petrolejna polja- na zapadu in na jugu brez moči v kompeticiji s kitajskim suženjskim delom. Nam se silno mudi potrošiti milijone dolarjev, da proteži-ramo milijonarske petrolejne proizvajalce, od katerih operacij na Kitajskem ali drugje ne dobimo niti centa davkov, toda nemogoče nam je proglasiti moratorij na davke in prve vknjižbe. Kako bi se davki uredili in upeljali ter pobirali? Kako bi se lahko rešil dom ameriškega delavca in posestvo ameriškega farmarja? Naj navedemo številke, ki so povzete direktno iz uradnega poročila ameriškega števnega urada Pomnite, da so to uradne številke: Tekom dvajsetih let, predno se je upeljala "plemenita preskušnja," ki je po domače poznana prohibicija, se je vrednost ameriških kmetij zvišala za $50,000,000,000, recite, pet deset tisoč milijonov dolarjev. V letu 1919 so imeli ameriški farmarji dohodkov v skupni svoti $15,434,000,000. Toda tekom desetih let, odkar je bila upeljana prohibicija, se je vrednost ameriških kmetij znižala za $18,446,244. ln v letu 1931 so dobili ameriški farmarji $8,514,000,000 manj za svoje pridelke, kot so pa dobili v letu 1919. Več kot polovico manj. In poleg dejstva, da so bile ameriške farme v letu 1919 vredne $18,000,000,000 več kot so danes, ko imamo deset let prohibicijo, pa so farmarji plačevali v letu 1919 približno $1.00 od $100 vrednosti svojih farm, dočim danes plačujejo povprečno $2.49 Z3 davke od vsakih $100 vrednosti. Ako ste za prohibicijo ali pa ako ste proti njej, te uradne številke vam morajo odpreti oči, kajti tekom desetih let republikanske administracije v Washingtonu, ki se je silno potegovala za prohibicijo, so ameriški farmarji zgubili $54,-217,000,000 na dohodkih. In star pregovor je: kadar ima kmet, ima tudi gospod, kadar kmet nima, tudi gospod zgubi Pa ne samo, da je farmar postal siromak radi prohibicije Naša lastna zvezna vlada je zgubila $4,800,000,000 v davkih tekom zadnjih deset let prohibicije, in ker teh davkov ni, so morali obdavčiti slehernega, da so dobili denar za svoje stroške. Ameriški farmar se je nahajal na vrhuncu svoje prospe-ritete ravno v letu 1919, ko je bila naenkrat upeljana prohibicija. Iz tega vrhunca je ameriški farmar, ki poseduje 6,448,343 farm lahko ogledoval svoje premoženje, ki je v letu 1919 znašalo $70,000,000,000. In kje je danes, lahko vprašate vsakega farmarja, ki je po večini še večji revež, kar se tiče komodnosti in standarda življenja, kot pa povprečni mestni delavec. Povprečni ameriški farmar je bogaboječ človek. Pro-testantovski pastorji so šli in mu povedali, da vera zahteva prohibicijo. Farmar se je podal in verjel, pa je slepo glasoval za prohibicijo, misleč, sed3j doživim paradiž na tem svetu. In kaj druzega je mogel narediti v letu 1919, ko je bil :ia vrhuncu svoje sreče, ko je imel dober denar za svoje pridelke, katere je lahko prodajal za dober denar. Mislil je, da bo v miru užival to premoženje, ko pride — prohibicija. Cleveland (Collinwood), O.— V zadnjih par letih se je zrušila marsikatera dobro obstoječa ustanova, ki je razpolagala z več — milijonskim kapitalom. Prav nič se torej ni čuditi, ako so tudi naše slovenske župnije močno prizadete vsled depresije, ker z bogastvom naše župnije niso še nikdar razpolagale. Vendar še ni bilo čuti, da bi vsled sedanje krize kaka slovenska župnija v Ameriki prenehala obstojati. Bogate ustanove se drobijo v nič, naše slovenske župnije s šibkimi blagajnami pa obstojajo in bodo obstojale še in še. Neki slovenski list se je nekoč izjavil o slovenskih župnijah sledeče : čudno je to, da so cerkvene blagajne vedno suhe, saj so prispevki stalni in tudi ne majhni. Urednik dotičnega lista je s tem pokazal, da niti pojma nima, koliko znašajo upravni stroški ene slovenske župnije v Ameriki. Vsako podjetje, naj si bo še tako majhno, ne more poslovati brez denarja ,le naše župnije naj bi bile izjema. Poleg upravnih župnijskih stroškov, vzdržujejo skoro vse slovenske župnije katoliške šole, kar je združeno z ogromnimi stroški, Glavni vir dohodkov vsake župnije so prostovoljni prispevki. Teh je v sedanjih časih vedno manj, ker dolgotrajna kriza je mnogo dobrih faranov potisnila k tlom, tako da jim ni mogoče prispevati za cerkev. Nasprotno je pa še mnogo naših rojakov, kateri niso še prizadeti vsled krize, toda le-ti se skrivajo m po-mičejo v ozadje ter jadikujejo zaeno z v resnici potrebnimi. DOPISI , _—„—„—„—., .... - - .. .. ...........—» ■« —■— Euclid, O.—V soboto 20. avgusta bomo videli v šolskih prostorih na Bliss Rd. krasne in zanimive slike, katere nam bo kazal Mr. Anton Grdina. Vse to se bo vršilo pod pokroviteljstvom podružnice št. 32 SŽZ. Vstopnina bo malenkostna, samo 25 centov za osebo. Res da so slabi čv-si, toda kaj takega se ne vidi vsak dan, zatorej naj nihče ne zamudi ogledati si te slike. Slike so j ako zanimive, vzete s potovanja po naših slovenskih krejib in naselbinah v Ameriki in v starem kraju. Marsikdo si v duhu predstavlja svoj rojstni kraj, katerega je zapustil pred leti. In ker nam razmere niso dopuščale, da bi obiskali svojo milo rojstno časi so resni! Bolj ko kdaj poprej se moramo zanimati za probleme svoje župnije. Ni gen-tlemansko to, da nosijo breme župnije samo nekateri farani, a drugi gledajo le od strani. V slučaju, da potrebuje tak brezbrižni faran pomoči od fare, mu niti na um, ne pride, da ni za> župnijo, od katere pričakuje pomoči, storil še prav ničesar. V nedeljo 14. avgusta priredi naša župnija piknik na špelko-tovih farmah. Vabljeni so torej vsi farani, tudi oni, kateri se bolj malo zanimajo za župnijo, ter v slučaju potrebe hočejo veljati za jfarane, da se piknika udeleže, župnija kot taka je kot ena velika družina; člani te družine bi se morali poznati med seboj. Pri-dimo enkrat vsi skupaj, da se medsebojno spoznamo ter malo razveselimo. Pripravljeno bo za vse v polni meri. Farni piknik bi moral biti nekaj več, kot piknik kakega podpornega društva. Vsled tega se tudi priprave vrše v večjem obsegu. Od nas fara-nov je odvisno, kakšen uspeh bo od piknika. Vsi farani Marije Vnebovzete prihodnjo nedeljo na piknik in uspeh bo zasiguran. Frank Kovačič. o- ja para je obvisela v zanki. Njegov bratec ga je še nekaj časa boječe ogledoval, se mu narahlo približal, nato pa v zmernem drncu brezskrbno odbrzel naprej. * Edini od družinice iz mejice sredi polja je ostal zajček. Mlad neizkušen, vendar objesten in predrzen. V deželo je prišla jesen s svojimi krasotami in gozd si je nadel najpestrejšo obleko, grmovje in drevje je bilo obloženo s pisanimi sadeži, kmetje na polju pa so pospravljali pridelke. Zajec si je izbral lož sredi repnega polja. Kmetje so prišli že čisto blizu njega, glasno se pogovarjajoč in puleč repo, ko se je šele dvignil, napravil par skokov in obstal, nezaupno motreč ljudi, nato pa si je mislil, da je bolje, da je kar najdalje od človeka, in odšel v hrastovo šu-mo. Zvečer je šel spet na polje, se lotil v zeljniku lepe glave in šel ob mejici proti hribcu, ki se je nalahno dvigal iznad polja. Ob robu šume si je poiskal za lož pripraven prostor in legel. Jesensko nebo je trudno odprlo svojo sivo oko, narahlo je ro-silo. H hribčku sta prišla lovca, se postavila vsak na en konec in spustila psa. Počasi, previdno je sledil pes našega zajca, nato pa, obstal. Še par korakov je napravil, preden je zajec planil med grmovje in skočil na piano. Rahlo se je posvetilo in počilo. Okoli zajca je završalo, pa ostal je zdrav. Tesno je pritisnil ušesa in se pognal v divji beg. še enkrat je počilo — tudi drugič zaman, odnesel je zdravo kožo. SPOMIN NA BITKO S TURKI Nad Turjakom se dviga gora sv. Ahaci j a. Vsako leto v juniju se vrši tam zgodovinska cerkvena slovesnost. Naše ljudstvo obhaja spomin na bitko in na slavno zmago nad Turki pri Si-sku leta 1593. Izletniki, posebno iz Ljubljane, na ta dan prav radi prihajajo na goro sv. Aha-cija. Na gori stoji cerkvica, po svečena sv. Ahaciju, ki so jo zgradili Turjačani s pomočjo turških ujetnikov, ujetih pri Si-sku. Cerkvica sama na sebi je prav lep zgodovinski spomenik. Zvon kaže letnico 1647 Bakrorez nam predstavlja sliko bitke in zmage pri Sisku. Pred 50. leti je na sv. Ahaci j a dan bral mašnik sv. mašo v krasnem plašču, ki ga je pred 340 leti nosil turški paša Hasan. Ta plašč je bil baje iz samega zlata ter posejan z dragocenimi rubini, sa-firi in zmaragdi. Pozneje je plašč skrivnostno izginil. NAJDEBELEJšI MOŽ Ce verjamete al' pa ne. PLAHI JUNAK Mlado polje s^ je kopalp v jutranji rosi; solrice je pomežiko-valo skozi rahlo megleno tančico, ki je pokojno ležala prek ravni. Na obzorju so se očrtavali rahli obrisi samotnega hrastovega loga, nebo pa je bilo še bledo modro. Iz svežega razora se je dvignil zajec, in v lahnem drncu odšel na polje. Lož, ki ga je zapustil, je bil samo zasilen, poiskal si je zavetja pred dnem, pa ga je kmalu predramila bližnja cesta, ki je oživela s prvimi žarki, čez polje je šel, parkrat postal, sedel in plaho premotril okolico, nato pa nadaljeval svojo pot. Taai, kjer se je pričenjala grmasta poljska meja, je bil ob samotnem grmu njegov lož. Bilo je malo v bregu, da je imel razgled na vse strani, hrbet pa mu je za silo krilo gosto grmovje. Počasi je prišel do svojega grma, postal, nato napravil velik skok v stran in drugega v lož — naredil je pentljo, ki ga je že mnogokrat obvarovala pred zasledovalci Pritisnil se je in le veščeč, vajeno oko ga je ločila od okolice, oči pa so plaho zrle v mladi dan. Solnce se je poslavljalo in s poslednjimi žarki zlatilo božjo stvarnico, ko je naš zajec zapustil lož in šel ob meji previdno na deteljo. Ob robu njive je obstal, postavil možička, se umil in pričel večerjati. Ko se je začelo temniti, se je naenkrat pojavila na njivi temna senca, se sutavila in zrastla v drugega zajca. Kmalu sta oba odšla proti nizkim hrastovim gozdovom. Dolgo sta tekala sem in tja, in kmalu se jima je pridružil še tretji. Znanec z mejice je bila zajka, oba ostala ssmca. Prišli so na rob gozdne jase, oprezovali za hip s široko odprtimi očmi, nato pa sta samca zaplesala svatovski ples . Objemala sta se in se pretepala in praskala, da so leteli na vse strani kosmi dlake, ko pa je pokukal mesec iznad mogočnih borova, ki so stali na robu hrgstovja, sta bila samo še dva. Tekmec je premagan odšel, na gozdni jasi pa je bil svatovski ples in s vato van je do jutra . . . * Ko se je mesec drugič pomladil, je lož ob meji oživel. Zajka je imela ob meji dva drobna de-beloglava mladiča. Počasi sta drobljanca rastla in živela le ob materinem mleku. V toplih nočeh sta že delala svoje prve iz-prehode, vendar ni njun svet segal dalje kakor do roba njive, kjer se je košatila koruza in do grmovja, ki je stražil njun z volno obložen domek. Neke noči pa ni bilo zajke več domov. V večernem mraku je šla čez njive na deteljo, ko je prišla na poljsko pot, ni opazila temnozeleno žarečih oči muca, ki mu je postalo polje drugi dom. Brezskrbno, saj ni nič videla nič slišala, je postala na robu njive, kjer je hotela zaviti proti) domu. Krivi mucov hrbet se je spdožil in ostri kremplji so se zasadili v sivojasti zajkin hrbet. Glasno je zavekala od strahu in bolečin, pa se pognala v divji beg. Jezdec se je je pa trdno držal in njegovi zobje so na vratu opravili svoje delo. Kri je brizgnila v jasnordečem curku in živalica se je po par skokih zgrudila v sveže razore. Mucu so se zasvetile oči v divjem zmagoslavju in pohlepu po svežem mesu, nato pa so pričeli beli zobje trgati toplo, kadeče se meso .. . * Mlada zajčka sta se kmalu navadila samostojnega življenja in potepanja. Vsak večer sta šla na pašo, nato na kak krajši potek. Po poljih sta hodila, komaj od-rastla, sama nevedoča, kaj iščeta. šla sta v lepem večeru prebujajoče se jeseni čez vse polje in zavila ob meji nizkih smrek in grmovja. Kjer je bil presledek, je manjši skočil skozi, pa zave-kal in ob visel v zanki. Divje je skakal in se otepaval žice, pa vse zaman. Vedno trši in bolj dušeč je postajal objem, že tako veliko oči so se izbulile, še parkrat je zacepetal in, uboga zajč- Za naj debelejšega moža danes na svetu štejejo nekega 23 letnega fanta v Los Angelesu. Visok je šest čevljev in en pale in potegne "žive vage" 787 funtov. ZADRUŽNE TRGOVINE V 41 deželah po svetu je 90,-000 raznih zadružnih organizacij, ki štejejo 70,000,000 članov. Ti kupijo v svojih prodajalnih za $15,500,000 blaga letno. Dnevna vprašanja Vrhovčevi so šli na polje po zelje in repo. Spremljal jih je zevsti čuvaj, ki pa ni bil nikdar na verigi in ki je čuval raje zajce po grmovju kakor hišo gospodarja. Velik, volčjaku podoben pes je bil Fidek, le, da je imel konice ušes povešene, po telesu pa velike bele lise. Nekaj časa je ostal pri vozu, nato pa se po-tepel. Kmalu je našel zajčjo sled in šel za njo. Naenkrat je zabe-skal in že je planil naš znanec v mogočnem skoku s toplega loža. Gonja je šla po polju, čez grič in spet na polje. Razdalja med psom in zajcem se je obupno krčila. Še par skokov in Fidek je hlastnil po zajcu, ta pa je skočil v stran in pes se je v svojem zaletu zaletel daleč naprej. To je porabil zajec in jo ubral v nasprotno smer. Svojo zvijačo je še parkrat ponovil, dokler se ni Fidek ves upehan vrnil domov. * Prišla je zima in z njo za zajca nove težave in nadloge. Iskal si je borne hrane in zavetja pod kozolci in mejami. Parkrat si je komaj rešil življenje pred rjavo dolgorepo tetko in pred svinčenim zrnjem lovcev. Oddahnil se je in z njim vsa narava, ko se je jel tajati ledeni oklep matere zemlje. Tedaj ga je prevzelo čudno čustvo, da je vse noči pretekal in si iskal družbe. Našel jo je. Spet je sijal bledi mesec, ko je on prvič svatoval. Proti jutru sta šia oba z zajko proti stari, mejici. Vodil jo je. V trenotku, ko je dospel do meje, se je pognala s snežene lise nanj drobna, vitka, bela živalica. Zajcu se je iztrgal iz grla grgrajoč glas, pognal se je, z belim jezdecem na vratu, v beg. Planil je skozi grmorje, tam mu je odle-tel hermelin s hrbta, zajec pa je tekel z zevajočo rano še do ceste, kjer je obstal. Tam ga je zjutraj našel delavec hiteč v tovarno. — "Dober bo," si je mislil, saj malokdaj jem meso . . ." * Prvi zvončki so radovedno pokukali iz tal in prisluhnili daljni, rahli pomladni pesmi, v ložu pod mejo pa so zagledali svet mladi zajčki — sinovi plahega junaka. 1. 2863 metrov. 2. Za prvih 5,000 kubičnih metrov po 55c od tisoča, za na-daljnih 10,000 kubičnih metrov po 60c od tisoča, za na daljnih 10,000 po 65c od tisoča, in za nadaljnih 25,000 kubičnih metrov po 80c od tisoča in nad 50,000 kubičnih • metrov plina po $1.05 od tisoča. 3. Kakor hitro odloči državna utilitetna komisija v Colum-busu, se bodo plinove cene v Clevelandu znižale, in odjemalci plina bodo dobili goto vo svoto vrnjeno, kar so tekom zadnjih 18 mesecev več plačevali. 4. 42,316 v odraslem oddelku in 17,270 v mladinskem oddelku, skupaj 59,586 članov in članic. 5. 53,262, ali 37,139 v odraslem oddelku in 16,123 v mladin skem oddelku. Te številke so vzete iz uradnega poročila Jednote. 6. 88. 7. 12. februarja, 1732. Toda pozneje so koledar preuredili tako, da pade dan Wash-ingtonovega rojstva na 22. februarja. 8. J. A. Rossa, Canton, Ohio. 9. Vsak četrti torek v mesecu ob pol osmi uri zvečer. 10. Epigram je bil napis na grobu ali spomeniku pri starih 1. Kako visok je Triglav? 2. Koliko plačujemo v Clevelandu za plin? 3. Ali se bodo plinove cene v Clevelandu znižale? 4. Koliko je štela S. N. P. Jed-nota članov in članic v mladinskem in odraslem oddelku konem leta 1931? 5. Koliko jih je štela koncem junija, 1932? 6. Koliko okrajev (counties) ima država Ohio? 7. Kaj je pravilni datum rojstva George Washingtona? 8. Kdo je tretji podpredsednik Slovenske Dobrodelne Zve-ze? 9.* Kdaj ima glavni odbor S. D Zveze svoje mesečne seje? 10. Kaj je epigram? Odgovori na vprašanja V nedeljo mi je bilo pa prav tesno pri- srcu, ko sem poslušal pridigo našega župnika v cerkvi," pravo možak svojemu prijatelju. "O čem pa je bila pridiga?" "Govoril je o zopetnem snidenju naj onem svetu." "No, radi tega bi te pa pač ne smelo skrbeti." "Ti lahko tako govoriš, a druga je z menoj. Veš, jaz sem bil trikrat oženjen." A Učitelj vpraša učenčka v šoli: "Tonček, imenuj mi žival, ki je najbolj priljubljena človeku in ki se imenuje s krko k." Tonček premišlja precej časa, končno pa pravi, da ne ve katera žival bi bila to. Učitelj mu hoče pomagati, pa pravi: "No, na čem pa sedi dragonec?" "Oh, gospod učitelj, saj vem, pa me je sram povedati." A Z dežele je prišla v mesto služiti kmetska dekle. Nekoč je gospa naredila doma sladoled in ga je dala tudi dekli precejšno porcijo. Ko pride gospa v kuhinjo po kosilu, je vprašala deklo, kako se ji je kaj sladoled dopa-del, ker je vedela, da ga ni še nikdar prej pokusila. "Stvar ni bila napačna, toda ker je bila tako neznansko mrzla, sem primešala vmes dva kuhana krompirja, potem je pa že še, šlo." A Vdovec je sklenil, da bo vzel za ženo svojo gospodinjo, ki je bila pri njem že toliko let. Res, da je bila nevesta precej gluha, ampak bila je pa izvrstna gospodinja in kuharica. Ko sta stala pred oltarjem, se obrne župnik do neveste in jo vpraša običajno vprašanje, če je pripravljena vzeti poleg stoječega ženina za moža. župnik ni vedel, da je nevesta precej gluha in ker mu na prvo vprašanje ni odgovorila, jo ponovno vpraša isto. Toda tudi sedaj ne dobi nobenega odgovora. Tedaj jo pa sune ženin krepko v rebra in ji precej glasno zašepeče na uho: "Gospod župnik bi radi vedeli, če me češ vzet?" "O, tako! Menda te bom ja vzela, zakaj pa misliš, da sem tukaj sem prišla." DA JE SVET RAVEN Koran, sveto pismo 210,000,-000 Mohamedancev, uči poleg drugih stvari tudi, da je svet raven in ne okrogel. Rimljanih, danes je pa epi-• gram kratka pesem, od dveh do osem vrst, deloma pikre, deloma humoristične vsebine. Učenček se je očetu doma pritožil, da ga učitelj v šoli neprestano šikanira. To pa očetu ni bilo po volji, pa gre k učitelju, ko je ta ravno poučeval razred in mu v trdih besedah prepove, da bi še nadalje njegovega sina šikaniral. "Jaz da ga šikaniram? To vendar ni res," se brani učitelj. "Vaš fant je posebno v računstvu slab, a jaz bi rad videl, da bi se učil kot drugi. No, Janezek," se obrne učitelj do razžaljenega učenčka, "povej mi koliko je trikrat tri." "Vidite, oče, je že spet začel," se zmagoslavno obrne učenček do svojega očeta. Znano je, da nas zdravniki vedno svarijo, da ni zdravo spati na levi strani, ker da to preveč tišči srce. Znano je pa tudi, da zdravniki pravijo, da ni zdravo spati na desni strani, ker da to ovira dihanje pljuč na desni strani. Zdravniki pa tudi odsvetujejo spati na trebuhu, ker to ovira dihanje obeh delov pljuč. Zdravniki tudi resno odsvetujejo spati na hrbtu, ker da to ni dobro za hrbtni mozeg. Zdravniki so tudi proti temu, da bi kdo spal na stolu sedeč, ker se v, tej poziciji telo ne odpočije in tako spanje ne zaleže nič. Zapomnite si teh pet zdravniških nasvetov in se po njih ravnajte. A "Jaz imam pa fajn ženo. Nik' dar me ničesar ne prosi." "Tudi moja ne — samo ukaže." B DOSLUŽENCI Predsednik Joseph Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John J- Kikol, 5345 Spencer Ave.; blagaj-Joseph Markovič, zapisnikar «-ank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Andrew Lekšan, Frank Vi-rant. Zastavonoša Joe Skuly. Zdrav-dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme. zastopnik skupnih društev fare sv. vida: Frank Brancelj. Zastopnik na delniški seji S. N. Doma, John J. KJkol. Društvo Doslužencev je na OObri finančni podlagi. Ima nad »7,000 premoženja in plačuje $8 tedenske bolniške podpore. Društvo Priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo vseh članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. Nar. Uom. Slovenci in Hrvati od 16. do 45- leta se vabijo k pristopu. SV. JOŽEFA, ŠT. 14G KSKJ Predsednik Math Zupančič, 3540 E. 81st St.; podpredsednik John Kužnik, Prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. "1st St.; drugi tajnik John Kaplan, blagajnik Joseph Lgkan, 3568 E. 81st zapisnikar Frank Papež. Nadzorni odbor: Vladimir Volcansek, John Kužnik in Rudolph Kenik. Društveni zdravnik Anthony J. Perko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri Popoldne .v Slov. Nar. Domu. ŽUŽEMBERK Predsednik Frank Koren, podpredsednik Rok Sprajc, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Joseph "logar, zapisnikarica Terezija Jak-Slc- Nadzorni odbor: Joseph Šlogar £r., Frank Razinger in Rok Šprajc. pomočniki pri blagajniku: Andrej kkerlj, John Zaverl. Vratar John Jakšič. Zdravnika sta dr. Kern in ar. Perme. Društvene seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slov. Nar- Domu, soba št. 3 staro poslopje. Prosser Ave.; blagajnik Joseph Gla-vich, 6210 Shade Ave.; pregledovale! knjig: Joseph Hrovat, John Hrovat Jr., John Strle. Redar Joseph Meg-lich, vratar Štefan Primož. Društvo zboruje vsaki tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od 16 do 60. leta. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Frank Perme, podpredsednica Julija Brezovar, finančna taj-; niča Eva Peterlin, 1165 E. 60th St.; zapisnikar John Sušnik, pomožna zapisnikarica Ana Grčar, blagajnik Frank Majer, pomožni blagajnik John Hrovat. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank Bogovič in Josip Me-glič. Seje se vrše četrto sredo v mesecu, v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva zastopnika in ju pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike se pa prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Ignac Še-pic. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr A. J. Perko. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 11. dopoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo; člani in članice od 16. do 55. leta. j Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po jednotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. stopnika za Klub društev SND: An-!ton Zaje in John Levstik. Zastopnika Kluba društev fare sv. Vida: John Martinčič in Frank Levstik. Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1. SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Height, O. Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Anton Gorenc, 5206 Stanley Ave.; blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič. Nadzorniki: Martin Mar-tinšek, Louis Kostelec, Ludvik Vrček. Ostali direktorji: Mike Plut, Joe Legan, John Hrovat, Andrew Hočevar, Frank Volkar, Jakob Jemec, Ignac Novak, Anna B. Fortuna. Seje se vršijo tretjo soboto v mesecu na 5087 Stanley Ave. Dvor Made Cvetke, št. 1647 C. O. F. Nadborštnar Anthony F. Suhadol-nik, podborštnar Anthony Hrovat, bivši nadborštnar Frank J. Shuster, finančni tajnik Ciril Šušteršič, zapisnikar in tajnik John J. Kaplan, 3627 E. 81st St.; blagajnik Anthony Me-ljač Jr. Nadzorniki: Florijan Cesar, Anthony Hrovat in Anthony Stepic Jr. Sprevoditelja Cyril Lekan in Ignatius Okoren. Duhovni vodja Rev. John J. Oman. Vratar Joseph Perko, zastopnik za Slovenski Narodni Dom v Maple Heights: Anthony Hrovat. Društveni zdravnik je dr. Anthony J. Perko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v S. N. Domu na E. 80th St. -—O—-- DR. FR. DETELA: HUDI ČASI Zdravje vaših otrok Zdrav otrok raste stalno in pridobiva redno na teži. Ravno koliko zraste, je odvisno od dveh ozirov: 1. po velikosti, ki prevladuje v rodbini in 2. po oskrbi in negi, ki jo dobiva. Dr. Thomas D. Wood od Columbia univerze, pravi: "Nekateri otroci ne rastejo toliko, kot bi morali, ker ne dobivajo pravo in zadostno prehrano, ki jo brezpogojno potrebujejo za rast. Drugi otroci ne rastejo toliko, kot bi morali, ker nimajo dovolj spanja in počitka. Zopet drugi otroci ne rastejo radi morebitne bolezni, kakor bezgavk, slabih zob, omotice in drugo. Zmeri svojega otroka' tri do •štirikrat letno in zapomni si njegovo mero. Zdrav dečko najbolj raste do svojega 17. leta in sicer po dva palca na leto, zdrava deklica pa raste do svojega 16, leta najbolj. Stehtaj otroka' vsak mesec in si zapomni njegovo težo. Mladi dečki in deklice, pridobe vsako leto od 4 do 8 funtov na teži. Starejši dečki, od petega razreda do drugega razreda v višji šoli pridobe v teh letih največ-krat še enkrat toliko na teži, kot so v mlajših letih. Ako otrok ne dobiva na teži in ne raste, ga pe-ljite k zdravniku, da ga preišče Ravnajte se potem po nasvetu zdravnika, ki vam bo prav svetoval, da se bo otrok normalno razvijal. Sledečih deset nasve tov je potrebnih za normalno razvitje otroka: 1. Redno in nemotljivo spanje 2. Vsak dan najmanj eno uro počitka. 3. Kvort mleka na dan. 4. Pri vsaki jedi svežo zelenjavo in sadje. 5. Mnogo gibanja na solncu. 6. Redna prebava. 7. Redno kopanje, pozimi in poleti. 8. Varovanje pred difterijo. 9. Redno pridobivanje na teži in rasti. 10. Redna preiskava pri zdravniku in zobozdravniku." -o- ! * Politični preroki pravijo, da bo Roosevelt izvoljen s 5'milijo-j ni večine predsednikom. SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave.; podpredsednik Math Vih-998 E. 78th St.; tajnik Joseph °erenda, 5334 Spencer Ave.; blagaj-n»k John Fortuna, 1401 E. 47th St.; Zapisnikar George Matijatko, 1182 E. 'ist St. Nadzorniki: Vihtelic, Germ Mlinar. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme i iT dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro poslopje. LOVSKO DR. SV. EVSTAIJI.TA Predsednik Anton Bevec, podpred-gdnik Frank Kosten, tajnik Henry Kl'antz, 6113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163d St.; za-£'snikar Frank Praznik. Nadzorniki: £rank Lesar. John Renko in Frank £etrič. Zastavonoša Joseph Japelj. ^astopnik S. N. D. Frank Petrič pravnika: dr. F. J. Kern, in dr. An-,0tl Škur. Društvo zboruje vsako tret-30 nedeljo v mesecu v Grdinovi dvo-ani ob 9. uri dopoldne. SV. JOŠEFA »Predsednik Frank Koren, 1583 E. !,.8t St.; podpredsednik Joseph Lau-,'e< 678 Bliss Rd.; tajnik John Germ, b89 E. 64th St.; zapisnikar Anton f0lka, 509 E. 143d St.; blagajnik Jo-Erbežnik, 6215 Carl Ave.: zaupnik za Collinwood Frank Košmrl, »?5 E. 152d St. Nadzorniki: John H. ^1'bas, Frank Zakrajšek in Anton ^akrajšek. Zdravnik dr. Seliškar. "ruštvo zboruje vsako četrto nedeljo * mesecu v Slov. Nar. Domu, staro "^opje, soba št. 3. DVOR BARAGA, 1317 C. O. F. Nadborštnar Frank Perme, podborštnar Anton Hlabše, finančni tajnik Charles Baznik, zapisnikar Matt Baznik, blagajnik Martin Dulc, bivši podborštnar Lovrenc Zupančič. Nadzorniki: Ivan Zupan, John Kikel, Henry Opalek. Delegata John Hočevar in Ernest Kobe. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Vratar Frank Skerl. Sprevoditelja Louis Erste in Frank Habjan. Zastavonoša Frank Krnc. Društvo zboruje tretji petek v mesecu v stari šoli sv. Vida. SV. ALOZIJA predsednik John Vidmar, podpred->e 1275 E. 55th St.; tajnik Joseph r;11®- 1240 E. 61st St.; blagajnik An-i!,, Sajovic, 1075 E. 61st St. Nadzor-jJ'U: John Kern, Frank Baznik in t/aiik Fende. Zdravniki: dr. F. J. |,et'n' dr. L. J. Perme, dr. Anton Kur Društvo zboruje vsako prvo rti, 0 v mesecu ob 7:30 zvečer v Gr-"Ulovi dvorani, 6025 St Clair Ave. rustvo plačuje $6 bolniške podpore 'a teden, in $100 posmrtnine za $1 »esečnine. Sprejema nove člane in Ranice od 16. do 45. leta. SLOV. NAR. DOM, NEWBURG Josip Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar; Louis Fer-folia, Joseph Plut, Joseph Košak, nadzorniki; Andrej Žagar, oskrbnik; Josip Smrdel, Josip Lekan, 81. cesta, Mike Vrček, Louis Simončič, Josip Blatnik, Josip Vrček, Rudolph Novak, Matija Zupančič, direktorji. Cenje-mu občinstvu se naznanja, da se oddaja velika dvorana s kuhinjo vred za razne prireditve, kakor poroke, društvene veselice in razna zborovanja po primerni nizki ceni. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu Db 7:30 zvečer. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO LIRA Predsednik Rudolph Švigelj, 1411 Clerpiont Rd.; podpredsednik in pe-vovodja Peter Srnovršnik, 6129 St. Clair Ave.; tajnica Mary Maček, 5818 Prosser Ave.; blagajnik Frank Švigelj, 968 E. 77th St.; organizator Rudolph Švigel, 1411 Clermont Ave.; Mary Brunswick, Rudolph Pole in Mary Brodnik, nadzorniki. DRUŠTVO Ž. M. B. Andy Sadar, predsednik, 6811 Bon' na Avenue; Louis Fink, podpredsednik; Joseph Centa, 1175 Addison Road, tajnik in zapisnikar; Joseph Glavič, finančni tajnik; John Jančar ml., Frank H. Mervar in Anton Fink, nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr, Škur. Društvo zboruje tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje. Je na dobri finančni podlagi ter sprejema fante in može od 16. do 33. leta. Plačuje $7 na teden bolniške podpore. Vsa pojasnila dobite pri odboru. p„ . ZVON son ., dnik Andrew Režin, podpred-di-o A J°seph Blatnik, tajnik Au-J«ew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagaj-. Joseph Plut, zapisnikar Anton lin ^ Nadzorniki: Silvester Pau-Domen Blatnik in Anton Erja-tn* , Pevovodja Primož Kogoj. Vra-Ppr,, J°hn Cvet. Zdravniki dr. A. J. An t- Zastopnika za Slov. Nar. Dom Sin, El'javec, Domen Blatnik. Za. jir; Nar. Dom v Maple Heights: t0 '"Cvet. Seje.se vršijo vsako četr-v nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne _J=lQv. Nar. Domu na 80. cesti. LOŽKA DOLINA 64th olednik Prank Baraga, 1102 E. dem T ' Podpredsednik Frank Tru-Scw jnlk John Znidaršlč. 6611 J0hn I Avg'; blagajnik in zapisnikar lko !, Pfosto pristopnino in zdravni-So. Preiskavo. Društveni zdravniki in d°r- °mon, dr. Kern, dr. Seliškar Hat r> °n»an. Zastopnik za Slov. ^oirn t ? in Klub društev Slov. Nar. -^^ohn Znidaršič. Pr)!'ANTONA, ŠT. 138 K. of O. Sedniv , k Anton Skul, podpred-John Hrovat, finančni tajnik nik.2""f Skul, 1074 E. 74th St.; taj-Plsnikar Joseph Perpar, 5805 DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA V NEWBURGU Predsednik Joseph Globokar, podpredsednik Joseph Kenik, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeto Ave.; zapisnikar Frank Papesh, blagajnik Frank Marinčič. Nadzorni odbor: Anton Hrovat, Frank Perko in Anton Gla-van. Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu: Joseph Lekan in Joseph Globokar, za S. N. Dom v Maple Heights: Frank Glavič. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti. _ DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Mrs. Julija Brezovar, podpredsednica Mrs. Mary Grdina, tajnica Mrs. Frances Novak, 6326 Carl Ave.; druga tajnica Mrs. Mar> Bradač, 1153 E. 167th St.; blagajmca Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Ka-sunič. Prva odbornica Mrs. M. Skuly druga odbornica Mr. A. Erbežnik Nadzornice: Mrs. Louise Pikš, Mrs Genovefa Zupan, Mrs. Jennie Brodnik. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar dr. L. J. Perme, dr. M. F. Oman. Se-je se vršijo drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139 C.K.O. Predsednica Mrs. M. Peterim, podpredsednica Mrs. T. Kostanjšek, tajnica J. Yelitz, 1096 E. 67th St.; zapisnikarica Mrs. F. Russ, 1099 E. 71st St. Tel. ENdicott 0369-J; blagajni-čarka Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. j F. Kasunič. Nadzornice: Mrs. M. Peterlin, Mrs. J. Peterlin, Mrs. F.. Novak. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv Vida na 62. cesti. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik Leo Novak, 7610 Lock-year Ave.; blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72d St.; zapisnikar Anton Zaje. Nadzorni odbor: Frank Komi-dar, John Martinčič in Frank Levstik. Vratar Valentin Gornik. Za- Kadar se selite že večkrat smo povdar-jali v časopisu, da naročniki, kadar se selijo, morajo svojo selitev direktno naznaniti v naš urad, in sicer osebno, ali potom pošte ali pa po telefonij V nobenem slučaju ne smete povedati našim raznašalcem, da ste se preselili, ker je raznašalcem prepovedano sprejemati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate! Ponosno je korakal komisar nazaj proti kresi ji; ugnal je bil mladega tajnika, ki ne pozna ljudi, in pridobil si je bil veljave; čim večja postane nezaup-nost francoskega oblastva, tem bolj bo rastel njegov vpliv, tem laže bo strahoval on uporne meščane, tem bolje se mu bodo plačevale usluge! III. Svetovalec Gregorič, po obrtu čislan strojar, je bil prišel neznansko srdit in razburjen domov. Kaj se je menil za pritrjevanje in kimanje meščanov, on da; je mož, ki ima pogum, takih svetovalcev da potrebuje mesto! Kaj se je menil za policaja Korenčka, ki je tako pridno širil njegovo slavo! "Ali je res Gregorič rekel, da bi bilo najboljše pobiti Francoze?" ga je vprašal zaupno ta in oni. "I kdo pa!" je zatrjeval Korenček skrivnostno. "Sam sem ga slišal, ki sem stal poleg njega. Ampak to se ne sme govoriti." "To se umeje. In komisarju ste dobro napletli?" "Bogme! A Gregorič je mož." Tako je šlo od ust do ust, in kmalu se je govorilo po vsem mestu, da je Gregorič sam nabil uporne liste na vrata in da ga je bil spazil Korenček, ki pa ne sme o tem govoriti. "Vrag vzemi vse skupaj!" je zarobantil Gregorič, ko je zagle dal doma na hodniku po vrsti obešene štiri vojaške puške nad tornistri in slišal, kako se gro-hočejo pri kvartanju v njegovi najlepši sobi tuji vojaki. Mirila ga je mlada žena z detetom na roki, ki je iztegovalo ročice po hudem očetu. A ta se je obrnil proč, ker se je moral znositi nad čimersibodi. Kdo pa premišljuje v jezi? In kaj neti jezo bolj ko zavest, da se ne moremo znositi nad krivcem! Tedaj iztre-semo moško svojo strast nad popolnoma nedolžnimi osebami ali stvarmi. Uradnik se znosi, kadar ga graja višje oblastvo, nad rodbino; učitelj kriči na deco; lovec pretepe svojega psa; jezdec muči konja. Če ni pripravnega človeka ali nobene živali pri rokah, vržemo uro ob steno, ubijemo kako posodo ali polomimo kako drugo orodje. Tako se jeza ohladi in za jezo pride kesanje, ko pregledujemo storjeno škodo. "Taka gneza! Še iztegniti se človek ne more. Tega jaz ne prenesem, ne prenesem," se je sr-dil Gregorič, porinil mizo v kot, prevrnil -stol in zaprl okno s tako silo, da je polovica šip pri-žvenketala na ulico. Jezno je vzdignil pest proti sobi, iz katere mu je zvenel na uho kakor roganje grohot francoskih vojakov. A zunaj so visele puške tako mirno, tako brezskrbno in oblastno, da je omahnila gospodarju roka v onemogli jezi. Sedel je in si podprl glavo s komolci. "Ali so Birkovi berači že izpraznili gornje stanovanje?" 'je vprašal čez dolgo časa. "Ne 'še," je dejala žena. "Rekla sem ji, da je danes zadnji dan in da potrebujemo sami prostora. A mislim, da še ne vedo, kam bi šli stanovat." "Kaj to nam mar!" "In smilijo se mi tudi. Kaj, če bi jih pustili še gori? Mi se stisnemo skupaj, in tebe tako ni mnogo doma." "A jaz ne morem poslušati teh razbojnikov tukaj," je dejal mož skoz zobe in mignil z glavo proti steni. "To je moja smrt. Jaz moram proč, stran, da jih ne bom slišal; in Birki morajo vun, vun!" Zapel si je suknjo, vzel palico in se obrnil po stopnicah gori. žena ga je zadrževala, naj še počaka, samo en dan še. Zaman. Pod streho je bila majhna, borno opravljena sobica, stanovanje Martina Birka, poprej kresijskega tajnika, sedaj brez službe. Pri edinem oknu je sedela in šivala bleda, revno oblečena žena; deklica stara štiri ali pet let je gledala na trg, kjer so se vežbali vojaki, in fantek, par let starejši, je sedel na podnožni-ku poleg matere in paral staro obleko. Martin Birk pa je hodil s povešeno glavo in z rokami na hrbtu zamišljen po sobi. "Vse zaman, vse zaman!" je vzdihnil in obstal pred ženo. "Bil sem pri županu, prosil sve-ovalce, naj mi dado kakršnokoli službo, samo da se preživim. A nikjer nič!" "Morebiti bi bilo vendar boljše," je tiho omenila žena, "če bi vstopil v "francosko službo." Kako sem jaz to mogel! Kako sem mogel! Komaj sem prisegel enemu cesarju, prisežem naj drugemu! Kako je to možno poštenjaku?" "Drugi in visoki gospodje so se vendar uklonili." "Kaj pa!" je dejal Birk pikro, "in sedaj se vedejo, kakor da bi bili služili Napoleonu vse žive dni. Sram jih bodi!" "Če bi vsi tako mislili, bi nam ukazovali sami tujci, in to bi bilo še hujše. Koliko dobrega stori gospod okrožni glavar, ki zagovarja in brani podložnike! Če so prestopili uradniki s takim namenom, kaj se jim more očitati? Boljše je manjše zlo od velikega. In ti gospodje imajo gotovo tudi vsak svojo vest. In če odidejo danes Francoz je, vstopijo jutri ti uradniki zopet v stare službe." "Da, da," je kimal Birk, "kakor bi se ne bilo nič zgodilo, in še hvala se jim bo dajala, in sami bodo vohali in preiskovali, kdo da je bil Francozom naklonjen. O da, da, tak je svet." "Kakor je božja volja," je dejala žena poluglasno. Mož pa se je zopet zamislil. • "Kdo bi bil mislil, kdo bi bil mislil," je dejal sam pri sebi, "da ostanejo v deželi toliko časa! In Bog ve, kdaj odidejo! Bog ve, oh!" "Oh, jaz sem tako lačna," je vzdihnila deklica in se ozrla proseče v mater. "Le glej skozi okno! Vidiš onega vojaka na konju, vidiš?" je tolažila mati. "Saj sem se že nagledala," je silila hčerka. "Ali nimate nobene skorjice?" Zlezla je s stola in šla gledat po miznicah in predalih, kje bi bila kaka drob-tina; a nič ni bilo, ker je bil že bratec desetkrat vse preobrnil. "Le počakaj, prinesem ti kruha," je dejal oče, pogladil hčerko po kodrastih laseh in se obrnil stran, da skrije solzo, ki mu je igrala v očeh. "A jaz sem tako lačna," je vzdihovala deklica; "snoči je rekla mama, naj grem spat brez večerje, zjutraj me bo pa čakal košček kruha. Pa me ni čakal, in sedaj je že poldne proč. Jaz hočem jesti." Jok jo je posilil "Kako si grda," jo je karal deček. "Jaz tudi še nisem nič je del, pa se vendar ne jokam. Kje pa ima mama kaj kruha? Le počakaj, sveti Miklavž ti ne pri nese nič." Ostro so rezale očetu v srce otročje besede; vzdignil je kvišku žalostno hčerko in ji poljubil solzice z lic. "In kaj je s stanovanjem?" je vprazala boječe žena "Ali si kje kaj dobil? Ravnokar je bila gospa Gregoričeva tu in rekla da moramo na vsak način danes vun; sami nimajo nič prostora, ker imajo toliko vojakov." "Prokleta reč!" se je udaril mož ob čelo in si začel puliti lase, da je groza obšla vso družino. "Nikjer nič; v celem mestu nič. V kako klet bomo morali iti ali pa v hlev; to je za reveža. čakmjta, otroka," se je zasmejal obupno, "sedaj se bosta seznanila s podganami in stonogami!" Burno so se odprla vrata in pokazal se je razsrjeni obraz hišnega gospodarja Gre-goriča. Birk postavi dekletce na tla in mu stopi nasproti. "Kdaj se Vam bo poljubilo spraviti se iz moje hiše?" je go- spodar vprašal trdo in čakal odgovora. "To Vam povem: če ne bo stanovanje izpraznjeno danes do štirih, Vam zmečem vso robo na trg." "Oh, počakajte, počakajte, gospod Gregorič," je prosila žena, "vse Vam bomo plačali." "Plačali! S čim pa? In tudi ne maram jaz tistih grošev, ne maram; ampak vun, vun!" Prestrašen se je obesil sin za očetovo suknjo, hčerka se je skrila za materin predpasnik, in oba sta pričela jokati od strahu. Birkai je tresla jeza, in beseda se mu je zateknila v grlu. "To je moja hiša!" je vpil gospodar in udaril s palico ob tla. "In to je moje stanovanje!" je zakričal Birk s hripavim glasom, "še vedno moje stanovanje; in jaz nd trpim, da bi kdo tod razgrajal. Jaz pojdem vun, ne bojte se! Vi pa tudi vun, vun!" Zagrabil je z eno roko vrata in z drugo moža. A mož je bil močan in( se ni premeknil; zaničlji-vo je meril nasprotnika od vrha do tal in dušil z lehkoto njegove napore. Naposled pa se je jel; sramovati pred slabotnim, shujšanim revežem svoje premoči. Godrnjaje se je obrnil in zaloputnil vrata za seboj. Martin Birk pa se je togotil po sobi, gluh za pomirjevalne besede svoje žene in za glasni jok otro-čičev. Razi j učen je zagrabil klobuk in palico in hitel vun, vun, proč od žalostnega kraja. (Dalje prihodnjič) -o- Šotori za družine izgnancev v Detroitu Detroit, 8. avgusta. Mesto Detroit je dobilo od državne garde v Michiganu 300 šotorov, kamor se bodo preselile one družine, ki so bile vržene iz svojih stanovanj, ker niso plačale najemnine. Mesto bo podarilo vsaki družini en blanket, dočim bo narodna, garda postavila šoto-rišča. Družine bodo naseljene v Ciark, parku. V vsakem šotoru je prostora za 10 oseb. Številno demokratov prijavljenih za volitve Sacramento, California, 8. avgusta. Registracijska lista volivcev v tej državi izkazuje, da se je število demokratičnih volivcev v Californiji tekom enega leta pomnožilo za 129 odstotkov. California, ki je normalno republikanska, bo letos volila demokratično. Plače unijskih tiskarjev znižane v Indianapolisu Indianapolis, 8. avgusta. Po enotedenskih dogovorih so se končno zedinili lastniki časopisov in tiskarska unija za 10 odstotno znižanje plač. Unijski tiskarji so dobivali doslej za 46 urno delo na teden $51.00, a nova plača bo $46.00 na teden. Vsi ostali delovni pogoji ostanejo, kot so bili doslej. DNEVNE VESTI Jetika v Ameriki je precej popustila New York, 8. avgusta. Kot poroča Metropolitan Life Insurance Co., je delovanje j etike tekom prvih šest mesecev letošnjega leta precej ustavljeno. Le 75 oseb izmed 100,000, ki so bile zavarovane pri omenjeni družbi je umrlo radi jetike, kar pomeni, da se je število umrljivosti radi jetike znižalo za skoro devet odstotkov. Še v letu 1920 je bila umrljivost radi jetike 139 oseb na vsakih 100,000, kar zna-či, da je jetika odpravljena za skoro 50 procentov. Redni zrakoplovni poštni promet preko Atlantika Berlin, 8. avgusta. Nemška zrakoplovna družba Lufthansa naznanja, da bo s prihodnjim letom uvedla redni knevni zrakoplovni zračni promet iz Nemčije v Južno Ameriko. Zrakoplov bo lahko vozil naenkrat do 300 funtov pošte. Sredi Atlantika bo posebna ladja, ki bo zalagala zrakoplove s gasolinom. Pristojbina, za pismo iz Nemčije v Južno Ameriko, bo znašala 12 centov odi unče ali $1.92 od funta. Laška mornarica ima velike vojne vežbe Rim, 8. avgusta. Ker je laško ministerstvo izjavilo,' da bi radi poskusili uspešnost laških vojnih ladij, je laška mornarica te dni priredila pomorske vežbe, katerih se je udeležilo kakih 100 vojnih ladij vsakovrstnega kova in 300 pomorskih letal. En del brodovja se zbere pri Tripolisu, drugi del pa pri Tarantu. Namen manevrov je dokazati, če more Italija s svojim brodovjem čuvati svoja obrežja. Coolidge je zavrnil povabilo preds. Hooverja Washington, 8. avgusta. Bivši predsednik Calvin Coolidge je dobil osebno povabilo od predsednika Hooverja, da je navzoč prihodnji četrtek, 11. avgusta, ko bo Hoover uradno obveščen, da ga je republikanska stranka imenovala za kandidata. Toda Coolidge je zavrnil povabilo in pisal Hooverju, da ne bo navzoč. Neurje povzročilo ogromno škodo v Bolgariji Sofia, 8. avgusta. Silno ne ur je, ki je trajalo skoro ves dan, je uničilo skoro vse poljske pridelke v severni Bolgarski, tisoče hiš je porušenih in poplavljenih je stotine vasi in, mest. Nad 100 ljudi je utonilo ali jih pa pogrešajo. MALI OGLASI Iščem delo na farmi pri, slovenskem ali hrvatskem farmarju. Star sem 46 let in se dobro razumem na far-marska dela, ker sem delal na farmi 10 let. Pripravljen sem delati za malo plačo. Pišite na J. Horvat, 1540 Hamilton Ave., Cleveland, Ohio. (188) Odda se stanovanje za eno družino, 5 sob, rent samo $20 na mesec. Vprašajte za podrobnosti na 768 E. 200th St. (188) Stanovanje §e da v najem, 5 sob, kopališče in vse ugodnosti. Odda se dobri družini. Vprašajte na 1036 E. 77th St. (187) Farma naprodaj Naprodaj je lepa slovenska farma, na Dock Road, Madison, Ohio. Dobro obdelana, čedna hiša, v hiši plin in elektrika, ob tlakani cesti. Najboljša zemlja 41 akrov, 12 akrov lepega grozdja, dva konja, krava, pre-šiči, kokoši. Proda se za gotov denar poceni. Pišite tudi iz drugih krajev na Anton Košiček, Dock Road, Madison, Ohio. ) (193) - _ M N PERRY'S SERVICE STATION ^ 6619 St. Clair Ave. SLOVENSKA BRIVN1CA 2 DOBRO POSTREŽBO F. A. GREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. Frank V. Opaskar ODVETNIK 516 HIPrODKOME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od. 6. ET0J^y\WM0 HAS "TALKED FOR WEEKS ASOUTTAKIN«? DOWN "THAT HORNETS NEST" ON THE WEST END OT= "THE POI^CH.WAS SAVED THE TR o OBLE BY A STRAMgEI^^Q OAY - (c) 1932 Lce.w. Stanley Central Press ~ "7-26-32 'SfiF ffioqara#&Hs ONLY \ 9375 due Way $6.50 round trip between CLEVELAND and BUFFALO Autos, any size, carried for only *3.75 ($4- 75 ]"b "t'0 Sept. 14th inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas ? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at 9:00 P. M., May 15th to November 1st. CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only 83.ttO on© way; $5.00 Rd. Trip. Any car only «3.75. THE CLEVELAND AND BUFFALO TllAXSIT COMPANY Ask your Local Tourist or Ticket - „ „ , ._____ Agent for new C OB Line Folder, RgS East 9th Street Pier including Free Auto Map and^^jgMJS-T Cleveland, Ohio details on our All Expense Trips. \|t%ADrc| bo popolen uspeh, ako ga oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih! J Zelena žaba Za "Ameriško Domovino" priredil 91. D. Naglo se je okrenila in ga pogledala. Videl je, da je jokala in tudi, da je njen obraz upadel in bled, kljub temu, da je bila ožgana od solnca. Zavrisnila je, a nato obmolknila. Sedel je poleg nje — ni mogel 'govoriti. Kaj pa naj ji reče? O, koliko bi ji imel povedati! Nekako vsakdanje ga je vprašala: "Kako ste me našli?" Spomnil se je nevarnosti in nehote posegel po samokresu, ki ga je nosil vedno pri sebi. "Predolga povest — prišel sem, da vas najdem — in imel sem srečo." Začudeno ga je pogledala. "Vsekakor pa ste prejeli moje pismo? O, nisem si mogla kaj — tako strašno mi je bilo — morala sem vam pisati. Saj niste zamerili?" "Pisali ste?! Od kje ste mi pisali?" "Iz Sennan Cove-ja. Pisala sem vam v London <— saj ste prejeli pismo?" Porudečela je v obraz in pogledala po morju. "Mislila sem, da ste prišli radi tega, "je zamrmrala. Graham je vstal. "Moj Bog, tako se je tedaj zgodilo! V veliki nevarnosti ste. Barran ali pa njegov pomagač je prišel v moje stanovanje. Našli so vaše pismo. Jaz ga nisem prejel. In tako so izvedeli za vaše skrivališče. Ne smeva izgubljati časa. Violet — kako mi je žal! Pogovorila se bova o tem kasneje — sedaj pa morava takoj oditi!" Govoril je tako ukazujoče. Ona je vstala in se oprijela njegove roke. "Barran je tu, Violet, bodite srčna — in tudi oni drugi." Omahnila je in bi bila gotovo padla, da je ni Graham prestregel. Objel jo je in s strahom gledal gori v ruševine. Nastajala je plima in mali zaliv bo kmalu napolnjen z vodo. Ne smeta izgubljati časa. "Kje pa so?" je vprašala tiho. Izgledalo je, da jo je zapustila vsa moč, mehanično je pobrala košek, v katerem je imela svojo južino. "Šli so gori v grad," pokazal je gori na skale, kjer je stala ruševina. "Kaj nama je storiti? Morebiti so nama sledili, a sedaj so pripravili zasedo v predoru." Zgrozila se je. "Morava pač poskusiti — sicer naju zajame tu še morje," je dejal odločno, a njegove oči so bile obrnjene na skale, nad katerimi so zletali galebi ter vpili kakor v svarilo. Ni hotel dekletu prikrivati ničesar. "Vendar pa se ne bojim tega." Oklenila se ga je, kakor se ga je nekdaj oklenila v Barranovem gradu. "Tamkaj gori je opozorilo: "Pazite se padajočega kamenja!" Hudiči! Sedaj razumem zakaj so šli tja gori v ruševine. Vsekakor bi jim bila nesreča kaj dobrodošla in tudi dober izgovor. Zaškrtal je z zobmi. "Ali ste ostavili kako sporočilo zame v Sennan Cove-ju?" "Da — pri svoji gospodinji — vendar sem ji ukazala, naj je ne izroči nikomur, nego le samo vam." "Izvili so je iz nje," je vzkliknil jezno. "In kam ste dejali, da greste?" "V Boscastle." Zašel je v strašno, prekanjeno past. Mali zaliv je bil čisto prazen — žive duše nikjer. Ako se ustavita v Merlinovi jami, sta izgubljena, čim jo napolni voda. Ako pa iščeta kakega drugega zavetja — nu, kamenje se je češče rušilo — čemu bi bilo sicer opozorilo ob stezi? "Usodna nesreča!" bi pisali časopisi. "Morava na vsak način tvega- ti," se je odločil ter prijel za samokres. "Primite me za roko in me vodite — jaz ne smem odvrniti pogleda od skal. Vodite me naravnost k jami — nikar se ne ozirajte na vodo. Ne smeva teči. Skale vise naprej—" Violetina roka je poiskala njegovo — vodila ga je med skalami. Nenadoma je obstala. "Ne morem več," je zastokala. "Pogledati moram tjakaj gori — ta negotovost je strašna!" "Zaupajte mi — rešil vas bom naj se zgodi karkoli!" Zbrala se je in brodila dalje po vodi, ki jima je segala že skoro do kolen. Bila sta že blizu vhoda v jamo. "Še malo!" jo je bodril, ko je videl, da omahuje. Tedaj pa je nastal nenaden krik. Violet je padla na skale, a Graham se je vrgel nanjo, da jo s svojim telesom zaščiti. Nastalo je bobnenje, okoli njiju je pričelo padati kamenje. Neka škrla je zadela Grahama v roko, mu jo prerezala do kosti, tako da mu je samokres padel iz rok. "Vsta-nite!" je zavpil ter dekle stresel. Ona pa, je bila napol omedlela in je ležala nepremično. Prestrašeno se je ozrl kvišku, a nato je zbral vse svoje moči, dvignil jo ter kljub strašnim bolečinam v roki tekel z njo v jamo. čim sta, zbežala, je padla še druga ogromna skala, baš na mesto, kjer sta ležala. V zaklonu naprej visečih sten je Graham omagal. Položil je dekle na tla. "Ali ste ranjeni?" je vprašal skrbno. Zavedla se je. "Le malo sem udarjena — in prestrašena. Rešili ste mi življenje." Njen obraz je .bil tako blizu njenega, ustne napol odprte, kakor nekdaj. In gledala ga je s svojimi velikimi očmi. Sklonil se je nad njo in jo poljubil, drugič v svojem življenju. Sedaj pa se ni branila, a Graham je čutil, da mu njene ustne niso odvrnile poljuba. Užaljeno se je umaknil. "Niste mi zaupali — mislili ste, da sem—" je jokala Violet. "Nisem — prisegam. Nikdar nisem dvomil o vas. Moral sem se le tako vesti v navzočnosti Barrana. Imel sem svoje vzroke." Graham1 je lagal in poznalo se mu je to v glasu. "Ali je res, Jack? Ali se spominjaš one noči — ko naju je Barran zalotil — tedaj si mislil —" "Nikdar!" je odvrnil sedaj odločno. "Hotel sem ga že tedaj napasti — in sem ga tudi kasneje — maščeval sem se nad njim za ono noč." Povedal ji je o pretepu z Barranom, da se izogne nadaljnemu vpraševanju. "Ljubil sem te vedno — še ko si bila otrok!" Nu, ženske kadar ljubijo, rade verjamejo vse. "In zato si odšla?" je vprašal .potem, ko si je poiskal drugega poljuba, katerega je to pot tudi ona z vsem ognjem odvrnila. "Deloma. Kasneje enkrat ti bom povedala vse. Vedela sem, da te hoče spraviti Barran s pota. Mislil je, da veš že preveč, a da še več lahko uganeš. Umoril bi te bil, ko bi te le mogel. Mislila sem, da ne boš prišel v Dipping, ako ne bo mene tam. In potem sem videla ono stvar neko noč in morala sem bežati kamorkoli stran. Niti materi si nisem upala povedati." "Storila si tako, da rešiš mene in tudi lagala si, samo da ne bi jaz prišel v nevarnost. Dejala si Hendonu, da je Thompson vzel dragulje in ostalo . . ." "A kaj si ti tedaj storil? Prišel si tako daleč, samo da si me našel. Sedaj sem le zadovoljna, da nisi prejel onega pisma. Jack, tako prijetno mi je, ko vem, da si prišel za menoj iz lastne volje." "Seveda, da sem prišel." "Jack — ko je padla ona skala, si pokril moje telo s svojim. Rešil si mi življenje." "Nikar ne omenjaj tega," je odvrnil ponosno in jo pritisnil k sebi. Pozabila, sta položaj, v katerem sta se nahajala, pozabila nevarnosti, pozabila, da voda vedno bolj narašča. Temna duplina je bila okoli nju, vse povsod temne skale. Bila sta kakor zamaknjena drug v drugega, šum valov jima je donel, kakor zvo-nenje zvonov. Počivala je v njegovem objemu, vsa srečna. Vedela sta, da se tak trenutek ne bo ponovil nikdar več v njiju življenju, da jima bo ostal kot svet spomin. On se je boril zanjo, a ona se mu je poklonila vsa, vsa. ■ "Vi," je spregovoril Graham, "ali se še spominjaš, kako sem te pred tolikimi leti poljubil, a ti si—" "Molči. Razumel nisi. Ljubila sem te — kakor ljubi otrok. Mojim čuvstvom pa si odprl nov svet. Tedaj sem postala dekle — nisem mogla biti več otrok. Nikdar nisem nehala ljubiti te — a od onega trenutka dalje, je bilo vse drugače. Nikar me ne sili, da ti popišem natančneje." Bila sta tako zamaknjena, da nista videla, kaj se dogaja okoli nju. Naenkrat se je Violet ozrla naokoli in kriknila. "Jama je že napol poplavljena, voda prihaja vanjo od obeh strani." "Premagala bova vsakršno oviro!" je vzkliknil on. Bil je tako razpoložen, da bi preplezal vsakršno oviro — vendar je uvi-del, da ne smeta izgubljati časa. Vstal je, a pri tem bolečine zastokal. "O, kaj je? Na roki krvaviš!" "Nič hudega — zadela me je neka škrla. ' Pridi — nesel te bom!" Storil bi bil to, četudi bi bil imel roko zlomljeno — tega veselja si ne bi odrekel za ves svet. Dvignil jo je in jo nesel. Voda mu je segala do poprsja. "Nikar se ne boj, dragica. Saj bova lahko še plavala, ako bo potrebno." "Saj se sedaj ne bojim ničesar več," je dejala ona ter se ga tesno oklenila. In res bi bila skoro morala plavati, predno sta prišla do drugega konca jame, na«, dnevno svetlobo. Peska ni bilo nikjer več, valovi so butali naravnost ob skalovje. "Kaj; pa je tam " je vzkliknil Graham presenečenja. Vrh skalovja je stala gruča ljudi in se nad nečem sklanja,la. Grahamu se je sedaj mudilo. Postavil je Violeto na noge. Noben izmed gruče ju ni pogledal, ko sta se približaila. Od druge strani pa sta se skupini približevala dva možaka z nosili. Ljudje so se tiho razstopili. Graham je sedaj videl, da leži na tleh nekdo, nepremično. Violeta je strmela v ranjenca na tleh in zašepetala Grahamu : "Kamorkoli gre ona pošast, tam pride smrt." "Km?