Iz slovanskih pokrajin. O Čeliom t Jngoslovansklh deželah. Narodnopisni muze.j češkoslovanski, čigar predsednik je vseučiliški profesor dr. Joa. Gruber, tajnik pa vseučiliški profesor dr. Vaclav Tille, ae obrača s prošnjo na Oehe, živeče med Jugoslovaui, naj bi mu poskrbeli, oziroraa darovali razne narodopisne predmete (narodne noše, keramiške izdelke itd.) v svrho jugosloranskega narodopisnega oddelka v ranzeju. PožiIjatve sprejema ia daje rsa potrebna pojasnila pisaruica Narodopisnega muzeja, Smichor št. 98. O nSrbska žena", razstava narodnih srbskib rezenin y Pragi, zbuja med Cehi veliko zanimanje. Med razstavljeuimi predmeti so vezeniue, ki iraajo veliko historično vrednost, tako odeia zadnjega srbskega carja Lazarja, ki je padel 1. 1389. na Eosovem polju, dalje stare znamenite rezenine iz nekega samostana, ki jih doslej niao še uikamor posodili. Te vezenine je predstojnik onega samostana osebno pripeljal v Prago, da jib. pokaže čehom. O V. Semenor, ruski pisatelj in birši pobočnik generala Makarova, je utnrl te dni v Petrogradu. Bil je med najboljšimi ruskimi častniki y rusko -japonaki vojni. Eo je nastal mir, je napisal vei knjig, v katerih je popisoval rusko-japonsko vojno in je v njih tudi ostro bičal razmere pri ruski mornarici. — Semenor je bil star šele 42 let. O Sloranska razstaTa v Pragl. Zoani češki kulturni delavec F. A. Šubert je priobčil pod tem naslovom v BNar. Politiki" sestavfk, v katerem opozarja na vprašanje slovanske razstave, ki je bila že aklenjena. Bazstara bi se naj bila vršila v Petrogradu ali v Mo3kvi, češki odsek slovanskega odbora je že leta 1908. izdelal načrt, ruska vlada je bila pripravljeoa žrtvovati milijon rubljev za priprave, toda vsa stvar, za slovanstvo tako važna, je na Euskem zaspala. Dasi to vprašanje ni na oHeialaem programu slovanakega shoda v Sofiji, vendar se bodo morali zastopaiki slovaaskih narodov tudi z ojim pežati, ker je prilika najugodnejša. Treba bo določiti, kdaj in kje se ima razstava vršiti. če se sklene, da na Euskem, potem začnejo Cehi že letos s pripravami za svoj oddelek. Oe bi se pa pokazalo, da so ruska tla za to neugodna — gre se za udeležbo Poljakov — potem raeui pisatelj, da bi morali češki odposlaaci ua sofijskera sbodu predlagati, naj ae vrši slovanska razsta?a leta 1913. v Pragi ter si pbenem izposlovati pooblašdenje, da zaenejo Gehi takoj s pripravami po programu, ki je za to razstavo že davno določen.