TEDEN POŽARNE VARNOSTI Na pomoč! V prvem polletju letos je bilo v Sloveniji 714 požarov, ki so povzročili za 1695 milijonov S din škode. Kar 201 požaru je botrovala malomarnost in neprevidnost. Naj takoj omenimo, da so požari povzročili vse lansko leto za 1 milijardo in 900 milijonov Sdin škode. Kaže, da bo letos škoda znaitno večja. Gasilska organizacija se spoprijema s tremi večjimi težavami. Prva je organizacijske narave. Požarnovarnostna služba je pri nas naložena prostovoljnim gasilskim gasilcem in poklicnim gasilskim enotam. V Sloveniji je 65.472 članov gasilske organizacije, ki so vključeni v 1390 gasilskih društvih. Zakon o gasilskih društvih določa, da sme biti v vsaki občini eno samo gasilsko društvo. Zaradi tega se težko uresničujejo določila V. kongresa gasilske zveze Slove nije o enotni organizaciji in požarnovarnostni službi. Preventivna služba, ki bi jo morali opravljati upravni organi, je prenesena kar na gasilske organizacije. Nič boljše ni s financiranjem požarnovarnostne dejavnosti. Pregledi financiranja, ki zaradi organizacijske razdrobljenosti požarnovarnostne dejavnosti, ne zajemajo vsega, kažejo, da iz leta v leto dajemo manj denarja za to važno službo. Gasilci stojijo ob tem pred veliko težavo, saj je oprema naših gasilskih društev zelo zastarela in neučinkovita. Čeprav je iz proračunov na voljo malo denarja, so gasilska društva po vojni zgradila 600 gasilskih' domov in orodjišč z lastnimi sredstvi (80 odst. potrebnega denarja so zbrala sama, 20. odst. pa je prispevala družba). Zelo potrebno gasilsko opremo smo prisiljeni uvažati, gasilci pa morajo potem plačevati visoke carine in prometni davek, kar je nerazumljivo. Kolikor toliko izdaten vir denarja je bil 4-odst. prispevek iz požarnih premij, ki jih je do zdaj plačevala zavarovalna služba gasilskim organizacijam. Po novem zakonu tega ne bo več in gasilci bodo spet ob denar, ki ga zelo potrebujejo. Gasilske organizacije, ki neprestano bede nad družbe nim in zasebnim premoženjem ter ga varujejo pred ognjem in elementarnimi nesrečami, so v dokaj nezavidljivem položaju. če njihova Pomoč ni dovolj učinkovita in hitra, jih zelo radi kritiziramo, toda osnovnih pogojev za delo jim nismo zagotovili. OD 28. IX, DO 8. X. Padavine z ohladitvijo okrog 28. sept., 1. in 8. 5 okt. Druge dni suho ozi- f roma lepo vreme. Dr. V. M. i DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL Našim kmetom in vinogradnikom Razstava »Sodarstvo na Slovenskem« bo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije prikazala nastanek in razvoj vinske posode — Ob otvoritvi bodo slovenski književniki brali satire in bodice na račun dobre kapljice in »pravo-sodja« ... V okviru tedna požarne varnosti je bila v torek, 26. septembra, gasilska vaja, ki so jo skupaj z novomeško poklicno gasilsko četo organizirali gasilci novomeške bolnišnice. Na sliki: reševanje s ponjavo (Foto: M. Vesel) Dolenjski kulturni festival je pripm-vll za to soboto, 30. septembra, v Lamutovem likovnem salonu veliko presenečenje kmečkemu prebi- DANES: □ Se nezadostne ocene? str. 2 □ Integracija bank str. 3 □ Kočevski praznik str. 5 □ Milijoni dolgov za kmečko zavarovanje str. 6 □ Kje bo nova šola? str. 10 □ Kam s krompirjem in sadjem? str. 11 □ Ko Trška gora poje ... str. 12 □ Bizjak in čairgo državna prvaka str. 18 ■ in 33 malih oglasov na zadnji strani valstvu, zlasti vinogradnikom. Ob 19. uri zvečer bo odprta znanstvena razstava »Sodarstvo na Slovenskem«. Prireditev bo podala zgodo- kubikov vode v zimskem bazenu Deževje je zavleklo delo pri bazenu v Cateških Toplicah. Ta teden naj bi bil zares dokončan. Prvič so ga poskusno napolnili z vodo 21. septembra. Okoli 1800 kubikov se je je nateklo vanj. Termalno vodo bodo morali poleti ohlajati. Dosedanja črpališča hladne vode najbrž ne bodo zadostovala. Poglobili bodo enega izmed vodnjakov. Pozimi teh skrbi ne bodo imeli. Voda bo pritekala v kopališče iz toplih gred AGRARIE in bo že ne koliko ohlajena. Ob bazenu je 4,6 m širok tlakovan pas, nato še pas gramoza, ob robovih pa bodo uredili zelenice s topolovimi nasadi. V podaljšku bazena se bo razprostiral prostor za taborjenje. Tunelski dohod za zimsko kopanje še ni dokončan. Odprli ga bodo istočasno s preurejeno stavbo poleg bazena, v kateri bodo slačilnice, restavracija, delikatesna trgovina in drugi prostori. Zaključna opravila ob novem čateškem bazenu. Pas ob kopališču tlakujejo delavci z betonskimi ploščami. Bazen bodo prebarvali ta teden. Za poskus so ga že napolnili z vodo. (Foto: Jožica Teppey) II. srečanje dolenjskih izseljencev bo na Mirni Predstavniki družbenih organizacij iz sedmih občin Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavje so se pred dnevi v Kostanjevici pogovarjali o prvem srečanju dolenjskih izseljencev, ki je bilo letos v Kostanjevici. Ko so ocenjevali potek letošnjega kostanjeviškega srečanja, so izrekli vrsto pohval, ki so veljale prirediteljem. Razveseljivo je tudi to, da so zelo pohvalno ocenili to srečanje izseljenci, ki so se ga udele- žili. Organizatorji iz Krškega so na posvetu poželi javno pohvalo. Letošnji organizatorji in udeleženci posveta so v želji, da bi poteldo prihodnje srečanje še boljše, opozorili na nekatere potmanj kij ivosti, ki bi jih bilo treba odstraniti. Ugotovili so, da je propaganda zelo pomemben činitelj. Sklenili so predlagati, naj organizator II. srečanja izseljencev izda brošuro, ki bo v tiskani besedi predstavila Izseljencem našo pokrajino, zgodovinske in turistične znamenitosti ter podobno. Pogovarjali so se o tem, da bi morda kazalo uprizoriti dramsko delo iz časov, ko so naši (Nadaljevanje na 3. str.) vinski oris te dajavnosti ta-ko v svetu kot pri nas. Prikazana bo tudi tehnologija (Nadaljevanje na 3. str V. Obisk iz CK ZKS 19. septembra sta obiskala Trebnje član CK ZK Slovenije Tone Tribušon in predsednik kontrolne komisije CK ZKS Jakob 2en. S predstavniki trebanjskega občinskega komiteja sta se pogovarjala o pripravah na letno konferenco ZK komunistov trebanjske občine, ki bo proti konou prihodnjega meseca. Sončna nedelja je zvabila na Dolenjsko zeio veiiKo obiskovalcev iz mest. Zjutraj so se iz Ljubljane po* mikale dolge kolone avtomobilov, neredki med njimi pa so peljali na prtljažnikih gajbice ali majhne sodčke. Ves dan je stalo ob cestah veliko avtomobilov, izletniki pa so nabirali jurčke po bližnjih gozdovih, kjer je toplo vreme gobe le izvabilo iz tal. Na sliki sta Grab-ljevčeva otroka iz Vel. Dol, ki ob cesti Žužemberk—Bi5 ponujata lepe jurčke za vlaganje po 1200 Sdin kilogram. V gozdovih okoli Trebnjega je pred dnevi n** biral gobe tudi tov. Edvard Kardelj, ko se je mudil n* obisku pri sorodnikih. (Foto: M. Legan) Medvedka napadla lovca Pred Osvaldom, ki je šel na jelena, se je nenadoma pojavila medvedka z mladičema in ga napadla Ko so šle v ponedeljek, 25. septembra, okoli 5.40 ženske iz Drage v službo v Podpre-sko, so zaslišale nad cesto strel, krik in klicanje na pomoč Kaj se dogaja v Parku, kot pravijo domačini temu območju, niso vedele. Blizu si niso upale, zato so o tem sporočile moškim v Podpre- ski. Kaj se je pravzaprav zgodilo, smo zvedeli telefo-nično. Pripovedoval nam j« Alojz Pantar iz gozdnega obrata KGP Grčarice: »Emerik Osvald, 22-letni lovec, je šel to jutro nad Jelena. Nenadoma se je v Parku pri Podpreski kakih 300 (Nadaljevanje na 12. str.) Zadnja nesreča na „mostu smrti”? Motorno kolo je padlo v potok, motorist pa je obležal nezavesten na bregu Čeprav bo »most smrti« v Goriči vasi po zatrjevanju pristojnih zdaj zdaj podrt, še vedno razkazuje svojo moč. Upajmo, da je tokrat povzročil zadnjo hudo nesrečo. 11. septembra ob 18. url se je na njem hudo ponesrečil Ivica Matanovič iz Ribnice. Matanovič se je peljal z motornim kolesom iz Ribnice proti Kočevju. Ko je zapeljal proti mostu, ga Je zaradi spolzke ceste, ostrega zavoja cest« pri mostu in za to raz- mere neprimerne brzine zaneslo naravnost v mostno ograjo. Motorno kolo Je padlo z mostu v Bistrico, Matanovič pa je tudi padel preko ograje in nezavesten obležal na bregu potoka. Nezavestnega motorista so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na motorju, ki si ga Je Matanovič sposodil za poizkusno vožnjo (nameraval ga Je kupiti), je za okoli 500 N din škoda. Št. 39(914) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 28.9.1967 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED POGOVORI O IZOBRAŽEVANJU IN KULTURI Bo še možno napredovati z nezadostno oceno? Slovenska skupščina naj čimprej sprejme zakon o visokem šolstvu - Učitelji so tudi vzgojitelji - Poslej samo take zakone in priporočila, ki jih bo možno uresničiti - Upoštevati je treba »glas praktikov« - Koristne pripombe k predloženemu osnutku o delovnem načrtu prosvetno-kulturne-ga zbora Slovenska skupščina naj bi še letos sprejela zakon o visokem šolstvu, razen tega pa čimprej uredila več vprašanj v osnovnem in srednjem šolstvu, izobraževanju odaslih, kulturi in na drugih področjih prosvetno-kultumega dela. V prihodnje naj bi v zakonih in drugih važnih republiških dokumentih upoštevali tudi glas praktikov, sprejemali pa naj bi samo take zakone, priporočila in akte, ki jih bo možno uresničiti. To so bile najvažnejše pripombe na posvetovanju o osnutku delovnega načrta re-publiškega-kul turnega zbora 18. septembra v ljubljanskem klubu poslancev, kamor je predsednik zbora Miloš Poljanšek povabil poslance, za- Zvezni poslanci med nami Pretekli petek je obiskala Novo mesto skupina poslancev aveznega zbora zvezne skupščine pod vodstvom predsednice odbocna za delo v zveznem zboru Radojke Katid. Na sedežu novomeške občinske skupSčine so ob navzočnosti delavcev socialnega zavarovanja in zdravstva razpravljali o ukrepih socialnega zavarovanja, ki so bili sprejeti lani decembra. Razgovor je pokazal, da je v Praksi še vrsta nerešenih vprašanj, o katerih vedo tudi zvezni poslanci premalo. Verjetno ne bi bilo slabo, ko bi prihajalo do takih stikov s teranom in z ljudmi, ki delajo na določenih področjih, ie pred sprejemi raznih zatonov. S tem bi se izognili mareikakSni nevšečnosti, ki Jo zasledimo v razgibanem družbenem življenju. Zvezni poslanci so obiskali tudi novomeško bolnišnico in tovarno NOVOTEKS. Sd stopnike šolskih in kulturnih ustanov ter občin iz Ljubljane in okolice, iz Zasavja, z Gorenjskega in Dolenjskega. « V nasprotju s pripombami na posvetovanjih v vzhodni Sloveniji, kjer so predvsem opozarjali na potrebo po organiziranem razvoju kulture v naši republiki, so se v ljubljanskem klubu poslancev lotili zlasti šolskih vprašanj. To posvetovanje je bilo sicer prežeto z ugotovitvami, da s šolstvom, kot ga imamo, ne smemo biti zadovoljni. Omenili so, da bi bilo treba razrešiti zapleten skupek temeljnih vprašanj celotnega izobraževanja in še posebej tista vprašanja, ki se nanašajo na izpopolnjevanje znanja učiteljev. Poudarili so, da bi moral biti učitelj hkrati tudi vzgojitelj; ker se to čedalje bolj zahteva, je treba učiteljem omogočiti, da bodo to postali. Poslanci in zastopniki šol so našteli več težav, ki jih bo možno odpraviti le z enotnimi merili, ta pa naj bi veljala za vse slovensko ozemlje. Opozorili so, da niso vse osnovne šole v ena kopravnem položaju, saj so mnoge, zlasti tiste na manj razvitih območijh, prisiljene delati v veliko slabših okoliščinah kot šole, ki vsaj s prostori nimajo skrbi. Pouk v takih šolah ni le okrnjen, marveč tudi slabši. Sem sodi tudi predlog, naj bi za vse slovenske osnovne šole Generalni sekretar OZN U Tant je v torek zvečer priredil večerjo za zunanje ministre štirih velesil — Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze. Tako se je zgodilo, da so predstavniki štirih velesil prvič po letu 1962 znova sedli za skupno mizo. Resda je bil ta sestanek neformalen in neuraden, prav tako pa je res, da U Tant ni povabil Murvilla, Browna, Ruska in Gro* mika, samo zaradi veselja nad ministrsko družbo. Podrobnosti o pogovorih na tej diplomatski večerji sicer ne vemo in jih najbrž še dolgo ne bomo vedeli, vemo pa, kaj je U Tanta spodbudilo k temu koraku in vsaj v glavnih obrisih vemo, kaj jim je hotel povedati. Med glavnimi razlogi za vabilo na večerjo je bila U Tantova skrb za usodo OZN. Generalni sekretar svetovne organizacije se pač bolj kot vsi drugi zaveda, da OZN zadnje čase plove v nevarne vode, da je neuspeh dosedanjih prizadevanj svetovne organizacije za utrditev miru na Srednjem vzhoda močno škodoval njenemu Ogledu in vplivu. Prav v zvezi s Srednjim vzhodom je prišla do izraza nevarnost, da bi se velesile, predvsem ZDA in ZSSR, skušale izogniti svetovni organizaciji in reševati probleme mimo nje z medsebojnimi dogovori. Tako za OZN kot svetovno organizacijo, kot za številne majhne države takšna perspektiva ni prijetna, saj tako ne bi bile samo odrinjene od reševanja vprašanj, ki se največkrat tičejo prav majhnih držav, ampak bi ostajala tudi resna nevarnost, da bi biM interesi majhnih in slabih podrejali interesom in politiki velikih držav. No, stvar zaenkrat še ni tako da- leč, toda znaki, ki kažejo na razvoj v to smer so in generalni sekretar OZN zastavlja ves svoj vpliv, da bi prepričal velike sile, naj bolj upoštevajo OZN in naj pristanejo na reševanje vprašanj, ki se tičejo svetovnega miru v njenih okvirih, ne pa izven njih. K temu so usmerjeni tudi konkretni predlogi, ki jih je, kot poročajo, U Tant »serviral« svojim gostom na torkovi večerji. Med njimi je predlog, naj bi se članice vai> nostnega sveta OZN občasno sesta- Mali vrh štirih velikih jale na vladni ravni, kadar bi šlo za razpravo o važnih problemih; nadalje predlog, naj bi pooblastili U Tanta, da pošlje na Srednji vzhod predstavnika OZN, ki bi tam preučeval in vsklajal vse ideje za rešitev srednjevzhodnega problema; in pa seveda tudi poskus generalnega sekretarja, da bi prepričal svoje goste o tem, naj sprejmejo načela za rešitev tega problema, ki jih je razložil v svojem uvodnem govoru ob otvoritvi XXII. zasedanja generalne skupščine. Seveda je bila večerja priložnost tudi za neuradne pogovore o drugih mednarodnih vprašanjih, med drugim tudi o Vietnamu. O tem pa je za zdaj še premalo znanega, da bi lahko rekli karkoli Medtem ko je U Tant v palači OZN v New Yorku sklical neuradni »mali vrh štirih velikih« pa so se v Tel Avivu odločili za potezo, ki bo še bolj zamotala srednjevzhodni klobčič. Izraelska vlada je namreč začela naseljevati Izraelce na arabska ozemlja, ki jih je Izrael okupiral med nedavno vojno. Zaenkrat so sklenili ustanoviti tri izraelska naselja in sicer eno v Siriji, drugi dve pa v Jordaniji Ta izraelski ukrep je sicer mogoče razlagati kot potezo zmagovalca, ki hoče pred vsem svetom pokazati, da ne misli popustiti in ki si hoče ustvariti čim boljši položaj v politični bitki za ureditev položaja na Srednjem vzhodu. Toda tudi če je to akcija, ki ima morda bolj propagandni, kot dejanski pomen, je vseeno skrajno nevarna, saj naravnost spodbuja skrajneže med Arabci, da bodo tudi oni nepopustljivi, hkrati pa otežuje delovanje vsem tistim, ki res iskreno skušajo pomagati iskati rešitev. Tudi zaveznikom Izraela je jasno, da Izrael ne bo mogel obdržati vseh ozemelj, ki jih je okupiral in čeprav je po eni strani z diplomatskega stališča razumljivo, da si Izrael skuša zagotoviti čim boljši položaj za pogajanja, je pa po drugi strani, prav tako z diplomatskoga stališča, nerazumno sprejemati ukrepe, ki ne morejo prinesti nič drugega kot poslabšanje položaja in pritirati nasprotnika k še večji nepopustljivosti. Ob arabskem vrhu v Kartumu smo ugotavljali, da je večina arabskih držav pokazala pripravljenost, da po svojih močeh prispeva k izboljšanju položaja, ob najnovejših ukrepih Izraela pa je žal treba ugotoviti, da izraelski politiki ne kažejo prav nič dobre volje. uvedli enoten predmetnik, saj skoraj ni razumljivo, zakaj ima skoraj vsaka šola »svoj« tuj jezik. Izrazili so tudi željo, da bi omejili v osnovni šoli ali odpravili možnost napredovanja z negativnimi ocenami. Pripomnili so, da se bo precej zmanjšala vrzel med osnovnimi in srednjimi šolami, če bodo odpravljene omenjene in druge napake v sistemu našega šolstva. Kot so povedali na posvetovanju, je še največ neure jenih vprašanj v visokem šolstvu predvsem glede njegovega pravnega položaja. Fakultete so na primer pripravile statute in druge akte, nimajo pa še potrjenih, ker ni prave osnove. Zakon o visokem šolstvu je nuj t, zato so zahtevali, naj ga re- publiška skupščina najprej in čimprej sprejme, vseka kor še letos. Poslanci in šolniki so opozorili na toliko vprašanj, da bodo morali prosvetno-kul-tumi zbor in drugi pristojni organi trdo delati, preden jih bodo uredili, želeno je bilo, naj bd v prihod nje bolj upoštevali tudi pripombe, ki pridejo od »spodaj« — poslušali »glas praktikov«, kot je rekel neki poslanec. c Koncu posveta o delovnem načrtu republiškega prosvetno-kultumega zbora je veljalo opozorilo navzočih, naj bi v prihodnje sprejemali samo tiste nujne in take zakone, priporočila in druge akte, Id jih bo možno glede na denarno stanje tudi uresničiti. Med razpravo je prišla na dan pripomba, naj temelji poslej vsak koncept — tako za področje šolstva kot za področje kulture — samo na znanstveni podlagi, od načrtovanja na pamet pa se bo treba zdaj in za vselej posloviti. Rakitnica je dobila vodovod Krajevna skupnost Rakitnica si je v lanskem letu naložila veliko nalogo zgraditi vodovod. Letos so dela zaključena in ima vsaka hiša vodo. Vsa investicija je stala okrog 15 milijonov, ki so jih prispevali prizadeti prebivalci v lesu. KS ima v načrtu tudi ureditev kanalizacije v vasi, vendar pa za te namene zaenkrat še nima sredstev. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLEE ■ REZULTATI REORGANIZACIJE ZK SO 2E VIDNI. Izvršni komite CK ZKS je skupaj z nekaterimi člani centralnega komiteja, ki so obiskovali posamezne občine in pomagali občinskim komitejem v pripravah na konferenco, ugodno ocenil prve rezultate reorganizacije ZK. Menil je, da so komunisti zvečine sprejeli reorganizacijo, kakor jo je zastavil CK ZKJ, ji dali svojo podporo in se tudi zavzeli za njeno izvedbo. V večini občin je že zaživela Zveza komunistov v novih organizacijskih oblikah. Romanisti, vključeni v te nove oblike, so aktivnejši in bolj prisotni na vseh frontah idejnopolitičnega boja. V poglavitnem so komunisti že presegli organi-zacijskotehnični pogled na reorganizacijo in doumeli globlji pomen preosnove Zveze komunistov. Na seji so ugotovili, da bodo v večini občin končali z organizacijsko stranjo reorganizacije do predvidenega roka, to je do konca oktobra. Le v nekaterih občinah neknii-kanj zaostajajo ▼ izvajanju reorganizacije, ponekod zaradi posebnih objektivnih težav, ki so v nekaterih občinah večje kot v drugih, v dveh primerih pa celo zaradi malomarnosti nekaterih članov občinskega komiteja oziroma zaradi nerazumevanja globjega pomena reorganizacije. ■ LADJA »TREBINJE« SE JE POTOPILA Tragedija se je odigrala v noči na nedeljo v valovih razburkanega Indijskega oceana, ko je ladja plula v smeri proti indijskemu pristanišču Madrasu. Ko je ladja poslala znake SOS, je bila 285 milj vzhodno od Durbana. Ko je prispela holandska ladja »Schie-kerk« na k ral nesreče, naše ladje že ni bilo več. Reševalci so rešili 50 potnikov In članov posadke. Pri tem je Izgubil življenje prvi častnik na holandski ladji. Na kraj nesreče so nrinlufe tudi nekatere druge ladje. ■ SPREMEMBE V CARINSKI SLU2BL V odborih zvezne skupščine se je pričela razprava o predlogu za sprejetje novega zakona o carinski službi Predvideno je, da bi službo nekoliko bolj decentralizirali in dali večje samostojnosti carinarnicam. Zavzema- Prvi del reorganizacije končan jo se tudi za nov način financiranja carinske službe — za dohodkovni namesto sedanjega proračunskega sistema. Družba naj bi plačala nadomestilo za opravljeno delo carinske službe. ■ V BEOGRADU MEDNARODNI ASTRONAVTSKI KONGRES. Na njem sodeluje 1200 uglednih raketnih in astronavtskih strokovnjakov, fizikov, kemikov, astronavtov, biologov, pravnikov in zdravnikov, ki bodo poslušali ali prispevali 300 znanstvenih in strokovnih del. Med udeleženci kongresa je tudi znani sovjetski akademik, glavni »vesoljski teoretik« Sedov. Razstavo »Kozmus miru« je odprl vesoljec Pavel Popovič. ■ SPOR ZARADI VAGONOV. Delavski svet 211» v Zagrebu je kupil v Italiji 1600 tovornih vagonov in se s tem zameril domačim proizvajalcem železniških vozil. Prvi se izgovarja na to, da ponudba domačih proizvajalcev ni bila ugodna, medtem ko se drugi sklicujejo na nespoštovanje dogovorov in na počasno reševanje vprašanja kreditov. Oboji pa soglašajo, da je modernizacija železnice nnjno potrebna. ■ PREDSEDNIK TITO NA SEJMU LO- VA Na mednarodni razstavi in sejmu lova v Novem Sadu sodeluje 40 dežel iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Tovariš Tito je po ogledu sejma in razstave rekel, da je vse, kar je videl, naredilo nanj globok vtis. Po njegovem imamo pri nas že kvalitetno jelenjo divjad in zato lahko tekmujemo z drugimi, medtem ko v razvoju druge divjadi še zaostajamo. ■ KIRO GLIGOROV S PREDSTAVNIKI KOVINSKE INDUSTRIJE. Ko se je podpredsednik ZIS Kiro Gligorov mudil nekaj dni v Sloveniji, se je sešel tudi s predstavniki kovinske industrije, Id so mu opisali položaj te panoge v razmerah gospodarske reforme. Kiro Gligorov je v pogovoru z gospodarstveniki med drugim dejal, da je treba iskati vzrok za manjšo akumulacijo v osebnih dohodkih, ki presegajo produktivnost. Rekel je tudi, da so zmogljivosti kovinske industrije tolikšne, da jih je mogoče izkoristiti le v kooperaciji s tujimi podjetji. ■ KRVODAJALSKA AKCIJA MLADIH ITALIJANOV. Ker so transfuzijske postaje v Italiji v rokah države, napredni ljudje niso mogli organizirati krvodajalske akcije za Vietnam. Mladi Italijani so zato organizirali to akcijo pri nas. Koprski Hogometni stadion je bH nabito poln, na parkirišču ni bilo več prostora za avtobuse. Prišli so mladi iz vseh krajev Italije, celo z juga. S pesmijo so čakali, da pridejo na vrsto in dajo svojo kri za vietnamske ranjence. ■ TURSKI PARLAMENTARCI V SLOVENIJI. Na poti po Jugoslaviji so se turški parlamentarci mudili tudi na obisku v Sloveniji. Vodil jih Je predsednik velike narodne skupščine Ferrub Bozbevfi. Nfihov obisk je bil znamenje pripravljenosti Turčije, da utrdi prijateljske odnose s našo državo. KRATKE Z RAZNIH STRAN- ŠPILJAK SE JE VRNIL V BEOGRAD — Predsednik zveznega Izvršnega sveta Mika Spiljak je v ponedeljek zaključil obisk v Kanadi. Kot osebni odposlanec predsednika Tita se Je udeležil proslav ob stoletnici ustanovitve kanadske federacije, odprl pa je tudi jugoslovanski dan na svetovni razstavi v Montrealu. Med osemdnevnim obiskom je imel tudi politične pogovore s kanadskim premierom Pearsonom. IZREDNO STANJE V MEHIKI — Ob severnih obalah Mehike so razglasili Izredno stanje zaradi uragana »Beulah#, ki že skoraj štirinajst dni divja v Mehiki ln sosednjih področjih. Brez strehe nad glavo Je že doslej ostalo več kot 50.000 ljudi, vojska pa Je s tovornjaki, letali in helikopterji evakuirala okrog 100.000 ljudi iz področij, kjer zdaj razsaja vihar »Beulah«. USPEH FRANCOSKIH KOMUNISTOV - Na pokrajinskih volitvah v Franciji so kandidati francoske komunistične partije dobili več kot 26 odstotkov glasov. Na drugem mestu so predstavniki degollstov, ki so dobili 18 odstotkov glasov, ostanek pa so si razdelile številne druge stranke. PREPOVEDANA USTAŠKA ORGANIZACIJA — Zahodnonemško notranje ministrstvo je prepovedalo ustaško organizacijo »Hrvatski demokratski odbor«, ki Je imela sedež v Mlinchnu. Prepoved te organizacije je ministrstvo razložilo s tem, da se Je ukvarjala z dejavnostjo, ki ogroža Javni red In mir, ki Je naperjena zoper sporazumevanje med narodi in s tem, da Je pripravljala nasilno ln teroristično aktivnost v Jugoslaviji. Policija Je odkrila večjo količino eksploziva, ki ga Je ta ustaška organizacija namenila za sabotaže. NEMŠKI ZNANSTVENIK NA KITAJSKEM — Ameriški tednik »Newsweek« poroča, da znani strokovnjak za rakete VVolfgang Pilz že tri mesece dela na Kitajskem, kjer domačim znanstvenikom pomaga pri izgradnji raket. Pilz Je bil med drugo svetovno vojno pomočnik slavnega nemškega znanstvenika von Brauna. CRNE KOZE V INDIJI — V New Delhiju so objavili poročilo, ki pravi, da Je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v Indiji umrlo 10.000 ljudi za črnimi kozami. Vseh obolelih pa je bilo v tem času 42.000 Matični urad Kočevje V avgustu so bile rojene štiri deklice, poročilo pa se Je 13 parov Umrli so: Peter Domijan, upokojenec lz Livolda 53, 64 let; Vladimir Nusdorfer, kovač iz 2o-ljn 28. 38 let; Katarina KlraAUS. Klin )n vas 2, 40 let: Alojzij Korec, Borovec 3 pri Kočevju. 35 let; Ivana Me(?UČ iz Salke vasi 99A>, 77 let, ln Pavla Hočevar la Poloma 4, 73 let. Sprejeta so temeljna stališča bank v Sloveniji do integracijskih problemov v bankah Glede na različna mnenja in predloge o integracijskih problemih bančništva v Sloveniji in glede na to, da se v zadnjem času bankam v Sloveniji tako od gospodarske javnosti kot od ustreznih organov vse pogosteje zastavlja vprašanje: kakšno je stališče poslovnih bank do integracijskih problemov v bankah, posreduje Združenje poslovnih bank in hranilnic Ljubljana stališča, sprejeta 15. septembra na 16. seji upravnega odbora. Banke v Sloveniji so ves čas intenzivno spremljale gospodarska dogajanja in proučevale možnosti novih oblik svojega delovanja, saj je gospodarski javnosti dobro znano, da so se začele integracijske oblike v slovenskem bančništvu uveljavljati že pred novim zakonom o bankah in kreditnih poslih in pred začetkom uveljavljanja gospodarske reforme. Izvajanje gospodarske reforme ter po njej povzročeni integracijski procesi v samem gospodarstvu, nadalje spremenjeni kreditni odnosi in vključitev nekaterih poslovnih bank v devizno poslovanje, ki imajo svoj odsev v nujnosti večje poslovnosti bank in v njihovi selektivnejši kreditni politiki, pa zahtevajo od bank še nadaljnje razvijanje in iskanje integracijskih oblik. Izhajajoč iz potrebe po razčišče-nju nekaterih temeljnih integracijskih vprašanj bančništva v SR Sloveniji, je upravni odbor združenja, _po temeljiti proučitvi številnih okoliščin, sprejel naslednja temeljna stališča, na podlagi katerih naj bi se banke v prihodnje uspešneje prilagodile novim gospodarskim tokovom, in sdcer: 1. Združenje poslovnih bank in hranilnic Ljubljana je po proučitvi v celoti podprlo predlog izvršilnih odborov in svetov delovnih kolektivov Kreditne banke in hranilnice Ljubljana in Splošne gospodarske banke Ljubljana, da se zboroma obeh bank predlaga ustrezna pravna integracija obeh bank. Hkrati sprejemajo članice združenja ugotovitev, da nadaljnja fizična integracija ostalih bank v Sloveniji ob kreditnem potencialu novo nastale banke ter njeni prioritetni vlogi v deviznem poslovanju ob sedanjih pogojih nd primerna. To po- meni, da so se članice združenja zedinile za »status quo« v mreži poslovnih bank Slovenije. 2. Ker bi novo ustanovljena banka v Ljubljani okrepila svoj komer-cialno-poslovni značaj, izjavljajo ostale poslovne banke v Sloveniji, da bodo v prihodnje devizno poslovale prek te banke. Vse banke pa bodo morale temeljito poglobiti poslovnost do svojih komitentov in skrb, pridobivati gospodarske organizacije, ki niso komitenti članic združenja. 3. Banke so se zedinile za tako združitev in porabo investicijskih sredstev, ki bo zagotovila finančno udeležbo vseh bank pri graditvi razvojnih objektov v Sloveniji, za uresničitev srednjeročnega programa modernizacije proizvodnje, ne da bi pri tem zapostavljale področna investicijska vlaganja. Uresničitev tako opredeljene združitve in porabe investicijskih sredstev pa mora temeljiti na bančnem konzorcialnem odnosu z ustreznim bančnim mehanizmom. Ekonomske učinke investicijskih vlaganj iz združenih bančnih sredstev v investicije, potrebne za gospodarski razvoj Slovenije, je potrebno že vnaprej izkazati v zadevnih programih razvoja slovenskega gospodarstva. V ta namen bodo tudi banke izdelale svoj del programa. Pod temi pogoji bi bila povečana mobilna moč bank pri zbiranju depozitnih sredstev, zaradi česar se banke tudi zavestno opredeljujejo za novo obliko razdelitve in porabe investicijskih sredstev. 4. Delovanje hranilne službe ostane, kar je popolnoma razumljivo, teritorialno neomejeno- Upravni odbor Združenja poslovnih bank in hranilnic Ljubljana ugotavlja, da integracijski proces bančništva v SR Sloveniji, uresničen na podlagi navedenih točk, ustreza koristim gospodarstva, po drugi strani pa priznava taka integracija gospodarskim organizacijam in družbenopolitičnim skupnostim — ustanoviteljicam bank, po ustavi in bančnih statutih njihove samoupravne pravice. Organi bank bodo o sprejetih stališčih podrobneje razpravljali na svojih sejah. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA POSLOVNIH BANK IN HRANILNIC LJUBLJANA Našim kmetom in vinogradnikom (Nadaljevanje s 1. strani) in slednjič sedanje stanje te dejavnosti ter njena bodočnost. Tako nekako je zapisal v uvodu v katalog razstave ravnatelja tehniškega muzeja Slovenije tov. Marjan Vidmar. Razstavo je namreč pripravil tehniški muzej Slovenije s svojimi znanstvenimi sodelavci. Razstavno gradivo je bilo lani Prvič prikazano slovenski javnosti. Razstava je del stalnih zbirk osrednjega s’o-venskega tehniškega muzeja in bo zdaj Kostanjevica prvo mesto, ki bo zbirko sprejelo v goste. Dolenjski kulturni festival jo je pritegnil v naše kraje z iskreno že Ijo, da bi Dolenjcem prika- Kuril žganje — zakuril hišo 21. septembra je ob 9.30 izbruhnil požar v Mačkovcu Pri Oneku. Edvard Slapšak te kuhal v kleti žganje, dimne cevi pa so bile tako nesrečno speljane, da so povzročile v bližnji šupi, kjer J® bilo okoli 1000 kg sena, ?o-žar- Supa je popolnoma zgo-razen tega je zgorel še ostrešja stanovanjske hi-Gasilci iz Kočevja so po ,r hitro pogasili, škode je za °k°li 2500 Ndin. zal nastanek in razvoj te edinstvene vinske posode, ki jo ljudje vsak dan potrebujejo, če hočejo dobro spraviti vinski pridelek, in ne nazadnje tudi zato, ker je v naših vinorodnih krajih, v deželi cvička, sod prav gotovo nepogrešljiv del naše materialne kulture. K otvoritveni slovesnosti, ki jo bo začel profesor inž. Sevnik, smo povabili vrsto strokovnjakov s področja vinogradništva in kletarstva, kakor tudi predstavnike so darskih obratov Dolenjske, Bede krajine in Spodnjega Posavja. Teh je po podatkih muzeja na našem področju še okoli šestnajst, pri ':e-mer pa niso šteti nekateri posamezniki, ki sijajno obvladajo to stroko. Eden takih je na kostanjeviškem sektorju Janez Božič. Ta večer pa bo imel še eno posebnost: slovenski književniki bodo po otvoritvi razstave brali satire in bodice, najbrž tudi marsikatero na račun »kapljice« in »pravo — sodja«, vsaj tako se je prireditelj dogovoril z njimi. Večer bo vodil znani slovenski novinar Edi Hrau-sky, sodelovala pa bo vrsta najodličnejših slovenskih ustvarjalcev humorja in satire. Tako se nam spet obeta lep večer, na katerega vljudno vabimo. Razstava bo odprta vsak dan od 30. sept-ternbra do 19. oktobra! LADO SMREKAR Občni zbori bodo novembra 13. septembra je bilo v Ljubljani področno posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov, na katerem so sodelovali tudi predstavniki iz Kočevja in Ribnice. Na posvetu so razpravljali predvsem o piipravah na bližnje občne zbore občinskih sindikalnih svetov in o programu dela v bodoče. Na občnih zborih občinskih sindikalnih svetov, ki bodo novembra, bodo razpravljali o samoupravljanju, o mestu, vlogi ter metodah dela sindikalnih podružnic in o družbeno-politični oceni gospodarskih gibanj v podjetjih in občini kot celoti. Občni zbor republiškega sveta ZSJ za Slovenijo bo januarja prihodnjega leta. Seja odbora za obrt V soboto, 30. septembra, bo dopoldne v Zavodu za izobraževanje v Novam mestu seja strokovnega odbora za obrt pri gospodarski zbornici SRS. Na seji bodo člani odbora poslušali poročilo o delu strokovnega odbora za obrt Novo mesto od ustanovitve pa do 1. septembra in se pogovorili o sklicanju sektorskih posvetov o obrti v Novem mestu in Trebnjem. Imenovali bodo tudi komisijo za preizkus strokovne usposobljenosti obrtnikov. Devetdeset sladkih let ŠUMiJEVI izdelki slovijo po kvaliteti - Tudi v kanditorski industriji je dolgoročna rešitev v integraciji Kolektiv tovarne bonbonov, peciva. in čokolade »ŠUMI«, Ljubljana z obratom »Gorenjka«, Lesce, Je slavil od 18. do 23. tjn, 90-letnico obstoja. Med prireditvami, posvečenimi temu jubileju, je bila tudi tiskovna konferenca, na kateri je generalni direktor podjetja inž. Miha Verovšek seznanil predstavnike tiska in RTV z razvojem, težavami, uspehi in načrti tega uglednega izdelovalca sladkarij. Pred 90 leti je Josipdna Su- Drugo srečanje izseljencev (Nadaljevanje s 1. strani) izseljenci zapuščali domovino in odhajali v svet za kruhom. Omenili so številne kulturne prireditve, ki jih je spravilo k življenju »Poletje 1967«, oziroma podobne kulturne prireditve, ki bi jih pripravili naši kulturni delavci v sodelovanju z gostinci. Predstavniki iz Trebnjega so predlagali, naj bi bilo II. srečanje dolenjskih izseljencev 13. in 14. julija 1968 na Mimi. Predlog je bil so glasno sprejet. S. DOKL Tudi Trebnje se je pridružilo 21. septembra je občinska komisija za turizem obrav-nala predlog, po katerem naj bi bila tudi trebanjska občina vključena v regionalni program razvoja turizma. Komisija je sklenila, naj se občina pridruži že šestim drugim občinam in podpiše pogodbo o prispevku za izdelavo načrta razvoja. Regionalni program bo s pomočjo zunanjih strokovnih sodelavcev izdelala Dolenjska turistična zveza, pomenil pa bo osnovo za razvoj turizma na Dolenjskem v prihodnjih letih. Letošnji pridelek hmelja Sevniški kmetijski kombinat je letos na 61 ha hmeljišč pridelal 65 ton hmelja, če odštejemo 21 ha mlajših nasadov, za katere se računa, da dajo okoli 6 centov pridelka na hektar, so imeli starejši nasadi pridelek 13 centov na hektar. Povprečje za vse nasade pa doseže 11 q, kar je pod večletnim povprečjem. Letos bi bil pridelek ko ličinsko zelo dober, če ne bi bilo zlasti na prodnatih tleh poletne suše, ki je močno zmanjšala pridelek. Eno namakalno napravo je kombinat kupil že letos, v prihodnje pa jih bo moral še več, če se bo hotel uspešno upirati suši. • * v v jejmisca Na sejmu v Novem mestu 25. septembra so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 859 pujskov, prodanih pa je bilo 460. Kupcev ni bilo dosti, cene pa so bile enake kot pretekli teden. Manjši prašički so šli v denar po 8.000 do 14.000 S din, večji pa po 15.000 do 27.000 S din. Na sejmu v Brežicah V soboto, 23. septembra, so pripeljali kmetovalci na sejam v Brežice 790 pujskov, prodali pa so jih samo 486. Manjši so bili po 650 do 670 Sdin kilogram, večji pa največ po 650 Sdin. mi začela na preprost način izdelovati bonbone, pecivo in malisnice. Iz tedanjih skromnih prostorov na Gradišču v Ljubljani se je razvijala in zrasla tovarna, »šumijevi« izdelki so postali pojem za kvaliteto, in prav to je tovarni omogočilo prebroditi vse težave v tako dolgem obdobju razvoja. Leta 1939 je 67 zaposlenih izdelalo 364 ton izdelkov. 27-članski kolektiv se je potem, ko je 1950. leta prevzel tovarno v upravljanje, nenehno večal. Pomembno prelomnico pa pomeni leto 1960. Moderna mehanizacija in boljša kadrovska politika sta prinesla svoje: 2400 ton izdelkov. Proizvodnja pa je rastia naprej in letos bodo izdelali že 4500 ton izdelkov. »ŠUMI« je p>o združitvi s tovarno čokolade »Gorenjka« isumi 90 iet odlične kvalitete iz Lesc postal vodilna tovarna konditorskih izdelkov v Sloveniji. Integracijske razgovore imajo tudi s tovarno čokolade »Lmperial« iz Krškega. Ce se bosta kolektiva špara* zumela o delitvi dela, bo vsa tovrstna industrija v Sto* vendiji združena in ustvarjena bo možnost skupnega nastopanja na tržišču, kjer je ■ vsakim dnem močnejša koor kurenca. Zadnja novost: Prav m obletnico obstoja je »SUMI* kot prvi v Jugoslaviji začflt izdelovali žvečilni gumi v obit ki cigaret na najmodernejših strojih in po kvalitetni recepturi inozemskega partneo* ja. Novi izdelek je v okus* ni embalaži, ki prav tako kat kvaliteta ne zaostaja za po* dobnimd uvoženimi izdelki. PRODAJA SVOJE IZDELKE TUDI NA KREDIT! w± faSMf) ■ Kreditna banka v Kopru Je omogočila tovarni motornih vozil TOMOS Koper, da j« ▼ svojih trgovinah v Kopru in Ljubljani začela prodajati nekatere svoje izdelka tudi na potrošniški kredit. ■ V TOMOSOVIH trgovin* t Kopru in Ljubljani si torej interesenti brez posebnih formalnosti in brez porokov lahko nrimvijo n« kredit, ki ga je trebe odplačati v dveh letih, priljubljene TOMOSOVE mopede colibri, krmne motorje LAMO in motorne črpalke. ■ Vse formalnosti za najetje kredita lahko opravite in uredite kar v omenjenih trgovinah. Treba je le vple-čati obvezno zavarovanje kredita in predložiti izpolnjene in od delovne organizacije potrjene ustrezne obrazce. ■ Podrobnejše informacije lahko dobite v TOMOSOVIH trgovinah v Kopru. Nazorjev trg 5, telefon 21-523, in v Ljubljani, Dalmatinov* 4, telefon 310-071. ■ Tovarna TOMOS je torej n prodajo na kredit omogočila tudi interesentom z manjšimi osebnimi dohodki ugoden nakup svojih izdelkov, čeprav za zdaj le T omejenih količinah. Dobra prava JE mercator kava! PODJETJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI PRISRČNO VOŠČI ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK IN SE SVOJIM STRANKAM PRIPOROČA! SE V IMENU VSEH SVOJIH OBRATOV PRIDRUŽUJE ČESTITKAM KOLEKTIVOV ZA OBČINSKI PRAZNIK, 2ELEČ, DA BI V PRIHODNJE DOSEGALI ŠE VEČJE USPEHE PRI DELU! VSEM OBČANOM DOMAČE OBČINE PRISRČNO VOŠČIMO ZA PRAZNIK, HKRATI PA POZDRAVLJAMO SVOJE STRANKE IN POSLOVNE PRIJATELJE! M INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME PRISRČNO POZDRAVLJA PREBIVALSTVO KO ČEVSKE OBČINE IN 2ELI ŠE VEČ USPEHOV NA VSEH PODROČJIH! DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE KOVINSKE OPREME OBRTNO PODJETJE Prisrčne čestitke z najlepšimi željami pošilja za letošnji občinski praznik PODJETJE STORITVENIH OBRTI ČESTITA VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN POSAMEZNIM OBČANOM TER SE PRIPOROČA! PRIPOROČA SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE IN ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK! TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO nudi v svojih trgovinah bogato izbiro blaga po konkurenčnih cenah! Cenjenim strankam prisrčna voščila za praznik občine Kočevje! ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENE ČESTITKE! SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM SE PRIPOROČAMO TUDI VNAPREJ! avitt KOČEVJE? DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA Potrošnikom električne energije ter vsem občanom iskreno voščimo za 3. oktober, praznik domače občine! ZELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NADALJNJIH DELOVNIH ZMAG IN ČESTITA ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE! SVOJIM STALNIM IN OBČASNIM GOSTOM VOŠČIMO ZA OBČINSKI PRAZNIK TER SE JIM TOPLO PRIPOROČAMO ZA NADALJNJI OBISK! LJUBLJANA — POSLOVNA ENOTA POŠILJA ISKRENA VOŠČILA ZA OBČINSKI PRAZNIK, HKRATI SE SVOJIM OBISKOVALCEM PRIPOROČA! Za 3. oktober — občinski praznik čestita vsem občanom in gostom GOSTINSKO PODJETJE POŠILJA TOPLE RUDARSKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM NA PODROČJU OBČINE KOČEVJE, ŽELEČ NOVIH USPEHOV PRI DELU! s svojimi poslovnimi enotami: KAVARNO, HOTE-LOM, gostilnami: »PUGLED«, »PRI ROGU«, »PRI KMETU«, restavracijo »PRI KOLODVORU«, bifejem ŠALKA VAS ter vinotočem PUGLED. Priporočamo obisk v vseh naših obratih! Stanc Jarm: Mladenka s piščalko INTERVJU S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE MIROM HEGLERJEM Obračun pred občinskim praznikom Gospodarski položaj je zadovoljiv — Nova šola bo v glavnem s prispevki občanov in delovnih kolektivov popolnoma dograjena prihodnje leto — Precej je še potreb in želja — Odnosi med ljudmi naj bi bili človeški V: Kakšni uspehi so bili v naši občini doseženi od zadnjega občinskega praznika do danes? O: Polletni obračun je pokazal, da so naše gospodarske organizacije ustvarile za 6.6 odstotka več celotnega dohodka kot v istem obdobju lani, žal pa sta bila netoprodukt in dohodek nekoliko slabša. Glavni vzrok za tak položaj je, da je bila lani ponovno ocenjena dejanska vrednost osnovnih sredstev in se je amortizacija občutno zvišala. Ta denar ostane podjetjem, zato njihov položaj ni zaskrbljujoč. V zadnjem letu so najpomembnejše naslednje investicije: — gospodarstvo: gradnja lakirnice v UK, začetek gradnje tovarne ivemih plošč, modernizacija prostorov in opreme v ITAS, »Trikonu« in hotelu Pugled; dograditev novega obrata KTK; začetek gradnje mehaničnih delavnic »Avta«, modernizacija starih in na novo dodeljenih prostorov Ljudske restavracije, modernizacija »Metke«, dograditev samopostrežne trgovine v Kočevju in trgovine v Fari, polaganje 10-kilovoltne kabelske zanke v mestu itd. — šolstvo: dograjen B trakt nove osemletke, pod streho pa je tudi že C trakt. Do prihodnjega šolskega leta bo šola, za gradnjo katere so občani in delovni kolektivi prispevali nad štiri petine vrednosti (le petina šole je zgrajena s krediti), že popolnoma dograjena. — komunala: asfaltirana je bila Podgorska ulica, dograjena kanali- zacija za del mesta na levem bregu Rinže, nadaljevali smo z urejanjem Rinže, začeli graditi most pri Kuž-lju, začeli elektrificirati vasi Ajbelj, Suhor in Kaptol, dogradili vodovod na Trati itd. — stanovanja: dograjenih je bilo okoli 100 stanovanj, v gradnji pa je nadaljnjih 60. V: Kateri pa so glavni problemi, ki tarejo občane in občinsko skupščino ter bi jih bilo po vašem mnenju potrebno čimprej odstraniti? O: Nujno bi bilo treba urediti Rinžo, ki je za mesto zelo pomembna, zgraditi čistilne naprave za mestne odplake, uvesti sodoben železniški potniški promet, modernizirati cesto do Broda na Kolpi oziroma Delnic in cesti do Novega mesta ter Črnomlja in zgraditi plavalni bazen v mestu. Seveda pa so v mestu in na podeželju še številni drugi komunalni problemi, ki bi jih bilo treba rešiti. Uresničitev vseh teh želja in potreb pa je odvisna predvsem od uspešnega dela v gospodarskih organizacijah. Naše gospodarske organizacije že čutijo reformo, ki zahteva več reda, discipline in sodelovanja. Nekatere delovne organizacije že dobro sodelujejo med seboj. Tako LIK, »Melamin« in Kmetijsko gozdarsko posestvo grade skupaj novo tovarno ivemih plošč. Tudi ITAS, Rudnik in Kemična tovarna uspešno sodelujejo. Hkrati pa je žal prav znotraj Kmetijskega gozdarskega posestva čutiti močne težnje, da bi se posestvo razdrobilo. Seveda je težav še več. Pri njihovem reševanju pa naj bi tudi v bodoče pomagali občani, kot so to storili že mnogokrat doslej. V.: In kaj želite občanom ob prazniku? O.: Veliko uspehov pri njihovem delu. Želel bi tudi, da bi bili odnosi med ljudmi čimbolj človeški. Reforma ne bo zaostrila le pogoje gospodarjenja, ampak zahtevala več truda od vsakega, povzročila bo več nervoze pri ljudeh, zato je posebno potrebno, da bomo strpni, da bomo da bomo drug drugemu pomagali, skušali drug drugega razumeti in da bomo drug drugemu pomagali. Osodna specializacija V »Tekstilani« so proizvajali v glavnem le odeje - Trgovina jih je v dveh mesecih uvozila več, kot jih je »Tekstilana« proizvedla v letu dni -Ukrepali so hitro in se pretolkli iz težav INTERVJU S FRANCEM RUDLOM, DIREKTORJEM »ITAS«-KOČEVJE Preobremenjeni so z naročili ITAS je eno redkih podjetij, ki je preobremenjeno z naročili, čeprav izdeluje investicijsko opremo — Trenutno je težko dobiti kredite za kupce — Letos so izvozili že več, kot bi morali do konca leta — Tudi za standard zaposlenih skrbe V.: Kako je vplivala reforma na vašo delovno organizacijo? O.: Reforma je najbolj prizadela prav podjetja, ki izdelujejo investicijsko opremo, med katere spada tudi ITAS Tudi izvozili bomo več, kot di v bodoče bomo zgrad-li smo predvideli, že ta mesec približno 10 stanovanj na le (september) bomo namreč iz- to. Tridesetim članom koiek-vozili za šestino več, kot je tiva smo dali kredit za grad-naš letni plan izvoza. njo zasebnih hiš, kar je pre Naši izdelki so kvalitetni za kolektiv, ki šteje oko- ________ m iskani, njihovo prodajo pa ^ 400 do 450 članov. Imamo Kupci moraj tcsn0 ^ -1 >» ”> “ k“PCi d0brl li za 8 do 10 odstotkov delujemo. Razen tega je ta Reki in v Ljubljani. Razen te- Podjetju primanjkuje tudi zastopnik za prodajo naših iz- ga bodo letos prvič po letu zidarjev in tesarjev, saj bi -delkov v Inozemstvu, mi pa 1960 gradili tudi v ribniški jih več deset takoj lahko za- njenih v Jugoslaviji. občini. posli li. Letos so razpisali 20 Zelo tesno sodelujemo še s V prvem polletju letos so učnih mest za ta dva pokli- TAM in FAP ter več manj- v primerjavi z istim obdobjem ca, prijavilo pa se je le 8 šimi kooperanti. lani ustvarili za 44 odstotkov kandidatov, čeprav jim nudi- V.: Kako pa skrbite v pod- večji celotni dohodek, za 38 jo zelo dobre pogoje za uk. jetju za standard članov ko- odstotkov večji dohodek in Tako plača Zidar učencem vse lektiva? za 37 odstotkov večje osebne stroške šolanja, razen tega O.: V zadnjih 6 letih smo dohodke ter sklade, medtem dobe vsi brezplačno delovno zgradili ali odkupili za člane ko se je število zaposlenih po- obleko in čevlje. Dobri učen-koloktiva 75 stanovanj, pa tu- večalo za 5 odstotkov. ci pa pri praktičnem delu NE HODI DOMOV BREZ OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE Občinska konferenca SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB - Občinski komita ZMS - Občinski sindikalni svet želijo občanom prijetno praznovanje občinskega praznika. Vlagajmo vse svoje sile in sposobnosti v nadaljnjo rast in utrditev gospodarstva ter družbenih služb! POTREBNO JE POSEČI VMES, DA OBČANI NE BODO PRIKRAJŠANI Če še ne bo reda, bo pa prisilna uprava! Zdaj je znano, kaj je bilo v črnomaljskem zdravstvenem domu narobe, ker je strokovna komisija zdravstvenega centra že dala poročilo — Na posvetu predstavnikov občinske skupščine, občinskih družbeno-političnih organizacij in predstavnika zdravstvenega centra so razpravljali o potrebnih ukrepih, da bi pomanjkljivosti odpravili Na zahtevo republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo je zdravstveni center Novo mesto poslal v črnomaljski zdravstveni dom strokovno komisijo, da bi ugotovila, koliko je prizadeta strokovnost dela po sprejetju sanacijskega programa in v zvezi s sklepi samoupravnih organov. Komisijo so sestavljali: dr. Adolf špiler kot predsednik ter. dr. Ljubo Kretič in dr. Albin Pečaver kot člana. Poročilo strokovne komisije obsega 6 tipkanih strani, mi pa povzemamo le nekaj najvažnejših ugotovitev: Zmešnjave šele po 1. juliju Organizacija zdravstvenega varstva do začetka julija letos v občini Črnomelj v splošnem ni odstopala od medobčinskih povprečij, pač pa se je poslabšala po sprejetju nekaterih sklepov sveta zdravstvenega doma. Tedaj se je obseg dela zmanjšal za 9 ordinacij na teden ali za 32,15 odst, bistveno pa sta se poslabšali tudi dežurna služba in dispanzersko-speciali-stična dejavnost. Zaradi nove organizacije dela morajo bolniki v čakalnicah zdravstvenih ambulant čakati mnogo dlje, kot so čakali prej, še te že pa dobivajo zdravniško pomoč na domu. Na srečo ni prišlo do tega, da bi kdo zaradi prepozne zdravniške pomoči umrl, vendar možnost obstaja. Glede dispanzersko-speciali-stične službe je bilo ugotovljeno, da je za polovico slabša, kot je bila prej, razen tega ob sedanjem načinu dela ni pogojev za strokovnost dela. Da je prišlo do tako neljubih posledic pri zmanjšanem zdravstvenem varstvu, je po mnenju komisije v prečejš-nji meri krivo to, da niso bile razmejene pristojnosti med strokovno službo, samo- upravljanjem in upravo, deloma zato, ker ni bilo določeno delovno področje direktorja — zdravstvenega strokovnjaka in njegovega pomočnika. Glavno krčenje zdravstvenega varstva se je v črnomaljskem zdravstvenem domu odvijalo v času direktorjeve odsotnosti. Direktor je za nadomeščanje poblastil pomočnika ZD, ta pa ni zdravstveni delavec. V tem je bila velika pomanjkljivost, ki je vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov. Po drugi strani pa tudi direktor' in strokovni organi niso izkoristili vseh možnosti, da bi preprečili sklepe samoupravnih organov, ki so bili v nasprotju s strokovnim delom. Čeprav je finančni položaj podoben v vseh zdravstvenih domovih na področju dolenjske regije, pa se noben zdravstveni dom ni lotil sanacije na tak način, kot so to storili v Črnomlju. Predlogi za odstranitev pomanjkljivosti Na podlagi ugotovitev in pristojnosti, ki jih komisiji daje zakon o organizaciji zdravstvene službe, se je ta odločila za ukrep, ki je za zdravstveni dom obvezen in določa: ZD Črnomelj mora takoj organizirati dežurno službo tako, da bo občan lahko v najkrajšem času dobil zdravniško pomoč na domu. Razen tega je komisija predlagala: 1. ambulantna služba naj se odvija tako kot pred 1. julijem letos; 2. preventivna služba naj zajema vsaj enak obseg, kot ga je imela; 3. specialistična služba in dispanzerske dejavnosti so potrebne temeljitejše reorganizacije, dotlej pa naj delujejo tako, kot so pred 1. julijem; 4. strokovni organi zavoda naj se s pomočjo zdravstvenega centra lotijo temeljitega študija o novi organizaciji z Iravstvene službe; 5. čimprej je treba povečati zlasti število okulističnih ordinacij, da se reši vprašanje velikega števila čakajočih in da bi zavarovanci dobili ustrezne pripomočke; 6. strokovni kolegij naj oživi delo in s tem izpopolni občutno vrzel pri urejanju strokovnega dela; 7. zdravstveni dom Črnomelj in občinska skupščina naj skleneta pogodbo o plačevanju preventivne dejavnosti. 8. storiti je treba vse potrebno, da bodo pogodbene vsote od plačnikov redno dotekale, s čimer bo rešen problem likvidnosti ustanove. O ugotovitvah komisije so podrobneje razpravljali tudi na nedavnem posvetu predstavniki občinske skupščine Črnomelj, predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij in vodstvo zdravstvenega centra. Ker je nujno razmere v zdravstvenem domu čimprej urediti v prid zavarovancem, so bili na posvetu mnenja, naj v zdravstvenem domu ukrepajo po predlogih strokovne komisije, sicer bo treba poseči po najbolj neljubem ukrepu-pri-silni upravi. Ker pa se strokovna komisija ni spuščala v zadeve s področja samoupravljanja, kjer prav tako ni vse v redu, so sklenili, da bo to raziskal občinski sindikalni svet. GLASBENA ŠOLA NOVO MESTO Koncertna poslovalnica razpisuje KONCERTNI ABONMA za sezono 1967/68 z naslednjimi koncerti: 1. Dean Bravničar (violina), Marjan Lipovšek (klavir) 2. Trio Lorenz 3. Tatjana Bučar (klavir) 4. Komorni orkester SF ali Pihalni kvintet 5. Mitja Gregorač (tenor), Marija Bitenc (alt) in Andrej Jarc (klavir) 6. Ciril Škerjanc (čelo), Marjan Lipovšek (klavir) Vsi koncerti bodo v dvorani Dolenjske galerije. Cena za vseh šest abonmajev: 36,00 oz. 30,00 Ndin. Abonmaje lahko kupite v pisarni Glasbene šole (tel. 21-143) med 9. in 12. uro do vključno 13. oktobra do 18. ure. Posamezne vstopnice bodo na voljo dve uri pred koncertom v Dolenjski galeriji. GLASBENA ŠOLA — NOVO MESTO ZAKAJ KMETJE NE PLAČUJEJO PRISPEVKOV? Milijoni dcigov za kmečko zavarovanje Svet za zdravstvo in svet za socialno varstvo in varstvo družine se strinjata s predlaganim povečanjem prispevka za zavarovane kmete - 77 milijonov dolgov v neplačanem prispevku ni najboljše spričevalo za kmete; ti bi morali razumeti, da jim družba ne more zagotoviti varstva zastonj Na skupni seji sveta za zdravstvo in sveta za socialno varstvo in varstvo družine so 19. septembra v Ribnici obširno razpravljali o predlogih za novo zakonodajo o družini. Danih je bilo več umestnih predlogov za spre membe. V eni točki dnevnega reda so govorili o sklepu KSSZ Ljubljana o uvedbi izrednega prispevka za zavarovance — kmete. Po tem sklepu naj bi se dosedanji prispevek kmetov povečal za 4,34 odstotka. Povečanje naj bi veljalo za vse področje ljubljanske skupnosti. V ribniški občini plačujejo kmetje na posamezno gospodarstvo povprečno po 200.000 Sdin davka od katastrskega dohodka. Po novem bi znašal letni prispevek za socialno zavarovanje povprečno po OB 80-LETNICI TOVARNE ZLATOROG V MARIBORU Gospodinje pravijo: „Najboljši je”! Velik del naših gospodinj že leta in leta uporablja ZLATOROGOVA pralna mila in praške in ugotavlja, da je ZLATOROG najboljši — MIXAL z oxyla-nom je pralni prašek za strojno pranje, ki prav nič r 3 zaostaja za uvoženimi tovrstnimi praški — Zavidljive delovne zmage .' 90-članskega kolektiva 500-članski kolektiv tovarne ZLATOROG v Mariboru je te dni praznoval pomemben praznik: 80-letnico dela in obstoja. Prikupni fantek z velikim kosom mila na rami, natiskan na modre ovitke ZLATOROGOVEGA pralnega mila, je že v predvojni Jugoslaviji ponesel sloves tovarne v vse kraje naše dežele* ZLATOROGOVI izdelki so ohranili skozi 80 let, kar odhajajo na tržišče, sloves kvalitetnega blaga zato, ker so v tovarni proizvodnjo nenehno prilagajali novim zahtevam. ZLATOROG izdeluje danes razen pralnega mila še priznana toaletna mila, šampone, lake za lase, kolonjsko vodo, zobno pasto, kreme za nego kože, pralne praške in tekoče detergente. Da so ZLATOROGOVI izdelki zelo priljubljeni med potrošniki, dokazuje zgolj nekaj podatkov: ZLATOROG krije eno četrtino vseh potreb po pralnem milu v Jugoslaviji, vsak tretji Jugoslovan porabi po eno kremo SOLEA na leto, vsak dojenček pa po 1 do 2 SOLEA-BABY kremi na leto! ZLATOROG je bila prva tovarna v Jugoslaviji, ki je zače- * H I ^ 1887 1967 la proizvodnjo posebnega praška za strojno pranje. To je priznani pralni prašek MIKAL, ki je med potrošniki še bolj priljubljen, odkar je z dodatkom oxylana še pridobil na kvaliteti. Kljub zelo močni konkurenci na jugoslo- vanskem tržišču predstavlja MIXAL z oxylanom v prvem polletju 1967 polovioo vse porabe praškov za strojno pranje v Jugoslaviji. Strokovne analize tega praška v uglednih znanstvenih zavodih so pokazale, da ni nič slabši od uvoženih! ZLATOROGOV delovni kolektiv je dosegel tolikšne uspehe v proizvodnji z veliko skrbjo za strokovne kadre in z izboljšavami v organizaciji dela. Obojega se je kolektiv lotil 1960. leta. Danes deluje v ZLATOROGU samostojni raziskovalni institut, v proizvodnji pa uporabljajo njegove izsledke in izsledke najbolj znanih svetovnih tvrdk svoje stroke. Leta 1960 so imeli v tovarni samo 2 inženirja, danes pa jih imajo 24. V tem času so porabili za modernizacijo proizvodnje poldrugo milijardo S din, vrednost proizvodnje pa se je povečala za 4 milijarde. Ob tolikšnih uspehih lahko ZLATOROGOVEMU kolektivu iskreno čestitamo za 80-letni-oo obstoja! osem tisoč Sdin na gospodarstvo ah za dve leti 16.000 S-din. To ni preveč, če upošte varno, da je kmet deležen vseh ugodnosti zdravstvenega varstva, tako iz osnovnega kot tudi iz razširjenega zavarovanja. Uvedba izrednega prispevka je nujna zaradi primanjkljaja v skladu kmetijskega zavarovanja. Ne bi bilo prav, če bi se ta primanjkljaj pokrival s sredstvi socialnega zavarovanja delavcev, da sploh ne govorimo o pokritju iz občinskega proračuna, ker takšne postavke v proračunih ni. Zato je edino prav, da nosijo breme zavarovanci sami. Oba sveta sta predlog za povišanje prispevka za kmečko zavarovanje soglasno potrdila in priporočila, naj ga sprejme tudi občinska skupščina. Zelo živahna je bila razprava o zaostanku plačila prispevka za socialno zavarovanje pri kmetih v ribniški občini. Vsi člani obeh svetov so menili, da je treba te zaostanke na kakršenkoli način izterjati. Med kmeti zavarovanci je veliko takšnih, ki že tri leta niso plačali niti dinarja prispevka. Zato ni nič čudnega, če se je nabralo 77 milijonov Sdin zaostanka! — Davčni izterjevalci imajo zato zadnje čase dela na pretek. Prizadeti kmetje morajo razumeti, da jim družba ni dolžna nuditi zdravstveno varstvo zastonj! Ce bi redno plačevali svoje prispevke, ne bi bilo težav, ki smo jim priča! Ob koncu seje so razpravljali še o bodoči usodi zdravstvenega doma Ribnica, ki se bo, kot vse kaže, priključil zdravstvenemu domu Kočevje. Aili je takšna rešitev dobra, bo pokazala prihodnost. -R Kako bo z zdravstvenim zavarovanjem kmetov? Pristojni odbori republiške skupščine so pričeli pretekli teden obravnavati osnutke za zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Obstajata dva osnutka: prvega je sestavil republiški sekretariat za delo, drugega pa republiški zavod za socialno zavarovanje na podlagi stališč in pripomb izvršilnega odbora republiške skupnosti kmetov. Dosedanje razprave so se dotikale zlasti bistvenih protislovij obeh osnutkov, tako glede kroga zavarovancev, obsega zdravstvenega varstva in financiranja zavarovanja. Zavzemajo se, da se sedanji krog zavarovancev ne bi smel zožiti; nesprejemljiv je predlog za uvedbo premoženjskega cenzusa, ki bi imel za posledico izključitev večjega števila sedanjih zavarovancev iz zavarovanja. Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov naj bi plačevali vsi lastniki kmečke zemlje, ne glede na to, kje so zavarovani. Občinske skupščine pa naj bi prispevale za zdravstveno zavarovanje tistih kmetov, ki zaradi slabega gmotnega položaja ne zmorejo prispevka; plačilo prispevka je za občine lažje breme kot kritje stroškov za zdravstveno var- stvo nezavarovanih oseb. Različna so mnenja, ali naj bi kmetje zavarovanci plačevali prispevek po katastrskem dohodku, ki naj bi v celoti predstavljal osnovo za financiranje zdravstvenega zavarovanja kmetov, ali pa naj bd uvedli glavarino, to je prispevek v enaki višini po zavarovani osebi od 16. do 65. leta starosti; za zavarovanje oseb do 16. leta oziroma nad 65. letom starosti pa bi se zavarovanje financiralo iz prispevka od katastrskega dohodka. Ostali drobni viri financiranja zdravstvenega zavarovanja kmetov, kot so obremenitev dohodkov kmetov kooperantov, sezonskih delavcev pri delovnih, kmetijskih in gozdnih organizacijah, ki jih omenjata kot možne vire oba osnutka, bi po mnenju poslancev povzročili večje stroške pri ugotavljanju in obračunavanju dohodka, kot bi bil dejanski finančni učinek. Poslanci so posebno poudarili, naj bi bil minimalni obseg pravic do zdravstvenega varstva kmetov določen enotno za vso republiko, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov pa bi lahko določile širše pravice. Švedski gostje se v čateških Toplicah odlično počutijo. Ko se zjutraj pokažejo prvi sončni žarki, so že na vrtu. Vreme jim ni preveč naklonjeno, a to jih ne moti. Za severnjake je sonca še vedno dovolj. (Foto: Jožica Teppev) * Ivan Regent Ponovni poziv borcem s področja sodstva NOB V torek je v Ljubljani v 84. letu umrl tovariš Ivan Regent, najstarejši slovenski komunist, dolgoletni član najožjega slovenskega političnega vodstva m CK ZK Jugoslavije. Več kot 65 let se je zavzeto boril v prvih vrstah delavskega gibanja v Italiji in Jugoslaviji. Za njim so ostale globoke in plodne brazde do kraja predanega političnega delavca — revolucionarja, ki se je ves predal delavskemu razredu, ga učil in in vodil, vzgajal in prosvet-Ijeval. Od luškega tekača in obrtnega vajenca se je razvil v plodnega propagandista, novinarja in publicista, govornika in povsod priljubljenega javnega delavca! Slava njegovemu spominu! V okviru komisije za razvijanje tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije se je osnovala posebna sekcija za področje sodstva NOB. Prva naloga sekcije je, da zbere, dopolni oz. vsaj evidentira ves material iz tega področja na enem mestu. Pri tem je posebne važnosti pričevanje (spomini) še živih neposrednih sodelavcev iz takratne dobe. Zajeti moramo celotno področje in vse vrste sodstva od prvih začetkov izrednih posebnih sodišč na neos-vobojenem ozemlju leta 1941, preko partizanskega (četnega, bataljonskega, komandnega) sodstva do rednih vojaških in civilnih sodišč od njihove ustanovitve do osvoboditve maja 1945 ter vse oblike sojenja po OF oz. NO organih. Sekcija je z delom že pričela, vendar je bil odziv na naš prvi poziv glede na veliko število ljudi, ki so sodelovali v sodstvu med NOB premajhen. Tovariše, ki so sodelovali na kateremkoli teh sektorjev zato ponovno pozivamo, da sporočijo: 1. svoje ime in priimek in sedanji naslov; 2. vojaško enoto oz. nevojaško organizacijo (OF, NO odbor ipd.) v katerem sestavu je bil sodni organ, pri katerem je sodeloval; 3. v kakšnem svojstvu je bil udeležen pri sodstvu (predsednik ali član sodišča, tajnik, preiskovalec, zapisnikar, tožilec, zagovornik); 4. v katerem času je to delo opravljal; Srečanje internirancev iz Flossenburga Konec septembra 1943 so nemški nacista prepeljali v koncentracijsko taborišče Flossenburg veliko skupino Slovencev iz italijanskega taborišča Renicoi. Bilo nas je okoli 700, predvsem iz ta kratne »Ljubljanske pokraji ne«. Neka dni za njimi je prišla tja še manjša skupina Gorenjcev iz Dachaua. Ze pred tem je bilo v tem nemškem taborišču smrti pribl. 50 naših rojakov in tako smo bili Slovenci v Flossenburgu zeio številni, čeprav so Nemci poslali precej naših ljudi v podružnice in v druga koncentracijska taborišča. Leta 1944 je prišlo sem tudi precej Slovencev s Primorskega. Koliko nas je bilo vseh Slovencev v tem taborišču smrti, ne bo nikoli ugotovljeno. Vemo le, da je v letih obstoja taborišča zgorelo v krematoriju in na grmadah 73.692 ljudi raznih narodnosti, med njimi pa tudi 1730 Jugoslovanov. Med našimi žrtvami je bilo največ Slovencev, saj nas je bilo med Jugoslovani največ. Odbor bivših internirancev taborišča Flossenburg, ki je bil ustanovljen letos februarja, si prizadeva, da bi dopolnil evidenco preživelih In umrlih internirancev, kakor tudi tistih, ki so bili postre- Dr. Franc Hočevar in Silvo Gorenc v Sevnici Prejšnji teden sta obiskala Sevnico podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Franc Hočevair in Član CK ZKS Silvo Gorenc. V spremstvu predstavnikov občinske skupščine sta obiskala konfekcijo LISCO, na občinskem komiteju ZK pa sta frttela razgovore o pripravah 03 konferenco komunistov sevniške občine, ki bo 28. oktobra. Ijeni med evakuacijo taborišča. — Odbor bo prireddil v soboto, 30. septembra, ob 16. uri v domu Maksa Perca v Ljubljani, Kotnikova 20, tovariško srečanje vseh preživelih internirancev iz Flossenburga. Obnovimo tovarištvo, ki smo ga kovali v najtežjih letih življenja! Radi bi izpopolnili pregled preživelih in umrlih internirancev, pogovorili pa se bomo tudi o obisku nekdanjega taborišča, o pisanju spominov in o drugih vprašanjih, ki nas tarejo. Tovariši, ki so letos obiskali Flossenburg, nam bodo poročali o tem, kar so videli, m o ureditvi spominskega prostora na kraju, kjer je živelo in umiralo na desettiso-če ljudi 18 narodnosti. S. ŠORLI 5. tovariše, s katerimi je sodeloval pri sodstvu (njihovo ime in priimek, takratno funkcijo, sedanji naslov); 6. kje se nahaja dokumentacija o tem; 7. če hrani kakšne dokumente pri sebi, katere, ali je pripravljen jih izročiti sekciji; 8. ali je pripravljen o tem svojem delu prispevati svoje spomine: bodisi da jih nam napiše, bodisi pove odposlancu; 9. ali je tudi sicer pripravljen sodelovati pri akciji: zbirati gradivo, proučevati določen širši ali ožji sektor oz. posamezne primere, pismene prispevke itd. Pripominjamo, da bodo spomini in drugi pismeni prispevki ustrezno honoriram, efektivni stroški povrnjeni. V prepričanju, da bo naš poziv naletel na razumevanje in odziv, prosimo, da pošljete svoje odgovore na naslov: Komisija za razvijanje tradicij NOB, sekcija — sodstvo NOB, Ljubljana, Beethovnova 10 tel. 23-564. Za sekcijo: dr. TEODOR TOMINŠEK Veliki dan mladih gasilcev V nedeljo, 17. t.m., je bilo na brežiškem štadionu občinsko tekmovanje pionirskih desetin v vaji z vedrovko, v štafetnem teku s prenosom povelja ter v odgovorih na strokovna vprašanja. Od 11 ekip so zasedli prvo mesto pionirji iz Spodnje Pohance, drugi so bili tekmovalci z Mosteca, tret j j pa domačini. Tekmovanje sta si ogledali tudi dve desetini mladincev iz Samobora na Hrvat-skem, kjer je bilo popoldne medrepubliško srečanje pionirjev s pozdravnimi nagovori, izmenjavo spominskih plaket, kosilom, ogledom gasilske opreme, muzeja in starega gradu. Posebno pozornost so vzbujali pionirji iz brežiške občine, ki so nastopali v enotnih novih uniformah. Predstavniki obeh občinskih gasilskih zvez iz sosednjih republik so seveda izrazili željo po številnejših podobnih srečanjih! ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko sa 30 din. UPRAVA USTA *75!^' - sr Prava popravljalnica orožja med NOV je bila v stari kovačnici v Gor. Vrhpolju. Orožje sta popravljala Jože Okički in Tone Potočar. Potočar je opravljal še vsa druga kovaška dela in podkoval konje. Na sliki: Tone Potočar pred staro Kosovo kovačnico (Foto: P. Miklič) Bolnišnica je imela eno samo sobo, vežo in shrambo. Stranišče iz pokončnih klanih debel, pokrito in ometano z blatom, je stalo posebej. V vežo je bil vhod od vhodne strani, na koncu veže prilepljena k stavbi nekoliko širša shramba. Iz veže so na levo roko držala vrata v skoraj sedem metrov dolgo sobo. Ob desni in levi steni je bil po vsej dolžini pograd iz desk. Na vzhodno in južno stran sta bili dve lini brez šip. Zapirali sta se z lesenima zasunoma, kakor jih vidimo še na starih kmečkih podih. Sredi sobe so postavili preprosto mizo z navzkrižnimi nogami in železno pečico. Vrat, ki jim je tečaje skoval vrho-p oljski kovač Tone Potočar, še ni bilo in je še marsikaj drugega manjkalo, ko so že neko noč pripeljali prvih pet ranjencev z zavezanimi očmi. Dva so nosili, trije lažji so hodili. Spremljal jih je zdravnik ali bolničar bolj majhne rasti. Pripovedovali so, da so se morali zaradi nevarnosti umakniti s Sel nad žalovčami in da jih je bilo zelo težko spraviti čez Krko. To se je zgodilo nekaj dni pred koncem avgusta. Mislim, da se je takrat pod Dobrovo prepeljalo čez Krko vsega 17 ranjencev in da jih je komandir zaščitne čete Vinko Robek dvanajst poslal v Gaj pri Vrhpolju. Tiste v Pendirjevki je takoj obiskal zdravnik dr. Černelč, ki ga je v tistem času spremljal Miha Rolih iz Šentjerneja. Bolnišnica še vedno ni bila dokončana. ko je nepričakovano prišlo povelje, naj delo ustavijo in ranjence umaknejo. Opoldne so odšli tesarji, ponoči so odpeljali ranjence, da bi ne videli okolice in potov, če se je Zupan prav spominjal, da so gradili bolnišnico 18 dni, so delo ustavili 2. septembra. Kaj se je zgodilo, tesar Zupan ne poroča. Razširile pa so se govorice, da je Jože Hudoklin, ki je za novo bolni šnico izbiral prostor, pobegnil k belim. Partizani so se ustrašili izdaje in pokola ranjencev, zakaj beli so se rogali vsaki morali, niti niso spoštovali mednarodnih zakonov vojskovanja, ki je veljalo povsod po kulturnem svetu. Jože Hudoklin, po domače Jerneč-kovec, je bil krepak dedec, vihrav in grobijan po naravi. V Vrhpolje se je bil priženil iz Gornje Stare vasi, iz hiše nadarjenega in zgodaj za jetiko umrlega študenta in pesnika Franca Hudoklina, kateremu je dobri prijatelj Janez Trdina nekoč posvetil svojo bajko o Bratovski gomili. Prvo leto vojne se je Jože Hudoklin močno gnal za Nemce. Iz strahu pred vaščani je pobegnil na nemško stran meje in tam izdajal. Čez teden dni se je skesan vrnil in prosil vaščane odpuščanja. Ker se je izkazal s pogumnimi dejanji, so mu odpustili in poslej zaupali. Bilo je neprevidno. Za vsem njegovim omah ljivim početjem je namreč tičala, kot je mogoče presoditi danes, pravzaprav strahopetnost, ki se dostikrat izrojeva v nasilno brutalnost, ne v plemenit pogum. Ob novi preizkušnji, ko so se pojavili prvi legistični lovci na kmete, je Hudoklin znovič pokazal svojo pravo naravo. Ves zmeden je v farovžu klečal pred kaplanom Fistrom in s povzdignjenimi rokami prosil rešitve.^ Pametni duhovnik, edini od farovških gospodov, ki so bili sicer nevarni belogardisti, je strahopetca nagnal, naj gre pač za drugimi moškimi v gozdove. Tepec pa se je rajši predal Kranjčevim legistom v Gracar j evem turnu, ki so ga, kakor v svarilo šlevam, v samotni grapi pod Tolstim vrhom s puškami in krampi pobili. Hudoklin bolnišnice v Pendirjevki skoraj gotovo ni izdal, vendar ji partizani celo leto niso več zaupali. Dr. čemelič se je znašel pred težkim vprašanjem, kje in kako zagotoviti ranjen cem varno zdravljenje. Z istimi težavami so se že dolgo zaman borili tudi Hrvati. Sedaj so se odločili za novo, skupno slovensko-hrvaško bolnišnico, tretjo v Gorjancih. Njen nastanek nam je v članku »Moji ranjenci« leta 1962 v Borcu prav prisrčno popisala Frančiška Jurečičeva z Oštrca nad Kostanjevico. Ko so se po hudih bojih z ustaši v maju 1942 Bulatovi Kordunaši prvič mudili pri slovenskih partizanih v Opatovi gori, so pripeljali iz žumberka na Oštrc nad Kostanjevico partizana Vlai- ča iz Vlaičev pri Vrgin mostu. Imel je bolne ledvice in mučila ga je revma. Sprejela ga je in po materinsko negovala trgovka Frančiška Jurečičeva. Takoj za Vlaičem je dobila v hišo še mladega in simpatičnega Kordunaša Milana Mraoviča-Simiča, ki ga je pri Tomaševičih zadela ustaška dumduma-rica v desno roko. V nekaj dneh so imeli na Oštrcu hrvaške ranjence še Sintičevi in Laknarjevi, med drugim tudi Draušnika. Obiskala sta jih zdravnika dr. Ivaniševič in dr. Erat iz Kostanjevice. Na Oštrocu so bili hrvaški ranjenci 18 dni. Pri Sintičevih je neki ranjenec s kroglo v prsih po petih dneh umrl. Bil je velik, da niso našli zanj niti postelje niti imeli za mrtvega krste. Pokopali so ga zavitega v rjuho na vaškem pokopališču. Partizanske pogrebce je nizko obletaval italijanski avion. Od Sv. Mohorja so partizani nanj streljali. Seveda niso bili ranjenci na Oštrcu nič več varni, čeprav so stale straže na Dolšcah, Slinovcah in v Orehovcu. Zato so bolnike rajši že drugi dan preselili na Delkotovo pristavo v Avguštinih. Jurečičevo so Italijani prijeli in ji je med sedemurnem zasliševanjem že hudo trda predla. Tudi v Avguštinih se ranjenci niso čutili varne. Selili so se v Vinj ar pod Prušnjo vasjo, pozneje v Polšnico. Strašni jarek in nazadnje, mogoče konec julija, na hrvaško stran, na žum-berško Priseko nad Planino. Priseka na vrhu gričev je štela tri domačije, ki so jih vse zasedli ranjenci. Težji so bili v hišah, lažji so spali po skednjih in senikih, podnevi pa po-leževali v senci sadovnjakov. V bolnišnici je bil sicer vzoren red. Hrana je bila dobra. Bolnišnico je prevzel dr. černelč, ki je v noči pred 30. avgustom pripeljal vanjo tudi svoje ranjence iz Apnenika in tiste, ki jih je Ivan Robek pripeljal čez Krko. Vse ranjence razen peterice v Pendirjevki je zbral v Gaju pri Vrhpolju, kjer so v grmovju in pod drevjem ležali dva ali tri dni. Komaj pa so jih z vozmi umaknili skozi Orehovec in Oštrc na Priseko, so že prileteli italijanski avioni in izpraznjeni Gaj in sosednje Vrhpolje strahovito bombardirali. Bila je nedelja, 30. avgusta (1942). Na Priseki sta zdravniku pomagali dve bolničarki, neka Novakova iz Ljubljane in Lojzka Brsanova iz Orehovca. Prej kot čez štirinajst dni so doživeli na Priseki pretresljivo žalo-igro. Tu moram poseči nekoliko nazaj. Blizu Priseke je žumberško Novo selo in v njem Herakovičev dom. Odrasli bratje so bili že vsi preskrbljeni. Nikola je bil sodnik, drugi grško-katoliški duhovnik, tretji gospodar na domu, kjer je živela tudi sestra, četrti, Pavle, pa je bil logarski »vježbenik«. Vsi so postali goreči ustaši. Pavle Herakovič, črnolas, tenak fant srednje rasti, je dve ali tri leta obiskoval gimnazijo. V svoji lahkomiselnosti in lenobi je učenje opustil. Postopati po gozdovih mu je bolj ugajalo. Ko se je v aprilu 1941 pojavilo povsod dosti vojnega plena, se je začel ukvarjati s črnim prekupčevanjem, zlasti z donosnim tihotapljenjem tavajočih vojaških konj, ki jih je spravljal čez mejo na Hrvaško. Slišali smo že, da so ustaši 9. junija 1942 napadli in razdejali skoraj prazno taborišče kostanjeviške partizanske čete v Opatovi gori. Ljudje so partizanom povedali, da so z ustaši videli PaVla Herakoviča iz Novega sela, ki da je napadalce vodil. Partizani so izdajalca iskali in ga osmi dan po napadu prijeli v nekem vinogradu pri črneči vasi, kjer je čakal na sestanek s tihotapci. Zaslišali so ga in ga zvezanega izročili komandi žumberškega odreda v Poganjih jamah, da bi ga sodili. Komisar Ivan Sokolčič je sklical svoj odred, poročal o slovenski obtožnici proti Pavlu Herakoviću in vsakega partizana posebej vprašal, kaj naj narede z jetnikom. Oglasi se Ilija Bastašić iz Džuri-čev in pravi: MAKSIM GORKI:_______________ Doživetje z Matas® CARLO MANZONI:_____ Mačka v avtomobilu Nekoč, bil je zadnji dan leta, me je usoda pripeljala v veliko pristaniško mesto, kjer nisem imel niti enega znanca. Kmalu mi je pošel denar; niti ene kopejke nisem imel več v denarnici. Vse, kar sem lahko pogrešal, sem razprodal in se napotil v predmestje, kjer je ležalo pristanišče. Tiho je bilo tam in nikjer ni bilo nobenega človeka — ladijski promet se je komaj pričenjal. Ves lačen sem pohajkoval mimo hiš in razmišljal, kako dobro se godi podganam. Prišel je večer. Deževalo je, sever je mrzlo pihal, vihar se je igral za naoknicami, rečni valovi so se peneč valjali ob obalo. Zdelo se je, da reka čuti prihajajočo zimo in da hoče iz strahu pred ledeno odejo pobegniti. S popolnoma oblačnega črnega neba so neprenehoma padale dežne kaplje. Na obali je med dvema topoloma ležal čolniček z navzgor obrnjenim dnom. Bilo je, kot da je vsenaokrog izumrlo, jaz pa sem eden izmed preživelih. Takrat mi je bilo osemnajst let. Stopil sem na mrzel, vlažen pesek, zobje so mi šklepetali. Ko sem prišel do stojnice, sem zapazil sključeno žensko postavo, ki je z rokami izgrebla pesek pod prodajnim pultom. »Le kaj dela tukaj?« sem se vprašal in sedel k njej na tla. Zakričala je in me pogledala s svojimi mehkimi rjavimi očmi. Zagledal sem privlačno devetnajstletno deklico. Obraz so ji kazile plave maroge. Pogledala me je, njen strah je počasi izginil. Z rok je stresla pesek, si popravila ruto in dejala: »Tudi ti si videti lačen. Koplji... utrujena sem. Verjetno so notri klobase in kruh, ker stojnico še uporabljajo za prodajo.« Začel sem kopati. Za hipec se je zagledala vame, nato pa je sedla in mi pomagala. Molče siva delala. Tako sem se poglobil v opravilo, da sem na vse pozabil; mislil sem le na zalogo v pultu. Vedno temneje je bilo, spustila se Je gosta megla, valovi so se vedno bolj divje zaganjali, dežne kaplje so že močno padale. Nekje daleč je zapiskal čuvaj... »Ima tla?« je vprašalo dekle. »Vprašala sem, ali ima stojnica tla. Ce jih ima, se ne trudiva zaman. Pametneje bi bilo, da zlomiva ključavnico!« Zgrabil sem ključavnico in jo mahoma iztrgal. Moja spremljevalka se je zvila kot kača in naglo zgrabila v odprtino. »No, kaj si našla?« sem vprašal. »Košaro s steklenicami, prazne vreče, dežnik, železno vedro... ah, hlebec kruha. Sicer je vlažen, toda vzemi ga...« Pred moje noge se je zakotalil hlebec. Odlomil sem košček in ga hlastno vtaknil v usta. »Daj še meni. In sedaj morava izginiti. Kam greva?« Pogledala je okoli sebe. »Ah, tam leži prevrnjen čoln, pojdiva podenj!« še močneje je deževalo, vihar Je tulil, midva pa sva požirala kruh. »Kako ti je ime?« sem vprašal deklico. Rekla je: »Nataša.« Dežne kaplje so padale na lesene stene čolna. Tako pljuskanje povzroča žalostne misli. Najino »stanovanje« je bilo ozko, vlažno in brez najmanjše udobnosti. Nataša se je z rokami naslonila na rob čolna in se zazrla v reko. Rad bi se pogovarjal z njo, a nisem vedel, kje naj začnem. Nataša je sedla, z rokami objela kolena in se zatopila v misli. Nato je rekla: »Tako prekleto življenje!« Pravzaprav je zatarnala. Toliko malodušnosti je bilo v teh besedah. Enostavno je povedala svoje mnenje ... »Raje crknem,« je izbruhnila. »Kdo te je tako osramotil?« sem vprašal. »Moj ljubimec ... neki pek!« »Te često pretepa?« »Le kadar je pijan.« Nenadoma se mi je približala in začela pripovedovati o Paški: pek je, ima brke in zelo dobro igra harmoniko. Prišel je k njen v »salon«. Všeč ji Je bil, ker je vesel fant. Zaljubila se je vanj. Bil je njen zaščitnik in prijatelj, potem pa ji je vzel ves denar, ki ga je dobila od gostov, ga zapil in se pred njenimi očmi zabaval z drugimi dekleti. »To boli. Sem mar slabša kot drugi? Predvčerajšnjim, ko sem smela ven, sem šla k njemu in ga našla z drugim dekletom. Očitala sem mu, on pa me je pretepel in mi raztrgal obleko. Le kako naj se vrnem? Vse mi je raztrgal... bluzo .. krilo. Moj bog, kaj bo z mano?« Zobje so mi šklepetali; pa tudi njo je zeblo. Tako se je stiskala k meni, da sem videl blesk v njenih očeh. »Kakšne barabe ste moški-Poteptala bi vas. Ko bi eden crknil, bi mu pljunila v obraz in ne bi mi bilo žal. Najprej je tako lepo, ko pa se vdaš, pa...« Tako bedno sem se počutil, da sem zastokal. V tem trenutku sem začutil dve majhni goli roki in zaslišal tih glas: »Kaj ti je? Kaj si zagrešil? Te zebe? Torej kakšen-si? Sediš tu in molčiš. 2e davno bi mi lahko povedal, da te zebe. No, lezi na tla; iztegni se; tudi ja bom legla. In sedaj me močno objemi. Tako, sedaj ti bo topleje. Potem bova legla s hrbtom proti hrtu in prenočila. Prav gotovo si izgubil službo. Sedaj si brez dela?« Potolažila me je, ona, ženska, ki je prodajala svoje telo, deklica, ki ni našla prostora na svetu. Gost dež mi je padal na obraz, na prsi. Kljub temu da sva ležala tesno objeta, sva se tresla od mraza... Ta resnica je bila težja kot vse sanje ... Nataša pa je govorila tako, kot znajo govoriti le ženske: ljubeznivo in prijateljsko. In nekaj njenih besed je padlo v mojo dušo; solze so se kar same prikradle. S tihim glasom mi je rekla: »Ne joči, ljubi moj. Bog bo dal... našel boš posel. Ne smeva obupati!« Nenehno me je poljubljala. To je bil prvi poljub, ki sem ga dobil od kake ženske. Dolgo sva ležala z roko v roki. Ko se je zasvitalo, sva zapustila čoln in odšla v mesto. Tukaj sva se poslovila kot stara prijatelja. Nikoli več je nisem srečal, čeprav sem pol leta stikal po beznicah, da bi jo našel; tisto Natašo, s katero sem preživel neomadeže-vano Silvestrovo noč. Gospa Veneranda je sedla za krmilo, njen inštruktor pa poleg nje. »Kaj boste torej storili, preden vžgete motor?« jo je vprašal. »Najprej se bom prepričala,« je odgovorila gospa Veneranda in se ozrla okrog sebe, »ali v avtomobilu ni mačke«. »Kako, prosim?« je vprašal inštruktor. »Kaj ste rekli?« »Rekla sem,« je ponovila gospa Veneranda, »da bom najprej preverila, ali v avtomobilu ni mačke. Priznati morate, da bi bilo sila nevarno voziti avtomobil, če bi bila v njem mačka. Zato bom mačko vrgla ven, še preden bom sedla za krmilo.« »Jaz vas učim voziti avtomobil,« je dejal inštruktor, »mačka pa nima s tem nobene zveze. Najprej morate preveriti, v kakšnem položaju je menjalnik.« »Kakor hočete,« je dejala gospa Veneranda. »Vi ste učitelj in jaz moram storiti to, kar mi ukažete: to pomeni, da moram najprej preveriti, v kakšnem položaju je menjalnik, mačko pa bom vrgla ven kasneje. Ce pravite, da lahko mačko spodim šele potem, ko preverim, v kakšnem položaju je menjalnik, pomeni to, da je to pravilno.« »Poslušajte!« je dejal učtelj in zaškripal z zobmi,« v avtomobilu ni nobenih mačk, ali vam je jasno? In če bi tudi bile, kaj mi to mar? Tukaj sem zato, da vas naučim voziti avtomobil, in ne, kako se iz avtomobila mečejo mačke! Ali sem se izrazil dovolj jasno?« »Popolnoma,« Je odgovorila gospa Veneranda. »Toda jasno, da si vas nikoli ne bi' drznila zaprositi, naj mi pokažete, kako je treba vreči mačko iz avtomobila. Sicer pa mi tega niti ni treba pokazati, to lahko storim brez vas Četudi ne bi vedela, kako je treba vreči mačko iz avtomobila... Iskreno rečeno, to niti ni pogoj za opravljanje izpita ... Ali morda nimam prav?« »Prav imate,« je odgovoril inštruktor in si obrisal znoj s čela. »Ko smo torej pojasnili zadevo z mačko,« je nato dejala gospa Veneranda, »bi morala še po jasniti, kako je treba voziti avtomobil. Ugotovila bom torej v kakšni legi je menjalnik, potem bom vrgla mačko ven, in kaj naprej ... »Ce je sploh kakšna mačka v avtomobilu, jo lahko najprej vržiete ven...« je šepetajoče dejal inštruktor in vzdihnil. »E, to pa ne gre tako!« Je vzkliknila gospa Veneranda. »Najprej mi rečete, da moram preveriti, v kakšni legi je menjalnik, zdaj pa spet pravite, da moram najprej vreči mačko ven. Kaj je to? Mar mislite, da me boste tako naučili voziti? Niti sami ne veste, kako je treba pričeti, to vam odkrito povem!« Gospa Veneranda je stopila iz avtomobila in zaloputnila vrata za seboj. »Našla si bom drugega inštruktorja, ki bo vešč svojega dela!« je vzkliknila in se oddaljila s hitrimi koraki, medtem ko je inštruktor gledal za njo z izbuljenimi očmi. Božidar Jakac: Novo mesto (1941) Delavec ni človek, on je živina, suženj; milostna gospoda ga zaničuje kakor psa. Jesti mu daje samo toliko, da ne pogine, v svoji pesti ga ima gospod, ž njim dela, kar hoče. Ako se mlademu gospodiču zljubi zasesti njegov hrbet, mora uzdo vzeti v usta, hoditi po vseh štirih, trpeti, da ga bije z bičem okoli ušes. Gorje mu, ako bi ga prevrnil, četudi nerad; pri tej priči se mora pobrati z ženo in otroki. Njegovo dekle, če je čedno — drugo zamolčim, grdo nočem govoriti; ali jeza me grabi, če pomislim, kako se godi. Pojdi mi s tisto obrtnijo, jaz jo poznam. To imenujejo bogato deželo, če jih je petero, desetero, ki so siti, belega kruha pijani, ki imajo vsega dovolj, vse drugo je pa berač! Kmet bodi kmet, dela naj in varčuje; živel bo dobro ali slabo, ali živel bo na svojem svoj gospod. Vsakega lahko zapodi z motiko, z vilami, kdor se hoče šopiriti in razgrajati po njegovem. Svoje hiše naj se drži, naj se ne klati po krčmah, pijančuje naj ne in kvartopiri; žena in dekleta naj se ne oblačijo kakor mestne gospe, tako da ima v nedeljo nekatera več na sebi, nego je vredna vsa domačija. Pridnosti in varčnosti nam je treba, ne obrtnije! Tako, zdaj sem ti povedal, kar ti gre. Z Bogom!« N(5san je sprevidel, da se s tem starokopitnim drvarjem ne da pametno govoriti. Reče mu torej: »Vi govorite po svoji drvarski pameti; neumen sem jaz, da sem začel z vami take pogovore; brez zamere!« Seljan mu založi za odhod še to; »Ti pa zameri ali ne zameri; še to ti rečem, in kar boš slišal, lahko poveš vsakemu: Ko bi se smelo, jaz sam bi šel ponoči pa bi s tole sekiro razbrskal vse, kar ste dozdaj zgradili in sezidali!« Preklinjanje Sel Janovo ni škodilo novemu podjetju. Glavno poslopje, v katerem se bo delalo železo, hiše uradnikom in delavcem za stanovanje in druge potrebne stavbe:vse je bilo dodelano. Določen in napovedan je bil že dan, ko se fabrika odpre z ve- liko slovesnostjo; dolgo naj ostane ljudem v spominu imenitni dan, s katerim napoči nova doba temu okraju, morebiti vsi deželi. Ali to slovesnost je hotel oskrbnik gospod Klin-ger, kateremu je bilo vse podložno, združiti z neko drugo, ki je njega osebno zadevala. Gospod Klinger je bil še mlad mož, visoke rasti, skoraj belih las, modrih oči, okroglih lic, rdečih kakor makov cvet; prava severnonemška moška lepota. Hodil je navadno v lovski obleki, katera mu je, to se mora reči, prav lepo pristojala. Ker je imel poleg tega lepo službo, ni čudno, da je nosil glavo pokonci, sicer pa je bil dobra duša. Glavno pa je to, da je bil samec; zaradi te lastnosti ga je gospa davkarica posebno čislala; to je bil snubač kakor gospod Valentin ali pa morebiti še boljši, ker pri njem je bilo vse gotovo; Valentin in Klinger sta se ji zdela kakor cvet in sad; oba sta lepa, ali pameten človek raje poseže po sadu. Toda ker je imela dve hčeri, še voliti in izbirati ni bilo treba, najboljše oba. Lahko si je torej misliti, da skrbna mati ni prezirala in zanemarjala zlatega ptiča; pridno mu je stavila mreže in pasti, pogosto ga je vabila, dobro ga je gostila z jedjo, pijačo in vsaktero ljubeznivostjo. Mladi mož se Je prav dobro imel v njeni hiši; prijazno in veselo se Je pogovarjal in šalil z Olgo in Ireno, ki sta v njegovi druščini razkladali in razgrinjali vso svojo ljubeznivost. Zlasti Olga se je bila prijela in pola- stila lepega gospoda, kakor da bi ne bilo na svetu ni-kakega Valentina; mislila si je pač: boljše drži ga nego lovi ga! Ubogi Valentin! Samo to je davkarico malo skrbelo, da ji ni hotel Klinger nikoli nič dolžan ostati. Vselej, kadar je bil v njeni hiši, vedel je potem tako naravnati, da so se kam skupaj peljali, on in vsa davkar jeva družina ob njegovih stroških, s hvaležnostjo torej ga ni mogla privezati; vendar zaupala je v svojo in svojih hčera ljubeznivost. Ali bistroumna ženica se je motila. Klinger si je bil že izbral svojo nevesto. Z njenim očetom je bilo že vse dogovorjeno. Zenitovanje se je imelo obhajati obenem, ko se bo tovarna slovesno odprla. Sodnik je imel res srečo; kakor v sanjah se mu je izpolnila vsaka želja. Starejša hči ga je že nekoliko skrbela, kako ji dobiti primernega ženina? Za kmeta se mu je zdela Ana pregosposka, prešibka je bila in preomikana; tudi ga ni bilo po vsi okolici dovolj premožnega, da bi se jo upal snubiti; cesarskega uradnika ni čislal na to stran. V ti zadregi mu je prišel Klinger kakor nalašč; boljšega zeta si ni mogel želeti, in kako bi ga ona ne bila vesela? Lep zakon bo to in srečen, tega je bil mož do dobrega prepričan. Vendar govoril ni o tem ne z njo ne z materjo; iznenaditi je hotel obe z veselo novico! Ali zdaj je bilo čas govoriti; malo dni je bilo še do odločenega časa in treba je mnogo priprav za ženitovanje. Najprej mu je bilo govoriti z gospodinjo; potrebno sicer ni bilo, ali spodobno. Po kosilu čaka nekaj časa, da odide Ana; ker pa le ni hotela, migne ji z roko, naj se umakne. Ko sta bila sama, potegne še enkrat krepko iz kozarca, obriše si usta, potem začne: »Veš, kaj novega?« »Kaj?« »Torej nič ne veš?« »Kaj bi vedela? Jaz imam doma dovolj skrbi in opravka, malo se menim za to, kar se godi zunaj hiše.« LUCAS VAN LEYDEN: Pesnik v košari Zadnje slovo od dr. V. Bartola V peten, Id. septembra, so se ob petih popoldne Ljubljančan: in Tržačani zbrali pri Nikolajevi vežici na Žalah, da pospremijo na zadnjo pot pisatelja in znanstvu nega delavca di Vladimira Bartola. Predstavnik društva slovenskih književnikov je v spominskem govoru opisa) ustvarjalno pot pokojnega pisatelja Zastopnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je ob slovesu prikaza Bartlovo delo, ki ga je opra vljal kot upravnik znanstvene pisarne na akademiji. Iz tega časa je njegovo delo »Obisk pri slovenskih znanstvenikih«. Tretji go vomik je bil njegov rojak, ki je obudil spomine na pisateljev rojstni kraj. Ob grobu se je od pokojnega Bartola poslovil v imenu Primorskega dnevniKa in Slovenskega gledališča iz Trsta pisatelj dr. Andrej Budal. Dr. Vladimir Bartol se je to-dil leta 1903 v Trstu. V času prve svetovne vojne se je šolal na nemški gimnaziji, kot zelo nadarjen študent pa je nato v najkrajšem času diplomiral na .jub-ljanski univerzi iz filozofije m biologije in tucM doktoriral. Njegov rod izhaja iz riDmškt doline, iz Podhoste pri Sodražici V dijaških in študentovskih letih je večkrat obiskal svoje rojake. Dr. Bartol je oil kot biolog tu di vnet zbiralec metuljev ki jih je iskal v raznih srnjih po Sloveniji. S svojo zbirateljsko strastjo je obogatil tudi ljubljansko biološko fakulteto z redkimi ori meri nekaterih metuljev Mnogi venci so zasuli pre. >.m grob dr. Vladimira Bartola, ;ijL-govo pisateljsko in znanstven' delo pa bo vedno ostalo m?d nami. S. Sk Razstava Franja Stiplovška v Mariboru V petek zvečer so v prostorih Umetnostne galerije v Mariboru odprli razstavo slikarskih del pokojnega ravnatelja Posavskega muzeja iz Brežic, akadem. slikarja Franja Stiplovška. Za razvoj likovnega življenja v Mariboru je dosegel pokojni slikar Stiplovšek že v letih stare Jugoslavije vidne uspehe; to je tned drugim poudaril tudi prof. Branko Rudolf, ki je °dprl petkovo razstavo, na kateri je 66 umetnin. Otvoritve se je udeležila tudi umetnikova soproga in predstavnika Brežic. Grafike starih mojstrov v krški galeriji Moj Lonja Pisateljica Nada Kraigher v knjigi Moj Lonja razkriva podobo včerajšnjega sveta. — Nada Kraigher (rojena 1911) je s svojim prvencem (Pet temnih svetlih let) nastopila dokaj pozno — (roman je izšel leta 1963) ter je po mladinskem potopisu za ctro-ke napisala še roman Začarani krog, kjer piše o predvojni marksistično usmerjeni študentski in umetniški bohemski družbi. Njeno pisanje, ‘n o velja tudi za delo Moj Ix>nja, je pogosto reportažno pisano, duhovito ter tempera mentno. Roman Moj Lonja je Ivan Potrč takole označil: »Moj Lonja le pisateljičin korak naprej v literaturo, in ko knjigo prebereš, si praviš: če bi Moj Lonja ne bil napisan, bi ga kdo moral napisati.« Delo, ki se časovno naslanja na Začarani krog ter je pravzaprav njegovo nadaljevanje, saj opisuje čas usodnih odločitev med vojno, je izdala Mladinska knji ga, opremil Da jo je Jernej Kraigher Pevski zbor prosvetnega društva »Ivan Kobal« v Krški vasi ob 40-letnici ustanovitve. Spredaj sede ustanovni člani s pevovodjem. OB 40-LETNICI PROSVETNEGA DRUŠTVA »IVAN KOBAL« Zapeli so ustanovni člani Ob bolj pičlem obisku vaščanov — zaradi izpremenje-nega datuma in slabega vremena — je pripravilo prosvetno društvo »Ivan Kobal« v Krški vasi pevsko srečanje, ki so se ga razen domačinov udeležili pevci prosvetnih društev iz Sel, Skopic in Brežic, medtem ko so nekatera pevska društva opravičeno izostala. Uvodoma je marljivi predsednik tov. Ivan Prah pozdravil navzoče ljubitelje slo- venske pesmi in odprl srečanje z množično zapeto Aljaževo pesmijo »Triglav« pod vodstvom tov. Ivana Lapuha. Predsednik je nato v jedrnatem govoru opisal 40 let društvenega dela. ki ga je začel pevovodja, režiser in vsestranski organizator Ivan Kobal. Kobala je društvu iztrgala druga svetovna vojna. Po vojni je pevsko dejavnost obnovil pevovodja Franc Baškovič, zasluge za kulturno rast društva pa si je pridobil tudi pokojni Stane Lindič. V predavalnicah izrednih šol je že živahno Na oddelkih višjih šol pri novomeškem Zavodu za izobraževanje kadrov do zdaj diplomiralo 31 izrednih študentov - Pripravljajo študijo o turizmu na Dolenjskem - Pisan in obsežen program dela tudi v prihodnjem obdobju Nedavno so se odprla tudi vrata v šole, ki jih organizira Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. Študentje, izredni slušatelji v teh šolah, so že imeli uvodne konference, na katerih so se pogovorili o študiju in drugih vprašanjih. Nekateri oddelki so že pričeli redna predavanja. Nekaj oddelkov so letos na novo odprli. Na oddelkih višjih šol v Novem mestu je do zdaj diplomiralo 31 izrednih študentov. Novomeški študentje so bili pohvaljeni kot najboljši izredni obiskovalci višjih šol v Sloveniji. V letošnjem prvem polletju je bilo pri za- j vodu 96 oddelkov raznih šol 1 in seminarjev, porabljeno pa j 5507 učnih ur. Načrt za naslednje obdob- jj je je pisan in obsežen. Razen m osmih jezikovnih tečajev, večerne osemletke in drugih izobraževalnih oblik bo zavod pripravil več seminarjev (o varstvu pri delu, za pridobitev notranje kvalifikacije in tako dalje), organiziral opravljanje strokovnih izpitov za pedagoške delavce itd. V sodelovanju z republiško gospodarsko zbornico pripravlja zavod za oktober območna posvetovanja, prevzel pa je tudi študijsko nalogo o razvoju turizma in njegovih perspektivah v devetih dolenjskih občinah Vrsto let se je dobro razvijala dramska dejavnost, vendar je zadnje čase zamrla zaradi pomanjkanja režiserja, skromnih sredstev in še skromnejših prostorov. Ljubezen do petja je premagala te ovire. Fantje in dekleta, možje in žene so se po težkem celodnevnem delu zbirali ob večerih v gasilskem domu in peli, peli. Vsem tem članom je izrekel predsednik zahvalo. Posebej je postavil za zgled ostalim štiri člane ustanovitelje; ti so Franc Ogrin, Franc Kovačič, Franc Piltaver in Miha Ivšič. Razen njih je imenoval še vrsto članov, ki imajo nekoliko kraj šo društveno dobo. Ganljivo je bdlo slišati, ko so sami ustanovni člani zapeli Jerebovo pesem Moj deklič. Sledili so moški zbori z več pesmimi. Krško vaščane je vodil tov. Ivan Lapuh, Se-lance in Skopičane tov. Anton Miler, Brezičane pa tov. Franc Baškovič. Pionirki sta zborovodjem darovali šopke. Prireditev je spretno napovedovala tov. Kristina Kovačič. Predsednik Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije — občinskega sveta Brežice, tov. Rado Demač, je čestital društvu in podelil ustanoviteljem društva lične diplome. Diplomo je prejela tudi dolgoletna tajnica obč. sveta in knjižničarka Savica Zorko. Lepo prireditev so zaključili združeni pevski zbori, ki so pod vodstvom tov.- Franca Baškoviča občuteno zapeli BOHOR Radovana Gobca. S. Z. 23. septembra zvečer so v krški galeriji slovesno odprli zanimivo razstavo 37 starih grafičnih listov in bakrorez-nih plošč iz znane zbirke Pokrajinskega muzeja v Celju, ki bo odprta do 1. oktobra. Z uvodno besedo je bogastvo starih mojstrov- predstavila zbranim obiskovalcem Milena Moškon, kustodinja celjskega muzeja. Kaj nudi nova razstava v Baročno kiparstvo Knjiga meseca pri nas je prav gotovo dolgo pričakovani prvi »zvezek« iz napovedane zbirke Ars Sloveniae, Baročno slikarstvo dr. Sergeja Vrišerja. Knjiga obsega 63 strani z besedilom ter osemdeset listov s slikami (šest barvnih). Mladinska knjiga se je odločila, da bo v kratkem izdala tudi naslednje knjige: dr. Ivan Komelj: Gotska arhitektura, dr. Emilijan Cevc: Gotska plastika ter dr. Nace šumi: Baročna arhitektura. Baročno kiparstvo dr. Sergeja Vrišerja stane 140 Ndin. Krškem? Na prikupen način prikazuje razvoj tehnik grafičnega ustvarjanja v evropskih deželah in dosežke po-sameznih najbolj znanih avtorjev, kot so Diirer, Cra-nach, Rembrandt, Callot in drugi. Vsebinsko so posamezni listi izbrani tako, da približujejo obiskovalcem predvsem obdobje renesanse in baroka. Celjski pokrajinski muzej je doslej iz svoje zbirke starih grafik priredil že 25 občasnih razstav v naši državi, izdal je 7 katalogov pa še precej več prospektov in drugih publikacij. Ob vsa--ki razstavi so ljudje navdušeno ogledovali umetnine starih mojstrov in lepoto stoletja starih grafičnih listov — taka pa je bila v soboto zvečer tudi ocena obiskovalcev najnovejše razstave v domači krški galeriji. Obisk poučne razstave toplo priporočamo! rez iz 1525) — Grafični list, ki je razstavljen na razstavi v krški galeriji, je odtis z bakrorezne plošče, ki jo je naredil 1525 najpomembnejši holandski slikar v 16. stoletju Lucas van Leyden. Motiv prikazuje srednjeveško zgodbo Alberta Eypa o tem, kako je neka lepotica povabila k sebi pesnika Vergila, a ga je pustila viseti čez noč v košari, katere ni hotela potegniti v prvo nadstropje k sebi. Maščevanje nad zapeljivko jo bilo strašno. Trg na sliki nam kaže renesančno arhitekturo. DVA DOLENJCA NA POMENKU OB DRAVI Dolenjska leta prof. Boga Teplyja Profesor Bogo Teply je naši sredi ni znan in cenjen kot zgodovinar in publicist. Že dolgo živi in dela v Mariboru. Tam je bil vrsto let ravnatelj mariborskega muzeja in je napisal precej svojih razprav o zgodo vini naše štajerske. Kadar pridem v Maribor, ga pu iščem, da pokramljava in se pome niva o njegovem delu in načrtih. Poznava se že iz mladih let. Oba sva dolenjska rojaka in rojena isto leto Piše: JOŽE ŽUPANČIČ (leta 1900). Teply se je rodil v Veliki Loki pri Trebnjem na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče Konrad postajni načelnik. Skupaj sva nosila soldaško suknjo v celjski »djački« četi po prvi svetovni vojni. Rada obujava spomine na najine nekdanje novomeške sošolce, pesnika Mirana Jarca in druge, ki so se vpisali v našo kulturno zgodovino. Bogo je takole segel v svoje spomine: »Na moja mlada leta v Veliki Loki ob Temenici me vežejo lepi spomini. Temenica, ta svojevrstna dolenjska ponikalnica, ki izvira pod Valvasorjevim Bogenšperkom na zgornjem robu lepe Temeniške doline, je bila v mojih letih polna rib. Vaški otročaji smo jih lovili kar z roko, pa ni bilo nikogar, ki bi nam branil stikati za ribami. Velika Loka je bila tedaj samostojna občina, občinski sedež pa je bil v bližnjem šentlovrencu. V tej vasi se je rodila skoraj deset let pred menoj (1891) književnica Marija Kmetova, ki je napisala nekaj prav dobrih del. Ta naša vrla Dolenjka živi v Ljubljani in je kljub častitljivim letom še zmeraj čvrstega zdravja in vedre volje, kar je znak tipičnega Dolenjca, pa tudi Dolenjke. 2al, da je Marija Kmetova odložila svoje nekdaj tako prijetno pisateljsko pero.« Rod pisateljice Marije Kmetove, ki je bila učiteljica, je pristnega dolenjskega porekla. Marijin oče je bil učitelj. Ta poklic si je izbrala tudi pisateljica, prav tako njen brat Herman. Družina učitelja Kmeta je stanovala v lepi šolski stavbi sredi vasi. Značilno je, da je pomagal pri gradnji šolske stavbe stric učiteljice Marije Kmetove, ki je bil kmečki gospodar v sosednji vasi Krtina. Kilometer od Velike Loke stoji grad Male Loke. še danes je privlačen in je preživel vojno vihro. Postavljen je na griček, da ima lep razgled po Temeniški-dolini. Okrog gradu je dosti sadnih dreves. Teme-niška dolina slovi po dobrem sadju Po hribih nad dolino, zlasti na Čatežu in sosednjih vaseh pa raste vin ska trta. Dolenjci so šaljivi ljudje. Taki so ljudje povsod, kjer raste vinska trta, ki daje dobro pijačo; kozarec vina odžene skrbi in spravi ljudi v dobro voljo. Pri poličku se rade krešejo šegave misli, zato se zbada jo stanovalci iz vinorodnih krajev med seboj s priložnostnimi šalami in ostricami. Taki so tudi ljudje ob Temenici in po bližji Dolenjski Ljudje iz hribovskih vasi nazivajo prebivalce iz krajev ob Temenici, kjer so ponekod zamočvirjeni trav niki, »Žabarji«. Pač zaradi poskočnih žab, ki se rade zadržujejo v vodi in mlakužah. (N adalje vanje prihodnjič) pa bi pnšu na sled perspektivi davnine, so arheologi, ** so izkopavali starodavni Gutenwerth na Otoku pri Dobravi, izkopali globoke jaške. Ljudje v Dobravi in okolici vedo povedati, da je tam nekje zakopano zlato tele, in godrnjajo, ko pri oranju naletijo samo na črepinje ter kamenje... (Foto: Peter Breščak) Rekliso na skupni seji zbora delovnih skupnosti ObS in ObSS 12. septembra v Novem mestu ZARADI MONOPOLA PRI MESU Inž. Jože Tanko: »Novomeška kmetijska zadruga ugotavlja, da ima mesarija monopol v oskrbi Novega mesta z mesom, zato bo v nekaj tednih odprla svojo klavnico in v Novem mestu ure dila eno ali dve prodajalni za meso. Cene bodo konkurenčne. Tudi za preskrbo pre bivalstva s sadjem in zelenjavo — z ozimnico — si prizadeva. V Novem mestu je postavila nekaj stojnic in poceni prodajala sadje, v kratkem namerava postaviti stoj nico tudi v 1 j ubijani.« AMORTIZACIJSKI SKLADI OSIROMAŠENI Jože Padovan: »Služba družbenega knjigovodstva je ugotovila, da so gospodarske or ganizacije v novomeški občini v letošnjem prvem poi letju amortizaciji posvečale zelo pičlo skrb. Tako gospodarjenje ne more biti dobro, zato z rezultati poslovanja ne morem biti zadovoljen.« OBUDITI ZAMISEL O ZDRUŽEVANJU Ludvik Kebe: »Kaže, da bo treba spet osvetliti vprašanje združevanja podjetij. Namen tega naj bi bila cenejša proizvodnja v določeni panogi. Malo podjetij ima kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne načrte. Malokje vedo, kaj naj bi čez leto ali dve de1 a li.« ZDAJ PA ŠE PROSTI PETKI? Erno šali: »Nekatera podjetja so ukinila proste sobote, ker so ugotovila, da jim za dejavnost v pogojih reforme celo zmanjkuje dni v ted nu. V nekaterih delovnih organizacijah pa naj bi šlo že tako dobro, da jim ni dovolj prosta sobota, ampak hočejo še prost petek. Nekaj bo treba tudi ob tem reči!« Po strehi drsel pred hladilnik 23. septembra popoldne je iz Ljubljane v Zagreb hitel tovornjak — hladilnik, ki ga je vozil Italijan Guido Riva. Pri Karteljevem je hotel zaviti na počivališče, ker pa je bilo zasedeno, je odpeljal naprej. Za njim se je z osebnim avtom pripeljala Kranjčanka Marija Mlinar. Ko je Mlinarjeva zavila na levo, da bi prehitela Italijanovo vozilo, se je osebni avto prekucnil na streho in tako zdrsnil pred hladilnik in naprej proti počivališču. V osebnem avtu sta bila ranjena dva potnika. Škodo so ocenili na 7.000 N din. Naj bi bila šola v Bršlinu? Ćulum, predsednik KO SZDL Bršlin: »To zahtevajo vsi prebivalci v našem kraju!« »Nimamo kina, nimamo otroškega vrtca, do nedavnega smo morali hoditi po blatnih in kotanja-stih cestah in ulicah in vse kupovati v Novem mestu. Za to, kar imamo, smo se dolga leta potegovali. Hvaležni smo delovnim organizacijam, ki so nam pri tem pomagale. Tudi na referendum smo šli prepričam, da bo nova šola stala v Bršlinu. Zdaj pa...« S takim uvodom se je 22. septembra popoldne v učilnici novomeške železniške postaje začel sestanek krajevnega odbora bršlinske organizacije SZDL, ki so se ga udeležili tudi zastopniki drugih množičnih organizacij iz Bršlina. Dnevni red je vseboval dve točki; pod prvo je bil pogovor o lokaciji nove novomeške šole, pod drugo ne vemo, zakaj ne bi imeli še šole,« so rekli. Da bi bile zahteve Bršlin-čanov še bolj prepričljive, so na sestanku našteli tudi trenutne težave otrok. Rekli so, da v Bršlinu ni pločnikov in da hoja po cesti spričo takega prometa za otroke ni varna. Edini avtobus, ki vozi iz Bršlina, pa je predrag, če bi dobili šolo, bi v njej lahko Do ponedeljka zbrano 38 milijonov Sklad za gradnjo nove osnovne šole v Novem mestu se je do 25. septembra povečal na 36,027.000 S din. Krajevni samoprispevek so do zdaj plačali: zaposleni 32,328.759 S din, delovne organizacije 4,850.000 S din, obrtniki in drugi zavezanci 729.586 S din in kmetovalci 118.000 S din. Samo upokojenci do zdaj niso še nič prispevali. Ena sama grenka kapljica Bilo je na prvi šolski dan letošnjega leta in na prvi veliki dan v življenju malih, radovednih prvošolčkov. Kot se spodobi, je tovarišica učiteljica naštela prav vse, kar bodo malčki potrebovali, od svinčnikov in zvezkov pa tja do copat in denarja za to in ono, kar jim bo šola priskrbela. Vse je bilo lepo m prav, le nekaj mi je zagrenilo prvi dan, ko sem spremil otroka v šolo: potrebna jim je tudi »CRTANČICA«. Učiteljica je pokazala droben, rdeč zvezek s črtami v širokih razdaljah, kakršnega bodo otroci rabili za prve okorne poteze s svinčnikom. V Mladinski knjigi fe bilo teh drobnih rdečih zvezkov dovolj za vse naše prvošolčke. Na naslovni strani je pisalo z debelimi črkami: CRTANČICA za početno pisanje, ime i prezime ..., škola ... Ne vprašujem se, če so ti zvezki potrebni. Gotovo je, da so prikladni za najmlajše, vendar mi ni jasno in ne vem kdo je kriv, da Slovenci sami nismo zmogli natiskati zvezka s široko razmaknjenimi črtami, navadnega drobnega zvezka za prvi razred materinščine, in ga tako vsaj s čisto vestjo ponuditi našim otrokom? pa so formalno obravnavali u.reciili tudi otroško varstvo; poročilo krajevne skupnosti o njenem polletnem delu. Razprava o lokaciji za novo novomeško osnovno šolo se je začela brez posebnih uvodnih referatov. Prisotni so kar precej povedali, da to, kar bodo povedali, mislijo in zahtevajo vsi prebivalci. Potem so kar deževale pripombe na predlog, naj bi novo novomeško šolo postavili na Grmu. Svoje prepričanje so zastopniki hršlinskega prebivalstva strnili v ugotovitev, da sme in mora biti ta dosedanje prizadevanje je namreč ostalo le pri anketah, ki so jih delale bršlinske žene in opozarjala na težave zaradi pomanjkanja varstva. še in še so naštevali na sestanku organizacije SZDL in niso pozabili povedati, da »ljudje razmišljajo tudi o tem, da ne bi več plačevali samoprispevka«. Ko smo po referendumu začeli pobirati samoprispevke, smo vedeli, da šole ne bo možno zidati prej kot šola postavljena samo v Brš- pred letom 1970. Zadevo z lokacijo smo prepustili stro- KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU? Spet več v žepih, kot smo zaslužili! Gibanje gospodarstva v novomeški občini sta na skupni seji obravnavala in ocenila občinski sindikalni svet in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine linu. »Bršlin je perspektiven industrijski kraj, perspektiven tudi za razširitev stanovanjske soseske, zato je treba računati s tem, da se bo število prebivalstva še in še povečevalo. Razen tega je zaledje Bršlina tako močno in obsežno, da ga je treba pri izbiri lokacije za novo šolo resno upoštevati. V samem Bršlinu so tudi tri največja podjetja v naši občini, zato res smo kovnjakom; kje bo stala nova šola, naj povedo oni. Lahko jim zaupamo, da bodo izbrali tako mesto, ki bo najbolj ustrezalo. Lahko bo v Bršlinu, lahko na Grmu, lahko tudi kje drugje. Novo šolo smo se odločili zidati predvsem zaradi tega, da bi razbremenili sedanjo šolo ob Cesti herojev, ne zato, da bi »ustregli« ali Grmčanom ali Bršlinčanom! V občinskem oddelku za gospodarske in družbene dejavnosti so izračunali, da smo letos v novomeški občini spet bolj povečali osebne dohodke kot delovno storilnost, da smo v podjetjih občutno zmanjšali sklade in s tem zelo poslabšali plačilno zmožnost (likvidnost). Občinski sindikalni svet in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine sta na skupnem zasedanju v Novem mestu 21. septembra ugotovila, da je v takem razmerju med osebnimi dohodki in delovno storilnostjo ter skladi glavni razlog za slabše uspehe, kot bi jih bili lahko dosegli. Povprečni osebni dohodek občine 81.600 Sdin v letošnjem prvem polletju ie za 17 odstotkov večji od lanskega v enakem obdobju. Ker so se stroški za preživljanje v tem času povečali za mo-lo manj kot 9. odstotkov, pomeni, da smo si precej *z- KAM S KROMPIRJEM IN SADJEM Kmetje ponujajo, kupcev pa ni Na območju novomeške kmetijske zadruge je pri- zato kmetijska zadruga letos pravljenih za odkup 1.000 ton krompirja in vsaj 100 vagonov sadja. Ker ni kupcev, zadruga teh pridelkov ne odkupuje. Kmetje, ki se boje, da jim bosta krompir in sadje zgnila, pa čedalje huje pritiskajo na zadrugo, češ: »Odkupi vendar!« Cene na širšem trgu niso ugodne niti za kmetovalce niti za zadrugo. Zaradi obilne letine je krompir slabše vrste (merkur) po 30 do 40 S din, boljše sorte pa so le nekolikanj dražje. Poceni je tudi industrijsko sadje, saj so jabolka komaj po 15 do 20 S din kilogram. Krompirja in jabolk je letos veliko, ni pa kupcev. Prav ni organizirala splošnega odkupa; predvideva le, da bo lahko prodala manjše količine industrijskega sadja. Sadje, ki ga je zadruga pridelala na svojih površinah, prodajajo te dni v Novem mestu na zadružnih stojnicah. Potrošniki lahko kupijo tudi večje količine sadja za ozim- boljšali pogoje za življenje Vse bi bilo lepo in prav, ko bi si bili osebne dohodke povečali predvsem z marljivostjo pri delu. Podatki nam reč pokažejo, da bi imeli pravico spraviti v žep le 12/' odstotka več denarja kot la ni oziroma toliko več, za kolikor smo povečali storilnost Ker tega na splošno nismo upoštevali, imajo nekatera od-jetja osiromašene sklade. V prvem polletju je mnogim podjetjem manjkalo denarja, zato so povečala kredite za občasna obratna in poslovna sredstva. Precejšnje breme so bile zaloge nedokončanih in končanih izdelkov in zaloge trgovskega blaga, medtem ko se je posre čilo zaloge materiala in drob nega inventarja zmanjšati. Izvozu nismo samo ostali zvesti, marveč smo ga v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali za 62,2 odstot- nico, pri stojnicah pa lahko ka. Velik korak naprej je na- Lepo praznovana 200-letnica Vsak večer kopanje v knežjem bazenu 200-letnico termalnega zdravilišča v Dolenjskih Toplicah so praznovali od 10. do 17. septembra. V tem času je bilo več kulturnih in zabavnih prireditev. Proslava se je pričela z budnico novomeškega godbenega društva, ki je imelo tudi promenadni koncert. Za ples je vsak večer skrbel za- Novi Šmihel brez vodovoda V Šmihelu pri Novem mestu nima vodovoda 43 hiš, med temi je 36 novih. Nekateri stanovalci so si izkopali vodnjake, drugi pa nosijo pitno vodo od sosedov. Krajevni zastopniki razmišljajo o možnosti, da bi za gradnjo vodovoda začeli akcijo. Spodbujajo jih prebivalci, ki so za tako delo pripravljeni prispevati nekaj denarja. Na podoben način so šmihelčaiii nedavno dobili močnejšo elektriko. bavni ansambel ORION. Vsak večer je pela pevka zabavnih popevk Tatjana Gros iz Novega mesta. Nepozaben je bil koncert pevskega društva »Dušan Jereb«, obiskovalcem pa se je globoko vtisnil v spomin tudi nastop metliške folklorne skupine, ki je izvajala belokranjske ljudske plese. 14. septembra so imeli na partizanskem grobišču spominsko svečanost, zvečer pa so No-vomeščani uprizorili Ocvirkovo dramo »Ko bi padli oživeli«. Po igri so »jerebovci« peli partizanske pesmi. 15. septembra je Oder mladih iz Novega mesta uprizoril Tav-čar-Marinčevo igro »Otok in Struga«, naslednjega dne je nastopil ansambel iz Maribora. Zadnjega dne je imelo novomeško godbeno društvo promenadni koncert, zatem pa je koncertiral salonski orkester DPD Dušan Jereb iz Novega mesta. Ob tej priložnosti so peli Ivanka Kraše- vec, Tatjana Gros in Ferdo Gemedelj. Vsak večer je bilo po končanem zabavnem programu na sporedu kopanje v knežjem bazenu. naročijo tudi krompir. Zimska jabolka lahko potrošniki sami naberejo v zadružnih sadovnjakih v Klevevžu, Grabnu, Družinski vasi in drugih krajih, plačali pa ga bodo po 50 do 80 S din kilogram. V kmetijski zadrugi razmišljajo o tem, da bi v Novem mestu uredili preskrbovalni pomagala iz težav, da je bo-center za ozimnico, V njem lje zaživelo. Poudariti je trebi potrošniki dobili razen sad- ba, da se je podjetju posre-ja, krompirja in zelenjave tu- čilo zmanjšati zaloge gotovih di zelje in druge povrtnine. izdelkov za 82,9 odst., med- redila industrija, ki je izvozila za 85 odstotkov več izdelkov kot lani. Izvoz na konvertibilno področje se je po večala za 47,6 odstotka. Med podjetji, ki se jim je letos »odprlo«, velja predvsem omeniti IMV, Večji obseg proizvodnje in boljša prodaja izdelkov sta podjetju tem ko je v izvozu doseglo več kot lani vse leto. Tovarna zdravil KRKA pa je med gospodarskimi organizacijami na novomeškem območju ustvarila sorazmerno največji dohodek. Zbor delovnih skupnosti in in občinski sindikalni svet sta priporočila gospodarskim organizacijam, naj popravijo delitvena razmerja, krepijo poslovne sklade in povečajo osebne dohodke le, če se bo povečala tudi delovna storilnost. Tako priporočilo je pred meseci že sprejela občinska skupščina, razprava o polletnem gospodarjenju pa je razkrila, da ga večina gospodarskih organizacij ni upoštevala. » „ r Zbor delovnih skupnosti in občinski sindikalni svet bosta začela sklicevati tudi pogovore s predstavniki gospodarskih organizacij podobnih panog, na katerih bodo stvar-neje reševali neurejena vprašanja. Danes v Novem mestu slovenski partizan iz Nove Zelandije Danes dopoldne bo prišel na obisk v Novo mesto znani slovenski partizan iz Nove Zelandije John Denvir-Frenk V Novem mestu bo gost družbeno - političnih organizacij, sprejel pa ga bo tudi predsednik občinske skupščine Franci Kuhar. John Den-vir bo zatem obiskal Pleterje. Denvir se je pridružil slovenskim partizanom že pozimi 1941, ko je kot novozelandski prostovoljec ušel Nemcem. Kasneje je bil eden najboljših borcev v Sercer-jevi brigadi in je poveljeval enemu njenih bataljonov. Kot partizan je prekrižaril tudi Dolenjsko. Pred prihodom v Novo mesto je obiskal že veliko krajev v Sloveniji DRAGO GREGORC 200 let DOLENJSKIH TOPLIC Kulturne razmere v Toplicah Topličani so poljedelci, ki z veseljem in pridno obdelujejo svoja polja, največje veselje pa jim je delo v vinogradih, kamor zlasti po dobri trgatvi v jeseni radi vabijo znance in prijatelje, da poskusijo domači pridelek in da’ se povesele med petjem in šaljiv-kami. Topličani so dobri pevci, pristni šaljivci in veseli ljudje, kakor poje domača narodna pesem: Preljuba Topliška dolina, ki polna je, »štrihana« vina — tak dolgo čmo piti, dokler ga je kaj, v glažku ostati ne sme. Ko prijatelj prijatlja zagleda al kakšnega svojga soseda, poda mu z veseljem prijazno roko, ljubezen potrdi tud z njo. Zdaj primimo glažke prav nizko, povzdignimo gori nakvišku: tak. dolgo čmo piti, dokler ga je kaj, v glažku ostati ne sme. V Toplicah je tudi več obrtnikov. Ljudje so v prejšnjih časih radi odhajali v Ameriko, ker jim domača zem- lja ni nudila dovolj zaslužka. Skoraj je ni hiše, kjer bi ne imeli enega ali tudi več družinskih članov v Ameriki. Za duhovni razvoj ter kulturni in gospodarski napredek skrbijo šola, kulturno društvo in zadruga. Sola v Dolenjskih Toplicah je bila ustanovljena že 1843 kot enorazrednica v zasebni hiši, stala pa Je na kraju, kjer zdaj stoji zdraviliški dom. 1887 so Topličani zgradili sedanje šolsko posloje, ki pa ne zadošča več sedanjim učnim in higienskim potrebam. Z dograditvijo nove šolske stavbe je bila šola razširjena v dvoraarednico, takoj nato pa v štirirazrednico in že po dveh letih MZ « ŠE JE ČAS ZA VPIS Čim več bo študentov, tem cenejši bo študij! Prihodnje leto v Novem mestu najbrž ne bo več možno študirati na vseh oddelkih višjih šol CETA PORECANOV JE NAJMARLJIVEJŠA enota novomeškega odreda Gorenjskih tabornikov. V nedeljo je splavila še en plovni objekt, ki lahko sprejme 12 potnikov. Ob tej priložnosti so pokazali tudi nekaj vaj s sandolini. Na sliki je del »flote« pred kopališčem na Loki (Foto: M. Vesel) V prvi letnik višje pravne šode bodo vpisovali 4 .oktobra ob 14. uri v novomeškem Sestanki o reorganizaciji ZKJ Komunisti v vojašnici »Milan Majcen« se te dni pripravljajo na delo v terenskih osnonvih organizacijah ZK. To je novost za komuniste v JLA. V sedanjih pripravah so najbolj aktivni kapetani I. razreda: Tanče Josifovski, Nikola Baržid, Neven Cukon in drugi. Starešine pričakujejo, da jim bodo komunisti pri spoznavanju problemov v novomeški občini pomagali. A. KORDIČ Disciplinski center od nedelje tudi — praktično! Disciplinski center, ustanovljen pri Centru za socialno delo v Novem mestu letos januarja, bo v nedeljo, 1. oktobra, prvič pričel praktično delo. Sprejel bo dve mladoletni prestopnici iz območja Novega mesta, ki jima je sodišče izreklo vzgojni ukrep. Z mladino, ki bo poslana v disciplinski center, se bodo ukvarjali: pedagog, učitelj tehničnega pouka in socialni delavec. Socialna delavka Darja Podbevšek, ki vodi disciplinski center, je povedala, da s tako prevzgojo v Novem mestu do zdaj ni nobenih izkušenj. Potočani si napeljujejo vodovod Malokdo je verjel, da bodo prebivalci Potoka pri Straži uresničili, kar so napovedovali. Kdor gre te dni na Potok, pa ga bodo prepričali, da sklep tamkajšnjega prebivalstva ni bil šala. Zdaj nam reč že tretji teden kopljejo jarke za vodovod in bodo dobili pitno vodo že letos. Vodovod si bodo napeljali iz Jurke vasi, glavni cevovod pa se bo pri mostišču čez potok razcepil v tri dele, s čimer bo dana najkrajša razdalja za posamezne hišne priključke. Krajevna skupnost je z zadovoljstvom potrdila sklep Potočanov in spremenila prvotno odločitev, da bi ta vodovod gradili šele v prihodnjem letu. Na desnem bregu Krke je Potok že četrta vas v okolici Straže, ki bo imela vodovod. Kaj se vsak tefen zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST DO NOVEGA LETA PRIDOBITEV ZA MESTNE NJIVE Delikatesa z mesnico na Koštialovi Sredi leta 1968 predvidena nova novomeška klavnica v Ločni —■ Delikatesa tudi v Trdinovi ali Kristanovi ulici? Novomeško mesno prehrambeno podjetje išče te dm najboljšega graditelja za svojo novo delikateso z bifejem in mesnico, ki jo namerava za prebivalce Mestnih njiv in stanovalce naselja ob Cesti herojev odpreti do novega leta v Koštialovi ulici. Za pričetek gradnje je vse pripravljeno. Načrte je naredil inž. arh. Danilo Lapajne. V podjetju so povedali, da bodo imeli novo poslovalnico blizu Novakove gostilne, v hiši, za katero že zdaj plačujejo najemnino. Stavbo bodo s prezidavami uredili tako, da bodo pod isto streho — na koristni površini 62 m2 — delikatesna trgovina, bife in mesnica. Za ureditvena dela in opremo bodo plačali 25 milijonov S din. Lokal bo odprt predvidoma vsak dan 16 ur (od 5.30 do 20.30), ob nedeljah pa dopoldne. Obiskovalcem bodo nudili poleg vsakdanjih živil — mleka, kruha, zelenjave, mesa in mesnih izdelkov — tudi enolončnice, alkoholne in nealkoholne pijače in drugo po konkurenčnih cenah. Poslovalnica bo podobna tisti ob Cesti komandanta Staneta, le da bo imela še mesnico. Na mesec bo imela za 8 milijonov S din prometa. Nova generacija komandirjev V vojašnici »Milan Majcen« je te dni končala šolanje še ena generacija kandidatov za komandirje vojaških desetin. Tudi zaključne izpite so uspešno opravili. Novim desetarjem je čestital komandant polkovnik Ivan Slapnik in med drugim rekel: »Naloga vsakega starešine v naši armadi je obsežna in zahtevna. Neprestano se je treba izpopolnjevati. Tudi vi se boste morali še učiti, da bi mogli uspešno vzgajati druge.« Najboljšim so ob tej priložnosti dali značke odličnih strelcev, dobili pa so jih: Marko Ga-sparin, - Mile Tmjinič, Joviča Niskič, Milan Borkovič in Zdravko Popovič. Nagradni dopust so dobili: Kostatino-vič, Gomboc, Jovanov, Nis- kič, Markovič, Curčič, Re-paš, Stanojlovič in Ištvan Barkonci. A. KORDIČ I NE POZABITE: od 1. januarja 1967 dalje sprejemajo in izplačujejo VSE POŠTE V SLOVENIJI hranilne vloge na nranilne knjižice DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO! V prihodnjem letu namerava mesno in prehrambeno podjetje urediti delikatesno trgovino tudi v Kristanovi ali Trdinovi ulici, le-ta pa bi oskrbovala Znančeve njive in Grm. Spomladi bo podjetje zače- lo graditi novo klavnico nasproti Kosove gostilne v Ločni. Načrte in denar ima pripravljene. Predvidevajo, da bo klavnica veljala 380 milijonov S din. Delati naj bi začela že sredi 1968. Takrat bodo ukinili klavnico pri hotelu KAN-DIJA in predelovalnico v Di-lančevi ulici. V novi klavnici bodo lahko pripravili za trg 2.000 ton govejega, telečjega in svinjskega mesa na leto. Ce se bo podjetju uresniči- lo, kar ima v načrtu, bo povečalo letni promet za okoli milijardo S din. Pocenili so televizorje V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu so pocenili televizorje ATLAS z UHF področjem in brez njega za 22.000 S din. Posebno ugoden je nakup električnih kuhalnikov Standard na dve plošči, katerim so znižali ceno od 22.000 S din na 10.350 S din. V prodajalni imajo veliko izbiro eno- in trofaznih elektromotorjev. Enofazne dobite od 0.25 KW do 1,5 KW, trofazne pa od 0,25 KW do 7 KW. Elektromotorji so izdelek ELEKTROKOVINE iz Maribora in tovarne »RADE KONČAR« iz Zagreba. v šestrazrednico. V šolskem letu 1947-48 je topliška šola dobila vseh 8 razredov in so v višjih razredih poučevali predmete kot v nižji gimnaziji, v šolskem letu 1950-51 Je šolska oblast ustanovila na šoli nižjo gimnazijo. Verjetno je, da so se vsaj nekateri otroci tudi že pred 1843 učili v nekaki zasilni šoli, čeprav o tem domača kronika nič ne piše. Drugi zgodovinski viri namreč trdijo, da je 1834 izbruhnil požar v stanovanju učitelja, ki Je bil tudi pek. Takrat je ogenj popolnoma uničil 48 hiš. če Je bil v kraju učitelj, je gotovo tudi poučeval mladino, čeprav ni bilo takega pouka, kot ga ima šola danes. Splošno izobraževalno delo dolgo ni moglo organizirano zaživeti, čeprav so bili Topličani že od nekdaj zavedni Slovenci, zaradi močnega pritiska lastnika zdravilišča kneza Auersperga ter njegovih uslužbencev, ki so ovirah vsak narodni pokret ter imeli velik vpliv na Topličane. Z ustanovitvijo Bralnega in pevskega društva 1905 pa se je začelo prav lepo razvijati prosvetno ui izobraževalno delo, ki je zajelo zlasti mladino, da se je izobraževala v naprednem duhu. Oster odpor konservativnih krogov proti delovanju društva ni dosegel svojih namenov; mlado društvo se je lepo razvijalo in pridobivalo vedno več članov. Napredna misel in demokratičen duh sta zajemala vedno več Topličanov domačinov in Dolenjske Toplice so postajale vedno bolj kulturno središče tega dela lepe Dolenjske. 1921 je bila napredna misel že toliko utrjena, da so Topličani ustanovili Sokolsko društvo, ki se je krepko razvijalo in lepo napredovalo. Dolenjske Toplice so postale sokolske. Med osvobodilno vojno Je imel okupator v Dolenjskih Toplicah težko stališče, saj so bili Topličani z majhnimi izjemami zavedni in požrtvovalni pristaši osvobodilnega gibanja in kmalu so postale Toplice prevroča tla za okupatorja, saj so se že zgodaj ▼ bli- žnjih gozdovih pojavili prvi partizani. Po osvoboditvi se je kultumo-pro-svetno ter izobraževalno delo začelo v Toplicah spet lepo razvijati. Zanj skrbi domače društvo, marsikaj pa sta naredila tudi ljudska univerza s predavanji ter oddelki Partizana. Dolenjske Toplice so si zgradile lep zadružni dom, ki je žarišče ljudske prosvete, imajo kino z rednimi predstavami, za tujski promet pa skrbi domače turistično društvo. Lepi načrti so pred krajem v zvezi z nadaljnjo razširitvijo zdravilišča in topliških ter kopaliških naprav. Sedanja kriza je sicer hudo prizadela tudi to najpomembnejšo panogo Dolenjskih Toplic, upajmo pa, da bo zdravilišče obdržalo svoj dosedanji sloves in se v kratkem začelo razvijati tako kot to kraj, njegovi prebivalci in delavci v kolektivu zdravilišča želijo. Zdravilna topla voda naj bi v bodoče še bolj kot doslej koristila našim delovnim ljudem in turistom, ki prihajajo sem iz drugih držav. KONEC Zavodu za izobraževanje kadrov. Vpisalo naj bi se vsaj 10 kandidatov, vsekakor pa čimveč, ker bo potem tudi študij cenejši. Kdor namerava študirati na tej šoli, naj se vpiše letos. Slišati je, da v prihodnji jeseni na višji pravni šoli, organizirani v Novem mestu, ne bo več možno študirati. Podobno velja tudi za višjo tehniško šolo, za katero se je že prijavilo deset kandidatov iz NOVOTEKSA. Kdor se še namerava vpisati, naj to sporoča (osebno, telefonsko ali pismeno) zavodu, da ga bo le-ta kasneje lahko obvestil tudi o roku za vpis. Za prvi letnik se je že pričel seminar iz matematike, kaže, da drugo leto tudi v pr- vi letnik te šole ne bodo več vpisovali. Se vedno se kandidati lahko vpišejo tudi v druge višje šole, organizirane v Novem mestu. V pedagoški akademiji za (razredni pouk) je zdaj 14 kandidatov, potrebujejo pa jih vsaj 15. Zamudniki za višjo komercialno šoto se lahko vpišejo le še v Mariboru, v novomeškem zavodu pa jim bodo dali potrebne napotke. NOVICE IZ SUHE KRAJINE ■ Za KROMPIR NI ODJEMALCEV. Čeprav je letos malo tržnih presežkov, tudi za te količine pridelovalci ne morejo dobiti kupcev. Nekateri so si sami našli odjemalce v Kočevju in drugod, drugi pa tarnajo, da ne morejo plačati davkov, ker nihče ne kupi, kar so pridelali. Tudi zadruga ne more najti kupcev in skleniti pogodb za vse količine. Letošnja cena ni primerna za pridelovalce. ■ MAJHEN ODZIV ZA SEMENSKO PŠENICO. Čeprav imajo kmetovalci povečini slabo seme, so naročila za semensko pšenico dokaj majhna. Zužemnerška zadruga je doslej zabrala le za 3500 kg naročil. Kmetovalci bodo precej semena zamenjali med seboj, saj ima več pridelovalcev seme sorte san pastore, ki se je zadnja leta najbolj obnesla. Vzrok majhnih naročil je prevelika razlika med semensko in merkantilno pšenico ter slabo, organiziran odkup merkantilne pšenice. ■ GOBE IN TRGATEV. V nedeljo so bili ljudje povečini v vinogradih in v gozdovih. Veliko gob, ajdovčkov, se je pojavilo v gozdovih okoli Ajdovca, Vinkovega vrha, Žužemberka in drugod. To nedeljo so v te kraje prišli gobarji od blizu in daleč. Kmetje so preživeli nedeljo večinoma po vinogradih, saj v Kriški gori in na Liscu že trgajo. Lepo vreme jim je prišlo zelo prav, ker so jagode začele zaradi dežja pokati, pa tudi gniloba se Je že pojavila. Marjan Kos — občinski prvak V nedeljo je bilo na strelišču v Bršlinu občinsko prvenstvo za posameznike v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanja so se udeležili strelci petih družin. Vrstni red: Marjan Kos (SD Pionir — 231 krogov od 300 možnih), Branko Pirc (SD Pionir — 227), Zoran Ličina (SD Krka — 224), Božo Kopina (SD Pionir — 202 krogov). 15. oktobra bo mladinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško v samskem domu v Bršlinu. JAP NOVICE IZ ŠENTJERNEJA ■ 4, MILIJONE SDIN PROMETA ima vsak mesec prodajalna alkoholnih in nealkoholnih pijač DANA v Šentjerneju. Poslovodja Ignac Blatnik Je povedal, da kupujejo gorjan, pelinkovec, konjak, umetno slivovko in druge pijače mirenske DANE predvsem delavci. Prodajalna je odprta leto dni, je pa zelo obiskana, tudi zaradi nižjih cen. ■ V ŠENTJERNEJSKEM MIZARSKEM podjetju PODGORJE varčujejo denar za nove prostore, ki jih nameravajo sezidati v nekaj letih. Predvidevajo, da bodo letos ustvarili za okoli 300 milijonov Sdin prometa oziroma za okoli 45 milijonov Sdin več kot lani. S specializacijo delovnih mest so uredili proizvodni postopek, to pa je omogočilo, da so povečali tudi dohodke. Povprečni osebni dohodek v podjetju je 78.000 Sdin. ■ 4,972.000 SDIN SO DOBILI do zdaj iz krajevnega samoprispevka v Šentjerneju. Toliko so nabrali za dve leti. Lani je plačalo prispevek okoli 50 odstotkov ob- veznikov, letos pa občutno manj. Krajevna skupnost zbira denar za vodovod in poti. ■ VEČ STARIH STAVB, last splošnega ljudskega premoženja, nameravajo v Šentjerneju prodatL Vrednost teh stavb je že ocenjena. Za nakup se zanima več zasebnikov. Z denarjem od prodanih stavb nameravajo sezidati sodobno družbeno poslovno hišo. ■ ŠENTJERNEJSKO SEJMIŠČE nameravajo premestiti, zemljišče, na katerem je, pa izrabiti za zidave. Krajevna skupnost je ugotovila, da je primemo zemljišče za novo sejmišče v opuščeni gramozni Jami. ■ V ŠENTJERNEJU JE promet z živino precej živahen. Na krajevnem uradu izdajo povprečno 4.000 do 4.500 živinskih potnih listov na leto. ■ DELOVNI ČAS NA šentjer-nejski pošti naj bi se spremenil tako, da bi bila pošta odprta od 8. do 15. ure. S tem bi ustregli mnogim ljudem iz šentjernejske okolice. Tak delovni čas bi ustrezal zlasti uslužbencem ISKRE. Novomeška kronika ■ BALETNO PANTOMIMO »Pa stirjevo pesem« bo jutri ob 9. in II. uri v Domu kulture predstavila skupina KUD »France Prešeren« iz Ljubljane za pionirje osnovnih šol »Katja Rupenaa in Vavta vas. Ob 15. uri bodo za pionirje prikazali slovenski film »Kala«. Prireditvi sta namenjeni pionirjem v počastitev njihovega jutrišnjega praznika. Od 2. do 15. oktobra bodo v podeželskih krajih predvajali domači film »Signali nad mestom«. ■ VRHOVČEVO ULICO so ta teden zaprli in začeli na njej ko-rati. Uredili bodo kanalizacijo, kasneje pa bodo ulico asfaltirali. H O IZBOLJŠANJU PROIZVODNIH prostorov in ponudbah za novo gradnjo je 21. septembra razpravljal delavski svet Pekarne in slaščičarne. O teh vprašanjih je 26. septembra tekla beseda tudi na seji sveta za gospodarstvo ObS. ■ O OSNUTKU POROČILA za občni zbor so se 26. septembra pogovarjali člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Hkrati so pripravili predloge za nov plenum ObSS. ■ NOVO PORTUGALKO so začeli te dni točiti v Perovi gostilni ob Cesti komandanta Staneta. Liter novine stane 6 Ndin. ■ MINULE SONČNE DNI so številni Novomeščanl izrabili za nabiranje Jurčkov, ki jih je letošnjo jesen obilo v gozdovih novomeške okolice. ■ ZIDOVJE LANI POGORELIH garaž hotela KANDIJA so te dni podrli in s tem odstranili še zadnje ostanke, ki so kazili okolico novih blokov v bližini. ■ TRGOVINA »LOVEC« je odprla Lovska zadruga Ljubljana 25. septembra na Cesti herojev 8, nasproti gimnazije. V trgovini je naprodaj lovski, rlbolovskl ln šport- ni pribor, kmetovalce pa opozarjamo, da lahko tam kupijo učinkovita sredstva za zaščito posevkov pred divjadjo. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Ivica Ucman s Ceste komandanta Staneta 34 — Roberta, Olga Erpič z Detelove 4 —• Mojco, Ljudmila Jakše s Ceste herojev 43 — Ireno in Jožica Kastelic iz Kotarjeve 6 — deklico. NEKAJ BRŠLINSKIH ■ PREDOLGO SPUŠČENE ZAPORNICE — Pešci, kolesarji, mopedisti, avtomobilisti, tovornjaki, vozovi in drugi morajo včasih tudi po četrt ure čakati, da lahko prečkajo železnico pri železniški postaji v Bršlinu. Zapornico so predolgo spuščene. Prizadeti želijo, naj bi železniška uprava omejila premikanje vagonov, zlasti okoli sedme in štirinajste ure, ko ljudje odhajajo na delo oziroma se vračajo domov. Prepričani so, da je vprašanje možno rešiti le s podvozom ali nadvozom na tem križišču ■ TELEFONSKO GOVORILNICO ŽELIJO — V Bršlinu nimajo javne telefonske govorilnice, zato želijo, da ^i jim jo PTT podjetje ali kdo drug kmalu postavil. ■ PREHOD ZA PEŠCE JE POTREBEN — Pred samskim domom v Bršlinu, kjer ustavljajo avtobusi, je potrebno naznačiti prehod za pešce. Cesta, pravzaprav priključek za avtomobilsko cesto, Je tu zelo prometna. ■OBRATNA AMBULANTA NAJ OSTANE — Bršlinčani želijo ohraniti obratno ambulanto, ki Je predvidena za ukinitev. Zdravnik naj bi v prihodnje delal v tem kraju vsaj občasno. Valvasor o gradovih v dolini Krke £6as Scklfs^<)lt)4r Ji&raKkt OEJ5ENBERC! 'm- smph ŽUŽEMBERK Kje leži Žužemberk. Izvor imena. Lega. Kakšen je grad. Trg. Nekdanji lastniki gospodje žužemberški. Gospoda Turjačana nezakonski sin prestopi obzidje žužemberškega gradu. Ga pobijejo skupaj z njegovim krdelom. Njihova trupla vržejo divjim živalim. Medved v Žužemberku. Trg pogori. Sedanji gospod lastnik. Grad in trg Seisenberg, po kranjsko Žužemberk, spada k Dolenjski, je pa od Ljubljane oddaljen šest, od Novega mesta tri milje. Svoje ime ima od »Eisenberg« ali po rudniku železne rude, ker se najde tu povsod naokoli železna ruda. Kranjsko ime je sposojeno od nemškega, a v izgovarjavi popačeno. Pred nekako tristo leti je bil rod, ki je nosil ime žužemberški. Žužemberk leži med hribi ob reki Krki, ki so jo stari imenovali Corco-ras, preko katere vodi tod lesen most, zraven pa je lep velik mlin ter jez za ribe. Takoj nad vodo stoji na popolnoma kamniti vzpetini in živi skali grad, zelo mogočen, ki se ponaša s številnimi visokimi in okroglimi stolpi. Kljub temu pa nima širokega razgleda, ker ga od vseh strani zapirajo hribi. Tik ob gradu leži trg, v katerem je veliko hiš, ki pa niso zaprte (z obzidjem, ampak na povsem odprtem prostoru. To gospostvo in grad je nekoč imel v lasti imenovani rod gospodov žu-žemberških: tako leta 1311 gospod Chu-ned in gospod Walchun žužemberški. Ta družina pa je z rodom in imenom vred že zdavnaj izumrla in poslednji, ki sem ga našel, je bil gospod Heintzel žužemberški, ki je sicer leta 1386 bil še pri življenju, toda ne več lastnik žužemberškega gospostva, ker ga je tedaj imel že gospod Albreht IV., grof Goriški, čeprav ima Lazius že leta 1305 grofe Goriške za lastnike gradu, to ne more biti točno, ker originalne listine jasno dokazujejo, da sta še leta 1311 imella graščino gospod Chunel in Wal-chun žužemberški. Po Megiserju je grad prešel šele leta 1373 na gospode Goriške, kar pa je bliže resnici. Po izumrtju goriških grofov je grad prišel na habsburško hišo in prav zaradi tega je še danes dan v zastavo. Nato so ga dobili gospodje Turjačani, ki ga imajo še dandanes. Leta 1559 si je drznil Jurij, gospoda Jurija Turjaškega nezakonski sin, rojen v Švici, po smrti gospoda Jurija Turjaškega, svojega očeta, in gospoda Wolfa, svojega brata, priti z osemnajstimi Napolitanci v Žužemberk, ko je Iz cesarja Karla V. slavnega spomina kraljevsko španske in angleške vojaške službe odnesel za slovo ime odličnega vojaka. Njegov prihod v Žu- žemberk pa je bil prav na svečnico, ko je letni sejem. Ni pa se tu dolgo obotavljal, temveč je še isti večer preplezal obzidje in zavzel grad; oskrbnik se je še hitro po vrvi spustil z gradu in zbral svoje kmete. Kmalu se jim je pridružil tudi gospod Herbart, baron Turjaški, general hrvaške vojne krajine, naskočil grad in ga zavzel. Osem Lahov so vrgli čez obzidje in te so pod gradom pričakali oboroženi kmetje z dvignjenimi in pripravljenimi ostmi, druge pa so skupaj z nezakonskim sinom Jurijem v gradu pobili in tako vse pokončali. Po tem spopadu je bilo šestintrideset mrtvih, namreč Jurij z osemnajstimi Lahi in sedemnajst ljudi gospoda Turjaškega. Lahe in njihovega vodjo Jurija so dali zavleči čez vodo v divjino nepokopane in tu so Jurija divja svinja, njegove pajdaše pa psi, ptice roparice in divje živali razgrizle in pogoltnile kakor crknjeno mrhovino. Tako so na sejmu imeli slabo kupčijo. Leta 1575 je na tem gradu gospodoval gospod Ivan baron Turjaški, čigar ženo, gospo Ano, rojeno baronico z Brda, je znotraj gradu napadel medved in jo žalostno zadavil. Ko je gospod Pelzhover, ki je prav tedaj bil v gradu, zaslišal proseče vpitje, je hitel na pomoč ter ubil na gospe ležečega medveda. Toda ta je že izdihnila svojo dušo. Ta gospa Turjaška, ki jo je umoril medved, je bila 16. decembra leta 1575 pokopana v Ljubljani pri frančiškanih. V letu 1591 se je trg skupno z gradom na velikonočni ponedeljek zavil v dim in zgorel. Enaka nesreča je zopet v juniju leta 1670 zadela polovico trga, ki je bil prej ponovno pozidan. Leta 1677, 11. novembra, je tu na gradu v Žužemberku umrl gospod Ivan Vajkard knez Turjaški itd. Omenjeni knez Turjaški je po smrti svojega gospoda brata, gospoda Wolfa Engel-brehta, grofa Turjaškega in stotnika na Kranjskem itd., dobil to gospostvo kot dediščino. Po njegovi smrti pa ga je podedoval njegov najstarejši gospod sin, gospod Franc Ferdinand, knez Turjaški itd., sedanji gospod lastnik. žužemberški grad stoji v Žužemberku, 24 km od Novega mesta, ter je danes v razvalinah. POSEBNA IZJAVA PREDSEDNIKA MESTNEGA SVETA ZA BRALCE POKRAJINSKIH LISTOV Skopje - 4 leta po katastrofi --------------------------------------------— ------ nova posute, zlasti v osred- Štiri leta po katastrofi, ki je zadela glavno mesto Makedonije, ?jemJJpSa Tukaj so 26. julija 1963, tla pod mestom še vedno podrhtavajo. V minulih 4 letih so potresomeri v Skopju zabeležili že nad 700 lažjih potresov! Zemlja se le počasi umirja že zač®1* po urbani- stianem ®gtu, ki je določen za mesta. V svoii izjavi ob obletnici _________________ potresa J' ajag0ja popov re- kel ^ poseb- Tistega usodnega 26. julija naselij. V teh naseljih je bi- bilo do konca maja letos po- no pou®*-"1- nam je razen pred štirimi leti je katastro- k) zgrajenih 14.000 montažnih rabljenih 2 in pol milijarde ostale ^°slavije pomagalo falni potres prizadejal Skop- hiš in obnovljenih okrog 17. novih dinarjev. Največ sred- tudi 82 Poljskih dežel Te ju nenadomestljivo škodo, tisoč težje in lažje poškodo- stev je šlo na stanovanjsko ^ v najteft trenutkih nudi-čez tisoč ljudi je izgubilo vanih stanovanj. Do julija le- izgradnjo (nad 915 milijonov ie Skopj^m nesebično t>o-življenje, ustavljena je bila tos je bila končana tudi do- novih dinarjev), za komunal- mo£ S^e danes nnci - o 4“ Rnnn c+a- no dejavnost pa je šlo 65 ^ L. solidarnosti nrav milijonov novih dinarjev. Za sprid0 občudovanja vred- proizvodnja, zaprte šole in ustanove, uničeno veliko nacionalnega bogastva. Tisti tragični dnevi so se globoko vtisnili v spomin ne samo prebivalcem Skopja in vsem ljudem naše dežele, ampak še milijonom ljudi po svetu. »štiri minula leta so bila premalo, da bi lahko odpra vili vse posledice strahotne ga porušenja,« je dejal ob obletnici potresa predsednik mestnega sveta v Skopju Bla-goja Popov. »Velike površine, zlasti v središču mesta, pričajo o posledicah potresa, čeprav je veliko obnovljenega in na novo zgrajenega. Saj bila glavna naloga organov ljudske oblasti, družbeno-poli-tičnih organizacij in vseh Skopjancev obnova in zgraditev mesta. Ta naloga je ter jala ogromnih naporov, bila pa je opravljena z velikim čutom odgovornosti, kajti vsa jugoslovanska skupnost je že od prvega dneva katastrofe dajala velikanska sredstva za obnovo mesta. Zato smo si prizadevali, da ta sredstva skupnosti uporabimo odgovorno in racionalno.« Blagoja Popov je tudi povedal, kako je bil porabljen fond 400 milijard starih dinarjev na temelju zakona zvezne skupščine o obnovi Skopja. Okrog 22.000 novih stanovanj Velik del sredstev je bil porabljen za zgraditev no- ih graditev blizu 8000 novih stanovanj. V minulih štirih letih je bilo popravljenih okrog 100 zasebnih hiš in veliko število Za obnovo mesta je bilo porabljenih 400 milijard starih dinarjev — Skopju je pomagalo 82 dežel usposobitev gospodarstva je ^e maai^je mednarodne-bilo potrošeno nad 455 mi- jiutf^znia v h lijonov novih dinarjev, od te- |obljenih ^dstev ne ________________________________ mo menjoliio s številkami, čeprav vsota (nad 330 milijon^' dinarjev) veliko pjgj. da smo lab- ko j velikih težav v pr^iwravstvu ta kui-turi. k pomoči pre- sega šJ,imerila in dobi svoj« 5 «*> vrednost kot edinstv^J^estacija milijonov r iz vsega sveta, Naselje »Jelovica« Je zraslo s pomočjo Slovenije kmalu P® ž(*ejanju zgradb družbenega standarda, zlasti šol in zdravstveno-so-cialnih ustanov. Tako je od predvidenih 4 milijard novih dinarjev za plansko razdobje do leta 1970 ga za industrijo 254 milijonov. da mestu.* °nesrečenemu Zalila vsem ki Medvedka napadla lovca Na ifa T?0* izjave, J0 Je Blago- (Nadaljevanje s 1. str.) do 400 metrov nad cesto pojavila pred lovcem medvedka z dvema mladičema. Lovec se je, kot bi se vsak, prestrašil in se začel umikati, tako da je imel medvedko pred očmi. Nenadoma pa se je medvedka pognala in skočila nanj. Lovec je sprožil, vendar ne cevi s kroglo, ampak drugo, s šibrami. Medvedka je zarjula in se zapodila za njim, lovec pa je bežal kolikor je mogel. Med begom se je spotaknil in padel pod vlako, medvedka, ki se ni mogla tako hitro ustaviti, pa je zdrvela čezenj in navzdol po rebri. Spodaj se je ustavila in spet zdrvela proti lovcu, ta pa se je hitro pobral in zbežal v vas. Dve uri po tem dogodku so se lovci odpravili na kraj, kjer se je Osvald srečal z medvedko, in zbrali stvari, ki Plavajoči hotel Najbolj elegantna in hkrati najvarnejša potniška ladja na svetu naj bi do konca leta 1968 zaplula po svetovnih morjih. To bo orjaška ladja »Q 4«, last družbe Cu-nard line. Ladja bo dolga nad 300 metrov, . visoka okrog 70 metrov in bo lahko sprejela 2000 potnikov. Tri četrtine vseh kabin bo imelo pogled na morje. Vsaka kabina bo imela še svoje stranske prostore in kopalnico. Na ladji bo veliko salonov, dvoran in bazenov, pa tudi parkirišče za 80 avtomobilov. Ladja, ki bo veljala 30 milijonov funtov, bo namenjena predvesm potovanjem okrog sveta, seveda zelo petičnih ljudi. jih je lovec na begu zgubil, se pravi puško in ostalo opremo. Osvald je pri srečanju odnesel le nekaj prask, seveda pa je užil tudi precej strahu, saj se je zgodilo že, da smo trije lovci bežali pred medvedko.« Za obnovo in zgraditev šol in drugih objektov za prosveto je bilo porabljenih okrog 175 milijonov novih dinarjev. S tem so bila rešena osnovna vprašanja šolstva. V lan- Ja skem šolskem letu je dela- »NaJ^ta Priložnosti v lo že 155 osnovnih in sred- imenu ^nj ^Pja zahvalam njih šol. Število učencev pr- vsean ^ Jugoslavije ve in druge stopnje je naras- za P0^ ikoni, JO P° Potre- lo na 75 tisoč. Kmalu je bi- su ^ ^cije v, ®rez hitre sto f? »e moglo SrSju' lo vzpostavljeno tudi delo skupo® &lavno .me- skopske univerze, ki ima 9 fakultet in okrog 15.000 študentov. Mesto solidarnosti Z odpravo ruševin je Skopje dobilo dovolj prostora za tafco. prema- Ob srpU j^rofi sta se mani^itt^^ljivo brat-stv0 ^u‘ di KOT GOBE PO DEŽJU... še posebno velja za to jesen, če se gobarji poleti niso mogli pohvaliti včasih niti z eno lisičko, je zdaj tudi bolj žlahtnih gobanov toliko, da jih komaj sproti lahko pobirajo! Naš bralec Alojz Lenarčič z Glavnega trga 13 v Novem mestu je ob poti na trgatev na Tolsti vrh v ponedeljek našel takole skupino 12 jurčkov, ki nam jih je prinesel pokazat. Okrog te skupine pa pravi, da je našel »za pol škafa mladih, takih za vlaganje...« (Foto: M.Moškon) Doktoriral pri 79 letih Na univerzi v Innsbrucku je uspešno opravil doktorat iz zgodovine in filozofije Karl Sdhar. Nič nenavadnega, boste rekli, toda ... novi doktor znanosti ima 79 let. Srednjo šolo je končal leta 1906, zatem pa je 40 let o-pravljal poklic knjigovođu«. Po upokojitvi se je nenadoma spomnil, da bi bilo dobro izpolniti praznine v znanju, in se je vpisal na univerzo. otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke Jutranjka KONFEKCIJA • SEVNICA Ji Ko Trška gora poje... Ko se z novomeške strani približuješ trškogorskemu gričevju, se ti zdi, kot da je narisano na platno neba. Zeleni griči valove kar naprej. Posejani z zidanicami in hrami, se zde človeku, ki pride mednje dvakrat ali trikrat na leto, idilični. Bahati Stari grad je pravo nasprotje starim lesenim hramom in s koli prebodenim pobočjem, ki so obrnjeni kot nalašč proti soncu. »Se tri dni, štiri,« pripoveduje rdečeličen možiček v kleti zidanice. »Potem, hm .. potem bo udaril že na nos, in kar bo znosno, bo.« »Kaj bo znosno?« me zanima. »I, potem bom.. potem ga bomo pili!« pribije v zadregi, ker govorim, ko mi ponuja pijačo. »Tale ti bo kar v želodcu zavrel,« se še hudomušno zmrdne. »Boš še enega. Nž...« Pijeva. Tudi sebi priliva. Roke mu kar podrhtevajo. Kar naprej ga poskuša. Cmoka z ustnicami. V obraz je zagorel in star. Dlani ima velike, lopataste. Pije. Toča ni tolkla po njegovem. Vse je pozabljeno. »če pridejo mestni, ga pa zaračunam...« jo zabrusi skozi zobe in ne vem, kaj ga je prešinilo. Zunaj pa sonce, veliko kot zrela buča na njivi! Kot da bi stopil iz zemlje (ta daje v teh krajih čudovite sokove), se počutiš, ko zapuščaš klet. Sončna ura se ne ustavi Stari grad dobiva v zadnjih letih res patino. Gledam od spodaj navzgor, se pravi s ceste, je naravnost imeniten. Ko pa prideš med njegovo zidovje, ni več videti tako imeniten. Pred dvanajstimi leti so mu postavili na glavo rdečo kapico, streho, in poskrbeli, da ne bi povsem razpadel. Cas pa je v dvanajstih letih naredil svoje. Skozi •grajsko dvorišče, kamor pelje markirana pot proti Trški gori, je speljana javna pot. če se zazreš v sončno uro na steni ( ta še nekaj časa ne bo potrebovala urarja) se ti lahko zgodi, da obsediš na blatniku kakega avtomobila, ki pridrvi izza ovinka. Ubogi viničarji, pomisliš, po kakšnih slabih poteh se morajo z avtomobili voziti v goro! Kratek pomišljaj sledi med prejšnjo pripovedjo in časom, ki ga je pisec potreboval od Starega gradu do vrha foške gore. Medtem ko je hodil, ni gledal v dolino tja proti Krki in Otočcu, niti proti Gorjancem, zato ne more opisati pokrajine in čudovite poti. Razmiš- ljal je o Trdinovi poti, ki so jo nekateri, kot je zvedel, tako hitro »prehodili«. Tudi avtor bi jo prehodil v enem dnevu, pa nima »enega avtomobila«. človeku je kar nerodno pešačiti po teh hribih. Trška gora postaja novomeško in ljubljanjsko, oprostite, parkirišče. No, rekli boste, da pretiravam! Da, tega dne sem videl tudi pešca, pa sem ga namenoma zamolčal. Sicer pa se morda motim in je človek imel v hosti kakšen »holcvagen«. Gora poje Trška gora poje. V Prečni se je v Krki ali pa morda za hribi v Temenici utopilo sonce. Nebo je rdeče kot mlado vino. Če posedaš po zidanicah, se hitro zvečeri. Majolika pa •drži tako malo, da mora Martin kar naprej na pot do soda. Ta večer smo bili v Novem mestu, v Galiciji in v Rusiji, bili smo na Poljskem in vsepovsod. Martin, ta jih zna povedati! Zdi se, kot da je z udarci v zvoniku tudi gora trčila ob naš kozarec. Lahko tudi, da smo mi trčeni. Naj me vrag! si rečem, ko zaškrtal star, težak ključ in moramo domov. Naj me vrag, če sonce zahaja v Krko ali Temenico, v sodčke na Trški gori zahaja! MAK POLJE »OMEGA« a 5. Reševalna hulja se je zdela nenavadno velika. Njen kljun je zdajci zasijal v oknu tik nad Jeanom, nato pa je ladja šinila nad njima kot ogromna srebrna puščica. Na kovinskem trupu je bil jasno viden znak reševalcev. Ladja je izginila tako, kot je prišla. Njena silhueta je po kratkih trenutkih ugasnila na črnem ozadju. Jean in Peter sta strmela v baržunasto temo. Vedela sta: tam nekje v daljavi bodo zdaj zdaj zatulile zaviralne rakete. V blagem loku se bo ladja vračala nazaj, k brodolomcema... .„rlio skafandre. Treba bo ven. Pripeti so m in se preseliti, iv Hesn Sekunde in minute. Čakanje se je ai?sk<> presenečenje. Zgodilo se je ne-m vrnila! rtpiŠ° fr.sta stala pred novo, težjo ju niso zaznali rad Vi na, h in usod-radarji reše- 1***0 opazili s prostim očesom? Mrač-.'T^ašanja so se kopičila druga na 10Šk° n*s*a več kos, ne psiho- • Otopela sta zrla predse... Minile so ure. Omahnila sta v sedeže in zaspala dolg, nemiren spanec. Ladja pa je plula, plula... Ko se je Jean prebudil, je prvi opazil, da so vezi, ki so ga vezale na sedež, da ne bi splaval pod strop — nepotrebne! Komaj zaznavna težnost ga je priklepala na sedež. Skočil je kvišku in planil k oknu. Modrina neba mu je povedala, da sta v ozračju! Vse ostalo se je zgodilo v kratkih, razburljivih trenutkih, šum zaviralnih raket, piš gostejšega ozračja in dokaj trd pristanek v nekakšnem vejevju. skrivnost izrezljane skrinjice s „•lice! Brž ko zagledate lep obražček, se že topite od ganjenosti,« je rekel Jamisson. »Po mojem bd bilo popolnoma nesmiselno in fantastično noro, da bd deOde kaj takega naredila strou, in to stricu, ki ji je iakaaoval samo dobroto in ustregel vsaki njeni kaprici. Ne, Jamisson, v tej zadevi je nekaj narobe.« »Povedala nam je, da je skrinjico pustila pri vas. Mo rali nam jo boste dati, gospod Ponče.« »Danes jo še potrebujem. Pošljite jutri koga ponjo.« »Prav, bom poslal.« »Povejte mi no, inšpektor, ali ste zaslišali služabnike? Je kateri ponoči slišal hrum, vpitje ali kaj podobnega?« »Niti šuma. Celo pes, ki navadno leži pred glanmim vhodom ni zarenčal. Ali doumete, kako važna so ta dejstva?« »To vzbuja domnevo, da je morilec vstopil...« »Da so mu pustili, da vstopi,« ga je ustavil inšpektor. »... skozi zadnja vrata,« je pristavil Ponče. Inšpektor je zardel in zvišal glas: »Torej je pes poznal morilca, če niti sredi noči ni zalajal nanj, razien če ne mislite, da ga je morilec tako očaral, da je sploh pozabil zalajati.« »Nikakor ne,« je rekel Ponče. »Iskati morate majhnega, nizkega človeka, ki je prišel bos. Poglejte blazino pred omaro. Le nekdo, ki je manjši od povprečnega človeka, je moral stopiti na to usnjeno blazino, da je lahko pogledal v zgornje police omare.« Jamisson je pogledal blazino, nato Poncea. »če dovolite, inšpektor,« je rekel Ponče, »bi rad malo pogledal stranske sobe. Potem pa boste morda tako prijazni pa mene in mojega sodelavca s policijskim avtom odpeljali v Wattford Junction.« »Seveda, Ponče. Sedaj pa le poglejte, kar bi še radi.« Pokazal nama je pot do kuhinje in majhne shrambe. Vanjo se je prišlo iz predsobe, v predsobo pa skozi zadnja vrata, z dvorišča. Za mizo v kuhinji je sedela gospodinja, vsa objokana. Jamas&on ni nič rekel, misleč, da jo bo.Ponče kaj vprašal. Toda detektiva so zanimale druge stvari Sklonil se je in temeljito preiskal ključavnico vrat na dvo rišče. »To smo že vse ugotovili, Ponče,« je nestrpno rekel inspektor, toda Ponče je nalašč preslišal. Odprl je vrata pa počepnil in si ogledal prag. Nato je pokleknil in nekaj iskal na tlakovani stezi. Pobral je malo prsti in jo shranil v eno svojih kuvert, nato je na drugi plošči pokazal inšpektorju jasno sled bose človeške noge. Nato smo vsi trije šli nazaj v hišo. Ponče je našel telefonski seznam, ga hitro pogledal in rekel, da bi rad odšel, če mu Jamisson posodi avto in šoferja. Odpeljala sva se. Pred vhodom v metro je Ponče dal šoferju znak, naj ustavi. »Spet z metrojem? Ali ne greva domov?« sem vprašal. »Res ne, Parker,« je odgovoril Ponče. »Vesel sem, da moje misli kar uganeš. Veš, ne smeva zapravljati časa, če hočeva odkriti skrivnost izrezljane skrinjice. Ker je polkovnik Moreland mrtev, morava zaslišati Ničholasa More-Landa, ki je bol s pokojnikom v Malaki. Pisarno ima v Tem-plu. Našel sem ga v telefonskem imeniku, preden sva se odpeljala.« »Rekli ste, da je bal morilec nizke postave, ker je mo ral uporabiti usnjeno blazino, da je lahko pogledal v omaro. To razumem. Toda zakaj mislite, da je bal bos?« »Na preprogi ob polkovnikovi postelji, prav na mestu, kjer je morilec moral stati, če je hotel zabosti svojo žrtev, sem našel tri komaj vidne sledove prsti enega zraven drugega. Sledovi so izdajali prste človeške noge. Bosonogemu morilcu je prst ostala med prsti, ko je šel po stezi čez dvorišče.« »Toda, Ponče, kaj pa pes, ki ni zalajal? To je za Jamis-sona krepak argument.« Ponče se je skrivnostno nasmehnil: »Pes je bil tiho, to je res, kar lahko pomeni dvoje: da je morilca poznal, ali, kar je povsem verjetno, da ga sploh ni slišal. Bosonogi je lahko šel neverjetno potiho, brez šuma.« Pogledal me je in oči so se mu zaiskrile, ko je nadaljeval: »Misli na odsekano roko. Ker rad izvajaš logične sklepe, kaj mi lahko rečeš o nji?« »Dobro si me ujel, priznam,« sem mu odgovoril. »Ne vem, kaj bd rekel o tem, vsekakor pa je izredno važno. Domnevam, da je polkovnik nekoč naredil kakšno grdobijo in so se mu sedaj maščevali. Milo za drago, kot se rečex< »Krasno sklepaš, imenitno!« je posmehljivo vzkliknil Ponče. »Saj morilec naravnost želi, da tako mislimo. Ampak če se bova lotila umora s te plati, lahko že kar danes zapreva pisarno privatnega detektiva Poncea, torej mojo.« »No, sedaj me imaš za osla,« sem ugovarjal. »Tako neumen pa spet nisem...« »Seveda nisi,« je rekel Ponče. »Z logičnim sklepanjem sem isto odkril. Na žalost pa je še nekaj malenkosti, ki se s tem logičnim zaključkom ne ujemajo in jih moram po jasniti, če hočem dobitd pravo podobo tega nevsakdanjega zločina.« Umolknil je, zaprl oči in jih znova odprl šele tedaj, ko sva izstopila na postaji Temple. Jutri seja ObSS V mali dvorani prosvetnega doma v Brežicah bo jutri seja občinskega sindikalnega sveta. Osrednja točka dnevnega reda je razprava o socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Gradivo so udeleženci že prejeli. Razpravljali bodo še o pripravah na občni zbor ObSS in o kadrovskih spremembah na predsedniškem mestu. Gasilci v tem tednu Lični lepaki na vsakem koraku naznanjajo teden požarne varnosti. Gasilci v brežiški občini so se dobro pripravili na akcije v teh dneh. Šole obiskujejo gasilski častniki in starejši gasilci z dolgoletnimi izkušnjami in seznanjajo mladino z vzroki požarov, požarno škodo, načini gašsnja in s požarnovarnostno službo nasploh. Seminar v Mokricah Predsedniki sindikalnih podružnic brežiške občine so se 26. septembra zbrali na seminarju v gostišču grad Mokrice. Seminaa: je trajal en dan in ga je organiziral občinski sindikalni svet. Predaval je tajnik republiškega sindikata Jože Marolt. s Spremembe v vodstvu Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah je 23. septembra razpravljalo o kandidatih za novega predsednika ObSS. Izvolili ga bodo na občnem zboru. Predsedstvo je za to funkcijo predlagalo Francija Volčanška, ki predsednik Ivan 2ivič odhaja jetju AGRARIA. Dosedanji je trenutno zaposlen pri pod-študirat. Sindikalne igre v Brežicah 27. septembra so se v Brežicah začela šahovska tekmovanja v počastitev občinskega praznika. Prireditelj je ObSS Brežice, tekmovanja pa potekajo v okviru sindikalnih športnih iger. Za te igre se je doslej prijavilo: za šah 20 ekip, za namizni tenis 9 ekip, za streljanje z zračno puško 22 ekip, za kegljanje 3 ekipe, za odbojko 9 ekip in za mali nogomet 8 ekip. V tekmovanjih bo sodelovalo okrog 300 članov sindikalnih podružnic, ki bodo tekmovale za priznanja in prehodne pokale. samo prstni odtis (ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec v vaši hiši namesto prihrankov, če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE! CELODNEVNO BIVANJE V ŠOLI BI MARSIKAJ IZBOLJŠALO Na kmetijah preobremenjujejo šolarje Utrujeni otroci težko sledijo pouku - Vsi tisti, ki hodijo ali se vozijo v šolo od daleč, so prikrajšani za dodatno pomoč in sodelovanje v svobodnih dejavnostih - Uspehi v minulem šolskem letu so se v občini izboljšali in povečal se je odstotek učencev, ki so z uspehom končali razrede na višji stopnji odstotek bistveno spremenila. Otrok bi lahko organizirano preživljal del dneva po končanem pouku. Na podeželju so otroci še vedno preobremenjeni z delom na kmetiji. Zaradi tež- ------------------------------------------—---------------- kega dela prihajajo v šolo V osnovnih šolah brežiške prosvetno-pedagoško službo v Na vseh osnovnih šolah je utrujeni in to nujno vpliva na občine je nad tri tisoč otrok. Krškem pa obenem ugotav- 374 ponavljavcav. 133 otrok učni uspeh. Sem lahko pri- Konec šolskega leta 1966-67 Ijajo, da krivde za neuspeh je iz delavskih družin, 174 iz štejemo tudi oddaljenost od je bilo vseh učencev 3307, od v določenih predmetih ali kmečkih, 24 iz družin usluž- šole. Mnogi se vozijo v šolo tega 1671 dečkov in 1636 de- predmetnih skupinah ne ka- bencev, 10 iz družin upoko- in so zaradi tega prikrajšani klic. Podružnične šole je obi- že naprtiti samo šolam, jencev, 5 iz obrtniških dru- za dodatno pomoč kakor tu- skovalo 378 otrok. Na central- saj je še mnogo drugih vpli- žin in 1 iz družine drugih di za sodelovanje v krožkih ne šole se je vozilo k pouku vov; ki oblikujejo učenca na poklicev. Uvedba celodnevne- in drugih oblikah svobodnih 373 otrok. Za prevoz učencev vseh razvojnih stopnjah, imajo v Artičah majhen avtobus, šoli v Globokem in na Posebej razveseljivi so po-Bizeljskem kombi, iz drugih dafcki, o tem, da se je dvig-krajev občine pa so prevaža- odstotek učencev, ki so z li otroke avtobusi podjetja uspehom končali višje razre-SAP. Prevozne stroške po- ^e- ^a nobeni šoli ni več ravna občina za vse šoloob- razreda, kjer bi izdelalo raz-vezne otroke. red manj kot 60 odst. otrok. Učni uspeh se je v primer- Kar na štirih šolah so vsi ga bivanja otrok v šoli bi ta dejavnosti. Danes seja skupščine Srednjeročni plan razvoja občine Brežice je zagledal beli dan. Skupščina bo na današnji seji razpravljala o predlogu tega načrta za obdobje 1966—1970. Sprejela bo poročilo sveta za šolstvo, poročilo zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Krškem in poročilo sodnika za prekrške v Brežicah. Zanimiva bo razprava o gibanju cen in odkupu kmetijskih pridelkov v občini. Skupščina bo nadalje sklepala o odstopu prisilnega upravitelja bizeljske KOVINE in predlogu za stečaj podjetja. živahno sodelovanje DU z delovnimi organizacijami DELAVSKA UNIVERZA PRIPRAVLJA ZA NOVO SEZONO Izobrazba je vsakomur dosegljiva javi z lanskim izboljšal za otroci izdeiaM osmi razred. Večerno šolanje utira slušateljem pot k uspehom na delovnem mestu — dST'z Veit Na porod in skrajšan sta zdravil pa je izšla šele L^gusta delovni čas so bila preseže- v avgustu. Na cene zdravil ” ~ na za 178,900.000 S din, po- vračila za 130,600.000 S din In izdatki za zdravila, bolniš- je avtomobil v Brežicah, ni bilo veliko voženj, zdaj pa, ko so ljudje zvedeli zanj, se večkrat kam odpeljejo, tudi čez mejo. ■ TA TEDEN JE »TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI«. Na pobudo občinskega odbora Rdečega križa bodo po vseh šolah predavali otrokom o tej nevarni bolezni. Učence bodo seznanili z bližnjo krvodajalsko akcijo, da povabil na razgovor člane komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Celje in člane republiške skupnosti socialnega zavarovanja z namenom, da se prepriča, če so pravice zavarovancev spričo ukrepov za stabilizacijo porabe v zdravstvu in zdravstvenih skladih zavarovanih delavcev res omejene. nimata niti zdravstvena služba niti sklad kot največji p°* rabnik nobenega vpliva. V Pečicah spet želijo šolo Krajevni organizaciji SZDL čicah ne bi prineslo otrokofl1 Pečice in Osredek sta zapro- nobenih koristi. V rednih raz-- . . Odgovor na to izhaja delo- sili za ponovno uvedbo po- redih pridobijo več znanj® kobodonprisvebtniSStelahposred- ma 12 Poletnega poslovanja uka na bivši podružnični šo- kot v kombiniranih odde- no pomagali, da bo odziv krvo- zdravstvenih zavodov, osvet- li v Pečicah. Svet za šolstvo kih. Prav iz teh razlogov sor dajalcev v oktobru boljši, kot je ljujejo pa ga tudi ukrepi, ki je obravnaval zahtevo obeh ske mreže na tem območji jih predvidevata skupščina organizacij in analiziral ute- ne kaže spreminjati, komunalne skupnosti SZ Ce- meljitve za ukinitev podruž- bil avgusta ■ SERVIS »LJUDSKE POTROŠNJE« bo začel od 1. oktobra redno delati v Brežicah, v Ulici bratov Milavcev. Garancijska popravila bodo opravljali za izdelke mariborske ELEKTROMONTA2E, hladilnike in električne kuhalnike škofjeloške tovarne ter plinske peči iz podjetja EMO Celje. Razen tega bodo v servisni delavnici po lje in celjski zdravstveni center. Konec prvega polletja je štela izguba v celjski zdravstveni regiji 432,975.000 S din. nične šole. Ugotovil je, da so bile takratne utemeljitve realne. Otroci iz Pečic se vozijo k pouku v Artiče. Primerjava Tako visoko se je povzpel uspehov kaže, da pravljali tudi druge gospodinjske primanjkljaj kliub temu da znanje učencev iz okoliša ctrrtin 4 ti nrinAmnAlra lri n(cn trt*. J JI * 1 n.X!. i__ i.i.. __1 M m stroje in pripomočke, ki niso ve zani na garancijo, tako električne štedilnike vseh vrst, bojlerje (električne grelce), hladilnike, električne likalnike, pralne stroje itn. Servis ima telefonsko številko 72-006. so dohodki redno dotekali Pe&c vsako leto izboljšuje, po finančnem načrtu. Uresni- ^e sam° to je za otroke ve-čeni so bili z 48,9 odst. prednost. Tolikšen presežek izdatkov Svet meni, da ponovno 6o-v komunalni skupnosti SZ lanje v podružnični šoli v Pe- SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE v v BREŽIŠKE VESTI 3 *oO Hs, Cesta Lomno-Pijav-ško urejena V veliko zadovoljstvo ljudi na Velikem Trnu in v bližnjih vaseh dokončujejo cesto Lomno—Pijavško. Prebivalci želijo zdaj urediti še cesto, ki veže Lomno z Velikim Trnom. Pripravljeni so prostovoljno opraviti vse delo, če jim bo občinska skupščina oskrbela gramoz. DROBNE S SENOVEGA ■ TRASO ZA NOVI VODOVOD so že zakoličili skozi vasico Veliki Kamen. Vodovod bodo napeljali tja iz Mrčnih sel. Izračunali so, & bo vsak uporabnik moral plačati blizu pol milijona Sdin pri-, spevka za glavni vod. ■VINSKA TRGATEV je v polnem teku na vsem senovskem področju. Zaradi nenehnega deževja grozdje gnije in vinogradniki hitijo s trgatvijo. Letošnji vinski pridelek ne 'x» najboljSe kakovosti. ■DREVJE SE ŠIBI pod obilnim Pridelkom sadja. Zlasti jabolk je veliko, vendar so sadeži drobni. Cena jabolk je precej nižja kot lani, kljub temu je Še vedno previsoka za tolikšen pridelek. Posamezniki drže ceno od 60 do 70 Sdin za kilogram. ■ GOBARJI so bili zaradi poletne suše letos že obupani, jesensko deževje pa je dobro namočilo tla in po gozdovih je zdaj gob na pretek. Najti je tudi že štorovke. ■ SETEV OZIMNIH 2IT ovira deževje, ki je tako razmočilo njive, da ni mogoče orati. Kmetovalci so zaskrbljeni, ker se zelo mudi s setvijo italijanskih vrst pšenice. ki bi morale biti že posejane. TO IN ONO Z RODITELJSKEGA SESTANKA NA ZDOLAH Utrujeni otroci v šoli zaspijo Starši v zdolskem okolišu se ne branijo stikov s šolo — Koristi skupnih pogovorov so obojestranske — Osnovno šolo na Zdolah obiskuje letos 70 otrok — Učenci višjih razredov se vozijo k pouku v Krško Takole se je postavil pred fotoaparat Tine Toplišek, učenec zdolske osnovne šole, na počitniškem letovanju v Podbočju. Na vprašanje, če bo prišel letovat tudi prihodnje leto, je skomignil z rameni, obraz pa mu je zažarel od sreče. Lepih dni ob Krki se bo še dolgo spominjal. (Foto: Slavko Smerdel) V nedeljo, 10. septembra, je bil na Zdolah sestanek za starše tistih otrok, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole. čeprav je bilo prisotnih le 5 očetov in 30 mamic, so se pogovorili o marsičem, kar bo koristilo staršem, kakor tudi učiteljskemu kolektivu pri učno vzgojnem delu. Sestanek je vodila Staša Sobova, voditeljica podružnične šole. V preteklem šolskem letu je obiskovalo nižje razrede zdolske šole 64 učencev, letos pa 70. Učni uspeh je bil ob koncu kar razveseljiv, saj je izdelalo razred 82,29 odstotka otrok. Bil bi pa lahko še boljši, če ne bi na Zdolah razsajala zlatenica in če bi bil sestav kmečkega prebivalstva ugodnejši, žal je mladina zapustila številne kmetije tega okoliša in se zaposlila v industrijskih središčih. Za delo na kmetijah so ostali predvsem starejši ljudje in šolska mladina. Dogajajo se primeri, da zaradi dela utrujeni otroci pogostokrat med poukom zaspijo. Med poletnimi počitnicami so nekateri otroci letovali v Rovinju in Podbočju. Hvalevredna je finančna pomoč brestaniške elektrarne za letovanje v Rovinju. Dobi- li so jo otroci, katerih starši so zaposleni v podjetju. Za vsakega učenca je Elektrarna plačala 19.000 S din in tako krila vse stroške. Za otroke, ki so letovali v Podbočju, so starši zbirali živila in tako zmanjšali denarni prispevek, če bi tudi kolektivi drugih delovnih organizacij namenili več denarja za letovanje otrok, bi lahko marsikateri šolar preživel organizirani prosti čas v naravi, ob igri, dobri hrani in si tako nabral novih moči za uspešnejše delo v šoli. Na žalost pa prav radi pozabljamo, da bomo ostareli in da bodo mladi zasedli naša delovna mesta in da od njih lahko pričakujemo samo toliko dobrega, kolikor smo jih dali mi. Ob koncu želim poudariti, da se v glavnem vsi starši zdolskega okoliša zavedajo odgovornih nalog pri vzgoji in izobraževanju svojih otrok in da prav radi sodelujejo s šolo. Tako sodelovanje pa je tudi prijetna spodbuda učiteljskemu zboru šole, ki pod skrbnim vodstvom učiteljice Saše Sobove vztrajno in požrtvovalno izpolnjuje svoje naloge. Praznovanje Oktobra bo vso jesen Glas o rojstnem dnevu velike revolucije bo segel v vsako vas, v vsako šolo in vsako delovno organizacijo — Najboljše šolske naloge nagrajene Med občani je veliko zanimanje za obisk osrednje proslave v Moskvi LEP USPEH SENOVSKIH GASILCEV Dočakali smo to, kar smo si že dolgo želeli Senovski gasilci so dobili novo motorno brizgalno - Sodelovanje prebivalcev z gasilci, ki je prišlo že tolikokrat do izraza, je tudi tokrat omogočilo uresničitev dolgoletne želje 17. septembra so na Seno- veliko naredilo. Zgradili so vem silovesno izročili name- gasilski dom, kupili nov ga- Koordinacijski odbor za praznovanje 50-letnice oktobrske revolucije je pripravil program prireditev v spomin 113 ta veliki zgodovinski dogodek. Uvod v praznovanje sega že v mesec maj, ko je bilo pred CELULOZO veliko aborovanje v počastitev dneva mladosti, 30-letnice Komunistične partije Slovenije in 50-letnice oktobrske revolucije. V Kostanjevici so se spomnili velikega oktobra s Kajuhovim večerom. Pesnikova dela so predstavili občinstvu igralci celjskega gledališča. V praznovanje se bodo vključile vse osnovne in srednje šole v občini. Prosvetni delavci bodo seznanili mladino z odmevi oktobrske revo-tocije v svetu in njenim vplivom na delavsko gibanje v Ju-Soslaviji. Osnovnošolski učenci so že pisali naloge z naslovom »Veliki oktober«. Koordinacijski odbor bo razdelil nagrade za najboljše spise. Na temo oktobrske revolucije pripravlja filatelistično društvo v Krškem potujočo Ustavo po šolah. Prikazovala bo znamke raznih držav, ^dane v spomin na revolucijske dneve. Pred CELULOZO bo 21. oktobra veliko zborovanje delavcev in mladine. Vabljeni bodo republišlki in zvezni poslanci. Osrednja proslava v počastitev 50-letnice revolucije bo 27. oktobra v domu SVOBODE na Vidmu. V kra- jevnih središčih bodo pripravile kulturne programe osnovne šole in kultumo-pro-svetna društva. Borci in aktivisti NOV se zanimajo tudi za obisk proslave v Moskvi. nu novo motorno brizgalno Prostovoljnega gasilskega društva. S tem se je uresničila dolgoletna želja gasilcev, hkrati pa bo odslej premoženje prebivalcev in družbe veliko varnejše pred ognjem. Prostovoljno gasilsko društvo na Senovem je po vojni NAJSODOBNEJŠA TRGOVINA V SPODNJEM POSAVJU „Preskrba" vabi na otvoritev V samopostrežnici bo izbira zelo bogata - Naprodaj bodo živila vseh vrst, gospodinjski pripomočki in galanterijsko blago - Površina skladišč in prodajnih prostorov meri 440 kvadratnih metrov Prodajne prostore in skladišča nove samopostrežne trgovine na Vidmu te dni pridno polnijo, da bo za otvoritev bogato založena, če bo šlo vse po sreči, bo lokal odprt v soboto, 30. septembra. Tehnični prevzem je bil 24. t. m. Videmska samopostrežnica je zdaj najsodobnejša trgovina v Spodnjem Posavju. dajna površina bifeja obsega 54 kvadratnih metrov, .kuhinja in skladišče bifeja pa okrog 26 kvadratnih metrov. Skupaj torej 440 kvadratnih metrov. Za izgradnjo tega sodobnega lokala tipa »market« je kolektiv PRESKRBE investiral 86 milijonov S din. V trgovini bo bogata izbira najraznovrstnejšega blaga. Prodajali bodo vse vrste ži- Prodajni prostori merijo 200 vil, delikatesne izdelke, sad-kvadratnih metrov, skladišča je, zelenjavo, mleko, gospo-160 kvadratnih metrov, pro- dinjske potrebščine in galan- » terijsko blago. Za gospodinjstva bo izbor zelo širok, od posode do pralnih strojev, hladilnikov in drugih pripomočkov. Tekstila ne bo naprodaj, ker ima PRESKRBA v so seščini poslovalnico s tekstilnimi izdelki. Delovni kolektiv PRESKRBE se veseli nove pridobitve na videmski strani. Zgradil jo je z lastnim denarjem, zato je njena vrednost zanj še toliko večja. Z dobro založenostjo in kulturno postrežbo bodo zaposleni v novem lokalu skušali kar najbolj ustreči željam obiskovalcev. silski avto in nabavili precej drobnega inventarja. Pri gradnji doma so veliko napravili gasilci s prostovoljnim delom, nakup avtomobila pa je omogočilo vodstvo uprave rudnika. Društvo je v bližnjih gorskih vaseh ustvarilo trojke, ki so opremljene tako, da v primeru nesreče lahko takoj posredujejo in rešujejo, nato na prihiti na pomoč še gasilska desetina s Senovega. Letos spomladi je društvu odpovedala motoma brizgalna, ki so jo uporabljali že od 1930. Občinska gasilska zveza nima dovolj denarja in je njihovi prošnji za pomoč pri nakupu nove brizgalne ustregla samo deloma. Zato so člani društva na občnem zboru sklenili zbrati potreben denar pri občanih. Za takšno pot se je bilo težko odločiti, toda prebivalci Senovega, Malega in Velikega Kamna, Brestanice, S telovnika, Anž Dov-škega, Brezja in drugih naselij so se brez obotavljanja odzvali. Gasilsko društvo se jim za prispevke iskreno zahvaljuje, pa tudi vsem delovnim organizacijam in občinski gasilski zvezi iskrena zahvala! Pred nedavnim je iz Avstrije prispela nova motorna brizgalna. Gasilci upajo, da jim bo še dolgo let služila pri varovanju imetja pred ognjem. P. K. KRŠKE NOVICE ftUDl SIMČIČ: Apokaliptični jezdeci (olje) — Obiščite zanimivo razstavo Lamutovem razstavišču v Kostanjevici na Krki, kjer razstavlja Rudi Simčič iz Ljubljane svoja olja in plastike! VSE POTI V NOVI RESI so asfaltirane in prebivalcem se je izpolnila dolgoletna želja. Cestno podjetje Novo mesto je položilo asfalt po vsem naselju. Vozniki Se do zdaj niso upoštevali omejitve hitrosti. Prav bi bilo, ko bi s prometnimi znaki opozorili na to! Ceste v gosto naseljenih krajih pač ne morejo biti dirkališče, čimprej je treba postaviti znak pred otroškim igriščem, ki Je tik ob cesti. KONFERENCA ZK bo 5. oktobra v tovarni papirja, člani osnov ne organizacije v tovarni se bodo na njej pogovorili o gospodarskih dosežkih v reformi in o idejnih problemih, s katerimi se srečujejo. Konferenca bo seznanila člane tudi z zunanjepolitičnim položajem, na njej pa bodo izvolili delegate za občinsko konferenco ZK, ki bo konec oktobra. KOPALIŠČE pri tovarni papirja je vedno bolj zapuščeno. Samo najbolj vneti se kljub slabemu vremenu namakajo v topli vodi v bazenu Ker so stroški vzdrževanja veliki, bodo 1. oktobra bazen za- prli. Letos je bil na kopališču ustvarjen precejšen promet, čeprav večina motoriziranih turistov odhaja raje v čateške Toplice, kjer nastaja turistično središče Spodnjega Posavja. CENENA GRADNJA — DRAUA NAJEMNINA? Od 30.000 do 35.000 Sdin stanarine na mesec bodo morali odšteti stanovalci, ki se bodo prve dni oktobra vselili v novi stanovanjski blok na Cesti 4. julija v Krškem. V tem bloku so dve — in dveinpol sobna stanovanja. V prej omenjeni stanarini' pa niso všteti stroški za centralno kurjavo, ki jih bodo morali stanovalci plačevati posebej. Ob vselitvi določena najemnina je ekonomska in se ne bo večala. Izbira in pocenitev televizorjev Prodajalna ELEKTROTEHNE v Krškem ima na zalogi vse vrste televizijskih sprejemnikov El Niš,, med njimi tudi ATLAS s področjem UHF in brez njega, katerim SO za 10 odstotkov znižali ceno. V tej prodajalni si lahko izberete tudi televizor RIZ, Rudi čajavec, uvoženi OLIVER in avtotelevizor SONY. Zaloga radioaparatov, katerim so znižali ceno, še ni pošla in je še čas za ugoden nakup. Za dolge jesenske in zimske večere si nabavite televizor in radioaparat pri ELEKTROTEHNI v Krškem! Družbene službe -trd oreh Občinski sindikalni sveti spodnjeposavskih občin skupaj pripravljajo gradivo za konferenco samoupravljavcev v Brežicah. Predstavnik krške občine bo udeležence konference seznanil s problemi družbenih služb in uveljavljanjem samoupravljanja na tem področju. Evropski mojstri v galeriji V galeriji so v soboto, 23. septembra, odprli razstavo grafičnih listov evropskih mojstrov. Uvodno besedo je imeli Milena Moškonova, kustodinja pokrajinskega muzeja v Celju. Iz tega muzeja so tudi razstavljene umetnine. Krčani razstavo pridno obiskujejo. Prosvetni delavci na šolah opozarjajo nanjo mladino in jo vodijo v galerijo. Priprave na speedway Avto-mobo društvo iz Krškega bo 15. oktobra imelo v gosteh najboljše jugoslovanske tekmovalce v speed-wayu. Pri organizaciji te velike športne prireditve na stadionu bo sodelovalo tudi Turistično društvo. Dirke bodo za Krško zanimiv dogodek, zato pričakujejo velik obisk domačinov in gostov iz vse Slovenije. Izkupiček tombole za ribnik Turistično društvo je namenilo čisti dobiček zadnje tombole za dokončno ureditev ribnika ob Zdolski oesti. V sredo, 27. t. m., še nismo mogli zvedeti, kolikšna vsota se je nabrala. Turistični delavci upajo, da je prireditev prinesla lepo vsoto denarja. Na tomboli je bilo okrog 6000 ljudi. Gostinci so poskrbeli za jedila in pijače in so postrežbo dobro organizirali. Film »Breza« navdušil Krčane Deseto obletnico kina v Krškem so počastili s predvajanjem odličnega jugoslovanskega filma »Breza«. Na predstavi sta bila tudi gosta Ante Babaja in Manca Koširjeva. Ante Babaja je film režiral, Manca Koširjeva pa je odigrala v njem glavno vlogo. Njunega obiska so bili obiskovalci kina zelo veseli. Avtobus ne ujame vlaka Prebivalci Velikega Trna se obračajo na občinsko konferenco Socialističnega zveze, da bi jim pomagala doslej spremembo voznega reda. želijo si, da bi tudi ob sobotah vozil avtobus tako, da bi v Krškem še ujeli zvezo z vlakom proti Ljubljani. Občinsko vodstvo SZDL bo posredovalo in skušalo doseči ugodnejši vozni red za prizadete občane. A^STI IZ Tržišče: dvorano in igrišče želijo Na nedavni seji odbora krajevne organizacije SZDL v Tržišču je bil sprejet program dejavnosti, v njem pa posebno poudarjena vloga kmetijskega in zdravstvenega izobraževanja prebivalcev. Zanimivo je, da so v letni načrt vključili tudi prometno vzgojo, ker jo vse bolj potrebujejo. V Tržišču še vedno nimajo dvorane za prireditve, šola pa je brez telovadnice. Ker je zmanjkalo denarja, ni bila dokončana dvorana v novem bloku in vsi želijo, da bi bil ta prostor usposobljen v bližnji prihodnosti. Da bi imela šolska mladina kje telovaditi in igrati športne igre, so na seji predlagali, naj bi sev-niški kmetijski kombinat odstopil travnik pod blokom, kombinat pa je že pokazal pripravljenost, da se ta želja čimprej uresniči. Sporazum med AMD in KOPITARNO Več let trajajoči spor med sevndškim Avto-moto društvom in Kopitarno, ki je večkrat močno razvnemal strasti, je bil 20. septembra odpravljen. Kopitarna je pristala, da bo društvu na poljubnem kraju naredila zgradbo v isti vrednosti, kot je bilo vredno poslopje, last društva. Pod takim pogojem je bilo društvo pripravljeno odstopiti prostor in stavbo, ki jo Kopitarna nujno potrebuje, že odkar je začela delati plastične rolete. Sporna stavba je bila znotraj tovarniške ograje in je zato delala težave tudi pri organizaciji čuvajske službe. Dan kasneje, ko je bil med vodstvom Kopitarne in društva sklenjen sporazum, ga je odobril tudi delavski s^e* K unitarne. Čoln bodo kupili Sava bi v primerih nesreče močno ovirala reševanje, so na nedavni seji občinskega štaba za civilno zaščito v Sevnici znova ugotovili. Zato so sklenili kupiti primeren 6oln, ki bi ga lahko uporabljali tudi za druge namene. Občinski štab je ugotoviJ, da so podjetja kar dobro pripravljena na nesreče, ki lahko prizadenejo prebivalstvo. Najbolj so nevarni potresi in železniške nesreče, medtem ko zaradi hribovitega terena poplave niso tako nevarne. Sklenjeno je bilo, naj bi štab civilne zaščite ustanovili tudi pri Trgovskem podjetju, okrepiti pa je treba tudi pripravljenost v KS Krmelj, na Blanci in v Loki, kjer morajo imeti organizirane skupine. V bližnji prihodnosti bo v Sevnici tečaj za člane štabov civilne zpsči**' Študentje potrebujejo organizirano dejavnost Pred kratkim se je sestal novi upravni odbor študentskega kluba Sevnice in Radeč, ki ga zdaj vodi Alfred Železnik, da bi načrtoval delo v novem šolskem letu. Posveta sta se udeležila tudi predsednik občinske skupščine Franc Molan in predsednik mladinskega komiteja Vojko Dvojmoč. V razpravi, ki je imela namen poiskati oblike dejavnosti zunaj rednega študija, je bilo ugotovljeno, da visokošolci še potrebujejo organizirane dejavnosti, saj je znano, da prihajajo na delovna mesta premalo podkovani v splošnem znanju in se zato po končanem študiju težko vživljajo v kolektive Bliža se občinski pravnik Sevnice no o domicilu XII. brigadi je bilo sporazumno z odbo- Projektivno podjetje Regi-on iz Brežic je že naredilo načrt za adaptacijo kolodvorske restavracije, ki ga je naročilo sevniško Gostinsko po-jetje. Preureditev bo veljala 69 milijonov S din. Gostinsko podjetje je sklenilo pogodbo z gradbenim podjetjem Zasavje iz Trbovelj, ki se bo preurejevanja lotilo že te dni. V načrtu je določeno, da bo gostinska dvorana po končanem preurejanju merila kar 100 m2. V prvem nadstropju 8. oktobra bo na zborovanju govoril Jože Boršt-nar, član glavnega odbora ZB Slovenije. V tednu pred praznikom bo osnovne šole obiskala delegacija nekdanjih borcev XII. brigade in učence seznanjala z narodnoosvobodilnim bojem na področju sevniške občine. V Krmelj so vabljeni vsi nekdanji borci XII. brigade, ki živijo v sevniški občini. Ker bo hitro pretekel čas čimbolj svečano podelili listi-do praznovanja občinskega praznika, pripravljalni odbor že z vso vnemo pripravlja, da bi letošnji praznik čim lepše proslavili. Pred kratkim je imel znova sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki osnovnih šol, ki bodo pripravile del kulturnega programa. Na sestanku je odbor poveril posameznikom različne naloge, tako da bo vse pravočasno in dobro pripravljeno. Ko so obravnavali, kako bi Ustanovljen je tudi celjski klub poslancev 21. septembra je bil v Celju ustanovljen pokrajinski klub poslancev, v katerega so se vključili tudi poslanci iz sevniške in brežiške občine. Ustanovitve se je udeležil tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher. Na četrtkovem shodu so poudarili, da bo imel klub pomembno vlogo, da je važna predvsem vsebina dela in da bodo poslanci tega kluba tesno sodelovali s poslanci iz sosednjih področij. Mrzla planina: ne samo do Pipana! Vaščani Mrzle planine so zaprosili, naj bi šolski avtobus, ki vozi sedaj do Pipana pod Zabukovjem, vozil še dva in pol kilometra dlje, ker bi tako občutno skrajšal pot učencem v šolo. Na sevniški občinski upravi so povedali, da razumejo želje ljudi, vendar jim bodo težko ugodili, ker denarja primanjkuje, stroški za prevoz manjšega števila otrok pa so razmeroma precejšnji. rom brigade sklenjeno, da bo v Krmelju listino sprejela delegacija brigade skupaj z borci, ki živijo v sevniški občini. Zbor brigade bo prihodnje leto v Mokronogu, kjer je bila brigada tudi ustanovljena. Na seji so potrdili program praznovanja, ki je bil v našem listu že objavljen. Preureditev restavracije bo 13 hotelskih sob, 7 izmed njih bo imelo vzidano garderobno omaro, sanitarije s tušem, umivalno in straniščno školjko, 6 pa bo imelo predprostor z vzidano omaro in sanitarijami. Za Sevničane in tujce, ki prihajajo v kraj, je načrt Gostinskega podjetja zelo razveseljiv. Do sedaj skoraj ni bilo mogoče govoriti o primernih sobah, v katerih bi bilo možno večdnevno bivanje, zato so zahtevnejši gostje hodili prenočevat v Krško. Zgornja slika prikazuje, čez kakšen nezavarovan prehod morajo ljudje, če želijo urediti uradne opravke na sevniški občinski upravi. Ali inšpekcijska služba, ki tudi uraduje v tej stavbi, ne vidi nevarnosti zlasti za starejše ljudi, predvsem v deževnem vremenu? Od koga naj bi človek zahteval odškodnino, če bi spodrsnil in se poškodoval? Pomagajte zbirati gradivo za kroniko! Več ko bo ljudi sodelovalo pri zbiranju gradiva za kroniko sevniške občine, več zgodovinskih in narodnopisnih zanimivosti bomo obvarovali pred pozabo Kot je bilo ugotovljeno tudi na seji vodstva Socialistične zveze, so v sevniški občini že začeli zbirati gradivo za izdajo kronike ali zbornika s tega področja. Zbiranje pa je zamudno in obsežno delo ter mora biti temeljito opravljeno. Osebno sem že pred letom dni dobil vabilo za sodelovanje pri zbiranju gradiva za bodoči Posavski zbornik. Ker se za tako delo že dolgo zanimam, sem bil poverjen za za sevniško občino. Nabral sem že nekaj gradiva in pri tem premeril vso občino po dolgem in počez, zato bi želel opozoriti na nekatere stvari, brez katerih ne bomo mogli dobiti vseh podatkov. Sevmiška občina ima mnogo lepih kulturnih spomenikov od rimske dobe pa do danes. Tu so doma tudi nekatere narodopisna posebnosti. Na področju sedanje občine se je rodilo več znamenitih mož, na primer na Bučki znani planinski pisec prof. Josip Wester; podobnih primerov pa je še več. Kulturne spomenike bi bilo treba fotografirati, posebno freske na cerkvenih zidovih, sarkofage, ploščo dr. Krelka v Šentjanžu, stare zgradbe, obcestna zna- menja in še nekatere druge posebnosti. Pri zgodovinskem prikazu razvoja kmetijstva in industrije bodo lahko pomagala podjetja, pri zbiranju gradiva iz narodnoosvobodilnega boja pa borčevske organizacije, ki imajo tega že precej zbranega. Pri zbiranju zgodovinskega gradiva nam bodo lahko v veliko pomoč tutdi stari ljudje po vaseh, ki so včasih prava živa zgodovina kraja, kjer živijo. Zbrani podatki bodo gotovo pomagali tudi pri razvoju turistične dejavnosti v naših krajih. To pa bo tembolj pomembno takrat, ko bo dokončno zgrajena cesta po desni strani Save, ki bo pripeljala k nam mnoge ljudi, ki se za te stvari živo zanimajo. Ker smo se na to delo spomnili malo pozno, bi bilo treba, da bi pri njem sodelovalo čimveč ljudi, da bo zbrano gradivo pisano in privlačno. S. SKOČIR Ribeza ni tako težko prodati Dobro premisliti stanovanjski izgradnji Jože Štojs s Studenca pri Sevnici, eden izmed najstarejših gojiteljev ribeza: »Ljudje so taki kot pri vsaki novosti: najprej morajo dvakrat, trikrat prijeti in okusiti, zatem pa modrujejo, če kaj velja.« S posveta direktorjev sevniških podjetij: »Ob pomanjkanju zemljišč v Sevnici bodo imele v prihodnje prednost blokovna gradnja in vrstne hišice. Podjetja morajo temu prilagoditi obliko kreditiranja stanovanjske izgradnje.« Ko je na nedavnem oosve- stoto prebivalstva. Temu naj tu Stanovanjsko komunalno bi podjetja prilagodila tudi podjetje predložilo nadrobnej- posojila, ki jih dajejo svojim ti j, kjer gojijo ribez. Ljudje §e jn celovitejše račune ter delavcem. primerjave med stroški indi- Znova so obravnavali tudi Podoba letošnje jeseni: sa- Poiskali smo Jožeta Što.1 dje visi raz veje, zanj pa sa sa na Studencu pri Sevnici, so začeli z manjšimi parcela kupci ne zmenijo; toda glej: ki je eden prvih na sevniš- mi, saj je skupna površina vidualne gradnje ali blokov- gibanje gospodarstva v ssvni za pridelek ribeza bi se ma- kem območju zasadil njivo nekako 9 ha. — ■ “ lodane stepli. Ko ljudje, ki sadik, da bi ga povprašali, »Manjka nam znanja in iz ne gradnje, je bilo kaj hitro ški občini. To pot so dobili mogoče ugotoviti, da zasebne v roke tudi obširnejše poro- jesti ne spiti. V nekaj ictih ne organizacije ZB na Stu-sem zato povečal nasad od dencu nekaj arov na skoraj dva hek- kako on kot gojitelj ribeza kušenj. Doslej smo bili pre- hišice niso tako poceni m da čilo o stanju v Jugotanlnu, ocenjuje sedanje stanje. puščeni sami sebi in svoje- komunalcem in urbanistom ki je imel ob polletju pre- »Lahko rečem, da daje r;- mu iskanju, zdaj pa je sev- povzročajo čez glavo skrbi, cejšnjo izgubo in malo upa-bez več dohodka kot /inska ni§ki kombinat zadolžil za ri- Ker v Sevnici že lep čas pri- nja na poslovni uspeh v dru-trta; za manjše kmetije, ka- kez agronoma Slavka 'Špana, manjkuje zazidalnih površin, gi polovici leta. Kot je poka-kršne so tu gori, je predvsem ki nam bo pomagal in sveto- je bilo na koncu razprave zala zadnja informacija, se važno, da pomeni ribez de- val,« je končal Jože štojs, kme- predlagano, naj bi v prihod- je položaj delno izboljšal, ta-nar, saj ga ne moreš ne po- tovalec in predsednik krajev- nje dajali prednost blokovni ko da se po mnenju vodstva gradnji in gradnji vrstnih hi- kombinata izguba do kon-M.L. šic, ki omogočajo večjo go- ca ne bo povečala, pač pa ________________________zmanjšala. Gospodarske organizacije morajo poravnati stare dolgove, so sklenili, ko so obravnavali sklad za negospodarske investicije. Med dolžniki so posebej opozorili na brežiško Gozdno gospodarstvo, ki razen tega ne dostavlja poročil o poslovanju na območju sevniške občine. Zadnji čas gre kar dobro zbiranje denarja za šolstvo druge stopnje, saj se je sevniška občina uvrstila med boljše plačnike na območju, v katerega spada. tarja. Čeravno ribez lahko pri- zadene spomladanska pozeba, da tucii v povprečju v naših Ippl hribovskih razmerah več za-služka kot katerakoli druga kmetijska rastlina. Letos sem I pridelal okoli 6.000 kg gruz-gP^ $$■ Jngragl! dičja na hektar, trgovsko pod-■ jetje Slovenija sadje pa mi m ga je plačalo po 440 starih JPPgS dinarjev kilogram, če je do-| bra letina, se naložba povr-iMiifflBiirareF ' ne že v prvem rodnem letu. Spočetka sem bil osamljen, bi radi čimveč iztisnili iz ze- čeravno sem imel s sorto Ro mlje, to slišijo, nehote pom;- senthal zelo lep uspeh. Kot slijo, zakaj se tega ne bi lo- vmesni posevek sem posejal tili tudi sami. Toda kaj bo, pesno seme in imel tak pride-če pridelek pozebe, če pade lek, da je bila ena 15-kilo-cena? Zato sprva poskusijo gramska pesa, ki je zrasla v na manjših parcelah. nasadu, celo razstavljena v iz- ložbi v Sevnici, V teku let ------------------------------. sem se prepričal, da ribes dobro uspeva v vinogradniških legah.« Ko so ljudje to videli, so mu počasi začeli slediti. Zdaj je na Studencu, Rovišču, Or-1 lah in Hudobrezju že 17 kme- Tc dni so končno le popravili most čez Mirno pri Bo-štanju, ki je moral precej dolgo čakati na ta trenutek. Ker so morali ta čas uporabniki voziti daleč naokrog so popravila zelo veseli. (Foto: M. Legan) Slaba napetost na Bregu Na Bregu in v okoliških naseljih ljudje negodujejOf ker ima električni tok zelo slabo napetost. Radijske sprejemnike je komaj mogoče poslušati, na televizijskih zaslonih pa se pojavlja obroč, ki sliko potemni. Področna, Elektro enota bo m0" rala pregledati transformator in poiskati ter jo oo* SliVNISKL VESTNIK „Brez družbene pomoči ne pričakujmo uspehov” Troje vprašanj Štefanu Potočniku, novemu upravniku delavske univerze v Trebnjem Kaj nameravajo podreti, kaj pustiti Narejen je osnutek zazidalnega načrta središča Trebnjega Urbanistični program Trebnjega in njegovega vplivnega območja je bil narejen in sprejet že spomladi. Na njegovi podlagi bodo narejeni zazidalni načrti, ki bodo nadrobneje določali, kje in kakšne zgradbe je treba postavljati, da bo naselje urbanistično urejeno. Na željo upravnega organa je inž. arh. Marjan Bohinec že predložil zamisel o zazidavi središča Trebnjega, pred kratkim pa jo je obravnaval tudi svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. ■ Prihaja sezona dela podeželskih delavskih univerz. Kaj namerava trebanjska DU organizirati v »šolskem letu« 1967-68? ■ Ker naša občana nima nadrobneje raziskanih potreb po izobraževanju, je tudi naš program trenutno le okviren. Ker v vsakdanjem delu čutimo, da potrebujemo vsi od kraja vse več dodatnega znanja, je ta načrt precej obsežen. Vključuje strokovno izobraževanje, kamor spadajo: osnovna šola za odrasle, srednja ekonomska šola, šola za kmetovalce, različni tečaji za priučitev, za tem družbenopolitično izobraževanje, kamor spadajo šola za življenje, šola za starše, tečaji za učenje tujih jezikov in poljudna predavanja. ■ Od česa je predvsem odvisno, koliko načrta bo uresničenega? ■ Od zanimanja ljudi oz. vodstev delovnih organizacij, kar pomeni: od števila prijavi j encev. Za udeležbo na tečajih varstva pri delu ali krojnem tečaju se ne bojimo za udeležbo, pa tudi stroške povrnejo udeleženci sami. Dobro gresta tudi večerna ekonomska šola in višja kadrovska šola, težje pa bo z drugimi vrstami izobraževala. Ker je izobraževanje tudi skupna naloga družbenopolitičnih organizacij, bomo v kratkem sklicali njihova vod-stva in direktorje delovnih organizacij, da bi ugotovili Potrebe prakse, vodilni uslužbenci pa bi hkrati sprejeli obveznosti, ko bo treba po-sl^ti ljudi na seminarje ali v večerne šole. Poživili bomo tudi predavateljski akfciv in si zagotovili kaj več denarja 2a delo. Denarna pomoč družbeno-poliitičnih organizacij nam je bila že obljubljena. 2e ob sprejemanju odloka 0 zunanjem videzu naselij 80 odborniki opozarjali, da Ea bo potrebno dosledno uveljavljati. Od maja sem je infekcija izdala pet ureditvenih odločb, zaradi kršitve od-^ka pa so bili trije lastniki krškifgan* V posto'peik ° pre' Na oddelku za gospodarstvo priznavajo, da odlok ni “ajel vseh primerov, opozo-^ Pa so še na drugo plat. ^rajevne skupnosti so se za-ele preveč zanašati na prisil- . Kaj je mogoče narediti z ^obro pripravljeno akcijo, so ^ zbiranju pomoči za arab-r~° ljudstvo pokazale druž-^o-politične organizacije v ^ebanjski občini. V razme-Oftia gospodarsko še slabo ^iti občini, ki ima dobrih Vlagajte pri dolenjski banki IN HRANILNICI v Novem mestu pri njenih poslov-^ enotah v Krškem. e*liki In Trebnjeml ■ V občini živi polovica ljudi od kmetijstva. Na kmetijah je že ostalo več mladih ljudi. Kaj nameravate narediti za nje? ■ Na mnogih zborovanjih po vaseh in na zadnji seji občinske skupščine so ljudje zahtevali, da je treba poskrbeti za strokovno izobraževanje kmetovalcev bolj, kot je bilo poskrbljeno doslej. V našem programu imamo šo- lo za kmetovalce, s pomočjo katere bi si kmečki sinovi pridobili osnovno znanje kmetijskih ved, predvsem kaj več o živinoreji, poljedelstvu, veterinarstvu in ekonomiki. Tudi predavanja po vaseh bi še kako želeli organizirati. Pri tem bosta potrebna pomoč zadruge in sodelovanje njihovih strokovnih delavcev. KZ Trebnje je že določila nekaj denarja v ta namen. M. L. Pri nalivnih peresih in patentnih svinčnikih je čedalje hujša konkurenca, saj naši trgovci uvažajo veliko tovrstnega blaga. Večkrat to v boju za čimvečjim zaslužkom počenjajo prav brezglavo. Te besede smo slišali v mladem mirenskem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo nalivnih peres, patentnih svinčnikov in plastične embalaže. Direktor Franjo Bulc je k temu še pripomnil; »Trebaše je znajti, iskati različne možnosti, delati vse, kar porabniki kupujejo. Razen plastičnih izdelkov, ki jih že dalj časa delamo za embalažo v zdravilski industriji, smo se lotili tudi drugih stvari. De- ne ukrepe, premalo pa so naredile, da bi se ljudje sami odločili za olepševanje svojih hiš in njihove okolice. Odločbe naj bi bile po mnenju trebanjskega oddelka za gospodarstvo le skrajna možnost za trmaste ljudi, ki sebi in soseski v škodo nočejo skrbeti za lepšo okolico svojih prebivališč. Da bi se dalo z več volje več narediti, dokazuje tudi urejevanje novih odlagališč za smeti, saj gre to veliko počasneje, kot bi bilo treba. 17.000 prebivalcev, je bilo zbrano 3.325.743 starih dinarjev pomoči, in kar je še pomembnejše: 644 občanov se je prijavilo, da bo darovalo kri, 372 pa je to obljubo že tudi uresničilo. Velika večina občanov je pokazala razumevanje, saj so pomoč odklonili nekateri premožnejši posamezniki. Na področju Velike Loke, Čateža in Trebnjega so se malo zakasnili z akcijo in imeli zato tudi manjše uspehe. Do sedaj so prispevali pomoč vsi delovni kolektivi v občini, izjeme so samo: mirenska Tovarna šivalnih strojev. Gradbeno opekarsko podjetje in mokronoškl obrat Iskre. Kakšna je osnovna arhitektova zamisel? K obstoječemu stanju prilagoditi arhitekturo današnjega časa, da bo Trebnje postalo urbanistično urejen kraj brez pravokotne zazidave v ravnih gradbenih črtah. Tako načrtovanje se je v manjših naseljih po svetu že močno uveljavilo, saj ne zahteva veliko rušenja starejših zgradb in je zato tudi cenejše. Na mestu stare trebanjske šole je, malo odmaknjeno od ceste, predvidena zgradba s turistično poslovalnico, klubom, trafiko in prodajalno časopisov. Tam, kjer je sedaj Oparova gostilna, bodo parkirni prostori; lokacija za lamo različna učila za šole, embalažo za prehrambeno industrijo in še kopico drobnih izdelkov, ki gredo v denar. Poglejte samo tale praktičen brisalec za okensko steklo. Vsak avtomobilist si ga bo kmalu lahko kupil.« Kolektiv se dobro zaveda, V trebanjski občini so trenutno 403 občani člani Zveze komunistov, med njimi je 105 žensk. Glede na zaposlitev jih zelo velika večina (305) dela v družbenem sektorju lastništva,19 pa v zasebnem. Od skupnega števila je 88 delavcev, to pa ne predstavlja njihovega celotnega deleža v sestavi prebivalstva. Po izobrazbi ima 12 članov visoko šolo, višjo 21, srednjo 91, nižjo 93, drugi pa nepopolno šolo. Po starosti jih je 21 starih do 25 let, 242 od 26 do 40 let, 94 od 41 do 55 Pomanjkanje vode se ne sme ponoviti! Koliko negodovanja je bil letos deležen stiški vodovod, ki napaja Terne-niško dolino! Zaleglo ni nobeno protestiranje, ker vode enostavno ni bilo. Da bi za dlje časa uredili preskrbo z vodo, so že začeli pripravljati načrte za novo zajetje, ki Pa bo precej drago. Zastopniki stiške vodne skupnosti so pred nekaj dnevi obiskali Trebnje, da bi povedali zamisel, ki bi bila lahko uresničena že to jesen. Poudarili so tudi, da je treba povsod vgrajevati vodomere, ki močno pripomorejo, da ljudje varčujejo z vodo. Ker bo novo zajetje precej drago, verjetno sedanja cena vode (40 Sdin za kubik vode) ne bo pokrivala stroškov. Ljudje, ki so se letos prepričali, kaj pomeni voda, se nad manjšo po-dražitvijo ne bi hudova- li, samo da bi stalno ime- li vodo, tudi v poletnih sušnih dneh. novo gostišče pa je že odobrena nekako tam, kjer je zdaj gospodarska zgradba. Predvideno je, da bodo sosednjo hišo, v kateri sta trafika in prodajalna Mercatorja, podrli in nekoliko od ceste zgradili večjo zgradbo za trgovske potrebe in s stanovanji v nadstropjih. V daljši prihodnosti bo tudi prostor, kjer sta zdaj pekarna in špringerjeva gostilna, zamenjal nov objekt za javne potrebe. Ob cesti od gostišča »Grmade« proti železniški postaji je na levi strani predviden tržni prostor s stojnicami. že na načrtu se tržni prostor delno zajeda v seda- kaj pomeni pri izdelkih, ki jih morajo ljudje najprej spoznati, dobra reklama, čeravno je podjetje še majhno, je pred kratkim sodelovalo na letošnji jugoslovanski industrijski razstavi v Moskvi in kupci so se že začeli zanimati zanj. M. L. let, 46 pa je starejših od 55 let. Podatki O naraščanju števila članov v zadnjih letih kažejo, da malo nazaduje število na novo sprejetih članov Velik delež ima pri tem razmeroma najhno število na novo sprejetih mladincev. Vzroke majhnega števila sprejete mladine, kar je značilno tudi v drugih občinah, ta čas raziskujejo republiška in občinska vodstva. Osnovne organizacije bodo morale v prihodnje bolj skrbeti za obnavljanje članstva v Zvezi komunistov, meni tudi trebanjski občinski komite. ■ NOV PROSTOR ZA SHAJANJE. V preurejeni nekdanji Pionirjevi baraki, ki jo je v začetku poletja kupilo stanovanjsko podjetje, so razen vrste novih garaž dobili streho tudi trije prostori Delavske univerze. Večji prostor je DU pripravljena oddajati za sestanke ali predavanja, saj takih prostorov v Trebnjem primanjkuje. ■ KDAJ SE LAHKO ZGLASITE PRI RK. Ker nekateri ljudje še vedno ne vedo, kdaj se lahko zglasijo na občinskem odboru Rdečega križa, odkar le-ta nima več stalne uslužbeneke, sporočamo, da je pisarna odprta ob torkih od 14. do 17. ure. ■ ,S TOMOSOM NA ARKTIKO« V TREBNJEM? Služba za posredovanje prireditev pri republiškem svetu Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij je te dni tudi v Trebnje poslala ponudbo, da bi Tof in Tom (novinar TT Tone POPRAVEK V zadnji številki DL bi moralo v sestavku »O cestah IV. reda im črnih gradnjah« pravilno pisati, da bodo z ukrepanjem proti črnim gradnjam počakali, dokler občinski predpisi ne bodo usklajeni z novim zakonom o urbanističnem planiranju, to pa mora biti narejeno do konca letošnjega leta. Prosimo opravičila; napaka je nastala zaradi naglice pri poročanju. njo Zupančičevo hišo; urejen bo v treh terasah, na njem pa bo prostora za oko- li 70 prodajalcev. Avtobusna postaja, ki je bila sprva predvidena na tem mestu, bo po novem pred cerkvijo, avtobusi bodo krožno vozili okrog cerkve in se tako izognili težkemu obračanju. Na prostoru za Mercatorjevo blagovnico in stavbo, v kateri je postaja malice, je predvidena gradnja dvojčkov, na mestu Novakove brivnice pa je v daljši prihodnosti predviden stolpič. Pozidan bo tudi prostor, kjer so bile nekdaj delavnice Kemoopreme, na sedanjem odbojkarskem igrišču pa bodo urejeni parkirni prostori. Za rušenje je določena tudi hiša, ki stoji za stavbo občinske uprave. Na zadnji seji sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve se člani niso strinjali s predlogom, da bi del sedanjega parka zavzela bodoča zgradba družbenih organizacij. Preden bodo sprejemali predlog o zazidavi celotnega naselja, bo osnutek javno ra-zobešen, tako da bodo ljudje lahko povedali svoje pripombe in pomisleke. M. L. NOVICE IZ MOKRONOGA ■ NOVA PRODAJALNA KRUHA. Mokronoški pek Franc Lavrinšek je ta teden odprl v ‘ hiži Marije Setina novo prodajalno kruha. V dosedanji prodajalni ni imel posebnega prostora za hlajenje kruha, na kar ga je sandtarria inšpekcija večkrat opomnila. Staro prodajalno bo uporcbil za hladilnico, prodajal pa bo v novem prostoru. ■ KAZE, DA SE JE KOSI PREMISLIL. 2e pred več meseci je Franc Kosi iz Vižmarij zaprosil občinsko upravo, da bi smel v Mokronogu odpreti obrtno delavnico in prebivalcem delal vodovodne in inštalaterske usluge. Vendar prostorov ni preuredil tako, kot je bilo dogovorjeno, ker pa se niti ni udeležil komisijskega pregleda, kaže, da se je premislil. ■ ŠOLSKE SANITARIJE BREZ VODE. Čeprav ima Mokronog že precej časa vodovod, so šolske sanitarije ostale take, kot so bile nekdaj. Odveč je posebej govoriti o smradu, ki ga širijo stranišča brez izplakovanja, zato učenci in učitelji močno želijo, da bi se kje dofoilo še toliko denarja, da bi šola dobila primerne sanitarije. ■ PREUREJEVANJE TELOVADNICE V SOKOLSKEM DOMU. V kratkem bodo začeli preurejati nekdanji sokolski dom, ki je v notranjosti že toliko dotrajal, da učenci že od lanske zime ne morejo več v njem telovaditi. Adaptacija bo stala nekako šest milijonov Sdin. šola bo s tem pridobila telovadnico, delavnico za tehnični pouk, temnico za izdelovanje slik, garderobo in sanitarije. Fornezzi in inž. Pleterski) v besedi in sliki prikazala popotovanje v Grenlandijo. Ker so mnogi bralci spremljali njune dogodivščine in neprilike že v dnevnem in tedenskem tisku, bi jih filmski prikaz nedvomno pritegnil. Vprašanje pa je, če bo DU zmogla predlagano ceno za enkratno predavanje. ■ KONČNO NOVO SMETIŠČE. V kratkem bodo delavci grosupeljskega gradbenega podjetja z zemljo prekrili staro smetišče pod trebanjskim gradom, ki je bilo že dolgo časa pravi kamen spotike. Ker je zdaj lastninsko vprašanje zemlje, kjer naj bi bilo novo smetišče, že urejeno, bodo komunalci že začeli voziti odpadke na Cviblje. ■ DO KOD DOMAČE 2IVALI? Te dni bo posebna komisija tudi v Trebnjem določila natančno mejo središča kraja, kjer ni dovoljeno rediti domačih živali; pse in mačke pa bo dovoljeno imeti le, če bo to dopuščal hišni red. Določitev meje ima namen varovati središče kraja, kjer se v parku še vedno pasejo kokoši, okrog gospodarskih poslopij pa so neurejena gnojišča; omogočila pa bo tudi doslednejše izvajanje odloka o zunanji podobi naselij. Le 50 jih manjka Občinski odbor Bdečega križa je letos lahko zelo zadovoljen z odzivom krvodajalcev. Do izpolnitve letnega načrta, ki je predvideval 770 krvodajalcev, manjka le še 50 darovalcev krvi. Razen tega je 372 občanov prispevalo kri kot pomoč arabskemu ljudstvu; vse skupaj je v občini dalo kri malone tisoč ljudi. K velikemu številu je močno pomagal tudi KPD Dob. Pred kratkim je občinski odbor povabil krvodajalce, ki imajo zlate in srebrne značke, in se jim za izredno človekoljubno dejanje najtopleje zahvalil. Srečanje se je prijetno končalo z zakusko v gostišču Grmada. Kje dobiti prostor za razstavo Komisija za zgodovinsko dejavnost pri ZB je prejšnji teden razpravljala o tem, kje bi v Trebnjem uredili stalno spominsko razsstavo Gubčeve brigade, ki ima v občini domovinsko pravico. Ob tej priložnosti je odklonila predlog, da bi v ta namen porabili čakalnico pred prosvetno dvorano, kjer so tudi predstave kina. Hkrati je predlagala, naj bi razstavo uredili v sedanji sejni sobi v domu družbenih organizacij. Vodstvo SZDL pa je naslednji dan predlog odklonilo, ker prostor nujno potrebujejo krajevne organizacije, večkrat pa tudi občihske. Poiskati bo treba drugo možnost, mogoče bd celo uredili potujočo razstavo, ki bi ob različnih priložnostih obiskovala kraje po občini, prostor za hrambo pa bi bilo mnogo lažje najti. MERCATORJEV bife v Šentlovrencu Gradišče, poslovna enota trgovskega podjetja Mercator, namerava v sodelovanj« s KZ Trebnje in destilacijo DANA odpreti v nekdanji mlekarni zadružnega doma v šentlovrencu gostinski lokal. V tem kraju je ena zasebna gostilna, vendar je imela inšpekcija že večkrat pomisleke o izpolnjevanju sanitarnih zahtev v tem gostišču. Vselitev okoli novega leta Prejšnji teden so se na željo trebanjskega stanovanjskega podjetja sestali zastopniki nekaterih domačih delovnih organizacij, da bi skupno ugotovili, kdo bi še lahko kupil stanovanje v nedograjenem 14-stanovanjskem bloku v Trebnjem. Doseženih je bilo več sporazumov, tako da sta takrat ostali le še dve manjši stanovanji brez kupcev. Pri stanovanjskem podjetju menijo, da bodo kupce še našli in da bo novomeško gradbeno podjetje Pionir lahko še letos dokončalo blok, ki je že poldrugo leto narejen le do tretje faze. Seja konference SZDL - 19. oktobra Kot so 22. septembra sklenili člani izvršnega odbora in predsedstva občinske konference SZDL v Trebnjem, bo druga seja občinske konference v četrtek, 19. oktobra, ob 14. uri popoldne. Kot je bilo že objavljeno, bo seja posvečena krajevnim skupnostim, zato bodo nanjo vabljeni vsi predsedniki KS. Imenovana je bila tudi posebna komisija, ki bo pripravila poročilo o delu in nalogah krajevnih skupnosti. Odločbe ne rešujejo vsega Krajevne skupnosti se le preveč zanašajo na Prisilno izvajanje odloka o zunanji podobi naselij ■— Dejavnost turističnih društev je otežena Upa pomoč arabskemu ljudstvu Plastiko delajo celo v treh izmenah Mirenska EMI je sodelovala na jugoslovanski industrijski razstavi v Moskvi Kar ugodna struktura članstva Premajhen je delež delavcev, zlasti pa mladine TREBANJSKE IVERI Vedno več gradenj na podeželju Letos je bilo v kočevski občini izdanih 68 dovoljenj za gradnjo zasebnih hiš, lani pa vse leto 51. V tej številki niso všteta dovoljenja za hiše v zadružni gradnji in seveda tudi družbene gradnje ne. Zanimivo je, da se vedno več graditeljev odloča za geadnjo hiš na podeželju. Tako je bilo vse lansko leto izdanih za gradnjo izven mesta Je 16 gradbenih dovoljenj, do septembra letos pa že 31. Letos je bilo izdanih tudi 66 gradbenih dovoljenj za gradnjo garaž (lani 22), od tega kar 63 za gradnjo v mestu. Oproščeni plačevanja obresti Obresti od poslovnega sklada ne plačujejo v kočevski občini gostinske gospodarske asganizacije, gospodarske organizacije storitvenih obrti in »Komunala«, Vodna skupnost Kočevje—Ribnica, obrat »Žito« v Kočevju in vsa stanovanjska podjetja. Odlok o tem je sprejela občin-i£ta skupščina na zadnji seji, velja pa od 1. Januarja letos. Kočevski Monte Carlo Kočevski hazarderji so te iz kavarne preselili v bile pri kegljišču, kjer fEfaajno igrajo poker. Pravijo, da tu mesija lastnika tudi po 50.000, 100.000 in več Sdin na đan. če se pojavi milič-odfc, začno seveda z ne-dolžnejšimi igricami. Pravijo, da tu igrajo kočevski inbeligantje oziroma tisti, ki dobro zaslužijo in njihove družine niso prizadete, saj imajo v službah tudi žene. Le en hazarder Je »mala ribica«, nfana žene v službi ki žal prav on običajno — zgub-0a. Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bil ponovno imenovan za predsodka občinskega sodišča Julij Plut, za sodnika tega sodišča pa tudi ponovno Ivan žužek. Izvoljenih je bilo tudi 50 sod-nfeov-pofrotnikov iz kočevske in 30 iz ribniške občine. V komisijo za raepis delovnega mesta direktorja Posebne osnovne šole so bili Imenovani: Anton Searoer, Nada Kočevar in Stane Letonja. Razrešen je bil dolžnosti veterinarskega inšpektorja Peter Cirman, ki Je imenovanje odklonil. Kočevski invalidi na tekmovanju v Zagorju Nedavno so keglja« klube Invalid iz Zagorja ob Savi priredili tekmovanje v borbenih Igrah. Tekmovanje so organizirali za pro-slavo 10-letnice obstoja svojega kluba. Na tekmovanje so povabili invalide iz Kočevja, Ljubljane, Domžal, Hrastnika in Maribora. Vsem nastopajočim ekipam ao Zagorjani podelili spominsko plaketo, zmagovalna ekipa pa Je prejela te posebno darilo. Prvo mesto Je dosegla ekipa Zagorja, ki Je podrla 381 kegljev, drugi Je bil Maribor s 382 keglji, tretjo Domžale s 349 keglji, četrto Kočevje s 319, peto Ljubljana ■ 308 ln Šesto Hrastnik ■ 351 keglji. Tekmovalci iz Zagorja so se odpovedali spominski nagradi in so Jo prepustili tekmovalcem ti Maribora, ki so dosegli drugo mesto. Peter Sobar «i i v ............................... jsga Nova kočevska osemletka je ponos občanov, saj jo grade v glavnem s svojimi prispevki in prispevki delovnih organizacij. Trakt A in B sta že dograjena in ju šola uporablja, trakt C pa je tudi že pod streho. (Foto: Primc) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE PROGRAM PRIREDITEV ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE 25. do 30. septembra: Sindikalne športne igre 29. septembra ob 15. uri: Pionirske športne igre na stadionu 30. septembra ob 19. uri: Otvoritev likovne razstave v Likovnem salonu v Kočevju 1. oktobra ob 10. uri: Koncert godbe na pihala pred spomenikom na Trgu 3. oktobra 1. oktobra ob 11. uri: Otvoritev filatelistične razstave v Domu telesne kulture v Kočevju 2. oktobra ob 19. uri: Drama »Hlapci« v Domu Jožeta Seška, Kočevje 3. oktobra ob 10. uri: Slavnostna seja občinske skupščine Kočevje Najuspešnejša sta gradbeništvo in obrt Ob polletju so bili doseženi slabši gospodarski rezultati, kot je bilo predvideno - Revalorizacija osnovnih sredstev je močno vplivala na povečanje stroškov - Je bila polletna bilanca ITAS napačna? Posebni organ naj bi prenašal dobre izkušnje iz podjetja v podjetje Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila v četrtek, 21. septembra, so odborniki najdalj razpravljali o rezultatih poslovanja gospodarskih organizacij v prvem polletju. Iz poročila je bilo razvidno, da je bil letos (primerjamo z istim obdobjem lani) dosežen v občini za 6,6 odstotka večji celotna dohodek, za 13,7 odstotka večji stroški, za 4,9 odstotka manjši ne-toprodukt, za 5,3 odstotka manjši dohodek, za 3,4 odstotka večji osebni dohodki, za 11,6 odstotka več za stanovanjsko izgradnjo in za 25.5 odstotka manjši ostanek dohodka medtem ko se je število zaposlenih zvečalo za 1.5 odstotka. Rezultati so nekoliko slabši, kot bi morali biti po planu. V poročilu je bilo posebno poudarjeno, da so se stroški povečali predvsem zaradi večjih izdatkov za storitve (39 odstotkov), večjih izdatkov za material (13 odstotkov) in višje amortizacije (51,3 odstotka), ki je posledica revalorizacije osnovnih sredstev. Vzporedno z revalorizacijo pa so seveda pora-stle še obresti od poslovnega sklada in zavarovanje osnovnih sredstev. Med šestimi pomembnejšimi gospodarskimi panogami sta bili najuspešnejši grad- ni dosegli tudi boljše rezultate od republiškega povprečja. Vendar so bili tudi v industriji doseženi občutno bOljši rezultati, kot so bili prikazani v poročilu. Odbornik Janez Hering je namreč v razpravi dejal, da vse kaže, da polletni podatki za ITAS, ki je ustvaril v skupini industrije naj večji celotni dohodek, niso točni. Polletno bilanco v tem podjetju so namreč izdelali v odsotnosti vodje gocspodarsko-računske-ga sektorja (orožne vaje). Ko se je vrnil, so naredili ponovno bilanco, tokrat za sedem mesecev, ki je pokazala kar za tn četrtine večji čisti dohodek kot polletna bilanca. Malo pa je verjetno, da bi pri ITAS v mesecu dni ustvarili enak čisti dohodek kot prej v štirih mesecih in pol. Na seji je bilo sprejetih več priporočil delavnim organizacijam, in sicer, naj znižujejo poslovne stroške, zmanjšujejo zaloge in s tem sproste svoja obratna sred- stva, naj izboljšajo kakovost izdelkov in storitev ter kva- lifikacijski sestav zaposlenih in naj med seboj čim tesneje sodelujejo (tudi s podjetji izven občine). Predlagano je bilo še, naj bi ustanovili poseben organ, ki bi proučeval dobre izkušnje nekaterih gospodarskih organizacij in jih prenašal na druge gospodarske organizacije. Vprašanja, odgovorit predlogi Na zadnji seji občinske skupščine odborniki niso sastavili nobenega posebnega vprašanja. Le odbornik ne Letonja je predlagal, bi na eni prihodnjih sej obravnavali zaposlovanje v o®" čini. Po njegovem predloga naj bi posebno podrobno o ravnavali zaposlovanje 1*“*' dih in bivših borcev. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V KOČEVJU Poslušati tudi razum, ne le srce! Gozdarji so tudi na seji skupščine zahtevali, naj se kmetijstvo in 9°z|ja[* stvo pri KGP ločita - Hitra in površna odločitev bi bila za precejšnji del članov kolektiva lahko usodna Položaj, ki je nastal v kolektivu Kmetijskega gozdarskega posestva zaradi zahteve gozdarjev po odcepitvi, je zelo napet. Prav zato je o stanju v KGP na zadnji seji razpravljala tudi občinska skupščina. Razprava je bila zelo živahna. Zastopniki gozdarjev so zahtevali, naj njihov predlog podpre tudi občinska skupščina. Zahtevo po osamosvojitvi oziroma odcepitvi so utemeljevali s tem, da sta samo še na Kočevskem združena kmetijstvo in gozdar- stvo v eni delovni organizaciji. Trdili so, da gozdarstvo krij® izgubo kmetijstva in bo zato tudi samo zašlo v težave. Opozorili so, da gozd zdaj v glavnem le izkoriščajo (sekajo>, premalo pa vanj vlagajo (nega, vzgoja in obnova gozdov, gozdne ceste itd.) Razen tega so menili, da imajo gozdarski strokovnjaki zaradi vsega tega tudi prenizke osebne dohodke v primerjavi s strokovnjaki, ki delajo v drugih gozdnih gospodarstvih. Upoštevajmo mladino in množičnost! V torek, 12. septembra, je bila v Kočevju seja občinske zveze za telesno kulturo, na kateri naj bi dokončno beništvo in obrt, ki sta edi- razdelili denar društvom in DROBNE IZ KOČEVJA ■ GRADNJA TRETJEGA TRAKTA osnovne dole kar dobro napreduje. Delavci so že zadeli ometava-tl stene in kaže, da bo Sola dograjena do predvidenega roka. 2e sedaj pa bi bilo treba misliti na električno razsvetljavo bližnje okolice. Res je, da bo to narejeno takrat, ko bo Sola dograjena, toda nujno bi bilo urediti nekaj začasnega, ker bo v pozni jeseni in pozimi spet vse v temi. ■ V ZADNJEM ČASU JE VELIKO pomanjkanje drobiža. Stari stodlnarskl bankovci ao te tako izrabljeni, da bi bilo prav, če bi jih čimprej zamenjali novi dinar-skl kovanci. ■ GLASBENA SOLA se Je preselila v stavbo na Ljubljanski cesti. Odslej bo tu zelo živahno in veselo. Kaj vse je te bilo v tej hiši! V prejšnjem stoletju Je bila bolnica, kasneje komanda avstrijske žandarmerije za okrajno glavarstvo v Kočevju, po letu 1918 pa sedei jugoslovanske žandarmerije za kočevski srez. Tudi okupatorji vseh barv ao imeli tam del svoje policije. Po osvcixxlitvi Je bila v hiši ljudska milica za okraj Kočevje, zdaj pa je v njej dobila streho glasbena Soda. Prepričani smo, da bo v prihodnje prišlo iz tal hiše kaj bolj koristnega, kot J« prihajalo dooloj, čeprav prostori ne ustrezajo povsem pouku glasbe. ■NA HOTELU PUGLED dolajo novo fasado, ki naj bi bila urejena do občinskega praznika. V mestu je še več gradenj, ki naj bi bile urejene do tega dne, vendar Je slabo vreme preprečilo, da bi delo hitreje napredovalo. ■ ZADNJA LETA JE OPAZITI, da je vse manj ptic pevk. Sodobno uničevanje drevesnega mrčesa je tudi med pticami opravilo svo-le. živalce Imajo čedalje manj hrane, atrupl pa škodujejo tudi pticam samim. Posebno so prizadete siničke. 2e Jo čas, da pripravimo za zimo krmilnice in Jih postavimo povsod tam, kamor bodo ptice lahko varno hodile po hrano. Skrb za pernate krilatce je humano delo in bi prenekatere pionirje in mladince lahko v pustih jesenskih in mrzlih zimskih dneh odvrnila od dolgočasja. Zakaj ne bi med njimi organizirali tekmovanja, kdo bo imel lepšo ln bolje oskrbovano krmilnico? ■ LJUDJE LAHKO VSAK DAN vidijo tovorni avtomcf>il, na katerega pred raznimi trgovinami nakladajo zaboje, vreče in drugo robo. Na ponjavi ima napis Železniško dostavni promet. Avtomobil Je last železniškega podjetja, z njegovo pomočjo dostavlja železnica kosovne pošiljke prav do vrat odjemalcev. Zanimivo je, da so ie lezničarjl poleg svoje dejavnosti uvedli tudi avtomcfjilski prevoz. ■V POCASTITKV občinskega praznika bodo imoli kočevski planinci zbor in članski sestanek pri društveni koči pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom. Zbor bo v nedeljo, 1. oktobra dopoldne, zatem pa bo planinska zabava, na katero vabijo planinci tudi drge ljubitelje narave. To bo tudi zaključek letošnje aelo živahno planinske sezone. klubom po ponovnem zmanjšanju dotacije. Prvotna pomoč občinskega proračuna je bila zmanjšana za poldrugi milijon S din, tako da bo letos na voljo le 8 J.70.000 S din. Na seji so določili, da bo šlo 56 odst. denarja za dom telesne kulture in vzdrževanje športnih objektov, 44 odst. pa za financiranje izdatkov klubov in društev. Dodeljeni denar ne bo niti do polovice zadostoval za vzdrževanje doma in športnih naprav. Razliko bo treba pokriti z lastnimi dohodki. Težava je nastopila predvsem zato, ker je občinska skupščina sklenila, da bo za letos telesna kultura dobila toliko denarja kot lani. Ob teh zagotovilih je bilo na objektih izvršenih več popravil, izdatki pa so bili planirani po višini zagotovljene dotacije. Nastale so precejšnje razlike, izhod pa bo morala poiskati uprava doma sama. Tudi društva in klubi bodo težko shajali z dodeljenim denarjem. Člani odbora občinske zveze so menili, naj zveza ponovno naredi ključ delitve in pri tem upošteva denar, ki so ga klubi in društva že prejeli. Za razdelitev preostale vsote bo osnova predvsem delo in uspeh društva ali kluba v letošnjem letu. Minilo je že skoraj tri četrt leta in kmalu bo mogoče natančeje ugo- toviti, kakšno je delo in koliko je porabljenega denarja. Pri tem bo treba upoštevati še delo z mladino in množičnost telesnokultume dejavnosti. Konec koncev bo treba razčistiti, da potrebuje društvo z 12 panogami, z osnovno vadbo in več mladinskimi oddelki več kakor društva, ki gojijo samo eno panogo. To bi morali člani občinske zveze za telesno kulturo bolj upoštevati in ne zastopati samo panog, v katerih sami sodelujejo. Občinska zveza za telesno kulturo je usmerjevalec vsega dogajanja na področju telesne vzgoje in mora zato dosledno uveljavljati svoje poslanstvo. A. ARKO Z druge strani pa je b slišati mnenja, da pof111 zahteva gozdarjev raabijanJ podjetja in da je v<\. jetno, da bd po ločitvi v % zdove več vlagali. Tudi ba v kmetijstvu je bila v dnjih petih letih malen* stna, zadnji dve leti P® J sploh nd bilo. Izraženo je bilo rta}esn>^e' da so delavci-proletarci, S zdarji in kmetijed prijatelji, da so se zamisli o JoeJJ1 porodile v drugih % -.e Vendar je prevladalo nonenj « da je treba pred đakon*? odločitvijo temeljito Pre ti položaj kmetijstva m b zdarstva ter njun bodoči Enostranske in odločitve bi bile zelo z ljive, saj posestvo upi-^ J g osnovnima sredstvi ^ vrednosti. Razen tegp zaradi prenagljenih . fl v kolektivu, ki zaposlUJj! odstotkov vseh zaposle^ občini, lahko zgodilo, se naenkrat znašlo n® 50,100 ali celo več lju®- ^ Enotnost v kolektivu J ^ zaradi sedanjih raspra ^ okrnjena, čeprav J® KGP doslej slovelo najbolj enotnih kol ^ Vendar bo imela ra^P ^ di dobro stran, «• JJJ, j* zdaj v kolektivu m«*«™ treje uredilo. sflfl10' Preden pa " upravni organi KGt' kakršno koli odloči^ rajo poslušati razum, srce. ne mo- le 1L /\ N A DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SUK tekstilana KOČEVJE POŠILJA ZA OBČINSKI PRAZNIK PR|S v0jg VOŠČILA, HKRATI PA PRIPOROČA S KVALITETNE IZDELKE! i$UKV*£ St. 39 (yl4) Pridite in poberite! S temi besedami bi morah letos vabiti naši sadjarji, ko je toliko sadja, da leži nepo-brano pod drevjem, kjer gnije in se uničuje. Mnogi kmetovalci bi bili zadovoljni, če bi jim ga prijatelji ali znanci pobrali za majhne denarje, nekateri pa se lastništva tako nespametno oklepajo in raje pustijo, da sadje Propada, kot da bi privo- Cene v Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,90 N din, sveže zelje 1,10 Ndin, kislo zelje 2 Ndin, fižol v zrnju 2.80 Ndin, čebula 1,70 Ndin, solata 2,20 Ndin, paradižnik 2,10 Ndin, paprika 1,60 Ndin, jabolka 2,10 Ndin, hruške 2,30 Ndin, pomaranče 5,50 N “n, mandarine 7,50 Ndin, li-•J^one 5,40 Ndin, banane 6 din, grozdje 3,20 Ndin, sli-v® 1,60 Ndin, breskve 3 Ndin, ubenice 1 Ndin — vse za 1 ^nogram. Jajca so bila u-45 do 0,60 Ndin. Zginil je moped Mirku Merharju iz Dolenje vasi 20 je ob 2. uri izginil iz-Pred gostilne v Prigorici mo-P®d s čelado, ki jo je pustil J^a njem. V gostilno je stopil e Po cigarete, ko se je vrnil, ^zila ni bilo več. Miličniki Poizvedujejo za storilcem. Vagonov ni pravočasno Ko je kmetijska zadru-6a Ribnica zadnjič od-Premljala živino v Itali-'l,0* je naročila za tisti dan pri železnici^ 5 T*ago-dobila pa je le dva. •2ivino za nakladanje s° pripeljaii iz več kilometrov oddaljenih hlevov, Rubili za to precej časa, razen tega je živina tudi kalirala. Podobnih primerov je Prav gotovo še nekaj. pri železnici pravijo, da Pride do takih zapletlja-J6v> ker manjka special-nih vagonov, ker vlaki zaradi preobremenitve ne morejo pripeljati vagonov itd. Zanimivo pa je, da so Predstavniki Železniškega Podjetja Ljubljana ute-^IjevaJi ukinitev kočevske železnice s tem, da ■J® na njej premalo prometa. če železnica ne bo naročnikom pravočasno Priskrbela vagonov, bo verjetno imela še manj krivd^’ ^ P° ščili blagoslov narave svojemu bližnjemu. Že 30 let ni bi- lo take sadne letine, tako da zdaj primanjkuje posode, delovnih rok, prostorov, marsikje pa tudi izkušenj, kako pospraviti obilen pridelek. Dober odkup bi veliko pripomogel k odpravljanju teh ne-prilik, vendar sadja takrat, ko ga je preveč, nihče ne odkupuje. Privoščite sadove tudi svojemu bližnjemu, zato jih povabite k obiranju, česar bi bili posebno veseli znanci in prijatelji iz mest. če ne bomo nevoščljivi, bomo vsi dosti imeli, pravi lep slovenski pogovor. V. P. S SEJE SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE Je progresivna lestvica pravilna? KGP zahteva, naj plačajo kmetje prispevke za les, ki ga je podrl vihar že leta 1965, po progresivni lestvici — Kmetje pa trdijo, da to ni pravično, saj jim je vihar napravil precej škode, zdaj pa naj plačajo za to še višje prispevke Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 25. septembra je bila najbolj živahna razprava o plačilu prispevka za les, ki ga je vihar podri že 1965. leta. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, ki gospodari tudi z gozdovi v ribniški občini, zahteva, naj plačajo lastniki podrtega lesa prispevke za gozdni sklad po progresivni lestvici. Ta zahteva velja za tiste zasebne posestnike, ki so les prodali mimo KGP in INLES. Ostali pa naj bi bili deležni nekaterih olajšav. Svojo zahtevo so utemeljili predstavniki KGP s tem, da je sodna pra- Letos smo imeli trikrat več nočnin po Nočnine domačih gostov za trikrat porastle - Največ turistov prenočuje na Travni gori - Vedno več zasebnih turističnih sob, kjer pa nočnin uradno še ne evidentirajo V ribniški občini so v prvih sedmih mesecih zabeleži- li približno trikrat več turističnih nočnin kot v istem obdobju lani. Tako so turisti prenočevali kar 3709-krat, medtem ko so lani le 1266-krat. Lani in letos je bila zabeležena velika večina nočnin domačih gostov: letos 3661, lani 1061. Lani so tuji gostje prenočevali 205-krat, letos pa celo le 48-krat. Vendar v teh podatkih niso vštete vse turistične nočnine. Gostje namreč vedno pogosteje prenočujejo pri zasebnikih, teh nočnin pa doslej niso evidentirah. Največje število nočnin je zabeležil Dom na Travni gori, ki ga predvsem pozimi obišče precej gostov, že nekaj zim so stalni gostje doma učenci ljubljanskih šol, za katere organizirajo šolska vodstva na Travni gori šolo v naravi. V tej šoli se uči mladina predvsem smučati. Sodelovanje med upravo doma in ljubljanskimi šolami se iz leta v leto izboljšuje, kar tudi vpliva na turistični promet. V Ribnici imajo razen 15 ležišč v gostinskem podjetju še 30 ležišč v zasebnih turističnih sobah. V prihodnjem letu pa se bo število ležišč, ki jih bodo zasebniki oddajali turistom povečalo previdoma na 50. Okoli 30 občanov, ki grade hiše, je namreč najelo turistične kredite in s tem pristalo, da bodo uredili tudi sobe za turiste. Okoli 20 teh hiš bo dograjenih že v prihodnjem letu in tako bo Ribnica pridobila precej novih in lepih prenočišč. Omenili smo že, da nočnine turistov pri zasebnikih v statističnih podatkih turističnih nočnin niso vštete. Pri turističnem društvu v Ribnici pa smo zvedeli, da bodo skušali ukreniti vse, da bo statistika zajela tudi te nočnine in tako prikazala dejansko sliko turističnega prometa v občini. Gostinstvo je na dobri poti Zasebni gostinci se kar kosajo, kdo bo imel lepšo in privlačnejšo gostilno. Ljudje potujejo po drugih deželah, tam vidijo marsikaj novega in radi posnemajo. Vidijo tudi, da so tam zasebna gostišča zelo vabljiva in da je v njih mogoče dobiti mnogo več kot smo pri nas navajeni. Ko se je sprostila zasebna spodbuda, so marsikje nastale nove gostilne, stare pa so se povečale in izboljšale. To je treba pozdraviti, vendar se vsiljuje bojazen, da ne bo šlo predaleč, saj je konkurenca zdrava, pa tudi nevarna. Vsepovsod nastajajo nove gostilne: v Sušjah, v Jurjeviči, pri »Rudku« v Prigorici bodo hišo dvignili in povečali, da bo enaka »Korel-nu«, ki je že modernizirana. Prav vabljiva je gostilna »Na Golniku« v Dolenji vasi, ki pa bi ji bolje pristajal napis »Na klančku«. Med gostinci se že uveljavlja prepričanje, da je treba gostu ponuditi, kolikor več je mogoče. Za zgled je lahko gostilničar Steblaj, ki je lepo uredil svoje prostore. Potniki, ki prihajajo ali odhajajo z avtobusi, še vedno močno pogrešajo gostinski lo- kal na križišču v Žlebiču. Dobrodošel bi bil tudi bife, kjer bi potniki vedrili ob slabem vremenu. Mogoče bi k ureditvi takega lokala kaj prispevalo tudi podjetje SAP iz Ljubljane. Podoben lokal bi bil potreben še v Nemški vasi. Kaže, da je zasebno gostinstvo na pravi poti, mogoče bi to poskusili tudi s trgovinami v bolj zakotnih krajih. Več denarja za komunalo! . snova za razpravo ne se-nipSjVeta 21. septembra v Rib-10 Je bilo obširno poroči-vSe \ katerem s° bile zajete Cini aJevne skupnosti v ob-^..UgotovUenc je bilo, da lle vse delavne, nekatere na ’ nekatere manj; skup-la F(?dnost opravljenega de stafru več deset milijonov Letn dinarjev-skur» kodo imele krajevne ja PreceJ manj denar- no hn 50 Ba *mele lan*- Skup-S ^ voljo 6 milijonov Škufc*k- 0(3 tega bo občinska ^Gp liria prispevala dva, jotie ^°čevje pa štiri mili-ženci dinarjev. Udele- bi ^ ^zPrave so menili, naj blie ir nar KS čimprej do-er v jesenskem času v ^eP obisk iskujp°(y.ern dolskem letu ob CI 83 i,* beno šolo v Ribni-^kor . cev ln učenk. Vse-^Že v® to lePa številka in <0^’Drirt°v«yeQik ugled sl Je stvoJ ri?obiIa med prebival- ^o^judi učnina Je raz-tt>0 l5oo šd Sa^ 7,naSa sa‘ po vaseh opravijo največ komunalnih del. Občinski skupščini je svet predlagal, naj denar dodeli po številu prebivalcev, ki jih ima krajevna skupnost. V drugem delu so se seznanile s poslovanjem stano-vanjsko-komunalnega podjetja, ki je imelo v prvem polletju že 217,750.000 S din celotnega dohodka. Vse dejavnosti razen komunalne in bencinskega servisa so imele več dohodka kot stroškov. Bencinski servis namerava podjetje oddati ali prodati Petrolu ali Istrabenzu, odvisno od tega, kdo bo ponudil večjo kupnino ali najemnino. Drugače pa je s komunalno dejavnostjo, ki vključuje skrb za ceste četrtega reda, javno snago, zelenice, zimsko službo itd. V občinskem proračunu je za vse to določeno le 12 milijonov S din, kar pa je ob tolikšnih po trebah vsekakor premalo. Oškodovane so ceste četrtega reda, ki so zato premalo oskrbovane. V bodoče bo treba komunali posvetiti več skrbi in odmeriti zanjo več denarja. -r. ZABELEŽENO Občina v občini? V začetku septembra je Ribnica praznovala. Kar več stvari se je nabralo: festival, obisk italijanske delegacije iz Arcevie, podelitev domicila Levstikovi brigadi. Praznovanje je bi- lo, z izjemo dežja, zelo lepo organizirano, saj so zastave vihrale skoro po vsej občini, ob glavni cesti pa so bile posajene dokaj na gosto. Med drugim so si omislili tudi dva slavoloka, ki so ju postavili ob vhodih v Ribnico: pred vojašnico ga je postavilo Kovinsko podjetje, na začetku Gorenje vasi pa Inles. In ravno ob tem slavoloku sem se zamislil... Razmišljal pa sem v tole smer: tujec, ki ga je zaneslo te dni v Ribnico, je nedvomno opazil na slavoloku v Gorenji vasi velik napis »INLES« in ni bil povsem prepričan, če se občina imenuje Inles ali Ribnica. Pa tudi mnogi domačini, s katerimi sem govoril, se niso mogli odločiti o imenu občine... Nedvomno je hotelo največje ribniško podjetje s slavolokom narediti sebi malo reklame, to drži. Toda — ni samo Inles pra- je vsa že bil znoval, praznovala Ribnica, in če je slavolok tu, bi nanj vsekakor bolj sodil napis »Dobrodošli« ali kaj podobnega, ne pa ime podjetja, ki ga je postavilo. Saj se tudi kovinarji na drugem koncu niso podpisali, ampak samo zaželeli gostom dobrodošlico. Postavimo, da bi Korenčkov Gustelj povabil na dom goste. Hotel bi jih sprejeti posebno slovesno, pa bi pred hišo postavil Ive smrečici in nanji pribil desko. Kaj bi napisal nanjo? Morda »Korenčkov Gustelj«? Verjetno ne, pač pa »Dobrodošli«, »Pozdravljeni« ali podobno. Prav tako je tudi, če občina sprejme Qoste. Tudi tu ne bi smeli na slavolok zapisati imena očine, še manj enega od podjetij. Toliko posluha in gostoljubnosti pač ne bi smelo manjkati. Po tej logiki bi na vseh 1naših mejnih prehodih v letu turizma namesto »Willkommen, Dobrodošli, Benvenuti« itd. zapisali samo »Jugoslavija«?! Razen če se nismo zmotili v imenu občine? če nista dve, ena v drugi? F. O. ksa potrdila, da so upravičeni za les, ki ga je podrl vihar zaračunati prispevke po progresivni lestvici. Odborniki kmetje pa so v razpravi poudarili, da po njihovem mnenju zahteva KGP ni upravičena. Progresivna lestvica obdavčenja bi bila pravična le, če bi kmetje les na lastno željo posekali. V primeru naravnih katastrof: poplav, požarov, potresov in podobnega, so bile vse prizadete pokrajine deležne ce- lo družbene pomoči; za les, ki ga je podrl vihar, pa bi morali plačati prispevke po progresivni lestvici! To vsekakor ni pravično. Zastopniki KGP pa so menih, da bo progresivna lestvica veljala le za lastnike lesa, ki so les preprodah v druge republike še enkrat, pa tudi do štirikrat dražje, kot bi dobili zanj, če bi ga prodali doma. Tako so precej zaslužili in je prav, da plačajo tudi večje davke. Odbornik Stane Goršič pa je spet pribil, da je nerazumljivo, da nekdo lahko plača za enak les do štirikrat več kot drugi. Saj vendar vsi živimo v isti državi! žalostno je tudi, da že od leta 1965 v občini razpravljajo o predpisih in prispevkih za podrti les, hkrati pa v več primerih les v gozdovih gnije in ne bo nihče imel od njega koristi. Razprava je bila zelo ostra in obe strani sta izstrelili še več salv oziroma dokazov in predlogov, kako naj bi rešili vprašanje. Slo je celo tako daleč, da*so na seji brali nekatere člene odloka o prispevkih in davkih občanov iz leta 1965. Končno so imenovali posebno komisijo, ki bo pri republiškem sekretariatu za finance preverila, če so stališča KGP v zvezi s progresivno lestvico pravilna. Člani komisije so France Trden, Rudi Lovšin in inž. Peter Bajuk. Naš list je vreden tega denarja Tov. urednik! Doslej nisem slišal še nobenih pripomb zaradi zvišane naročnine, zato menim, da ljudje razumejo podražitev in rade ‘volje prispevajo nekaj več in si s tem zagotovijo več branja, več novic, več barvitosti. Naši bralci so vse bolj zadovoljni z vsebino lista, tudi oglasi so se ze- lo dobro obnesli, saj m redko, da dobijo ljudje odziv takoj, ko je ponudba objavljena v časopisu. V listu je mogoče najti res vsa področja: od politike do gospodarstva, zdravstva m športa, kar bralce močno pritegne. VLADIMIR PREZELJ Ortnek Krompir kopljejo V ribniški občini so doslej j izkopali že okoli 70 odstotkov ' krompirja. Letos je krompir obrodil v spodnjem delu občine (Dolenja vas) nekoliko slabše, v zgornjem (Slemena) pa boljše. Kmetijska zadruga ga bo začela odkupovati takoj, ko bo dobila zanj kupoe. Upokojenci potrebujejo primernejše prostore V občinskem društvu upokojencev v Ribnici je zdaj združenih okoli 800 članov iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Nekdanje samostojne podružnice so se združile, to pa se bo poznalo v občinskem tajništvu, ki bo moralo skrbeti za vse članstvo. Vsi upokojenci od Drage pa do Grčaric bodo sedaj iskali pomoč v Ribnici, zdajj pa je nujno, da si le-ta oskrbi primernejše prostore za upokojence. Na skupnih sejah so člani zahtevali, naj si občinsko društvo s pomočjo občine poišče odgovarjajoče prostore, za administracijo, nujno pa bi potrebovali tudi klubske prostore. Kamorkoli potujemo, nam upokojenci v drugih krajih kažejo svoje družabne in pisarniške prostore, hkrati pa sprašujejo, zakaj tega v Ribnici še nimamo. V. P. Dobre ortneške vode Ortneška voda je slovela že od nekdaj kot ena najboljših daleč naokoli. Tu so se radi odžejali in napajali konje »furmani«, ki so tovorih v Ljubljano in Trst. Kakor povedo najstarejši prebivalci tega kraja, so v Ortneku najprej uporabljali vodo iz potočka Domalenc, ki še danes teče skozi naselje in se izliva v potok Zastava. Izvira v Slemenškem hribovju in teče po dolini Domalenc, po kateri se tudi imenuje. V gozdu nad ortne-ško postajo je pred leti veleposestnik Kozer zgradil jez in napeljal vodo ob bivši deželni cesti do gostilne »Na cegelnici«, kjer so včasih delali opeko. Ko so 1893 zgradili železniško progo skozi Ortnek, so potrebovali tudi vodo za lokomotive. Zato so v dolini Domalenc zgradili večji jez in napeljali vodo preko velikega rezervoarja na železniško postajo, kjer jo uporabljajo še danes. Takrat so napravili tudi napajališče ob kovačiji, kjer so se ustavija- li prevozniki. Toda kakor pravi stari pregovor »vsake stvari je enkrat konec«, tako je bilo tudi z ortneško vodo. Ker Je predolgo tekla po odprtem terenu in ker so bile čistilne naprave, ki jih je zgradila železnica, slabe, se je začela voda slabšati. Zato je tedanji komandant vojaške posadke kapetan Drofenik dal zgraditi za potrebe vojske v Antonovem studencu malo zajetje, kamor so kasneje hodih po vodo tudi Ortnečani. Ko so to vodo pred leti pregledah, so ugotovili, da bi lahko napeljali vodovod do Ortneka. Leta 1963 so imenovali režijski odbor za gradnjo vodovoda, ki so ga s pomočjo občine in vojske hitro zgradili. V okolici Ortneka je še veliko studenčkov, ki se stekajo v potok Zastavo, od tod pa v žlebiško Tentero. Zaradi kraškega sveta se voda zbira v podzemskih jamah, ki jih je tu veliko in $e niso vse znane. V. P. Prepovedano parkiranje Pred kratkim so prepovedali parkiranje pred gradom in spomenikom v Ribnici. Parkirani avtomobili so namreč zakrivali pogled na grad in spomenik. Parkirišč je tudi drugod po Ribnici dovolj, zato novi ukrep ne bo posebno prizadej voznikov motornih voeil. REŠETO Loka dobiva novo podobo Zazidalno področje v Loki pri Črnomlju je danes čisto drugačno, kot je bilo spomladi. Kjer so bile tedaj še njive, je zraslo 21 družinskih hiš. Njih lastniki na vse pre-tege hitijo polagati ostrešja, da bi svoj trud zavarovali pred jesenskim dežjem. Loka, ki je imela vse doslej vaški videz, postaja vse bolj del mesta. Krajevna skupnost bo morala že zdaj misliti na komunalno urejanje tega področja, potrebovali pa bi tudi trgovski lokal. Treba bo misliti tudi na nove zazidalne lokacije, ker so sedanje domala izčrpane oziroma zazidane. K. W. Zadovoljni z novo trgovino Do aprila letos je imelo v Dragatušu trgovino podjetje POTROŠNIK iz Črnomlja, tedaj pa jo je prevzela zadruga Črnomelj. Lokal so povsem preuredili, nabavili tudi novo opremo ter prostor prezidali, tako da prodajajo zdaj tekstil in živila posebej, skladišče pa ima svoj prostor. Ko so v začetku septembra lokal odprli, je bil vsem vaščanom všeč. V kratkem bo nova zadružna trgovina dobila še hladilnik, kjer bodo hranili maslo, sir in salame, česar doslej v vasi sploh ni bilo dobiti. Prav tako bo trgovina prevzela prodajo kruha, s čimer bo občanom zelo ustreženo. Kar bo pa bo Sedemnajstega septembra so se sestali vinogradniki s področja Plešivice (okolica Adlešič) ter sklenili, da bodo začeli trgati že v ponedeljek, 25. septembra, namesto 30. septembra, kot je določeno z občinskim odlokom. Okoli 300 gospodarjev je na tem neuradnem sestanku menilo, da bi bili mnogo na slabšem, če bi se držali občinskega odloka, ker je grozdje v teh krajih poškodovano od toče, razen tega zaradi dežja gnije. V ponedeljek je vseh 300 vinogradnikov začelo trgati. Tolažijo se s tem, da če bodo kaznovani, bodo vsi. Adiešičani v Bosni Krajevna organizacija ZB 7 Adlešičih je v začetku septembra organizirala dvodnevni avtobusni izlet v Bosno. Triinštirideset Adlešičanov in članov ZZB iz okoliških krajev si je ogledalo Drvar, Bihać, Jajce, Plitvička jezera, Banjaluko in Zagreb. Vsak udeleženec je prispeval 4000 Sdin, ostalo je primaknila organizacija od izkupička vaške veselice. Z lepim izletom so bili vsi zadovoljni, videli in doživeli pa so tudi marsikaj, kar ni v čast turizmu obiskanih krajev. Vinica: pokopališki zid zgrajen Viniška krajevna skupnost je poleti obnavljala pokopališče. Zgradili so 83 metrov pokopališkega zidu in garažo za mrliški voz, s čimer je bil rešen eden izmed dolgoletnih krajevnih problemov. V kratkem bodo kupili še mrliški voz, da si ga ne bo treba več izposojati na Hrvaškem. Krajevna skupnost je za navedena dela prispevala že blizu 1,700.000 Sdin, zbranih s stoj-nino na dobro obiskanih sejmih. Delovni načrt krajevne skupnosti je tako uresničen še pred krajevnim praznikom, kakor je bilo predvideno. ŠE VEČ PRIZADEVANJ PRI ISKANJU EKONOMIČNOSTI Ni prav, da tako zmanjšujemo sklade »Uspehi so, videti pa moramo tudi napake,« meni predsednik občinske skupščine Črnomelj Anton Dvojmoč - Prosili smo ga za oceno polletnega gospodarjenja v občini — Kako ocenjujete polletne gospodarske uspehe v vaši občini in v čem vidite morebitne pomanjkljivosti? — Preteklo obdobje je bi- lo v gospodarstvu občine trdo in boleče, zato so bila prizadevanja delovnih ljudi v iskanju ekonomičnosti še večja. Rezultati, doseženi v letošnjem prvem polletju, kažejo, da smo na vseh področjih v primerjavi z lanskim letom napredovali. To je še posebno razveseljivo zaradi tega, ker prejšnja leta zaradi objektivnih razlogov nismo gospodarstva in družbenih služb skladno razvijali. Gospodarska analiza prvega polletja kaže, da je bilo na področju občine ustvarjene za 24,9 odstotka več fakturirane realizacije kot v istem obdobju lani. Tudi celotni dohodek je za 20 odstotkov večji; dohodek na zaposlenega se je povečal za 21 odstotkov, produktivnost pa za 16 odstotkov. Ob tem ne gre prezreti dejstvo, da Nova gostilna v Nerajcu Pretekli teden je v Nerajcu odprla gostišče Olga Moravec. Ker je to edina gostilna v tem kraju in tudi cb poti Dragatuš — Vinica, v njej ne manjka gostov, škoda pa je, da tudi tu ni mogoče dobiti toplih jedil. so osebni dohodki porasli kar za 30 odstotkov. Ob ugotovitvi, da je industrija v občini še vedno v razvoju, pa ni prav nič razveseljivo, da so se sredstva skladov zmanjšala za okoli 17 odstotkov, zato bo treba prav temu vprašanju v prihodnje posvetiti posebno pozornost. Skrb za delovnega človeka je vidna tudi iz napredka v vseh družbenih službah, čeprav vemo, da tudi na tem področju še mnogi problemi ostajajo odprti. Zamujeno bomo lahko nadoknadili, toda le z vsestranskim sodelovanjem občanov. Lep primer skupiih prizadevanj smo doživeli pred kratkim, ko je bil izglasovan krajevni samoprispevek za financiranje javnih del za prihodnje štiriletno obdobje. Poleg vodovoda še vodnjaki? Zadnja leta je bilo napravljenih na semiški vodovod veliko priključkov, pred kratkim pa so začeli delavci Komunalnega obrtnega podjetja iz Črnomlja polagati od Semiča do Vrtače nove, širše cevi. Morda se bo kdo spomnil, da je še pokojni Franc Letemer ugotovil, da se glavni rezervoar v Blatniku iz neznanega vzroka prazni. Zdaj se njegova napoved uresničuje, kajti nekatere linije, npr. Krč—Blatnik, so že več kot mesec dni brez vode. Sprva so se ljudje tolažili s tem, da je splošna suša, toda ko je nastopilo deževje, vode pa vseeno ni bilo, so posumili, da je vmes še kaj drugega. Doslej so se vsi brigali le za odtočne priključke, nihče pa se ni vprašal, kako je z' dotokom vode. Najprej bi morali urediti rezervoarje na Blatniku in priskrbeti nove vire, šele nato bi lahko gradili priključke. Ljudje se tudi sprašujejo, kako da ni tisti, ki je delal načrte za rekonstrukcijo semiškega vodovoda, prišel do tega spoznanja? Žalostno in hkrati smešno je, da bodo morali nekateri prebivalci semiškega pod* roč j a, ki imajo vodovodno inštalacijo v hiši, skrbeti še z» vodnjake! Z DOBRO VOLJO JE MOGOČE MARSIKAJ DOSEČI Iz Črnomlja v Adlešiče - peš! Učiteljica Tatjana Avbelj je letos nastopila službo v Adlešičih - Od prve poti na službeno mesto pa so se ji komaj zacelili žulji... Živahnost, dobra volja in prijazen nasmeh so lastnosti, ki jih lahko vsak opazi že pri prvem stiku z mlado uči teljico Tatjano Avbelj. Sep tembra je prišla poučevat v Adlešiče. Doma je iz Žužemberka, šolala pa se je na novomeškem učiteljišču kot štipendistka črnomaljske občine . Bila je med 38 prosilci za učiteljsko mesto na adlešičici osemletki, in ker je letos težko dobiti službo, je bila sil- no vesela obvestila, da je sprejeta. — Kako se počutite v kraju, ki ga niste poznali? — Prav všeč mi je — je dejala. — Toda prvo pot v službo bom vselej pomnila. — Se vam je kaj nenavadnega pripetilo? — Peš sem prišla iz Črnomlja! — Poleti sem bila kot vzgojiteljica otrok, zaposlenih v tovarni Novoles, v Visokih Tatrah na Slovaškem. Ves čas sem bila v skrbeh, Z ZADNJE SEJE PREDSEDSTVA SINDIKALNEGA SVETA Nove naloge so vedno bolj zahtevne 15. septembra so v Črnomlju razpravljali o pripravah na občni zbor ObSS ter o organizaciji V. delavsko-športnih iger Ker poteče letos mandatna doba plenumu, predsedstvu in nadzornemu odboru občinskega sindikalnega sveta, so se priprav na občni zbor lotili s še večjo pozornostjo. V razpravi so predlagali, naj bi novi plenum štel 25 članov, nadzorni odbor 3 člane, medtem ko bi predsedstvo sestavljalo 9 članov. Pri kandidiranju članov bi morala odločati le delavoljnost in sposobnost posameznikov, pri tem pa ne bi smeli pozabljati neposrednih proizvajalcev. Glede vsebine občnega zbora so bili mnenja, naj bi tokrat obravnavali zlasti tri vprašanja: ». Z družbeno-političnega vidika naj bi ocenili gospodarjenje v posameznih delovnih organizacijah in v občini, ob tem naj bi bili številčni pokazovalci drugotne- ga pomena; govorili naj bi predvsem o prizadevanjih za vključevanje v reformo. 2. Del občnega zbora naj bi zajemal razpravo o razvoju samoupravljanja, o delitvi dohodka in o osebnih dohodkih v delovnih organizacijah. 3. Mesto, vloga in metode dela sindikalne organizacije pa je tretja tema, ki jo bodo obravnavali na občnem zboru. Zmenili so se še, da bodo pripravili kratka, toda zgoščena poročila, da ne bodo prisotnih že uvodoma utrudili, ker pričakujejo, da se bo razvila živahnejša razprava. Člani predsedstva so v na-nadaljevanju seje sklenili, da bodo ponovno prevzeli organizacijo V. delavsko-športnih iger, ki so postale že tradicionalne. Organizacije se bodo lotili s pomočjo posebne komisije, katere člani bodo osebno odgovorni za prevzete naloge. Trgači prihajajo še iz drugih krajev Neprestano deževje, ki je zadnjih 14 dni spravljajo vinogradnike v obup, se je ven-dale končalo. Zadnja nedelja je bila kot naročena za trgatev. Vozovi, naloženi s trgači, so kar v kolonah rinili v vinorodna pobočja. Videti je bilo tudi tovornjake, še več pa osebnih avtomobilov, ki so pripeljali trgače tudi iz drugih krajev Slovenije. Zvečer je bilo vsepovsod slišati petje in vriskanje. K. W. ali bom dobila službo, zato sem po vrnitvi v Novo mesto odpotovala kar naravnost v Belo krajino. Do Črnomlja sem prišla z vlakom, tam pa sem ugotovila, da je avtobus že odpeljal, in tisti dan ni bilo več zveze. Prtljago sem pustila v frizerskem salonu in jo peš mahnila v Adlešiče. Vsa ožuljena sem prišla v vas. Moj prvi vtis je bil, da mi tu ne bo obstati. Toda zdaj sem drugačnega mnenja. Žulji so se zacelili, šolski kolektiv je prijeten, pa tudi novo stanovanje imam, komaj zgrajeno nad zadružnim domom. Prav všeč mi je. — In kako gre delo v šoli? — Učim slovenski jezik, biologijo in glasbo v 6., 7. in 8. razredu. Morala sem prevzeti predmetni pouk, ker je bilo zanj tudi razpisano mesto. Začetek je težak ... Več ur na dan se pripravljam na pouk. Kako žal mi je, da smo študentje kako snov v šoli tako lahkomiselno jemali! To se kaj hitro maščuje. Na srečo učim samo dopoldne, tako da mi za pripravo ostaja dovolj časa. Prevzela sem tudi vodstvo pionirske organizacije na šoli, rada pa bi ustanovila še šolski pevski zbor. — Mladi ste, verjetno kljub delu le pogrešate zabave? — Niti ne. Kolikor utegnem, spoznavam lepo okolico. — In kaj si na tihem želite? — Da bi bila dobra učite- Tatjana Avbelj se je P°' gumno lotila dela na adie* šički šoli avtobus. Kdaj pa kdaj bi šla rada lomov ali vsaj v Črnomelj. Ko sva se poslavljali in Sij skupaj skozi vas, jo je nago-voril možakar z vprego: — Tovarišica, drva sein vam pripeljal. So že zložen pred hišo. — Joj! Prav lepa hvala, ^ da ... Plačala bom lahk° ^ le po prvem, ko dobim P vo plačo. — Ze prav — je rekel in s® ljica, drugih želja nimam. — nasmejal. — Ne boste na Pač — se je domislila — želim, da bi ob nedeljah vozil ušli! RA Kaj so delali v Gribljah? 0 Poleti so imeli v Gribljah toliko turistov, domačih in tujih, kot še nobeno leto. Mnogi so prišli s šotori in ostali po več dni, drugi so prihajali le na kopanje. Ko pa je ta ali oni gost postal žejen, je razočaran ugotovil, da v vsej vasi ni nobenega gostišča. Vaščani pravijo, da bi morali odpreti gostinski lokal vsaj čez poletje. Morda bi se za zamisel ogrel kak zasebnik? % V sušnem obdobju je več kot polovica vasi ostala brez vode. Studenca ni, kapnica pa je presahnila. Mnogi so to priložnost izkoristili za temeljito čiščenje vodnjakov. Občani so bili ves čas v skrbeh, da ne bi spet izbruhnila kakšna bolezen, saj še niso pozabili hudega tifusa, ki je v enakih okoliščinah med vojno zahtevaj več življenj. % Med počitnicami so šolske prostore prebelili. To je bilo že močno potrebno, saj stavba že pet let ni videla pleskarjev. Ob tej priložnosti so prestavili še slabo peč v učilnici, popravili hodnik in na vodnjak namestili betonski pokrov. Potrebno bi bilo popraviti še žlebove (er strelovod na šolski strehi, saj je edini v vsej vasi. 0 Kmetovalci so zelo zadovoljni odkar je Kmetijska zadruga Črnomelj uvedla v vasi vsako drugo sredo odkup telet in prašičev. Prej so morali naprodaj voziti v Gradac. Štrekljevec spet brez telefona Telefonirali so vsi, plačati pa ni hotel nobeden, zato je podjetje za promet telefon odklopilo - Menda ne bo pri tem ostalo! Pred nekaj leti smo z navdušenjem pisali, kako Strek-ljevčanl udarniško postavljajo telefonske drogove. Nekaj je prispevala še tovarna Iskra in tako je vas dobila telefon. Kmalu pa je udarila na plan nevoščljivost. Slo je za to, kje bo nameščen telefon in kako bo zapisano v telefonskem imeniku, medtem ko so vprašanje, kdo bo plačeval pogovore, pomikali ob stran. Po burnih razpravah na sestankih so končno dali zapisati v telefonski imenik, da je naročnik krajevni odbor SZDL Štrekljevec. Dobili so številko 78-320, — telefonski aparat pa so namestili v Si-moničevi veži. Pri kopanju drogov so ime- li zasluge številni vaščani, toda nekateri so to razumeli kot privilegij pri telefoniranju. Zelo radi so telefonirali, pozabili pa so, da avtomat to beleži. Tako se Je nabra- lo za 60.000 Sdin pogovorov, in ker ni bilo plačnika, je pošta telefon odklopila, vas pa je ostala spet na istem kot je bila prej. Telefon je nujno potreben, saj pravimo, da je čas zlato. Boflje bi bilo sproti plačati tudi 200 Sdin za pogovor, čo je treba poklicati zdravnika, CrnO" kakor capljati peš v ^e. melj in zamuditi en ’rajo lefonski pogovori P®. drnati, biti kratki, jasni in J^ebni sicer se naberejo nep° in veliki stroški. doPu' Vaščani ne bi smeli ludj stiti, da bi PTT podjetJ ^ linijo odklopilo, sice» ^ spet pretekla leta, P mo-prišlo do nove napelj* Kdo rali i pa bi se P°g° bo imel telefon ._0vore' sproti plačevali cr£ toju v DEBGA Konfekcijo vseh vrst In preproge na sečno brezobrestno odplačilo nudi 8-me- •OeleieUsfil« ČRNOMEU novice mm dmmmJLjskB. komam Občani, darujte kri za novomeško bolnišnico! Občinski odbor Rdečega Križa v Metliki prosi občane iz delovnih organizacij, prav tako zasebnike, naj se prijavijo za prostovoljno oddajo krvi, ki bo 3. oktobra. Krvodajalci naj se tedaj zglasijo v pisarni občinskega odbora RK, od koder bo organiziran prevoz v Novo mesto in nazaj. Tokrat potrebuje kri transfuzijska postaja v Novem mestu za potrebe tamkajšnje bolnišnice, kjer se davijo tudi občani z metliškega področja. METLIŠKA MLADINA V PRIPRAVAH NA LETNE KONFERENCE AKTIVOV V zimsko sezono z novimi načrti Koristen razgovor predstavnikov centralnega komiteja ZMS s člani občinskega mladinskega komiteja v Metliki - Obravnavali so dosedanje delo ter na podlagi izkušenj sestavili okvirni delovni načrt za zimsko sezono Pred kratkim so se v Metliki sestali predstavniki CK ZMS s člani občinskega komiteja mladine ter razpravljali o delu organizacije, s katerim niso povsem zadovoljni. Na podlagi izkušenj iz dosedanje prakse so sestavili okvirni načrt dela za navadno aktivnejšo jesensko-zimsko sezono. Pri tem pa so izhajali iz ugotovitve, da mlad človek danes od organizacije priča kuje več kot je pred leti. % Idejno-vzgojno izpopolnjevanje bo letos v središču pozornosti. Organizirali bodo seminar za vodstva mladinskih aktivov, javno razpravo o kulturnem življenju Metlike, razpravo o strokovni izobrazbi in kadrovski problematiki itd. V načrtu pa je tudi šola za življenje, vendar jo bodo organizirali le, če bo mogoče dobiti kvar litetne predavatelje iz Ljubljane. ^ Vključevanje mladih v Zvezo komunistov doslej ni bilo zadovoljivo, saj so bili v vsem letu 1966 na področju celotne občine sprejeti v ZK le trije mladinci. Mladi so baje voljni delati v ZK, vendar hočejo imeti jasno predstavo o tem, kaj dela njihova osnovna organizacija, kako rešujejo posamezna vprašanja in kaj se zahteva od komunista v času družbene reforme. S primernimi pripravami na vključevanje mladine v ZK bodo to pomanjkljivost odpravili. £ Kultumo-prosvetno področje bi bila lahko ena od privlačnih oblik dela, toda le, če bi bilo dobro organizirano. Tovarniška aktiva BETI in KOMET sta dala pobudo za ustanovitev plesne šole, občinski komite pa namerava njihova prizadevanja podpreti. Obenem bodo skušali vzbudita večje zanimanje za delo folklorne sekcije in udejstvovanje v KUD. % Klubska dejavnost je v zadnjih letih skoro popolnoma zamrla/vse češče pa je slišati želje, da bi klub lahko spet začel delovati. Na sestanku so bili mnenja, da je treba prej ugotoviti možnosti za vsebinsko in materialno poslovanje kluba. 0 Športno življenje je že več let v zatonu, delo pa bi se poživilo vsaj v delovnih kolektivih, kjer je zaposlena mladina in kjer imajo za razvoj športa vsaj osnovne materialne pogoje. Vsekakor bi morala tudi s to deja-nostjo najprej začeti mladina iz BETI in Kometa. 0 Filmska sekcija je začela delovati že letos poleti. Nekaj mladincev in mladink se je z veliko vnemo lotilo dela. Začeli so snemati kulturnozgodovinske znamenitosti Bele krajine, in če delovni elan ne bo popustil, bi prav filmska sekcija lahko dala osnovo za zečetek klubskega življenja. % Občinski komite ZMS bo skušal na terenu, predvsem v Gradcu, poživiti delo organizacije, kjer so se pred leti že lepo uveljavili. Mladini Bušinje vasi pa bodo sprva pomagali pri organizaciji vaških plesov, kasneje pa tudi pri organizaciji drugih dejavnosti. O nevedenih načrtih bodo obširneje govorili še v posameznih mladinskih aktivih, vse to pa sodi v priprave na letne konference aktivov in občinske organizacije. je raztezalni stroj, ki bo omogočil belokranjski trikotažni industriji še boljšo kakovost izdelkov — Prav ta pa je odločilnega pomena v vse hujši konkurenci doma in na tujem. (Foto: R. Bačer) TAKI STROJI SO TUDI V TUJINI ŠE PRAVA REDKOST „BETI” je dobila novo srce Metlika bo dobila gasilski dom šestih tednih montaže je v metliški tovarni BETI začel delati novi ra*tezalni stroj, ki pomeni v proizvodnji izreden napredek — Ne bo več toliko odpadkov in ne prevoznih stroškov, predvsem pa se bo občutno izboljšala kakovost blaga v ^ leta so v metliški to-Jr*1* BETI čakali novega Rezalnega stroja iz Zahod-^ Nemčije, ietos pa so ga s^frle dobili. Taki stroji tih v mn°go bolj razvi-državah še redkost, zato strni 0rna> da pomeni novi J za metliški kolektiv iz-gn napredek. tednov je trajala mon-jeo7^tezalnega stroja, ki Ija m dolg 111 lahko oprav- go Ve^. °Peracij hkrati: bla-ob*5 ga lika, apretira, robove in blago zvi- feoo t 6’ Ima pa tudi vgra' & ni v irno naPrav0» ki sPa* Meti 0 2 moltoprenom ali Je nv° s Pletivom itd. Kasne-lo rjneravajo proizvajati ze-*®*K> kaširano blago, pri- memo za izdelavo vrhnjih oblačil, ki se ne mečkajo, zelo uporabno pa je tudi v tapetništvu. Kakaciteta raztezalnega stroja je tolikšna, da bo BETI lahko opravljala storitve tudi drugim podjetjem. V osmih urah lahko obdelajo 1000 do 1200 kg pletiva. Odkar je stekel novi stroj, se stroški za dodelavo blaga zmanjšujejo za okoli 40 odst., razen tega pa je kvaliteta blaga neprimerno boljša. Trdi otip, ki ga daje blagu apre-tura’ na novem stroju, naredi čipkasto blago odporno proti mečkanju in mu daje obstojnost tudi po večkratnem pranju. Tovarna BETI bo zdaj pri- Kaj nam pa morejo, če smo vesel..." l3- septembra so imeli VM?letUš’kem hatelu spet nevšečnost. Okoli 23. zvečer so prišli v resta-Stane Rudman, anc židanek, Jože Ne-vS?r * Prane Bajuk in Jor Selan ter vinjeni r^ali dva Utre vina. 30 Ra spili in spet »Stefan«, toda na- lmnflca me ^ pijače že preveč, ni hotela po- J** »gostje« so začeli pS^ .^ti na ves glas, jal1 80 Turki. Pa Je vsak Izmed njih zalučal kozarec proti vratom. Ko je bilo razbito veliko steklo, vredno okoli 60.000 starih dinarjev, so uslužbenci poklicali na pomoč miličnike. Ti so kmalu razgrajače pomirili, zanimivo pa je, da so potem vsi v en glas izjavljali. »Kozarce smo zmetali po tleh od samega veselja, za Jezo sploh ni šlo.« Razgrajanje in motenje mirnih gostov v metliškem hotelu je postalo že vse prepogosta navada, zato Javnost pričakuje, da bo sodnik za prekrške izrekel ostre kazni. hranila težke milijone na prevozih. Doslej so morali s posebnim kamionom vsak dan pošiljati svoje blago v apreturo v Zagreb, Bosanski Novi ali v Čakovec. Stroški za oplemenitenje blaga in prevoze so samo v lanskem letu znašali okoli 215 milijonov starih dinarjev. Toda to še ni vsel Pri krojenju je prej zaradi vihajočih - se robov blaga dan na dan ostajalo na desetine vreč odpadkov, ki jih ni bilo mogoče vnovčiti, medtem ko v bodoče tudi tega ne bo več. Ker se je dobava in montaža stroja zavlekla, v prvem polletju kolektiv ni mogel ustvariti vseh pričakovanih in planiranih rezultatov, vendar so prepričani, da bodo zamujeno nadoknadili še pred koncem 1967. Metliško gasilsko društvo bo čez dve leti slavilo 100-letnico obstoja in je potemtakem naj starejše društvo te vrste na Slovenskem. Prav ta častiljivi- jubilej pa je dal pobudo, da bodo do leta 1969 uresničena dolgoletna prizadevanja metliških gasilcev, da si zgradijo nov sodobnim potrebam ustrezen dom. Pri tem so našli vso podporo ne le pri metliški občinski skupščini, ampak tudi pri vseh meščanih, katerih krajevni samoprispevek se bo stekel v glavnem v fond za zgraditev tega doma. Seveda pa bo potrebna tudi pomoč delovnih organizacij, v zadnjem primeru pa bo najet manjši kredit. Pred kratkim je imel odbor sklada za zgraditev gasil- skega doma in kulturnega doma v Metliki (ta pride na vrsto pozneje) pod predsedstvom tov. Franca Vrvišč ar j a prvo sejo, na kateri so člani obravnavali idejni načrt in sklenili, naj se glavni projekt izdela do konca tega leta. Novi gasilski dom naj bi stal ob črnomaljski cesti v bližini avtomatične delavnice SGP Pionir in naj bi poleg orodjarne, garaže, manj še delavnice imel tudi stanovanje za hišnika, večjo sejno sobo in druge pritikline. Vse kaže, da bo delo steklo že prihodnje leto, tako da bo naše naj starejše gasilsko društvo ob svojem stoletnem jubileju imelo novo stavbo in s tem vse pogoje za še lepši razvoj gasilske službe v tem delu Bele krajine. SPREHOD PO METLIKI ■ AVTO-MOTO DRUŠTVO Črnomelj namerava v Metliki spet organizirati Šoferski tečaj. Do 25. septembra je zbiral prijave Mirko Ilenlč na postaji milice. Ce se je le nabralo dovolj kandidatov, se bo v kratkem začel pouk. ■ NASPROTI HOTELA Bela krajina so nedavno zaznamo7ali nekaj novih parkirišč za avtomobile. Ti so tudi sicer postajali tam, a brez pravega reda. ■ ENA IZMED SKRITIH metli- ških zanimivosti sta tudi dva pava, ki se rada sprehajata po Cesti na Obrh. Njim lastnik Anton Prijanovič jih j« prinesel lani še čisto majhna lz Mokric, zdaj pa sta odrasla in čisto domača. ■ NA VINOGRADNIŠKI CESTI je gradnja nove kanalizacije že skoro končana. Komunalno podjetje bo te dni izkopalo še zbirne jaške, nakar bo cestišče pripravljeno za asfaltna dela, ki jih je prevzelo Cestno podjetje. Komunal lei koma, j zmagujejo d el lo Pri Komunalnem podjetju v Metliki imajo ugodno poslovno letino, čeprav so v kolektivu delovni pogoji brez konkurence - v slabem pomenu besede! Komunalno podjetje, ki je leta 1959 začedo s 6 delavci, ima letos povprečno že 86 zaposlenih (v sezoni tudi čez 100) in bo doseglo okoli 300 milijonov S din prometa. Letos se je podjetje precej ukvarjalo z gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Deda Je bilo ob koncu poletja toliko, da so moraH dedavnik podaljšati na 10 ur, sicer ne bi zmogli opraviti vseh ded v dogovorjenih rokih. Tudi proizvodnja betonskih zidakov gre sproti v denar. To je še sreča, kajti podjetje nima ne skladišč ne drugih proizvodnih prostorov. Večinoma delajo na prostem ali pod tujo streho. Uprava posluje v barakah, tako slabih, da jih morajo po odločbd občinske skupščine podreti, ker kazijo mesto. Letos so komunalci kupdli zadružni hlev. Kmetijski zadrugi so zanj odšteli 75 milijonov S din, spomladi pa ga bodo začeli preurejevati v proizvodne prostore. Urediti nameravajo mizarsko in kleparsko delavnico ter skladišče. Dokler pa novi prostori ne bodo zgrajeni, se ne mo rejo umakniti lz barake, čeprav je še tako grda. Pri' čaikujejo pa, da bodo dobili za ureditev proizvodnje tudi nekaj 'družbenih kreditov saj doslej vsa leta niso bili deležni nobene omembe vredne pomoči. Trgatev po lastni presoji Na področju metliške občine nimajo občinskega odloka, ki bi določal rok trgatve, tako je odločitev prepuščena presoji vinogradnikov. Pametni gospodarji kljub temu ne bodo hiteli, nekateri pa so pravico začeli neodgovorno izkoriščati. Tisti, ki ne more počakati teden ali štirinajst dni, da bi groz-dje povsem dozorelo, naj se zaveda, da s tem prevzema tudi odgovornost, kajti vino mu bo ostalo v kleti. Komur se mudi v trgatev samo zato, ker se mu zdi škoda grozdja, ki ga pozobljejo tatovi, naj raje preračuna, če se ne bi izplačalo čuvati vinograde in si zagotoviti vino, kakršnega zahteva trg. Prvi del gradaškega vodovoda končan Komunalno podjetje Metlika končuje te dni I. fazo gradnje gradaškega vodovoda. Gradili so s črnomaljske strani proti Gradcu ter prišli do Čudnega sela, kjer je zgrajen rezervoar. Ce ne bi med delom primanjkovalo potrebnega železa, bi bil rezervoar že lani narejen, tako pa so ga končali šele pred kratkim. Za gradnjo II. faze, od Čudnega sela do Vranovič, je že razpisana licitacija, toda dela še niso oddana. Gradnja se bo nadaljevala že jeseni. Pravočasno napišite prošnje! Kmetovalci s področja metliške ofbčine, ki so obnovili najmanj 10 a vinograda in ga zasadili v žlahtno trto, imajo po občinskem odloku pravico do oprostitve plačevanja davka od obnovljenih površin za dobo petih let. Vsi, ki imajo pogoje za tovrstno davčno olajšavo, pa morajo vložiti pismene prošnje na občinsko skupščino. Prošnje bodo sprejemali do 15. oktobra, ta rok pa velja tiidi za prihodnja leta za tiste vinogradnike, ki bodo obnavljali kasneje. Prevelik promet je cesto uničil Ker je cesta na Drašiče zaprta zaradi pireureditvemih del na odcepu v Metliki, je ves promet že dalj časa preusmerjen čez Rosalnice ki Curile. To vaško pot so občani s področja krajevne skupnosti Rosalnice vselej lepo vzdrževali in vložili precej dela, zdaj jim je povečani promet zaradi preusmeritve z republiške oeste uničil vse delo in trud: cesta je povsem razrita in polna jam. Vaščani menijo, da zdaj niso dolžni samo oni popravljati uničeno ceto, ter pričakujejo pomoč občinske skupščine ali Cestnega podjetja. O počitniškem domu vse najlepše Prenovljeni počitniški dom tovarne BETI v Seči pri Portorožu je bil letos odprt od srede maja do 10. septembra. Po adaptaciji je to eden najlepše urejenih domov na istrski obali, zato so se v njem dobro počutili vsi letošnji gostje. Poleg številnih delavcev in uslužbencev tovarne, so letovali v BETINEM domu že prvo leto tudi Francozi, Nemci in Angleži. Prihodnje leto namerava BETI svoje okrevališče registrirati kot dom odprtega tipa, kar bo omogočilo podaljšati letoval-no sezono vsaj za mesec dni. meHIškisl A+ednik ROKOMET Tokrat praznih rok Rokometaši v republiškem tekmovanju preteklo nedeljo niso zabeležili nikakršnega uspeha. Obe ekipi, Brežice kot Ribnica, so pustili točke boljšim nasprotnikom. Rokometaši Brežic niso mogli doseči v Celju kaj več kot časten poraz. Enako usodo so doživeli Ribničani v Ptuju. Morda je poraz s takšno razliko z novincem v ligi majhno presenečenje. Dekleta iz Brežic so doma podpisale predajo pred Mariborčankami. Morda bi z nekoliko večjo boiUenostjo dosegle boljši rezultat. V conski rokometni ligi so Novomeščani zabeležili tretjo zaporedno zmago, tokrat nad Šentvidom. Krmeljski rokometaši so nekoliko presenetili Krčane in jim pripravili precej grenkih trenutkov. Tekmovanje v tej ligi postaja zelo zanimivo. Izenačenost posameznih ekip ne dovoljuje, da bi koga že vnaprej oklicali za favorita. Drava (Ptuj) : Ribnica 13:8 Borbena ekipa Ribnice tudi tokrat ni zmagala. Porazil jo je novinec v ligi ptujska Drava. Razlika petih golov priča, da so domači zmagali z lahkoto. Ce bodo hoteli Ribničani ostati še naprej Hani republiške lige, bodo morali poslej obračunati doma z mako ekipo. To nedeljo bodo tmrii v gostih ekipo Brežic in smo brez skrbi, da bosta tokrat ostali obe točki našima ligašema. Kdo bo ta srečnež, bomo videli v nedeljo. Za Ribnico so v Ptuju nastopili: Kersnič, Joras, Ponikvar (4), CeSarek (1), Andolšek, Mikulin (1), Rodič in Matelič (2). Šentvid : Novo mesto 12:14 Novomeški rokometaši so v nedeljo gostovali v Šentvidu in v prvenstveni tekmi ljubljanske conske lige premagali domače igralce z 12:14. Prvi polčas se Je končal z zmago domačih, toda v drugem polčasu so gostje zaigrali veliko bolje in osvojili dve novi točki. Šentvid: Vižin, Šereg (4), Ju- van (1), Bojovič (2), Heden, Vovk (1), Predanič (4), Tabemik, Zupančič, Perko, Kamel. Novo mesto: Perko, Gantar (4), Pelko (1). Jaklič (2), Jončič, Jo- žef, šetina (2), Lozar (5), Bele, Seničar. Brežice : Celje 17:26 Moška rokometna ekipa is Brežic se je v nedeljo pomerila v okviru 5. moške republiške rokometne lige s Celjani, ki so bili lani prvoligaši. Brežičani so v srečanju doživeli poraz a 17:26. Največ zadetkov za Brežičane so dosegli Pavlič 5, Bosina 4 in Šetinc 3. Brežice : Branik 10:12 V 4. kolu ženske republiške rokometne lige so imele Brežlčanke v nedeljo v gosteh Branikove rokometašice iz Maribora. Brežičan-ke so po slabi In nezanimivi igri tekmo izgubile z rezultatom 10:12. V prvem polčasu sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 6:6, v drugem polčasu pa so gostje iz hitrih protinapadov dosegle 2 zadetka več in zasluženo zmagale. Za Brežice so igrale: Božičnik, Buzančič 6, Molan 2, Stegenšek, Kolar 1, Slak, Mišič I 1, Zorko, Engel, Mišič n. Brežice : Medvode 21:16 20. septembra je bila v Brežicah rokometna tekma za pokal mladosti, v kateri so se pomerili Brežičani z ekipo iz Medvod. Brežičani so svoje borbene goste premagali z rezultatom 21:16 in se uvrstili v polfinale v SRS. Kaj pa tokrat? V nedeljo, 1. oktobra, se bodo nogometaši Bele krajine srečali z ljubljanskim Slovanom, Novomeščani pa pojdejo na tekmo v Izolo. — V pr- vi slovenski odbojkarski ligi bo Novo mesto doma gostilo Mežico, v drugi slovenski odbojkarski ligi pa Trebnje igralce iz Kočevja. — V republiški moški rokometni ligi je na vrsti srečanje med Ribnico in Brežicami, medtem ko bodo šle Brežičanke v goste k »Storžiču« na Golnik. — V ljubljanski conski rokometni ligi se bodo srečali: Novo mesto — Radeče, Krško — Križe, Hrastnik — Krmelj in Grosuplje — Kranj. S sindikalnih športnih iger. Največ tekmovalcev je nastopilo v teku na 1000 m. Zmagal je Jože čraelič iz šentjemejske ISKRE. (Foto: Slavko Dokl) SINDIKALNE ATLETSKE IGRE Udeležba dobra, rezultati odlični Polzela : Senovo preloženo Nogometna tekma med Polzelo in Senovim ni bila odigrana, ker se je Senovčanom na poti pokvaril avtomobil. Tekma bo odigrana med tednom. j. k. Čeprav je dež nekoliko motil tekmovanja, se je prvenstvo odvijalo v redu. Toliko odličnih rezultatov se le redkokdaj nameri na naših sindikalnih atletskih prvenstvih. Omenimo samo uspehe nekaterih. Marjan Potrč je v skoku v višino z rezultatom 1,90 m dosegel 900 točk, Igor Penko je vrgel kroglo 14,09 m daleč in zbral 779 točk. Med tekmovalkami pa. je bila najbolj uspešna Katja Močnik, ki je v treh disciplinah zbrala 1700 točk. škoda, da nekatere sindikalne podružnice niso imele vsaj po dva tekmovalca v vsaki disciplini, ker bi bil zato končni uspeh po točkah lahko marsikje popolnoma drugačen. Med prosvetnimi delavci Je še večje število odličnih atletov. Ce bi nastopili vsi, bi gotovo poživili tekmovanje. Bizjak in Čarno državna prvaka Na državnem prvenstvu posameznikov v plavanju so v Dubrovniku plavalci iz Krškega dosegli pomemben uspeh. Državna prvaka sta postala Tone Bizjak D* 200 m prosto s časom 2,16,0 in Franc Čargo na 1500 m prosto f časom 19,17.9. Drugo mesto je caaedel Dušan Zlatič na 200 m Tekmovanje gluhih V nedeljo se je na občinskem prvenstvu v streljanju s tračno potko pomerilo enajst gluhih strelcev. Tekmovanje je bilo na strelišču na tržnici v Novem mestu. Med ekipami je zmagala prva ekipa pred drugo, med posamezniki pa Franci Kren pred Anico Jerman in Martinom Mucem, jp prsno s > časom 2,49.6, hkrati z njim pa so se na 2. mesta plasirali še: Franci Čargo na 400 m prosto (4,51.5), Ljubo Potočnik na 100 m prosto (1,00.6) ln v disciplini 200 m prosto (2,16.2) ter Tone Bizjak na 1500 m prosto (19,44.8). Tretja mesta so zasedli: Dušan Zlatič na 100 m prs- no (1,17.5) in Tone Bizjak na 400 m prosto (4,56.6). Uspeh Ce-lulozarja Je toliko večji in pomembnejši, ker so se tekmovanja udeležili štirje njegovi plavalci, ki so osvojili kar 9 medalj. Posebno priznanje gre tudi trenerju Niku Zibretu. v. n. Rezultati najboljših: MOŠKI: 100 m — 1. Vinko Istenič, INIS — 11,7, 2. Stane Jarc, KRKA — 12,1, 3. Jože Bratkovič, NOVO-TEKS — 12,4; 1000 m: 1. Jože Crnelič, ISKRA S. — 2:49, 2. Milan Močnik, OPREMALES — 2:54,2, 3. Jože Horvat, ISKRA Š. — 2:55,4; štafeta 4x100 m: 1. INIS (Novo mesto) 50,5, 2. ISKRA (Šentjernej) 51,1, 3. KRKA (Novo mesto) 52,0; višina: 1. Marjan Potrč, INIS - 1,90, 2. Ciril Lešnjak, PIONIR - 1,60, 3. Mitja Kozina, KRKA — 1,50; daljina: 1. Vinko Istenič, INIS — 5,75, 2. Tone Majzelj, ISKRA Š. — 5,66, 3. Stane Jarc, KRKA — 5,50. Krogla: 1. Igor Penko, prosveta — 14,09, 2. Marjan Potrč, INIS — 12,31, 3. — 5. Milan Potrč, KRKA — 10.83, Andrej Zupančič ISKRA Š — 10.83. Rihard Resnik. NOVO TEKS — 10,83 ZENSKE — 60 m: 1 Katja Močnik, INIS — 8,6, 2. — 4. Joža Kikel, Novoles — 9,2, Karlina Tratar. KRKA — 9,2. Ljuba Duh. Pi-ONIR — 9,2; 400 m: 1. Katja Močnik, INIS — 64,6, 2. Slavka Kukman, prosv. — 69,1, 3. Karolina Tratar. KRKA - 74.0; štafeta 4x60 m: 1. PIONIR (Novo mesto) — 38,6, 2. KRKA (Novo mesto) — 39,0, 3. prosveta (Šmihel — Stopiče) — 39,2; višina: 1. Elica Rozman, prosv. — 1,35, 2. — 3. Slavka Klevišar, KRKA — 1,20. Majda Brezovar, PIONIR — 1,20: daljin« 1 Katja Močnik, INIS — 4,20, 2. Slavka Kukman, Atletsko tekmovanje v Novem mestu V soboto ob 16. uri bo v Novem mestu zanimivo atletsko tekmovanje. Zbrali se bodo najboljši atleti Dolenjske. Pričakujemo tudi atlete iz Kočevja in Črnomlja. Po končanem tekmovanju bodo določili reprezentanco, ki bo zastopala Dolenjsko že naslednjo nedeljo v Trbovljah na četvero-boju reprezentanc Dolenjske, Go- renjske, Primorske in Zasavja. Na programu Je tudi tekmovanje v ljudskem troboju, ki ga Je razpisala Atletska zveza Slovenije. V atletskem troboju ne bodo smeli nastopiti tekmovalci, ki so vključeni v atletske organizacije ln so letos že nastopili na raznih atletskih tekmovanjih. Discipline troboja so naslednje: MOŠKI: 100 m, skok v višino, met krogle (6 kg); ZENSKE: 60 m, skok v višino, met krogle (3 kg). Pričakujemo, da se bodo troboja udeležili predvsem atleti lz naših sindikalnih podružnic, ki so že zadnjič uspešno nastopili na prvenstvu v Novem mestu. ODGOVARJA DOMINIK TROBENTAR Pravilno vrednotiti družbeno delo! 1. Ocenite na kratko trenutno stanje v telesni vzgoji v vaši občini: kvaliteto športa, problem kadrov, kako je z objekti, kuko dosegate morebitno množičnost v telesni kulturi itd. V naši občini imamo 11 klubov in društev, ki so včlanjeni v občinsko zvezo za telesno kulturo. V njej je vključenih okoli 2000 članov, ki se udejstvujejo v številnih športnih panogah. Naj'x>lj načrtni ln redni so treningi v odbojki, košarki in splošni vadbi, medtem ko bi lahko pohvalili še delo kegljaškega kluba, dvigal-oev uteži, namiznega tenisa, rekreacije in atletike v šolah. Medtem ko kvaliteto gojimo v društvih in klubih, smo množičnost usmerili v šole. V Šolskih športih društvih je včlanjenih okoli 500 mladih ljudi. Tu je zbrano dosta ta-letiranih športnikov, ki jih skušajo telesnovzgojnl delavci vključiti v društva ln klube. Vzporedno z vsem tem moram omeniti, da smo dosegli veliko spremembo glede vrednotenja telesne kulture in dela telesno vzgojnih delavcev. Pri vseh forumih smo deležni pozornosti, žal pa se ta pozornost neha pred samoupravnimi organi, ko Je treba za razvoj telesne kulture prispevati denarna sredstva, Telesnovzgojnl delavci vemo, kakšna je gospodarska moč naših delovnih organizacij; prepričani smo, da so sredstva večkrat nepravilno usmerjena, in tako zavestno dovoljujemo nepravilno uporabo družbenega »dinarja«. Na občinski zvezi se zavedamo, da je težje pridobiti povprečnega športnega delavca ka kor dobrega športnika. Kadrov je malo in vedno manj jih bo, če ne bomo pravilno vrednott-11 dola telesnovzgojnih delavcev. Brea materialne osnove ne moremo oblikovati in vzgajati mladega človeka tako, kot si naša družbe teli. V našem malem mestu ob Rinži imamo zelo urejene športne objekte. Ze ob pogledu nanje vidimo ves trud, ki je bil vanje vložen. Našim predhodnikom bi zato izrekel pose »no zahvalo. Sredstva za vzdrževanje objektov so minimalna. Vzdrževanje je zaupano upravi Doma telesne kulture, ki se trudi, da bi bili objekti uporabljeni namensko. Mladina si včasih privošči marsikaj! Tako kakor na cesti, v lokalih ln kinu hoče uvesti enak režim na športnih objektih. Ze lel bi, da bi vsi vedeli, da so objekti, stavbe, zelenice in na sadi vzor kulturne ravni občanov določenega kraja. Imamo zelo lep dom telesne kulture. Čuvamo ga in vzdržujemo — želimo, da bi bil vedno tak! Ko govorimo o množičnosti, se mi zdi prav, če povem, da množičnost ni vodno odraz kvalitete in obratno. Lahko trdim, da fjomo v naši občini usmerili sile v množičnost, to je tja, kjer je zbrano največ mladine — v šole. To se pravi, če hočemo Imeti množičnost, moramo tekmovati. Večina tekmovanj pa je vezana s stroški in vključitvijo določenega števila ljudi, ki se na tekmovanje spoznajo in ki morajo imeti zvrhano mero dobre volje. Skratka, telesna kultura, v naši občini je koristna družbena dejavnost, ki sloni predvsem na amaterizmu in idealizmu. S. Kaj bi bilo treba narediti, da bi se stanje telesne vzgoje v občini izboljšalo? tfa to vprašanje je težko odgovoriti. Na stanje v telesni kulturi vpliva toliko faktorjev, kolikor je besed o njej. O telesni kulturi se dosti pogovarjamo , vendar kadar se hočemo lotiti konkretnega dela, naletimo na zapreke, ld nam Idealno zamišljene načrte pod- rejo. Vsi organi in člani občinske zveze za telesno kulturo sl bomo še nadalje prizadevali za čim boljše delo v telesni kulturi, oslanjajoč se še vedno na ljudi, ki delo poznajo in vidijo v njem svoje mesto. Družbi bomo dokazali, da so vlaganja v telesno kulturo koristna, in jih opravičevali s konkretno vloženim delom. Zaradi tega bi bilo potrebno čim-prej urediti financiranje telesne kulture na tak način, da bodo sredstva zajamčena. Delo telcsiiovzgojnih organizacij mora biti programirano, telesno kulturo pa moramo oblikovati tako, kakor naš občan potrebuje in želi. Tekmovalni šport sc mora razvijati v okviru finančnih možnosti. 3. Zanima nas, koliko finančnih sredstev »te dobili e/., namenili telesni vzgoji? Občinska skupščina je v prvem proračunu zajamčila 96. milijonov 700 tisoč Ndin. Iz neopravičenih vzrokov pa Je bil proračun zmanjšan za okoli 15 milijonov Ndin. S takšnim zmanjševanjem sredstev Je telesna kultura zelo prizadota: 15 odst. zmanjšanje pri povečanih stroških pomeni za okoli 30 odst. skrčen delovni program klubov in društev, članic ObZTK. 4. Želite morda odgovoriti Se na kakšno vprašanje? Zelo perečo vprašanje, rešujeta ZTK Slovenije ln CTK Jugoslavije, Je vprašanje profesionalnega Športa, predvsem nogometa, želim, da bd se to člmprei uredilo v c(>oJestiransko korist. Poudarjam, da bi se morala družbena sredstva uporabljati po družbenih načelih. Čeprav bomo nogometno organizacijo profesionalnega značaja iaflofidll iz članstva ZTK organizacij, ne bomo dosegli veliko, če ne bomo reševali tudi njihove organizacijske in materialne osnove. prosv. — 4,14, 3. Albina Zamernik, prosv. — 4,00; krogla: 1. Elica Rozman, prosv. —8,31, 2. Marija Kokar, KRKA — 7,74, 3. Vida Osolnik, PIONIR — 7,73. Vrstni red sindikalnih podružnic po točkovanju dveh najboljših tekmovalcev je takšen: MOŠKI: 1. INIS 4952 točk, 2. ISKRA (Šentjernej) 4624, 3. PIONIR 4305, 4. KRKA 4182, 5. NOVOTEKS 2984, 6. NOVOLES 2155, 7. prosveta (Šmihel — Stopiče) 1574. ZENSKE: 1. Krka 4633 točk, 2. PIONIR 3892, 3. prosveta (Šmihel — Stopiče) 3677, 4. NOVOLES 2595, 5. NOVOTEKS 2457 , 6. INIS 1700 točk. Za sindikalne atletske športne igre je iz leta v leto večje zanimanje. V bodoče bi želeli, da bi nastopali tudi tekmovalci iz Straže, Dol. Toplic, Žužemberka, Mirne peči in Otočca, da bi postala ta prireditev najbolj množična med našimi sindikalnimi podružnicami. j. g. ODBOJKA Kot ponavadi dve zmagi V srečanju med drugoligaši sta oba predstavnika, Kočevje in Trebnje, vpisala v svoj prid nadaljnji dve točki. Po dosedanjih igrah in zmagah je moč sklepati, da "x>sta oba ligaša še naprej igrala pomembno viogo. Odbojkarji Kočevja, ki se potegujejo za prvo mesto, upamo, ne bodo prizadeti z menjavo generacije. Prav je, da se uveljavljajo mlajše sile, to pa je manj boleče, če gre pomlajevanje postopoma. Tudi odbojkarji iz Trebnjega bodo pristali visoko, kar je ponoven dokaz, da fantje znajo igrati odbojko. Prvoligaš Novo mesto je bil poražen v Kanalu. Dosegel je časten poraz v boju s temperamentnimi Kanalci. Ker je trenerske posle prevzel dolgoletni odbojkarski delavec Franc Pučko, upamo, da voz ne bo več drvel navzdol. Kanal : Novo mesto 3:1 Novomeški odbojkarji so v nedeljo gostovali v Kanalu in se domov vrnili zopet poraženi. Srečanje se je, kot je bilo pričakovati, končalo z zmago Kanalča-nov, ki slovijo kot dobri ln borbeni odbojkarji. Kanal: Jerančič, Perdan, Sla- pernik, Bukovec, Murovec, Žef-ran, Gabrijelčič, Žnideršič. Novo mesto: Berger, Goleš, Lapajne, Koprivnik, Resnik, Primc. Trebnje : Šenčur 3:2 Trebanjski odbojkarji so dosedanjim osmim zmagam v nedeljo pridružili še eno: v Šenčurju so premagali tamkajšnje moštvo, ki Je doslej v Jesenskem delu prikazalo dobro Igro, z rezultatom 3:2 (17:15, 15:2, 10:15, 7:15, 15:10). Čeravno so z igro, kakršno pokažejo Trebanjci le poredkoma, že vodili z 2:0, se je bilo treba na koncu zelo potruditi, da niso srečanja celo izgubili. Na nedeljski tekmi so od časa do časa pokazali zelo zanesljivo igro, včasih pa so kar po vrsti imeli malone začetniške spodrsljaje. Za Trebnje so igrali: J. Pavlin, J. Mišmaš, I. Slak, J. Mrvar, D. Pandža in P. štor. Sodil je Bulc lz Ljubljane, ki je ob tej priložnosti povedal, da je v moštvu Jel-šan, ki ga je Trebnje premagalo eno nedeljo prej, pod tujim imenom nastopil tudi Igralec Kvar-nerja, ki igra v zvezni odbojkarski ligi. Kočevje : Bohinj 3:1 Odbojkarji Kočevja in Bohinja so se dogovorili, da bodo tekmo odigrali že v soboto namesto v nedeljo. Čeprav je bilo domače igrišče v Kočevju razmočeno, gostje niso hoteli igrati v telovadnici. Pred začetkom srečanja so domačini izročili odbojkarju Kersniču šopek nageljnov, ker odhaja k vojakom. Trenutno so štirje igralci, ki nastopajo za prvo šestorico, pri vojakih, zato so morali vstopiti mlajši igralci. Sobotno srečanje se je končalo z zmago Kočevja z rezultatom 3:1 (19:17, 12:15, 15:0 in 15:10). Posebno zanimiv in razburljiv Je bil četrti set. Ko so gostje že vodili z 8:0, se Je obrnilo in domačini so dobili set s 15:10. Sodil je zelo dobro Edo Brajnik iz Ljubljane. Domača publika je bila mlačna, razen tega pa je pogosto tudi negodovala. Podoba je, da si želi samo hitrih in gladkih zmag, to pa ni vedno mogoče. NOGOMET To nedeljo bodo točke! Preteklo nedeljo so imeli nogometaši v zahodni conski nogometni ligi odmor. To nedeljo pa so nogometni vrvež zopet nadaljuje. Belokranjci bodo imeli v gostih ljubljanskega Slovana, ki bo prikazani igri v dosedanjih srečanjih, ne bi smel iz Črnomlja odnesti točk. Novomeščani pojdejo nekoliko oslabljeni na vroče igrišče v Izolo; neodločen rezultat bi bil kar uspeh, v ostalih ligah tekmovanje teče nemoteno. Bratstvo (Rogatec) : Celulozar 2:4 V Rogatcu je bilo preteklo nedeljo nogometno srečanje med Bratstvom ln Celulozarjem. Domačini so se v prvem polčasu bolj znašli. Igralci Celulozarja so nadigrali domačine šele v drugem delu tekme. Najboljši igralci pri domačinih so bili Bergoč, pri Colulozarju pa Zorič in Sta-nojovič. Gole so dosegli za Bratstvo Bergoč v 33. ln 52. minuti, za Celulozarja pa Stanojevič v 44. in 54., Babič v 60. In Klajič v 66. minuti. To je bila že četrta zaporedna Celulozar jeva zmaga. v. n. NK Rog : NK Ilirija 0:4 V minulem kolu nogometnega tekmovanja mladinske ligo jo bila odigrana v Kočevju tekma med Rogom ln Ilirijo iz Ljubljano. Srečanje je gledalo čez 200 gledalcev, povečini mladino. Ob skromnih in nestrokovnih treningih se ni moglo zgoditi drugače, kot da so gledalci razočaraln zapustili igrišče zaradi slabe in neborbene igre domačinov. Srečanjo se Jo končalo * rezultatom 4:0 (1:0) v korist Ilirije. Gostje so imeli več priložnosti za dosego gola, vendar jih niso izkoristili i11 so se zadovoljili z doseženim rezultatom. Skoda Je, da so tekme dopoldne, ko pride na igrišče manj gledalcev kakor popoldne, pa tudi travnato igrišče je v tc& urah še pod močno Jesensko roso-Domačinom bi bilo dobro svetovati, naj jemljejo sodelovanje v ligi resneje in naj ne odnehaj® na pol poti. A. ARK0 Tudi Branko Suhy - 5 54,21 m drugi v državi Na nedavnem državnem prvenstvu za mlajše mladince v Nov* Gorici je za Novo mesto nastopaj tudi mladi nadarjeni metal*? kopja Rranko Suhy. V zelo ni konkurenci je Suhy * me tu n* 54,21 metrov zasedel xelo dol>r _ drugo mesto. Tako sta oba «n*»j da novomeška atleta na državoC"j prvenstvu zasedla drugo mesto 1 dokazala, da se novomeška at> tika iz dneva v dan dviga. — “A ilarjcncmu metalcu Icopja Bra«* Kuhyju ne hkrati opravičuje*11 j ker naš sodelavec po pomoti zadnjem poročilu o atletskem Čanju v Novi Gorici poleg Slu vega ni omenil tudi njegovega 1 pega uspeha! Pogovor z zdravnikom Naposled večja skrb za otroško varstvo V Sloveniji je predlagano, naj bi povečali prispevek za otroški dodatek in naj bi del teh sredstev porabili za otroško varstvo — Predlogi tudi za spremembe v pokojninskem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kmetov rovanje porabimo na leto v Sloveniji 12,8 odst. narodnega dohodka, in sicer: 5,4 odstotkov za zdravstveno zavarovanje, 6,1 odstotkov za pokojninsko in invaldisko zava- Gospodarska reforma je zahtevala tudi na področjih socialnega in zdravstvenega varstva občanov neprizanesljive omejitve. Uvedli smo participacijo za zdravila, ukinili zdraviliško zdravljenje, omejili pravico od otroškega dodatka, uvedli dodatne stopnje prispevkov itd. Omejitve so različno vplivale tako na zavarovance kot na službe za zavarovanje in ni treba posebej poudarjati, da ukrepi niso bili povsod sprejeti z razširjenimi rokami. Ker so še mnogi delali po starem, so se — razumljivo — pojavile težave, vidne še najbolj v skladih zdravstvenega zavarovanja, ki se ta čas, dušijo v primanjkljajih. Republiški organi so se močno zavzeli za razreševanje pereče problematike in predlagajo vrsto dopolnil, opustitev in bistvenih novosti. S spremembami, ki bodo tudi uzakonjene, hočemo v Sloveniji prilagoditi sistem socialnega in zdravstvenega zavarovanja slovenskim možnostim. O predvidenih ukrepih, ki jih republiški organi dajejo te dni tudi v javno razpravo, je na tiskovni konferenci 22. septembra v Ljubljani govoril Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, Pogovora pa se je udeležila tudi Majda Gaspari iz sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo. Podpredsednik Hafner je Povedal, da uživa v Sloveniji zdravstveno varstvo že oko- li 99 odstotkov njenega prebivalstva, od tega okoli 78 odstotkov ljudi iz delavskega ^varovanja. Za delavsko zava- rovanje ter 1,3 odstotkov za otroški dodatek. Prispevna stopnja se je po reformi precej zmanjšala in znaša letos 19 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih, od te pa gre 1,8 odst. za otroški dodatek. Današnja prispevna stopnja je taka, je rekel tovariš Hafner, da plača aktivni zavarovanec na vsakih 100 S din osebnega dohodka 34 S din, medtem ko so izdatki zanj 36 S din. Potrošnja je večja tudi zato, ker imamo v Sloveniji razmeroma veliko upokojencev — kar 271 na 1.000 aktivnih za- KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADINA V NAŠIH OBČINAH Krško: delo komiteja je popolnoma zamrlo Predsednik mladinskega Komiteja v Krškem tov. Edi Pirc je povedal, da razen mladinske konference, ki je odpadla, ker ni bilo dovolj mladincev, letos še niso imeli nobenega sestanka. Ker mladinski aktivi niso dobili od komiteja nobene Kuharske bukvice paradižnikova juha Napravi temnorumeno prežganje, ki si mu dodala malo sladkorja, zlij nanj kuhan ali surov pretlačen paradižnik in dobro mešaj. Nato zalij prežganje najprej z malo mrzle -vode, da se lepo razpusti, potem še s kropom, v katerem se je pokuhal peteršilj in zelena, će hočeš imeti bolj gosto juho, dodeni še kuhan in pasiran krompir. Na to juho zakuhaš lahko male žličnike ali tudi riž ali ječmen-Ček, ki pa ga je treba najprej prepariti in izprati (zaradi °kusa). goveja juha će hočeš imeti dobro, močno juho, pristavi meso v mrzli vodi in prideni: peteršilja, zelene, pol čebule, v luskah, rdečega in rumenega korenja, košček kocena od zelja, nekaj zrn celega popra, ščepec lovorovega lista, ko je ^ela juha vreti. Zakipi naj burno, potem pa naj tiho ^re, ker sicer postane gosta Juha naj se kuha do tri ure. Pptem jo precedi v drugo posodo, kjer se zakuha z rečmi, . jih devamo v juho: z rezanci, zdrobom, cmoki, žličniki l*d. Kadar devamo to v juho, mora dobro vreti. ragu juha Na surovem maslu duši drob kuretine, krila in vrat. posebej pripravi bledo prežganje, ki ga zaliješ z juho. °eni vanjo dušeno meso in drob. Ce imaš karfijolo, pri-*kni še to ali pest riža, sicer pa deni, preden jo daš na ^20, na kocke narezanega in opečenega belega kruha. pomoči, so se povezali z drugimi organizacijami in ponekod pokazali lepe rezultate. Tako so leskovški mladinci naštudirali igro »Pot do zločina«, s katero bodo verjetno gostovali tudi v drugih krajih. Tudi mladinci na Raki m v Velikem Podlogu so naštudirali igre, s katerimi so se predstavili domačim gledalcem Razen tega so mladinski aktivi na šolah priredili proslave v počastitev vseh državnih praznikov. Pohvaliti velja še mladinski aktiv v krškem Labodu, ki je letos poskusil organizirati mladinske plese; vendar zaradi velikih stroškov ni uspel. Nedelavnost mladinskega komiteja se pozna tudi na brestaniškem aktivu, ki je bil včasih eden najboljših v občini, zdaj pa so aktivne samo še članice odbojkarskega kluba. Na športnem področju se v krški občini zaradi zelo ugodnih pogojev največ mladincev ukvarja s plavanjem. Glede zabave in plesov so krški mladinci nekoliko na boljšem kot v nekaterih sosednjih občinah. Vsako soboto in nedeljo lahko plešejo v hotelu Sremič, pa tudi v Brestanica in drugih krajih je večkrat zabava s plesom. Kljub temu se mladinci upravičeno sprašujejo, kje bodo preživeli svoj prosti čas in se zabavali pozimi, ko bo bazen zaprt. varovancev, to pa je več, kot znaša državno povprečje. Predsednik republiškega izvršnega sveta je opozoril, da so na Slovenskem zelo neugodna razmerja med osebnimi dohodki in pokojninami. Pokojnine so tudi po valorizaciji znatno manjše od povprečnega osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Podpredsednik Hafner je dejal, da sedanji način odmerjanja pokojnin ni prilagojen produktivnosti dela v naši republiki. Pripomnil je tudi, da si republika prizadeva urediti to vprašanje, vendar trenutno ni možnosti, da bi povečali (predvsem stare) pokojnine. Podpredsednik Hafner je na dalje povedal, da so izdelane teze za nov zakon o otroškem dodatku in da bo gradivo v kratkem dano v javno obravnavo. Predvsem je predlagano, naj bi se prispevna stopnja za otroški dodatek povečala od 1,8 na 2 odstotka, s tem da bi ukinili degresivni način delitve. Sklad za otroške dodatke naj bi postal ne le vir dohodkov za otroke, marveč tudi vir za reševanje otroškega varstva. Razmišljajo tudi o tem, da bi premaknili mejo za pravico do otroškega dodatka navzgor. Pomembne spremembe pričakujemo tudi na področju zdravstvenega zavarovanja kmetov, ki je od leta 1965 obvezno. Podpredsednik IS Slovenije je poudaril, da imajo skladi kmečkega zavarovanja izgube toliko časa, kolikor jih imamo, da pa se je vselej zastavilo vprašanje, kdo naj izgube plača. Izdelan in že dan v razpravo je osnutek novega zakona o zdravstvenem . zavarovanju kmetov. Tovariš Hafner je med drugim dejal, da bo no- vi zakon zlasti opredelil pojem kmeta ter določil obveznosti občin in kmetijskih organizacij kot tudi obveznosti polproletarcev, ki do zdaj niso plačevali prispevkov od katastrskega dohodka za kmečko zavarovanje. Zakon naj bi rešil tudi vprašanje minimalnega zdravstvenega varstva oziroma primernega prispevka za tako varstvo. OSNOVNA ŠOLA PREVOLE, p. Hinje razpisuje delovno mesto UČITELJA za slovenski in angleški jezik Stanovanje je zagotovlje- Tromboza in embolija Dostikrat slišimo v pogovoru, da je ta in ta preživel trombozo ali da je oni umrl za embolijo, pa nam ni čisto jasno, za kaj pravzaprav gre. Zdi se mi prav, da ta dva pojma, ki nimata v sebi ničesar skrivnostnega, pojasnim. Tromboza pomeni strditev krvi v žilah živega človeka, trombus pa je nastali strdek ali zamašek v žili. Tromboza nastane, če se pokvari žilna stena, če se spremeni kri ali pa če se spremenita hitrost in način toka krvi v žilah. V do-vodnicah ali venah nastajajo zamaški štirikrat pogosteje kot v odvodnicah, utripalnicah ali arterijah. Najpogosteje pa so v venah spodnjih okončin, v venah medenice ter sploh v spodnjem delu trebuha. Pogostejše je to pri ženskah kot pri moških. Cim starejši je človek, čim bolj je njegovo srce in ožilje bolno, več je verjetnosti, da bo doživel trombozo. Zamašek v žili pri pravilnem zdravljenju in disciplini bolnika lahko nima nobenih resnejših posledic, ker se pozdravi, lahko pa seveda nastopi najnevarnejša komplikacija tromboze, namreč, da se zamašek v žili odtrga ali pa da se odtrga le kakšen njegov del in ga potem kri odplavi s seboj tako daleč, da se ustavi v neki žili, ki je od njega ožja. Tam obtiči in pretok krvi zaustavi. Temu pravimo embolija ali zamašitev. Kot sem prej omenil, je to lahko zamašek strjene prvi, lahko pa je tudi maščoba, zrak, plin, del bule, skupek celic, skupek kužnih klic, zajedalec, tujek ali kaj podobnega. Tak zamašek ali embolus lahko zamaši pljučno ožilje, kar povzroči v večini primerov smrt. Zamaši pa se lahko katera koli žila, tudi v možganih,kar je prav tako nevarno, ali pa v ožilju, ki prehran j a srce; tudi to ima nevarne posledice. Pri hudih poškodbah kosti, posebno če so zmečkane, se maščoba iz kosti posrka v žile in povzroči embolijo. Ce so poškodovane žile, se lahko vanje vsrka zrak, ki prav tako prekine krvni stolpec in deluje kot zamašek. Tudi če zaidejo v žile žajedalci ali njihove ličinke povzroče embolijo. Isto velja seveda za tujke, npr. drobce granat, min, bomb, kamenja, šivanke itd. Gnojenje in bule, ki njihove delce lahko posrkajo žile in nekam odplavijo s krvjo, povzroče isto, žal pa seveda še drugačno reakcijo organizma, o čemer se bomo pogovorili drugič Pri sumljivih vnetjih žil, posebno v spodnjem delu telesa in na spodnjih okončinah ter pri večjih poškodbah, moramo misliti tudi na možnost embolije. Zaradi tega je posvet z zdravnikom nujen. Ne odlašajmo, češ saj bo že prešlo. Večkrat je naša zanikmost kriva, da imamo pozneje nevarne posledice, ki bi se jim lahko pravočasno izognili, če bi bili do sebe ali do svojih bližnjih malo bolj pozorni. Menda ni treba poudarjati, da moramo navodila, ki jih da zdravnik, dosledno upoštevati in natančno izpolnjevati. Ce že drugim ne, vsaj sebi želimo vse dobro. Dr. BOŽO OBLAK KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli leden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Aleksander Zupan, Anton Luzar, Emil Parkelj, Ivan Surla, Karolina Zupančič, Stanko Sime, Božo Horvat, ■Alojz Lenarčič, Alojz Smuk, Ivan Božič, Andrej Primc, Franc fiJanič, Ivan Kastelic in Ivan Sašek, člani kolektiva IMV Novo mesto; Jože SnVerke, član kolektiva INIS, Novo mesto; Franc Kastelic, član kolektiva PTT Novo mesto; Anton Hudoklin in Franc Brulc, člana kolektiva Pionir, Novo mesto; Alojz Strahan, član kolektiva Novoles, Straža; Marija Der-gane, gospodinja iz Velikih Brusnic; Rajko ZakofSek, član kolektiva Iskra, Novo mesto; Martin Gazvoda, delavec iz Brusnic; Ana Berkopec, gospodinja iz Velikih Brusnic; Miha Ferbežar, član kolektiva Krka, Novo mesto; Rudolf Zuiuč, Jože Vrščaj, Vlado Štrucelj, Franc Bahor, Anatolij Katajef, Bogomir Henigman, Danica Kočevar, Anica Furlič, Jože Jakše, Avgust Jevšček, Jože Zvab in Jože Gladek, člani kolektiva Belt, Črnomelj; Marija Konda, članica kolektiva Novoteks, Novo mesto; Janez Kump, upokojenec iz Cfjrha; Janez Vene-tič, delavec iz Srednje vasi; Alojz Rogelj, član kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Marija Kolenc, gospodinja iz Črnomlja; Nada Jakofčič, gospodinja iz Srednje vasi; Rihard Kenik, Marija Hudorovac in Alojzija Matkovič, Mani kolektiva GO CrmoSnjice; Matija Panjan, posestnik iz Podloga; Marica Adam, upokojenka iz Črnomlja; Or. ŽELJKO ŠRIBAR: (5) Nosečnost Pri obzirnem spolnem občevanju naj bo prva skrb -čistoča °beh spolovil. Občevanja naj se izogibljejo žene, ki se nagibajo s splavom ali prezgodnjim porodom. Zadnji mesec Pred porodom pa pri vseh nosečnicah občevanje ni primerno. Nosečnice morajo zlasti zadnje mesece skrbeti še za posebno nego in utrjevanje dojk. bradavice je treba umivati in narahlo otirati z brisačo, da bodo utrjene za dojenje. Tudi lasje naj bodo pravilno negodni, nohti na nogah in rokah ^atko pristriženi vsaj zadnji *hesec pred porodom, da se že-ba privadi na kratke nohte, ki ®°,Po porodu nujno potrebni Pri negi otroka v prvem letu Trosti Oblačenje v nosečnosti Oblačila nosečnic naj bodo Pralna, poleti lahka, pozimi °volj topla, vendar nikoli pre tesna. Oblačilo ne sme ovirati rasti trebuha in dojk. Pri nošenju nogavic so priporočljivi pasovi — naramnice (oprtnice). Pri pregledih večkrat opazimo, da nosijo žene pretesno spodnje perilo (elastika je v pasu pretesna, perilo ni dovolj široko), kar prav tako škoduje. Poskrbeti je treba za toplo perilo, tople nogavice in toplo obuvalo, zlasti pri naglih vremenskih spremembah v jeseni in deževnih dneh. S pravilnim oblačenjem lahko preprečimo vnetje mehurja, h kateremu so nosečnice bolj nagnjene. Obuvalo naj bo poleti lahko in zračno, vedno pa dovolj prostorno, da ne utruja obremenjenih nog. Peta pri čevljih naj bo nizka ali srednje visoka, vsekakor pa dovolj široka zaradi potrebne opore. Tesni čevlji z visokimi, tankimi petami niso primerni, ker zahteva nošenje takega obuvala posebno držo, ki je povsem nasprotna posebni drži nosečnice. Premagovanje takih nasprotujočih si drž pa se kaže na hrbtenici, zato so take žene kmalu utrujene. Kot dolgotrajna posledica nepravilnega obuvala nastopijo tudi bolečine v križu. Prehrana nosečnice Prehrana je v nosečnosti temeljne važnosti tako za ženino kot za plodovo zdravje. Naj spomnim na bistvene sestavine hrane: 1. ogljikovi hidrati — to so sladkor in vsa škrobova hrana (izdelki iz moke, riž, krompir, fižol); 2. beljakovine so pretežno sestavine mesa. Pri nemastnem mesu je 3/4 beljakovin. Precej beljakovin je nadalje v mleku in mlečnih izdelkih ter v jajcu, od koder tudi ime beljakovina. Beljakovine so manj kalorična, zato pa zelo kvalitetna hrana. 3. Maščobe — mast, olje, maslo, smetana, loj — predstavljajo najbolj kalorično sestavino hrane- 4. Zelo važna sestavina hrane so tudi mineralne ali rudninske soli ter vitamini; te vsebujejo predvsem sadje in zelenjava. Prehrana v nosečnosti naj bo raznovrstna, mešana. Vsebuje naj vse prej naštete sestavine v pravilnem količinskem razmerju. V mešani hrani dobi bodoča mati vse potrebne sno- vi za rast otroka in zase. V nosečnosti naj se žena zredi le za 9 do 11,3 kg glede na njeno normalno težo izven nosečnosti. To pridobivanje na teži mora biti seveda v sorazmerju z rastjo ploda, to je: več lahko pridobi žena na teži zadnje mesece. V drugi polovici nosečnosti naj pridobiva na teden po 20dkg; kar je več kot 50 dkg, je lahko že bolezensko, medtem ko pridobitek na teži čez 60 dkg na teden lahko škoduje tako nosečnici kot plodu. Nosečnica naj ne bo nikoli žejna; na dan lahko popije tudi do 2 litra tekočine. Na splošno se življenjski * standard v prehrani meri po porabi določenih količin kvalitetnih živil. Visok standard imajo ljudje, ki uživajo razen ogljikovih hidratov in maščob še dovolj beljakovinske hrane (mesa, jajc, mleka in mlečnih izdelkov) ter sadja. Slab ali nizek standard pa imajo ljudje, ki uporabljajo za prehrano pretežno močnata jedila, krompir in za zabelo svinjsko maščobo. Pri nosečnicah na našem ob- močju opažamo, da količinsko zaužijejo dovolj hrane, če ne celo preveč, medtem ko je sestav njihove hrane še siromašen in neprimeren. Naše nosečnice uživajo preveč maščob in ogljikovih hidratov (testenin, kruha, sladkorja, krompirja), premalo pa beljakovin (mleka, mlečnih izdelkov in mesa). Priporočljivo je poleg običajno dovolj bogate hrane z ogljikovimi hidrati in maščobami, ki so seveda v pravilnem količinskem razmerju tudi nujno potrebne, zaužiti na dan še liter mleka, 20—40 gramov mlečnih izdelkov, 1—2 jajci, 150 gramov mesa, nekaj zelenjave in dvakrat na dan sadje. Poudarim naj, da nosečnica ne sme varčevati pri hrani. Res je, da je hrana z bogato vsebino beljakovin sorazmerno draga, vendar beljakovin, ki so nujno potrebne za obnavljanje celic v organizmu, telo ne more nadomestiti z maščobami in ogljikovimi hidrati. Pri nepravilni oz. nezadostni hrani plod do neke mere izčrpa nosečnico; če to traja dalj časa, se začne tudi plod slabo razvijati. Končno sta prizadeta tako mati kot otrok. Naročite že sedaj ,'Kmetijski priročnik 1968 // Poleg novega koledarja boste našli v njem še strokovne nasvete: — Poglavitne značilnosti republiškega zakona o gozdovih — Izkoriščanje gozdov — Gozdnogospodarski načrti — Odkazovanje drevja za sečnjo — Gozdni požari — Čuvanje kmetijskih pridelkov za prodajo — Priprava pridelkov za trg — Prodaja pridelkov in na kaj moramo paziti pri sklepanju pogodb — Pregledna tabela sredstev za varstvo rastlin — Karantenske bolezni v gozdu — škodljive žuželke na lesu — O vrednosti kemične analize tal in gnojilni odmerki — Kako spoznamo dobro seme — Preprosti krmni obroki — Zajedale! in zajedalske bolezni pri prašičih — Higiena mleka — škropilnice — Motorne žage — Kako popravimo orodje — Trgatev in priprava za kletarjenje — Jagodičevje — Cepljenje orehov — 2ive meje — Brajda — Uporaba polivinilastih ponjav — Sejemski dnevi v Sloveniji — Pravni nasveti za kmete in podobno. Poleg izpolnjene naročnice vplačajte 12 N din (1200 starih dinarjev) na naslov »Kmečki glas«, Ljubljana, v korist računa št. 501-1-125/1. »Kmetijski priročnik 1968« vam bomo poslali takoj po izdaji v oktobru letos. NAROČILNICA (DL) za »Kmetijski priročnik 1968« Naročam »KMETIJSKI PRIROČNIK 1968« Priimek in ime Naslov ____________ Pošta______________ Pošljite v kuverti (Podpis) ČASOPISNO PODJETJE »KMEČKI GLAS« LJUBLJANA, Miklošičeva 4/1 p. p. 47/1 labod NOVO MESTO Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih! Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE BRUSNICE razpisuj« prosto delovno mesto UČITELJA za razredni pouk na podružnični šoli Gabrje za določen čaa (od 20. septembra 1967 do 30. junija 1968) Stanovanje Je zagotovljeno. Priznan je dodatek za težke delovne pogoje. Za sodoben okus... ***** m mm Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih stanovanjskih hiš: 1. Sromlje 16 — enosta-novanjska hiša s kletjo, izklicna cena 11.534,58 Ndin; 2. Sromlje 36 — enosta-novanjska hiša, nepod-kletena, izklicna cena 33.415,70 Ndin; 3. Volčje 30 — enostano-vanjska hiša, v celoti podkletena, izklicna cena 27.657,45 Ndin; 4. Silovec 2 — manjša stanovanjska hiša, ne-podkletena, izklicna cena 5.130,00 Ndin. Javna dražba bo v torek, 17. oktobra 1967, ob 9. uri na sedežu krajevnega urada Sromlje. Pred pričetkom dražbe je treba položiti varščino v znesku 1.000 Ndin. Vse druge informacije dobe interesenti na sedežu podjetja v Brežicah, Cesta prvih borcev 11. Oglašnjjte v DL! Svet delovne enote trgovin podjetja »OBRTNIK« — Ljubljana MASARYKOVA CESTA 34 razglaša prosto delovno mesto - POSLOVODJE za novo blagovnico v Novem mestu Pogoji: dokončana poslovodska šola s 5-letno prakso na delovnem mestu poslovodje. Dvomesečna poskusna doba. Ponudbe dostavite splošni službi podjetja v roku 15 dni po objavi razglasa. Zasedba delovnega mesta bo možna najkasneje do 1. 12. 1967. Tema ni treba namensko varčevati - hišo že imata! Toda ljudje ne nosijo hiš na hrbtu - in če si jo boste hoteli postaviti, začnite namensko varčevati pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! NAJNOVEJŠE! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri: - navadne po - vezane do 6,50 % 8% Prodai ja sodov! Prehrambena industrija „BELSAD" ČRNOMELJ obvešča interesente, da proda večje število rabljenih transportnih sodov. Prodaja bo dne 30. septembra ter 2. in 3. oktobra 1967 od 9. do 12. ure v prostorih tovarne. Založniško-tiskarsko podjetje »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« »SAVREMENA PRAKSA« BEOGRAD Knez Mihailova 6/V išče poverjenike - poslovne sodelavce za zbiranje naročil za list »SAVREMENA PRAKSA« na naslednjih področjih: — Novo mesto — Kočevje — Ptuj — Tolmin — Postojna — Kamnik — Radovljica — Jesenice —• Ilirska Bistrica Delo je namenjeno osebam, ki že imajo skušnje v zbiranju naročil. — Dohodek po doseženem prometu. Obširne pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. 20 LET - 20 LET - 2(1 LET - 2(1 LET - 20 LET - 20 LFT - 20 LET \|f|P [\llll CUDRI NE BOSTE IMELI, CE ZAUPATE POPRAVILO VA- ll UD Lil lil UlVItDI SEGA AVTOMOBILA RENOMIRANI IN PRIZNANI AVTOMEHANIČNI DELAVNICI SGP PIONIR ■ NOVO MESTO, Kettejev drevored 37 (Bršlin, pri železniški postaji) in ■ METLIKA, pri vinski kleti. □ servisni pregledi in garancijska popravila vozil ZASTAVA, RENAULT, TAM □ splošna in generalna popravila vozil vseh vrst □ zamenjava motorjev po preizkušeni metodi na vozilih ZASTAVA in TAM Q avtokleparska in avtoličarska dela □ tapetniška dela, mazanje in pranje □ tehnični pregledi vozil vseh vrst NAJNOVEJŠE: v kratkem bo urejen servis za vozila VOLKSWAGEN 20 let izkušenj in strokovnega izpopolnjevanja vam zagotavljajo kvalitetne usluge v tehnično najbolj opremljeni avtomehanični delavnici na Dolenjskem! Obstreljen na veselici 24. septembra je bila v Šentjerneju gasilska veselica. Na veselico je prišel tudi Jože Lakner z Rakovnika in prinesel s seboj pištolo, za katero ima orožni list. Sredi noči je poskušal Lakner ustreliti v zrak, to pa mu je skušal preprečiti 20-letni Jože Jordan iz Cerovega loga. Lakner in Jordan sta se začela ruvati, pri tem pa se je pištola sprožila in krogla je zadela Laknerja v nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico. Gledal divjad in trčil Po cesti Knežja lipa—Rajn-dol je 15. septembra ob 17.15 Počasi vozil z osebnim avtom nemški lovec Otto Schiller, ki je prišel na Kočevsko lov. Med vožnjo je opazoval divjad nad cesto, zato je zapeljal na sredino ozke ceste in se zaletel v avto Rudolfa Mavrina iz Ljubljane, ki se tlenju ni mogel izogniti. Na vozilih je za 1000 Ndin škode. KR' NE * Zopet pri Jezeru! V petek, 22. septembra popoldan, je voznik BMW Martin Bedenk iz Sevnice, ki se je peljal proti Ljubljani, na spolzki cesti zapeljal čez bankino na poljsko pot in nato obstal na njivi, prevrnjen na streho. (Foto: M. Vesel) Alkohol ga je spremenil v slabiča To zgodbo o sinu, ki ni vreden imena sin, mož in °Če, je s solzami v očeh Pripovedovala drobna, zQubana ženica, ki si je naložila že sedmi križ na hrbet. »Rodil se je po moževi *mrti, zato sem mu bila Kati in oče obenem. Bil te še deček, ko je izbruhnila vojna. Ni strpel do-Odšel je za starejšim vratom, ki se ni vrnil iz vojne. Bila sem srečna, da ?e ostal živ vsaj on. Kljub Pomanjkanju sva v povojnih letih živela v miru in slogi. Ko pa je začel piti, se je vse spremenilo. Ko se je poročil, sem upala, da se bo popravil. Toda ostalo je samo pri upanju. Odšel je v svet in se tam še bolj izpridil, žena je ostala sama z otroki. Z mojo skromno pokojnino, ki jo dobivam po padlem sinu, smo morali živeti štirje. On pa se je v tujini potepal in pozabil na družino v domovini. Ko je prišel domov, se je družina povečala še za ena lačna usta. Ker ženi ni hotel dati denarja, se je morala zaposliti. Zaposlil se je tudi on, toda de- TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA NOVO MESTO obvešča potrošnike, da prodaja v svojem skladišču pri gostilni Košak v Novem mestu OZIMNICO krompir in jabolka ■ Krompir igor in cvetnik prodajajo po 65 do 70 Sdin ■ jabolka pa po 80 do 120 Sdin Večjo količino dostavijo potrošnikom na območju Novega mesta na dom. Naročila sprejemajo vsak dan od 12. do 15. ure. nar raje zapije, kot da bi ga dal ženi. Kadar je pijan, pretepa mene in ženo, zato se ga otroci bojijo in izogibajo. Mlada žena je zaradi neprestanega trpljenja izmučena in otopela, ker ne ve% kako bi si pomagala, želela bi, da ga vsaj za nekaj časa za-pro in tam naučijo pameti,« je končala pripovedovanje uboga mati. Kdo je kriv, da komaj 39 let star mož žalostno propada ter da zaradi njega trpi njegova družina? Med vojno je bil junak, sedaj pa, ko ti lahko živel človeka vredno življenje, se je vdal alkoholu in postal slabič. Vendar še ni vse zamujeno, še se lahko popravi in začne živeti življenje, ki ga živi večina njegovih nekdanjih bojnih tovarišev. K. O. Kmalu konec »Mišelovke«! V zadnji številki Dolenjskega lista smo ponovno opozorili na nevarno jamo oziroma vdor ceste v neposredni bližini Dolenjskih Toplic (na cesti iz Vavte vasi). Cesta se je udrla že pred meseci. Kot so nam povedali te dni, bodo v kratkem začeli s popravilom; dela bo opravilo novomeško Cestno podjetje in bodo stala kakih 20 milijonov Sdin. Cesto bodo ob tej priložnosti nekoliko premaknili, omilili nevarni ovinek in napravili izogibališče. Zvedeli smo tudi, da je do neljubega zastoja prišlo zaradi pomanjkanja denarja. Do srede oktobra bo cesta verjetno že popravljena. Zavozil je s ceste do Save 17. septembra ponoči se je pripetila prometna nesreča na cesti Krško — Sevnica. Proti Sevnici je peljal z oscfjnim avtomobilom Prane Golob iz Zabukovja. Pri Vranju je z neprimerno hitrostjo zapeljal v ovinek, vendar ga ni mogel izpeljati. Zavozil Je s ceste po 9 m globokem nasipu proti Savi in obstal. Voznik se je laže poškodoval. Na avtomobilu je za 2000 Ndin škode. Golobu so vzeli kri za preiskavo. Avto na Travniku 17. septembra nekaj čez polnoč se je pripetila prometna nesreča na cesti Dobova — Mostec. Proti Brežicam se Je peljal z osebnim avtom Drago Bukovina iz Savskega Marofa. Med Dobovo in Mostecem je zapeljal s ceste in se prevrnil na travnik. Na avtomobilu je za 950 Ndin škode. Z avtomobilom v lokomotivo 17. septembra popoldne se je proti Senovemu peljal z avtom Ivan Strnad. Ko je prečkal industrijski tir, Je pripeljal rudniško lokomotivo Franc Plahuta iz Kali-ševca. Avtomobil je trčil v pred- nji del lokomotive in se odbil nazaj. Pri tem se je težje poškodoval sopotnik v avtomobilu Karel Brence s Senovega, poškodovan pa je bil tudi voznik. Oba ponesrečenca so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 8000 Ndin škode. Tovornjak v obcestni jarek Martin Zuntar iz Velenja se Je 14. septembra zgodaj zjutraj peljal s tovornjakom proti Sevnici. V Logu je zavozil na levo stran ceste in peljal po jarku 17 metrov, nato pa se je prevrnil. Skoda znaša 3500 Ndin. Voznik tovornjaka trdi, da mu je nasproti pripeljal neki voznik osebnega avtomobila in ga z dolgimi lučmi oslepil. Trčenje na parkirnem prostoru 14. septembra zvečer je po parkirnem prostoru v čateških Toplicah peljal z osebnim avtom Mihael Knez iz Celja in iskal prostor. V tistem trenutku je iz vrste parkirnih vozil zapeljal z vzvratno vožnjo Branko Knez ta Zagreba in zadel v leva vrata prvega avtomobila. Škode je bilo za 200 Ndin. Amerikancu „ukradel" svoj avto Slovenski izseljenec, ki že dalj časa živi v Ameriki, je prišel letos na obisk k sorodnikom. Ker ni imel avtomobila, sta se z edinim lastnikom avtomobila v Gor. Stari vasi v šentjemejski okolici dogovorila, da mu bo le-ta posodil svojega fička za mesečno odškodnino 50 dolarjev. Lastnik fička pa je začel kmalu razmišljati o tem, ali ni odškodnina 50 do- RADIO LJUBLJANA DAN: poročila ob 5.15, 18& 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, ^ 22.00. Pisan glasbeni spo-^ °d 4.30 do 8.00. )^TEK, 29. 9EPTEMBRA: 8.05 matineja. 9.25 Igra zabav-C°rkester RTV Zagreb. 11.00 Po- ^-“^ter ki v sagreo. u.uu roje — Turistični napotki za tu-a. 12.30 Kmetijski nasveti °certe' -Jasna Stekar: Pomen točne svT1® kakovosti krme pred zim-dor* reje živino. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Pri-Javkajo vam. . 14.35 Naši po-15Ani čestitajo in pozdravljajo. Po™ 2;*>avni zbori. 17.05 Koncert m poslušalcev. 18.15 Žvoč- 1» J^Sledi po zabavni glasbi. Itiri’ kulturni globus. 20.00 Lah-taL?0*- otrod! 21.15 Oddaja o £Ju ta pomorščakih. Gu?kB°TA, 30. SETTENTORA: 8.05 matineja. 9.45 Iz albuma za mladino. 11.00 Poročila st« {if^čni napotki za tuje go-ttkn . 0 Iz naše glasbene roman-liij ’ .12-30 Kmetijski nasveti — JafluJ^fJan Zupan: Vzgoja sad- ^rit^ strokovnih kadrov. 13.30 je "*ročaJo vam . .. 14.05 Melodi-t*iwtlober tek 15.20 Glasbeni ta-1T3k?°- 17.05 Gremo v kino. Jenuno beatl 18.15 S knjiž-*! V,1**- 20.00 Lahko noč. otro-Zabavna radijska Igra: *fyvS2rala se drži smola«. 21.15 ** ’ *“1 znaš«. 22.10 Oddaja na** tasellence. NEDELJA, 1. OKTOBRA: 6.00— 8.00 Dobro jutrol 8.05 Radijska igra za otroke — Pavel Golia: Jurček. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... Janez Lužna — Mali: Globoko zarezani spornim: 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Kar po domače. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Andrzej Mzlarczyk: Striček Albert. 20.00 Lahko noč, otroci! 22.15 Serenad-nl večer. PONEDELJEK, 2. OKTOBRA: 8.06 Gla£i>ena matineja. 9.30 Iz operetnega sveta. 10.35 Naš podlistek — F. Dalmath: Pritožna knjiga. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v oktobru. 12.40 »Fantje iz Praprot-nao nam pojo . . . 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušnici čestitajo ta pozdravljajo. 15.40 Nastopata zbor »Svobod« lz Pirana in Kopira. 17.05 Operni koncert. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 20.00 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno. TOREK. 3. OKTOBRA: 8.06 Glasbena matineja. 10.15 Naši zabavni orkestri in ansambli. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž Stojan Vrabl: Varstvo po to- či poškodovanih sadovnjakov ta vinogradov. 12.40 Igra pihalna godba »Rudolf Drbanec«. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 V torek na svidenje. 17.05 Iz naših koncertnih dvoran. 18.15 Polke in valčki. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otrocil 20.30 Radijska igra — Giinther Weisen-bom: Zasledovalec. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 4. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Pesmi ta plesi jugoslovanskih narodov. 10.45 Človek ta zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Dva baročna koncerta. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Slavko Gerjovič: Razvoj vinogradništva v gomji Vipavski. 12.40 Cez hrilj ta dol. 13.30 Priporočajo vam. .14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 15.20 Glasbeni tatermezzo. 17.05 Mladina sebi ta vam. 18.45 Naš razgovor. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Marjan Kozina: »Ekvinokcij« — radijska priredba opere. ČETRTEK, 5. OKTOBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Glasbena pravljica. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr Jože F er-če j: Kakšno plemensko živino kupujmo 12.40 Harmonikarski orkester »Svobode« lz Šentvida. 13.10 Obvestila ta zabavna glasba. 14.05 Izbrali smo vam. 15.40 Glasbo lz TELEVIZIJSKI SPORED larjev za enomesečno vožnjo s fičkom malce premajhna. Ker je bil o tem čedalje bolj prepričan, je neko avgustovsko noč odpeljal fička na svoje dvorišče in ga zakril. Amerikancu je vzelo sapo in je »tatvino« prijavil šentjer-nejskim miličnikom. Naposled se je izkazalo, da to ni bila tatvina, marveč le način, s katerim je lastnik fička razveljavil dogovor z Amerikancem. Južne Amerike ta Pacifika izvaja ansambel Vaclava Kučere. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi ta napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE PETEK, 29. SEPTEMBRA: 18.00 —19.30 — Čestitke ta obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, 1. OKTOBRA: 11.00 — Poročila — S seje občinske skupščine Brežice poroča Špela Pirnat — Ob zaključku akcije za zbiranje pomoči arabskim narodom — Ta teden v Delavski enotnosti — Zakaj tako? — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lupšina: Dela v nasadu po obiranju — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis razgovora s predsednikom Dolenjskega kulturnega festivala Ladom Smrekarjem ob Gorjupovi obletnici — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame ta spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo ta pozdravljajo. TOREK. 3- OKTOBRA: 18.00-18.50 — Novo v knjižnici — Nove plošče Jugotona — Tedenski Športni pregled — Iz naše glasbene šole — Obvestila ta filmski pregled. 18.50—19.30 — Glasbena oddaja: Dlskoflli vam predstavljajo svoje plošče. NEDELJA, 1. OKTOBRA 8. 40 POROČILA (Ljubljana) 8.45 POLJUDNOZNANSTVENI FILM (Ljubljana) 9.15 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd) 10.00 LOV IN RIBIŠTVO — prenos iz Novega Sada (Beograd) 12.00 VUAVAJA — RINGARAJA — 6. oddaja (Ljubljana) 12.45 SERIJSKI FILM ZA OTROKE (Ljubljana) 14.35 POROČILA (ZagrUJ) 14.40 MOTORNE DIRKE ZA POKAL JUGOSLAVIJE (Zagreb) 14.45 Praga: NOGOMETNA TEK- MA CSSR : ŠPANIJA — prenos (Intervizija) 15.30 PROPAGANDNA ODDAJA 15.45 NADALJEVANJE PRENOSA IZ PRAGE (Intervizija) 17.10 DOLGO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 18.00 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (Beograd) 18.45 PROPAGANDNA ODDAJA 19.00 NADALJEVANJE PRENOSA SPORT. DOGODKA (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Beograd) 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.50 IZBIRAMO NAJLEPŠO JUGOSLOVANKO — prenos prireditve (Zagreb) 22.30 LIRIKA — studia Sarajevo (Zagreb) 22.45 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 2. OKTOBRA 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.35 RUŠČINA — ponovitev ob 14.55 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 15.20 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET — oddaja m otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Beograd) 17.40 KJE JE, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 STILNA RAST SLOVENSKEGA JEZIKA — I. oddaja — (Ljubljana) 18.40 OTROKOVI PRVI KORAKI V SOLO — Iz vzgojne problematike (Ljubljana) 19.00 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd) 19.40 UVOD V PRAVLJIČARJE — Dr. Milko Matičetov (Ljubljana) TV DNEVNIK (Beograd) CIKCAK (Ljubljana) Oscar Wilde: IDEALNI SOPROG — TV Igra (Beograd) GLASBENA ODDAJA (Beograd) POMISLITE (Beograd) TV DNEVNIK II. (Beograd) 20.00 20.30 20.40 22.00 22.30 23.00 TOREK, 3. OKTOBRA 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 1100 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 15.20 (Beograd) 18.25 KRATEK FILM (Ljubljana) 18.40 SVET NA ZASLONU — SU-iranjepolitična oddaja (Izubijana) ______________ 19.20 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 PRIJATELJ JOE — ameriški celovečerni film (Ljubljana) 21.30 Celestin: ROZA — stara slovenska igra (Ljubljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) SREDA, 4. OKTOBRA 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 LUTKOVNA IGRA (Zagreb) 17.25 POPOTOVANJE PO AZUI — serijski film (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beograd) 19.00 REPORTA2A — Sarajevo — (Zagreb) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 EKRAN NA EKRANU — filmski mozaik (Zagreb) 21.40 SRCE — iz ciklusa o dosežkih kardiologije (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, S. OKTOBRA 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovite* cf) 15.45 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 11.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 15.20 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 R02NI POGOVORI — oddaja lz »Tik-taka« (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETA — otrofiU fiimrfd žumal (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ARENA V ANDISU — reportaža (Sarajevo) 18.35 SAM Z GLASBO — Sarajevo (Sarajevo) 19.00 T02ARJENJA — humoristtB-na oddaja (Beograd) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljena) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI — (Beograd) 21.30 KO JE MEC KROJIL PRAVICO — serijska igra (Zagreb) 22.30 DNEVNIK H. (Beograd) PETEK, 6. OKTOBRA 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.00 (Zagreb) 10 35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 1100 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 15.20 (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 VAŠA KRIŽANKA — oddaja za otroke (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 KONCERT ZA NORI, MIA-Dl SVET (Beograd) 19.05 TISKOVNA KONFERENC«. S PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE SRS (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljvftljana) 20 00 PRENOS SLOVESNOSTI OB 100-LETNICI SNG — i* ljubljanske Drame (Ljubljana) 31.10 CIKCAK (Ljubljana) 21.15 TV OBZORNIK (Ljubljana) 21.30 BISERI IN ZLATO — ska filmska serija (I na) 22.20 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 7. OKTOBRA 9.40 TV V ŠOLI — popovitev ob 14.50 (Zagreb) 17.40 VSAKO SOBOTO — pregled TV sporeda (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 POPRCEK — oddaja za otroke (Zagreb) 19.15 V BESEDI IN SLIKI (Beograd) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 FESTIVAL ZABAVNIH MELODIJ »OPATIJA 67« —prenos (Zagreb) 22.15 TUTTO TUTO — serijski film (LJiOlJana) 23.05 NADALJEVANJE PRENOSA IZ OPATUE (Zagreb) 23.50 TV DNEVNIK n. (Beograd) V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 29. septembra — Mihael Sobota, 30. septermra — Jelka Nedelja, 1. oktobra — Julija Ponedeljek, 2. oktobra — Miran Torek, 3. oktobra — Vitomir Sreda, 4. oktobra — Frančišek Četrtek, 5. oktobra — Marcel Ob težki Izgubi našega ljubega očka FRANCA KNAFELJCA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga v takovelikem Številu spremili na zadnji poti, mu darovati toliko vencev in cvetja tar Izrazili ustno In pismeno sožalje. Posebna zahvala dr. Vodniku za dolgotrajno zdravljenje in skrb, sosedu Možetu, drugim vaščanom In tov. Božiću za pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna zahvala kolektivu trgovskega podjetja DOLENJKA, podjetju GORJANCI — Novo mesto, Zvezi borcev — VII. teren Clrča vas), pevcem fai godbi, prečastitemu duhovniku in ge. Švajgerjevi za poslovilne besede. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala! 2alujočI: sin Edi. Frenki z ženo, Jože z družino, Zofi z možem, Marija z družino, Malči z družino ter drugo sorodstvo Jb težki izgubi očeta, starega očeta in brata ANTONA ZUPANČIČA iz Podhoste 9 se naj lepše zahvaljujemo dr. Pintarju, vsem zdravnikom In strežnemu osebju novomeške bolnišnice, tovarni IMV iz Novega mesta, tovarni ISKRA — Žužemberk za podarjene vence, duhovščini, sosedom in vsem, ki so nam stali ob ■brani. Žalujoči sinovi s družinami in sestra Ob boleči Izgubi našega dragega in dobrega očeta, moža, brata, strica in starega očeta JOSIPA FRANKA iz Ločne 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžil mehaničnemu obratu PIONIR, tovarni zdravil KRKA in servisu IMV za podarjene vence in tako številno udeležbo. Prav lepa hvala tudi gospodu kanoniku Kvasu za spremstvo. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Jože, Branko in Stanko z družinami ter sin Tone ^'OBVESTILA I Stalno zaposlitev nudimo takoj v planinskem domu samo^ojni kuharici in točajki. Pismene ponudbe dostavite Planinskemu društvu Ljubljana — matica, Ljubljana, Miklošičeva 17. Perilo opere, oblačila očisci — Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. JCUsT Brežice: 29. in 30. 9. švedski barvni film »Streljaj prvi Freddy«. 1. in 2. 10. ameriški barvni film »Major Dundee — Sierra Chariba«. 3. in 4. 10. češki barvni film »Hajduk Janošik«. Kočevje—»Jadran«: 29. 9. in 1. 10. francoski barvni film »Angelika ln kralj«. 2. in 3. 10. ameriški film »Grk Zorba«. 4. in S. 10. angleški barvni film »O pravem času«. Kostanjevica: 1. 10. ameriški barvni film »Odmakni se, draga«. 4. 10. nemški barvni film »Slovo velikega poglavarja«. Metlika: 30. 9. in 1. 10. francoski barvni film »Obračun v Bang- SLUŽBO DOBI ■PREJMEM VAJENKO pletilsfce stroke. Hrana in stanovanje zagotovljena. Trebnje 40. SPREJMEM dva brivska pomočnika — pomočnici v stalno zaposlitev. Zaželena Je 3-letna praksa. Brane Falkner, Novo me6to. Glavni trg 32. 1SCEM gospodinjsko pomočnico k •ttričiansfei družini. Marjan Grah, Nad mlini 8, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE ŠOFER A, B, in C kategorije IMe zaposlitev. Vprašajte pod Mfro »Takoj«. STANOVANJA ODDAM opremljeno ali neopremljeno sobo. Kotar, Brod 17, Novo mesto. MLADOPOROČENCA bree otrok Iščeta enosouno stanovanje ali vsaj večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačata lahko tudi vnaprej. Naslov v upravi tista (1451/67). ODDAM sobo in kuhinjo (kletni prostori). Naslov v upravi lista (1448/67). STANOVANJE oddam upokojencu ati upokojenki na prometnem kraju Štajerske za posojilo 70 tisoč N din. Interesenti naj se javijo pismeno na naslov, ki je v upravi lista (1445/67). PRODAM NOVO enodružinsko stanovanjsko hišo najboljšemu ponudniku v centru novega naselja v Brežicah. Takoj vseljiva —' cena ugodna. TrebŠe, Vodnikova 4. SOBO NUDIM študentki, ki M pomagala pri študiju nemščine. Naslov v upravi lista (14465/67). ODDAM dve samski sobi s kopalnico in straniščem, oentralno kurjavo, posebnim vhodom in garažo na Smihelski cesti, nova hiša. Naslov v upravi lista (14466/67). PRODAM STANOVANJSKO H ISO z lepim vrtom, takoj vseljivo, na Gor. Skopicah. Vprašajte pri Ivanu Lubšini, Krška vas 17 b pri Brežicah. ODDAM dve opremljeni sobi samskim dekletom. Naslov v upravi tista (14467/67) MOTORNA VOZILA HIODAM osebni avtomobil karavan Skoda, letnik 1958, v voa nem stanju. Naslov v upravi 11-■U (1457/67). UGODNO PRODAM motorno kolo anainke Java 175 ccm, prevoženih 16.000 km. Ogled ▼ nedeljo od 8. do 12. ure. Milan Velkavrh, Ragovska 7, Novo mesto. PRODAM motorno kolo »Triumph« £0 ccm is ročno motorno kosil' nico »Fahr« s žetveno napravo. Anton Požun, Čanje 35, Blanca. PRODAM UGODNO PRODAM rabljen globok otroški voziček ati ga zamenjam za športnega. — Zoran, uredništvo Dolenjskega Usta. UGODNO PRODAM dobro alkranJeno kompletno spalnico. Ostojič, Zagrebška 6, pritličje, Novo mesto PRODAM NOV elektromotor znamke Rade Končar, 7,5 KS, in krožno žago, premer 80 cm. Prane Bartolj, Šentrupert 55, Dolenjsko. TELEVIZOR NIS s stabilizatorjem in anteno (vse 150.000 Sdin) ln fotoaparat Flesaret 9x6 za 70 tisoč Sdin grodam. Derganc, Semič 3. PRODAM VEČJE ati manjše posestvo, ki obsega vse kulture, blizu Mokronoga. Cena ugodna. Vprašajte pri Jožetu Sepcu, Gorenja vas 2 pri Mokronogu, PRODAM lepo 1,5 m visoko sobno lipico. Franc Zajc, Mokronog M. PRODAM lončeno kompletno peč. Roška c. 26, Kočevje. UGODNO PRODAM 13, 16 in 16-colski gumi voz. Bulc, Ljubljana, Jurčkova pot 73. UGODNO PRODAM nov mizarski stroj znamke »Emkosten in peč na olje znamke »Facetta«, novo, nemško. Naslov v upravi lista. (1452/67). PRODAM motorno žago »Stihi« — cena 2.600,00 Ndin. Naslov v upravi lista (1449/07). UGODNO PRODAM dva zapravljivčka in kupim gumi voz. Jože Golobič, Maline J, Semič. NOVO DEKLIŠKO KOLO ugodno prodam. Marija Remškar, Pod smreko 1, Črnomelj, POCENI PRODAM staro zakonsko spalnioo z novejšo posteljnino. Ogled v Dol. Toplicah 9, vrata 4. KUPIM ODDAM GARAŽO. Naslov v upra- vi lista (1446/67). GARAŽO v bližini Ragovske" potrebujem. Marko Vidmar, Ra-govska 6, Novo mesto. POROČNE PRSTANE izdeluje po najnovejši modi in vsa nlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka S, Ljubljana (poleg univerze). PROTI SLADKORNI BOLEZNI, protinu ln tolščavoati (bolezenskemu debeljenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobite ga r Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-1» in STANDARDU (MERCATORJU) — tet. 31-156. koku«. 4. in 5. 10. nemški film »Sest groznih noči«. Novo mesto—»Krka«: 29. 9. do S. 10. ameriški barvni film »Sha-ne«. 3. in 4. 10. francoski film »Dokler si zdrav«. 5. do 7. 10. ameriški barvni film »Benhur«. Ribnica: 30. 9. in 1. 10. špansko-italijanski barvni film »Maščevanje v Fuerte Cedrosu«. Sevnica: 30. 9. In 1. 10. češki film »Ljubezen plavolaske«. 4. 10. danski film »Spopad«. Sodražica: 30. 9. in 1. 10. ameriški film »Fra Diavolo«. Šentjernej: 30. 9. in 1. 10. ameriški barvni film »Zadnji somrak«. Trebnje: 30. 9. in 1. 10. ameriški barvni vojni film »Goli in mrtvi«. Potujoči kino Novo mesto Zavod za kulturno dejavnost Novo mesto bo predvajal slovenski vojni film »Kala« v naslednjih krajih: 28. 9. 1967 ob 19. uri v Otočcu, 30. 9. 1967 ob 19. uri v Brusnicah, 1. 10. 1967 ob 16. uri v Mimi pedi 1.10. 1967 ob 20. uri na Malem Slatniku. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk in KMETIJSKI STROJI 40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje! VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska 7: St. telefona 068-21—659 SEVNICA: rOTER, Heroja Maroka 4 PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO 41. TRST IZ N0V0M PORODNišNiCE^ll Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Potisk lz Mime peči — Suzano, Ana Zupančič iz Hrastja — Darka, Jožica Kamenček iz Strekljevca — Jožka, Marija Lužar iz Velikih Brusnic — Zvonka, Terezija Kozlevčar iz Velikega Gafjra — Ludvika, Milena Popovič iz Šmihela — Ireno, Kristina Može iz Verduna — Franca, Zinka Urbančič iz Krškega — Ere-no, Tončka Hrastar iz Zagrada — Anico, Silva Miš jak iz Regerče vasi — Aleša, Ivanka Kastelic iz Konca — Martina, Justina Pirc iz Gornjega Mraševega — Zoro, Darinka Zaman iz Stefana — Petra, Jožefa Bučar iz Hrasto vice — Karmen, Alojzija Staniša lz Gornjega Medvedjega sela — Alojzijo, Milka So beri iz Mokronoga — Matej ko, Kristina Barbič iz Dolenjskih Toplic —Tatjano, Milena Jurajevčič lz Krasinca — Branko, Ana Lumpert iz Drage — dečka, Cirila Smrekar iz Gornjih Ponikev — 2 deklici, Jožefa Iljanič z Božič vrha — deklico, Frančiška Janežič iz Hruševca — deklico, Alojzija Gliha z Jame — deklico, Rozalija Žagar z Dolenjskega Podboršta — deklico, Ivanka Medved iz Velikega Gabra — dečka, Albina Jeri ček s Pristave — deklico, Pavla Jarc Iz Dolenjskih Toplic — deklico. Kupce obveščamo, da imamo v zalogi veliko izbiro NEPREMOČLJIVE OBUTVE ZA ODRASLE in OTROKE. Nudimo vam: betonsko žico 8 mm — 2,10 din za kg, žičnike 2,00 din za kg, moške gumijaste škornje — 13,00 din. Priskrbimo vam VSE VRSTE POHIŠTVA, KOMPLETNA VRATA in OKNA PO UGODNI CENI. Kmetijska zadruga ŽUŽEMBERK Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Poljak iz Harmice — Borisa, Stanka Svec iz Savskega marofa — dečka, Karolina Andrej aš iz Zasapa — deklico, Radiča Horvat iz Grdan j cev — dečka, Friderika Petan lz Volčjega — deklico, Ida Godler Iz Osredka — Zdenko, Kristina Milič iz Crnca — Borisa, Marija Miler lz Vel. Malene — Bojana, Zorica Felding iz Bregane — deklico, Rosanda Milanko iz Brežic — Mileno, Marija Lopatič lz LaduCa — Oedomirja, Jožica Matjašič iz Arnovih Sel — Renato, Etelka Košir iz Sevnice — Maksimiljana, BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoč v brežiški (x>lndi-nid: Kristina Suša, kuharica lz Brežic, se Je poparila z vrelo vodo po trebuhu m nogah; Josip Krfieltt, sin kmeta iz Zlebca, je padel a kolesom in si poškodoval levo nogo; Avgust Ogorevc, natakarski vajenec, sl Je pri prometni nesreči poškodoval desno koleno; Janko Horvatu, sinu kmeta s Pokleka, je drevo poškodovalo desno nogo. Ob izgubi našega dragega moža, zlatega očka, sina, brata in strica TONETA PAKARJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam ves čas njegove bolezni stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravil »Krka« v Novem mestu, ki nas je ves čas njegove bolezni denarno podpirala. Zahvaljujemo se tuđi zdravniškemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, ki mu je v času bolezni lajšalo trpljenje, posebno primariju dr. Koscu. Vsem, ki so mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi poti, še enkrat naj lepša hvala! žalujoči: Žalujoča žena Pepca z otroki Jožico, Srečkom in Tončko, mama, sestre z družinami ter sorodniki Rolih in Rešetič Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše predrage hčerke LEE SLANC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, Ji darovali cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se organizacijam za številne vence, cvetje in tople poslovilne besede. Žalujoči: starši in drugi sorodniki. Metlika, 15. septembra 1967 KR' NE Zaslepljen zdrsnil v potok Anton Plut iz Rosalnic se je 23. septembra zvečer vračal z vozilom iz Metlike. V Curilah je srečal neki avtomobil, ki ni zasenčil luči. Pluta je močna luč zaslepila, zavil je na levo, podrl ograjo in zdrsnil v potok Obrh. Škode je bilo za 4.000 Ndin. Na ozki cesti sta trčila 24. septembra popoldne se je pripetila prometna nesreča v Slivju pri Podbočju. Voznik osebnega avtomobila Jože Molan lz Gor. Skopic je peljal proti Podbočju. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Jerele iz šutne. Molan je vozil po sredi ceste. Pri srečanju Je prišlo do trčenja, kajti cesta je na tem odseku zelo ozka. Na vozilih Je ea okrog 6.500 Ndin škode. Med srečanjem vozil po levi Novomeščanka Marija Knafelc se je 22. septembra zvečer peljala z osebnim avtom skozi Bučno vas v Bršlin. Srečala je osebni avto, ki ga je vozil Anton Iler po levi strani ceste. Vozili sta tr&li, pri čemer je failo za 3.000 Ndin škode. Bitumen iz cisterne v Temenico Josip Lekšan iz Postojne, voznik pri TRANSPORTU iz Ilirske Bistrice, je 22. septembra zvečer vodi cisterno s prikolico proti Zagrebu. Pri Podborštu je zapeljal na bankino pa zdrsnil na njivo, kjer se je cisterna nagnila na bok. Iz cisterne je začel odtekati bitumen v Temenico, škoda je velika. Zaprl mu je pot 16. septembra ponoči se Je pripetila prometna nesreča pred gostilno »Grič« na Čatežu. Iz Brežic proti Čatežu je vozil avtomobilist Emil Filipčič iz Brežic, s parkirnega prostora pa je nenadoma privozil na cesto z ost finim avtom Franc Gorišek iz Pohance in zaprl pot Filipčiču, tako da je prišlo do trčenja. Na vozilu je za okrog 700 Ndin škode. Gorišek je kazal znake vinjenosti. Pri Jezeru se je prevrnil Sevničan Martin Bedenk se je 22. septembra peljal z osebnim avtom v Ljubljano. Pri Jezeru je zapeljal čez bankino na poljsko pot in na njivo; tam Je avto obstal, prevrnjen na streho. Škode Je bilo za 3.000 Ndin. Trčenje med prehitevanjem Ivan Prhne je 19. septembre zvečer s tovornjakom IMV zavijal s Ceste herojev k bencinski črpalki v Novem mestu, ko ga je prehiteval s osebnim avtom Niko Hmjak lz Metlike. Prišlo Je do trčenja, ki Je povzročilo za 4.000 Ndin škode. Mopedist v bolnišnici Na priključku z avtomobilsko cesto v Mačkovcu pri Novem mestu sta se 19. septembra popoldne zaletela avtomobilist Jože Tomažin, ki se Je vračal iz Zagreba, in mopedist Franc Blažič iz Zdinje vasi. Pred srečanjem sta voznika vozila preveč po sredi ceste. Hudo ranjenega mopedista so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so oceniti na 1.800 Ndin. Verižno trčenje med srečanjem kolon pri Trebnjem 18. septembra popoldne se Je na mokri avtomobilski cesti pri Trebnjem pripetila huda nesreča. Iz Ljubljane Je proti Zagrebu vozilo v koloni pet osebnih avtomobilov ln dvoje tovornjakov. Johan Števen iz Udin je prehitel tovornjak, ki ga Je vozil Subotlčan Radoslav Ilič, hotel pa Je prehiteti še tovornjak pred Iličem, ko Je na- proti pridrvela kolona avtomobilov. Stevan je zavrl, pa ga je zaneslo v Jarek, kjer se je prekucnil. Ilič je ustavil tovornjak, usta; vil pa se je tudi Jože Vavpič, ki je vozil za tovornjakom osebni avto. Tedaj se je z DKV junior-jem pripeljal Roman Vidmar in zadel Vavpičev avto, tega pa jo zaneslo v prikolico tovornjaka. Cez nekaj minut se je s tovornjakom pripeljal iz Starega Petrovega sela Mato Božič in ustavil. Vanj Je trčil osebni avto, ki ga je za njim pripeljal Jumes Seho-vić iz Konjica. Zaneslo je tudi šentjemejčana Stanka Kušljana, da se je prevrnil na streho. Seho-vičevega sopotnika Namika Dediča so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 11.800 Ndin. Skozi grmovje v gaber in bolnišnico Novosadčan Vladimir Jeremič, ki Je začasno v Nemčiji, se je 18. septembra popoldne peljal z osebnim avtom iz Ljubljane v Zagreb. Pri Ponikvah je zapeljal na bankino, podrl smernik, zdrsnil na travnik, vozil skoz grmovje ln se ustavil šele ob gabru, okoli 20 m od ceste. Voznika so odpeljati v bolnišnico, škodo pa so ocenili na 12.000 Ndin Avtobus prevrnil vprežni voz Franc Gričar je 18. septembra vozil lz Trebnjega v Dobrnič avtobus GORJANCEV. Na klancu pri Knežji vasi je po levi strani ceste pripeljal Janez Ilnlkar iz Luže. Gričar je zavrl, vendar se nesreči ni mogel ogniti, ker je avtobus medtem že zadel voz in ga prevrnil. Ilnlkar in otrok, ki je sedel na vozu, sta bila lažje ranjena. Škodo so oceniti na 1.500 Ndin. Motorist podrl žensko 18. septembra Je motorist Alojz Sašek z Broda na prehodu za pešce na kandijskem križišču podrl Katarino Lenček. Lenčkova si je poškodovala noge. Tovornjak se je prevrnil Voznik tovornega avtomobila s prikolico Viktor Divjak lz črne je 21. septembra ponoči vozil moko od Krškega proti Sevnici. Ker so mu prihajala naproti druga vozila, je na zoženem delu ceste zavozil na skrajno desno ln obstal. Pri tem se mu Je udrlo cestišče. Ker je hotel vozilo spraviti nazaj na cesto, Je zaprosil nekega voznika tovornjaka, da bi ga povlekel. Tedaj pa se je udrlo cestišče v dolžini 16 m in tovornjak s prikolico se je prevrnil 2,30 m globoko na breg Save, kjer Je obstal na strehi. Skoda še ni ugotovljena, poškodovan ni bil nihče. Mopedist se je zaletel v hišo 23. septembra ponoči se Je pripetila prometna nesreča na Kvedrovem trgu v Sevnici. Od železniške postaje se Je pripeljal motorist Stanko Paš s sopotnikom Ivanom Percem, na Kvedrovem trgu pa Jima Je pripeljal nasproti po levi strani neznani voznik osebnega avtomobila. To Je motorist* zmedlo, da Je zavozil na pločnik ln se po nekaj metrih vožnje za; letel v hišo. Motorist Je oblcža* nezavesten ln so ga odpeljali 1 brežiško bolnišnico. Na motorju Je za okrog 1500 Ndin škode. Ni pogledal, ali je cesta prosta 18. septembra popoldne se J® pripetila prometna nesreča na cesti Brežicc—Dobova. Mopedist Avgust Ogorevc iz Piršenberga J6 pripeljal po vaški cesti na cesto HI. reda, ne da bi se prepričal, ali Je prosta. Tedaj Je po tej cesti pripeljal voznik osebnega tomobila Albin Celcer, začasno poslen v Franciji, in zbil mopedista. Mopedist in sopotnik v avtomobilu sta se lažje poškodovala, na vozilih pa je za okrog 3.0W Ndin škode. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnjo UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja* kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey i° Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24,50 novih dinarjev (2450 starih din); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni preda] 33 — Telefon 21-227 — Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.