© 1 l © ©e Vreseli glasi se šlišijo, kako se v sosednih kronovinah tu pa tain zboljšuje zapusčeni učiteljski stan. Iz med vseh krajev pa je gotovo dunajsko mesto pervo, ki v takih blagih prenaredbah vsern drugiin za zgled sveti. Ljudskim učiteljem in podučiteljem dunajskega mesta je raesto zraven mnogih drugih poboljškov povikšalo letno plačilo do 1000, 800, 600, 500, 400 in 300 gold. — Bog ve, kdaj se bo odgernila tudi nam slovenskim učiteljem kaka ugodnlša poinlad! Iz Slovenskih goric. y Maisikaj je treba še iz našib ljudskih šol odpraviti, zbruniti, pnpraviti in vravnali, da bodo žlahtne mladike naših šolarjev in šolaiic lepo napredovale y keišanskem duhu in se izdramile za svojo naroibiost. Da imajn učitelji naj lepšo priložnost in dolžnost vsako smet napčnosti pomesti iz šol, ve vsaki. Deca v njihovih rokah so mehek vosek , iz klerega lahko delajo lepe domače podobe, ali pa gerde spake, ki so podobne nehvaležni kukovici, ktera drugi ptici v gnezdn jajce znese, in kadar zvaljena kukovica doraste, inore se lastno ptičino dete umakniti iz gnczda; uascljeuica jo pahne z lastne posteljice. Takih nehvale/.nikov redi precej tudi uaša slovenska zemlja ; treba je tedaj , da jih odvračaino, ne pa, da jih redimo v naših šolah. l'roč toraj z vsem, — odpravimo vse iz šol, kar stiska navadno razvitje, in kar brani duhu dvigati se do lastne zavednosti. Taka napaka ali spaka sc ini zdi, postavim, da šolarji in šolarce na poskasnih spiskih fProbeschriften) podpisujejo svoje inieiia le z nemškimi čerkami, Da je v nekteiih šolah še taka brezglavna, sem se prepričal z Iastniini očmi. Pri nas je navada, da se na poskusnih piskih naj prcj nektere redi po slovenski pišejo, poteni pa nektere verste po nemski. 1'odpis je pa le vselej po neinški. To se mi vidi silno narobe, in mislim, da mi bo to vsak pošten domorodec poterdil. Slovenski šolarji in šolarce se naj učijo in vadijo svoje imena podpisati le po slovenski. Ako od njih kteri na kako višjo stopinjo zleze, in bo kedaj razumel nemški, bo gotovo se znal (udi podpiaati po nernški, če bo treba. Francoz se podpiše vselej po domače; tako tudi Anglež, Lah i. t. d. Slovenec naj pa se podpisuje po slovenski. Tega pa se mora v šolah vaditi, drugaee boš še vedno naletel na smešnice, da kmet tudi kako slovensko pismo ali prošnjo podpiše po nemški, zato, ker se je v šoli tako navadil, in tudi pri tem uHtane. Naši protivniki pa se teinu debelo posmehujejo, ter pravijo, da kmetu ni mar za slovensčino, ker se raji podpisoje po neniški. Tudi moremo ponosno veči, hvala Bogu! da je uaša pisava že na toliko pošteno stopnjo zlezla, da po slovenski podpisane imena že zna brati vsak posteno misleč Nemec, in upamo se boljših časov, da nas bodo tudi naši sedanji protivniki spostovali, kakor tudi mi nikogar ne zaničujemo. Druga še hujsa slepost, trikrat vekše graje vredna, pa je, da se postavim, solarji sim ter tje vadijo po nemski šleviliti. ,,Ein mal Eins" se jim še po starern kopitu v glavu zabija. Bi pač ne verjel, da se se po Slovenskem kje nabaja taka neumnost, ako bi se ne bil sam prepričal. Ko so pri letošnji polletni šolski skušnji g. dekan deklici , ki je po nemški stevitila na deski, akoravno po iiemški ume toliko, kakor zajec na boben, rekli, naj rajl po slovenski števili, glej! kniali je omolknila, in ni znala dalje. Ako je tako vedenje po šolah še premalo zrelo, da se odpravi, mislini, da nie ni. Nikavte Ijubi učitelji! ne sejajte skaženega seraena ; ne stiskajte ubogih učencev z rečmi, kterih se težko uče, pa komaj ko šolske duri za sabo zapro, že vse tudi pozabijo; to se pravi, da sami sebi težo, otrokom pa veliko terpljenje delate, pa brez haska. Učite slovensko mladiiio na podlogi slovenskega jezika in ne pozabite, da je šola brez narodnega duha svetilnica brez olja; iz take ne sveti luč prave omike, še nianj pa upanje za boljšo prihodnost. Iz Slovenje Bistrlce. Ljubi ,,Tovarš" bodi pozrlravljen iz milili naših logov! Tudi inene veseli, da se morem s Tabo pomenkovati. Povem ti, da smo imeli 31. sušca t. 1. tukaj polletno šolsko sprasevanje, ki se je dobro izšbi. Še bolj znamenita novica pa je ta, da je g. Hebeua t rei t, tukajšni pekarski mojster, prevzel stavbo novega solskega poslopja , in ga je že tudi delati začel. — 10. aprila imarao v Crešnovcu učiteljski shod, pri kterem se bodo marsiktere važrie reči pretresovale. *) F. S. Jadranski. Iz Idrije. 38. marca t. I. so umeiii lukajšni dekan in okrajni ogleda ljudskih šol gosp. Matija Schmied. R. I. P. Iz Ljubljane. Obljubili smo, da bomo kaj več povedali od (ega, kar se je v našem pretečenem deželnem zboru govorilo od Ijudskih sol; toda kakor koli obračamo in ožemamo zadevne govore in jih primerjamo sedanjim potrebam naših šol, ne moremo nikakor dobiti za nje kaj pravega, ugodnega zerna. —Upajrno raje , da nam bode prihodnji deželni zbor, ki se bo menda še to leto sošel, kaj boljega podaril. — ,,Torbica jugoslavenske mladosti" je prišla zopet v Zagrebu na svitln. Dobiva pa se tudi v Ljubljani. Razklada nam mnogo mičnega blaga. *) Prosimo, da bi nam kdo ondotnih gospodov kaj od tega pisal! Vredn.