n N«Jre£ji slonmld dnevnik I Iv Združenih državah _ Velja za vse leto ... $6.00 » Za pol leta.....$3.00 m Za New York celo leto - $7.00 Za tnoxesastvo celo leto $7.00 TELEFON; BARCLAY 6189 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Amerik?. la The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 123. — ŠTEV. 123. NEW YORK SATURDAY, MAY 25, 1929. — SOBOTA, 25. MA JA 1929. ; _TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Lloyd George se edinole raz0r0ženje zamore preprečiti bodoče vojne Zaenkrat ne more še nihče zagotovo reči, kako bo-do izpadle volitve v Angliji, -r— Šest milijonov žensk bo odločevalo. — Lady Astor pravi, da An-glij- še ni zrela za prohibicijo. — Po mnenju Lloyd Georgea naj sprejmejo vsi narodi Hoover je v predlog. LONDON, Anglija, 24. maja. — Dasi manjka komaj teden dni do volitev v angleški parlament, ne more nihče z gotovostjo trditi, katera stranka bo zmagala- Ljudje, ki so v takih slučajih ugibali in običajno pravo uganili, ne vedo, kako bo glasovalo šest milijonov žensk, ki bodo šle topot prvič na volišče. Nadalje pride vpoštev tudi ogromno število kandidatov ter dejstvo, da se tri stranke bore za prvenstvo, ne pa samo dve. Voditelj liberalne stranke, bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George je imel dolg govor, v katerem je razpravljal glede razorožitve. — Sleherni hrepeni po miru in govori o miru, — je rekel, — toda šele razorožitev je tista preiskušnja ki bo pokazala, če mirovne določbe in mirovne pogodbe kaj pomenijo in če imajo sploh kaj veljave. — Ako naša vlada zaupa Ligi narodov, Kellogo-vemu paktu in washingtonskim dogovorom, je njena dolžnost, da število vojaštva tako zniža, da bo zadostovalo samo za policijsko službo. — Ce bom izvoljen v parlament, bom cakoj predlagal, naj se Anglija oprime predloga, ki ga je stavil Hoover v svojem inavguracijskem govoru. Pozval bom Anglijo, na stopi v stik z drugimi narodi ter naj ž njimi vred zniža obrozeno'silo na kopnem in na morju. To je edina varno jamstvo zoper • ojno, to je edin varen temelj za mir. V najkrajšem času bi bilo treba sklicati konferenco vseh narodov, da se njihovi zastopniki pogovore glede zmanjšanja obroženja. PLYMOUTH, Anglija, 24. maja. — Lady Astor, ki je velika zagovornica zmernosti, je rekla danes tukaj v nekem svojem kampanjskem govoru: — Ce bi prišlo na program vprašanje prohibi-cije in če bi moj glas odločeval če naj dobi Anglija prohibicijo ali ne, bi odločno glasovala proti. Anglija namreč še ni zrela za prohibicijo. Tekom sedanje volilne kampanje se lady Astor odločno bori za zopetno izvolitev v poslanski zbornici. roosevelt g0verner p0rt0rica i ma - n Ostal pa bo se ves mesec v Aziji ter lovil divjačino za muzej v Chicagu. Imenovanje je bilo že prej določeno. &AKGHAJ, Kitajska. 23. maja. Polkovnik Theodore Roo-eviit je sprejel ponudbo predsed« k j Ifooverja, da prevzame jroverner-t?ko mesto v Portoricu. Tako je izjavil danes njegov brat Kermit, ko je dospel semkaj 17 centralne Azije. Polkovnik Roosevelt je v 8ai-(jfonu, IiHlokina, kjer bo ostal še tednov t«-r nadaljeval svoje lovske ekspedicij« za Field Museum v Chicagti. Zapustil je svoj Joni v Oyster Bayu, L. I tekom zadnjega »novembra ter odšel v Indijo. Nato je odpotoval v Tibet. Kitajsko ter v neodvisno deželo Lola. WASHINGTON', D. C., 23. maja. — Polkovnik Theodore Roosevelt bo imenovan governerjeni Portorica, da sledi Horace Tow-nerju. Sprejel je imenovanje, katero mu je bilo ponudeno pred Sasom. Njegova družina je že prej u-vedla poizvedovanja, če bi prejšnji pomožni mornariški tajnik sprejel to mesto. Tukaj pričakujejo, da bo odšel Mr. Roosevelt v San Juan kmalu po svojem pevratku iz Kitafske, kakorhitro bo mogel opraviti svoje onehne zadeve, vsled podaljšane odsotaosti 2 Združenih držav. graf zeppelin se je srečno vrnil v friedrichsh afen Dr. Eckener je odgcdil sklep glede bodočega pre-kooceanskega poleta. — Pariško časopisje piše prijazno o Eckenerju in njegovih spremljevalcih. — Na krovu je.cela menežarija. — Odlet iz Toluona. FR1EDRICHSHAFEN, Nemčija, 24. maja. — Po brezuspešnem poskusu, da poleti v Združene države, je bil vodljivi zrakoplov "Graf Zeppelin" danes zopet v svoji domači lopi. Vse prebivalstvo se je zanimalo zanj. Vsi inženirji so se bavili z vprašanjem, kaj je povzročilo, da so tekom poleta preko Francije motorji odpovedali ter skoro povzročili veliko nesrečo. Zračna ladja je dospela semkaj malo po peti uri zjutraj, iu povratek iz Toulona v Franciji je bil nagel in brez posebnih dogodkov. "Graf Zeppelin" je prevozil skoro 400 milj v manj kot devetih urah. Več tisoč ljudi je bilo navzočih, ko je odleteL Ljudske množice so postale tako velike, da je morala policija pregnati ljudi iz ham ga rja, boječ rie, tla bi se ne pripetila kaka nesreča. Mrs. Mary Piece iz New Yorka, ki se je udeležila ponesrečenega poleta ter je bila tudi sedaj na krovu, je izjavila poročevalcu LTnited Press: — Dvignili smo se v zrak ob navdušenih klicih tisočerih. Sedaj smo imeli na krovu celo ineneža-rijo: dve gorili. malo opico ter štiri kanarčke. Obedovala sem izvrstno. Ko je dospel dr. Eckener semkaj. je rekel, da bodo šele po natančni preiskavi motorjev določili, kaj bo vprizorjen prihodnji polet v Ameriko. _ PARIZ, Francija: 24. maja. — Časopisje je danes pohvalno pisalo glede dr. Huga Eckenerja, poveljnika nemškega vodljivega balona "Graf Zeppelin". v Časopisje je posebno poudarjalo hvaležnost, ki jo je izkazal Eckener francoski vladi, ki je priskočila "Zeppelinu" na pomoč. Pohvalno so omenjali tudi dej-■tvo. da se je nahajalo več fran-'oskih častnikov na krovu "Zep-jfliina" na povratnem potovanju. fuller pere svojo Cast Bivši governer Massachusetts, Fuller, bo povabljen kot priča v procesu radi razžaljenja časti. BOSTON, Mass., 24. maja. — V kratkem se bo začela tukaj obravnava, ki bo zopet spravila na površje zadevo Sacca in Vanzet-tija. Prejšnji governer Fuller bo nastopil kot priča v procesu, ki ga je naperil proti Harry ju E. Canter ju iz Bostona. Canterja je t^>žil, ker je nosil tekom zadnjih demonstracij pred državno hišo plakat z napisom: Proč z morilcem Fuller jem! Obramba bo poklicala za pričo predsednika Harvard vseučilišča Lowella in š. St rat tona. predsednika Tehničnega zavoda v Masa-chusetsu. Včeraj zjutraj so se vršile konference odvetnikov obeh strank. Obtoženca bo zagovarjal Garfield Havs, član Civil Liberties Union. poslanik d.t.m0rr0w zastražen Sto vojakov je spremilo poslanca iz Mexico City. Vsi znaki kažejo, da bo odšel direktno v svoje poletno bivališče v N. Haven, Me. Mussolini je govoril laškim študentom. Caraveo pribežal v E1 Paso. EL PASO, Texas. 23. maja. — General Mareelo Caraveo, prejšnji governer države Chihuahua rer eden voditeljev zadnje pone-srečne revolucije v Mehiki, je nrišel danes v E1 Paso, suh ter sestradan v sled dolgih naporov. Zglasil se je v ameriškem prise-'j-eniškem nradu, da prijavi svoj vstop v deželo. General Caraveo. katerega je prekašal le general Escobar, se je v zadnjem čašu skrival po gorah države Chihuahue, obdan od majhne trope svojih pristašev. Ko se je vršilo umikanje iz Chihuahue, se je sporočilo, da se je spri s svojim glavarjem, ker ni zavzel bolj odločnega stališča napram federalcem. RIM, Italija, 24. maja. — Danes, ob štirinajsti obletnici vstopa Italije v svetovno vojno, je govoril Benito Mussolini 15,000 navdušenim študentom o dolžnostih, ki jih morajo imeti napram domovini ter jih slednjič pozval z bedami: — Imejte pripravljene svoje puške in dvignite svoje zasta-jve! Živela Italija! Živel fašizem! ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NA RODA". NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNI* T AM S BIKI. Trije ustreljeni v Rusiji MOSKVA, Rusija. 24. maja. — Trije prejšnji aristokratje, uradniki pod carskim in Iverenskije-vim režimom, so bili danes ustreljeni. «ker so ovirali komunistično operacijo železnic ter zlato ter platinsko industrijo. Ta kršitev pomenja pod sovjetskim režimom protirevolucijonar-no zaroto za zopetno uveljavlje-nje kapitalizma. Atentator obsojen na smrt in usmrčen. KOVNO, Litavska, 24. maja. Včeraj je bil obsojen na snlrt študent- Vosvlius, ki je vprizoril atentat na ministrskega predsednika \ oldemarasa. Danes zjutraj so ga ustrelili. MEXICO CITY, Mehika, 24. maja. — Poslanik Dwight F. Mo rro\v je odšel v sredo zjutraj v Združene države na rednem potniškem vlaku, ki je bil namenjen v Laredo, Texas. Posebni vlak s 1800 vojaki je vozil pred vlakom Morrowa, ki je imel sto na-daljnih vojakov v dveh oklopnih karah ter v vozu, neposredno za vozom poslanika. Vojaško spremstvo Morrowa je bilo pod osebnim poveljstvom generala Miguela Acoste, ki je v glavni meri prispeval k temu. da je bila zdrobljena zadnja vstaja v Vera Cruzu. Poslanik Morrow ni hotel ničesar izjaviti pred svojim odpoto-vanjem, vendar pa se je izvedelo, da bo odšel direktno v svoje poletno bivališče v North, Haven. Me. Poslanik ni objavil datuma poroke }kolkovnika Lindbergha ler Ane Morrow svoje hčerke. Glasi pa se, da se bo vrnil v Mexico City tekom julija meseca. LAREDO, Texas, 24. maja. — V spremstvu vojakov osebne straže predsednika Portes Gila je dospel poslanik Morrow včeraj zvečer semkaj iz Mexico City. Čeprav je poslanik rekel, da se vrača domov "na počitnice", je vendar nudil vtis, da se je vrrii v Združene države k poroki svoje hčerke Ane s polkovnikom Lindbergh o m. Vojaki na posebni kari so izjavili, da jili je poslala mehiška vlada "le iz uljudnosti". maršal feng je bil izključen iz nacijonalistične stranke Nankinška vlada je odredila vojaške odredbe proti maršalu Fengu ter opremila proti njemu kaz-nilno ekspedicijo. — S tem mu je b:la formalno napovedana vojna. — General Kaj-Šek namerava stopiti v zvezo z mohamedanskim prebivalstvom Zapadne Kitajske. NANKING, Kitajska, 24. maja — Centralni izvršilni odbor kitajske nacionalistične stranke je včeraj zavedno izgnal maršala Fenga iz organizacije ter odredil kazensko ekspedicijo proti njemu in njegovim pristašem. S tem mu je bila formalno napovedana vojna. dijaški izgred! v mehiki Policija je zaprla vse šole, ko so se po zaključe-nju stavke vseučiliščni-kov po javili nemiri. Kozaki se bodo izselili v Peru. BEOGRAD, Jugoslavija, 24. maja. Dvesto kubanskih kozakov, ki so bili nekoč člani armade De-nikiiia in W'rangla, bo odpotovalo od tukaj proti republiki Peru. .Naselili se bodo na ozemlju, ki ga je rezervirala zanje jugoslovanske vlada. Tisoč nadaljnili koza kov jim bo kratkem sledilo. MEXICO CIT V, Mehika, 24. maja. Vseučiliščniki so začeli vprizarjati nemire, tekom katerih sta bila usmrčena dva človeka, ki nista imela z demonstracijami nobenega opravka. Vsledtega je danes policija zaprla vse šole ter skušala pomiriti razburjenje med dijaki. Izgredi so se za vrši! i, ko je skušala policija razkropiti dijaško demonstracijo, ki je bila vprizor-jena v znak simpatij s pravdniki, ki so zastavkali pred desetimi dnevi, ko je bil izpremenjen učni red. Umorjena sta dva poštna uradnika ter sta bila zadeta najbrž od policijskih krogel. Umrla sta tudi dva dijaka, ki sta b:1a že prej poškodovana. Petindvajset dijakov je bilo ranjenih. a njih voditelji so informirali liste, da je bilo njih število večje in da se je policija posluževala krapeljcev. Poročila iz drugih mest- kažejo, da se je stavka razširila. Petsto učiteljiš^nikov je para-diralo včeraj ter obmetavalo s ka- KANTON'. Kitajska. 24. ma la. \ lada je sporočila inozemskim po.-Ianikom, da se je izjalovilo Kvaugsi vojaško gibanje proti mestu in provinci Kvangtung. Pet tisoč Kvaugsi vojakov se je udalo v Lupaku, petindvajset milj vstran od Kantona. ŠANGIIAJ, Kitajska, 24. maja. General Oang Kaj-Sek, predsednik kitajske republike, ima baje namen pozvati mohamedansko prebivalstvo zapadne Kitajske, da priskoči na pomoč nankinški vladi proti maršalu Fangu. Te mohamedanske armade so prejšnje čase večkrat porazile maršala Fenga, ko je skušal spraviti pod svojo oblast mohamedansko prebivalstvo. Poročila iz Ilankova pravijo, la potujeta dva mohamedanska voditelja iz kitajskega Turkesta-ia v Nanking, da se posvetujeta z generalom Kaj-Šekom. Stališče Nankinga je bilo oja-'eno v sled poraza Kvangsi vojakov. Poveljnik čet iz Kvangsi je bil ranjen, in njegova armada *e baje urnika v severozapadno smer. Bolgarska je odobrila Kelloggovo pogodbo. SOFIJA, Bolgarska, 24. maja. Bolgarsko sobranje je danes brez lebate soglasno odobrilo Kellog-tov pakt, kojega namen je preprečiti vse bodoče vojne. men jem poslopje naučnega ministrstva. Ko jih je skušala polieija raz-gnati, se je za vršil spopad, v katerem so bile tri e»ebo ranjene. Bolgari streljajo na hajduke. SOFIJA, Bolgarska. 24. maja. Pred par dnevi je hotela skupina hajdukov prekoračiti jugoslovan-sko-bolgarsko mejo ter pričeti pleniti. Bolgarska policija je postavila straže ob celi meji ter pričela hajduke zasledovati. Trije so bili na mestu ubiti. Oficijelno ugotovilo pravi, da se je streljanje završilo na bolgarskih tleh. Vatikan označa Einsteinovo teorijo za brezbožno. RIM, Italija, 23. maja. — List "Ošservatore Romano", glasilo ! Vatikana, je označil Einsteinovo teorijo kot brezbožno. Pravi, da je njen namen uničevati vero v Boga. | denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-v dinarjih in lirah po sledečem /-a v ase šujemo nakazila ceniku: Din. ▼ Jugoslavijo 500 1,000 2,500 6,000 10,300 $ §30 $ 18.40 $ 45.75 $ 90.50 $180.00 ▼ Italijo ^ 100 ................$ 5.71 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranice, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-ear jamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v s banu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na J%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 —$4; za $300 — $6, Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ d in* rjih Urah ali dolarjih dovoljujemo ie boljšo pogoje. Pri velikih nakfr ailih priporočamo, da se poprej z nam ■porarumet« gleda načina nakarila. IZPLAČILA PO POiTI ao REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER PRISTOJBINO 75c. 5AKSER STATE BANK 12 COBTLANDT STREET, NBW YOBK.R I Telephone! Barclay 0390 mi.....»ciiiuby GLAS NARODA, 25. MAJA 1929 GLAS NARODA (0LOYENE HA1LYJ Owned and Published by 8 LOVE NI C PUBLISHING COMPANX (A Corporation) Frank 8iW, President Lcmia Benedik, Treasurer Fince of buaineai of the corporation and addreaaea of above officera: 12 CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Novice iz Slovenije. Issued Every Day Except 8unday$ and Holidayt. I« celo leto velja liti ta Ameriko in Kanado_______%6.00 Za pol leta_________$3.00 ta četrt leta_______%1A0 Za New York ta celo leto —%7jOO Za pol leta_________________♦3.50 Za inotemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta-------%3.5( Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Olat Naroda" izhaja vsaki dan ievzemsi nedelj *n praznikov. DopiaTbre* podpiaa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročiti kov, prosimo, a bo prišlo adni strani doline Ljudje, sami dobri posestniki, m s svojimi družinami preko noč j>ostali beračL Take požarne ka tas.trofe, kakor je zadela vas Gli nek. ne pomni ljudstvo celega o kraja od 1924. fi. maja pred 18. uro je vlada 1-0 na Giineku še prav veselo ii prijetno raz]>oloženje. Ljudje sr pričakovali -svatov, kajti v Mirn se je poročil 28-letni posestnik An ton Vavtar. Poleg Vavtarjevegx skednja so se namestili domač fantje, ki so pripravili topiče ii pozdravljali veseli dogodek -.r^tre U že od 11. dopoldne. Streljali pa so seveda še jKisebno pridno po f>oldne, zlasti pa so >e navdušil ob času, ko sta se peljala ženin ii n nevesta s svati po četrti prot domači vasi. To je bilo okrog 17 Cim -so prispeli svatje iz pol ur< oddaljene Mirne v vas, so jili po idravljali (pred vasjo vaščani. na kar so jih spremili do Vavtarje-ve hiše. Tam je svate že čakala pogrnjena miza, obložena z najboljšimi jedili, ki ko običajno na svatbah. Ženin Tone in nevesta Josipina. ki je doma iz bližnje vasi Volčjih njiv. sta odšla, pre-len sta stopila domov, še vabit k itrien Jožefu Vidmarju, svatje pa 10 med tem pri "Vavtar ju že po-;e-dli okro«r mize. Fant je so še vedno pokali s topiči, a naenkrat k« e začulo zunaj grozovito vpitje: 'Ogenj iogenj !*T... Klici so delovali strahovito in laenkrat je postalo vse v vasi pa-lično zbegano. Po ženina je sko-•il neki sosed, da je odhitel do-nov. kajti ogenj je izbruhnil baš " njegovem skednju. iSvatje. ki 40 se ravno pripravili k_ jedi, so ►lanili izza miz in odhiteli na dvo-išče. Trenutek še in iz skednja so .e izvili mogočni ognjeni zublji. 11 jih je krivil in vzburkaval moan severozapadnik. V par minutah je bil v ognju ■udi kozolec in so se vneli tudi 'si pod streho stoječi vozovi. V /asi .je zaradi širjenja požara pa-iika rastla od trenutka do trenut-ca. Ludje so begali oila pa e t.udi VKaka j»o»moč trenutno po-K>lnoma izključena, kajti ogenj se je med tem že preselil tudi v Vavtarjevo hišo. -Svatje. ki so zapustili obloženo mi-zo. so se pora'z-gubili okrog hiš in obupno strmeli v razbesneli element. Minuta še — in ognjeni utrinki so se zapodili v 'Novakovo hišo. Kakor bi trenil, je bilo tudi tu v ognju gospodarsko poslopje in hiša s svinjaki in kozolcem vred. Rešiti se ni dalo ničesa. Zbegani ljudje so istočasno o-pazili, da je v plamenih že tudi hiša posestnika Alojzija Vidmarja. Ogenj je divjal od poslopja do poslopja, veter pa ni hotel pojenjati. V nekaj minutah je pogorela Vidmarjeva hiša do tal in že je pričela goreti sosednja Kurento-va. Ljudje so kakor iz uma begali nemterja in so reševali same govejo živino, dočim je vse osta k> postajalo žrtev plamenov. Kol zadnja je prišla na vrsto hiš? Marije Brajerjeve. Kakor Vid mar jeva je tudi ta domačija bila v par minutah uničena z gospodarskimi poslopji vred in z vsem kar je bilo pod streho. Zadnji akt družinske tragedije. Nekaterim je še v spominu, da je pred leti v šetlenartskem okraju izvršila samomor Marija Šte-fanieeva v obupu zaradi nezdrž nih družinskih razmer. Njen mož. bivši orožnik pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, 40-letni Fran Štefanič, pa je postal te dni pri Sv. Jakobu žrtev zahrbtnega napada. Med potjo domov so ga napadli neki neiprijatelji te- ga občutno ranili na glavi. Onesvešče-nega in vsega krvavega je tele-fonično pozvani rešilni avtomobil prepeljal v mariborsko »bolnico. Kakor se trdi, je napad nanj skt maščevanja, ker je »Štefanič lob. ;o let služboval v dotičneon o-iraju ter je bri na glasu kot iz-•edno energičen orožnik. Njegovo ;tanje je zelo resno. Zn storilci, katerim je baje O-•ožništvo že na sledu, je uverihite-o ornurško gasilno društvo z mo-orno brizgal no in i»riš!i sta tudi rasilni društvi iz Hardeka in L-o-»erčič. Skupnemu naporu se je posrečilo ogenj omejiti na hišo in rosjKidar^kn jmslopje. Kar je bilo slamnatega in lesenega, je pogo--ela. Živino in nekaj vozov in o--odja so rešili. Posetnik je bil isi-*er zavarovan, vendar mu zavarovalnina ne krije škode niti od taleč. Strašno pogorišče najlepše kočevske vasi. V razdobju dobrih štirih tednov je lepa Dolenjska doživela že tri požrane katastrofe. V Kočevski Reki je bil jjožar po obsegu kakor tudi po materijalni škoAi kataritrofalnejši. kakor v ]>rvili dveh ]>riinerih. Podjetni in deloma liitiio brez vsakih živjenskili potrebčin. S krvavečim sreem da-;jes zro na poo požaru so o>ta-li le še kupi razvalin. Kočevska Reka je bila pred požarom ena najlepših in za izletnike na j vabi jrvejšnh izletmh to<'-k. Stojita tam poleg ostalih gostiln tudi dva hotela, ki ko ju z največjim naporom {►ožrtvovalni gasilci prešili pred požarom. Kraj ima zdravo podnebje, ker se nahaja skoro tik <>b vznožju za pad-no kočevskega pogorja, bogatega na krasnem gozdovju. Pogled na pogorišče je strašen. lTpepeljenih je do tal 24 lepih, z opeko krilih hiš in fif) večjih gospodarskih poslopij z raznimi pri-tikliuami. Vsem pogorelcem so bili uničeni težki vozovi, vse poljsko orodje kakor razne mlatilni-ee. plugi in drugo. Pogorede ho tudi vse zaloge sena in j>o kleteh, oziroma kaščah ves živež. Gostil-ničaru Francu Brauneju je bilo ničarju Francu Brauneju je bilo 7 hI jabolčnika, sod nafte in v trgovini znatne zaloge blaga. Enako hudo prizadet je tudi trgovec Anton Cimprič, ki je imel v najemu gostilno in trgovino Alozija Križa. Uničena je bila nad 70,000 Din. cenjena zaloga špecerijskega in raznega manufakturnega blaga. Ostali pogorelei so naslednji: Poštarju Marincelju Josipu je zgorelo le|K> gospodarsko poslopje. Županu in hotelirju Leopoldu Medincu je požar uničil 2 moderni gospodarski poslopji z ledeni-eo. Hotel je bil po naključju ob varovan, ker je okoli njega zasajeno visoko zeleno drevje. Mariji Stieneja je pogorel nov kozolec z vsem orodjem. Mariji Laeknerjevi, gostilničarki in ho-telirki. je ravno tako zgorelo vse gospodarsko poslopje. Nadaljni pogorelei, katerim so zgorele tudi hiše, so Marija Mi-klič, kovač Janez Jonke, Ana Fritz. RihaVd Medic, Janez Gruber, Josip Pristelj, ki je v Ameriki, dalje lesni trgovec Franc Lav-rič. Franc Stampl, župnik Alojzij Križ (hiša z gospodarski poslopji), Marija Wittine in Frane Medic. Najbolj občutno je po požaru prizadet že omenjeni Franc Bra-u-ne. ki je prišel popolnoma ob vse ter mu je zgorela tudi z modernimi stroji opremljena mala opekarna. On sam ima škode nad 250 tisoč dinarjev. Janezu Dulzerju. kjer je izbruhnil požar, je pogrela nova hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Zgorelo mu je tudi 300 Din. gotovine ter ni mogel rešiti niti najmanjše malenkosti. Njegovo ikodo cenijo na 100,000 *Kn«rjev. Zanii mivosti iz Jugoslavije. Zanimiv proces v Osijekn. Te dni se prične v Osijekn razprava proti zločincema Rudolfu Bajzetu in Josipu Wolfu, ki sta lani okoli velrken oči umorila 8. letnega Nebojša ^latkovfča, sina ! šefa železniške po*taje v Vukova-ru. Zločinca sta dečka najj>rvo spolno zlorabila, nato pa na zverinski način umorila. Prva razprava proti zločincema i katerega oče ni nihče drugi nego on. Trgovec se je seveda pritožil in pred kratkim ^e je vršila razprava v Sarajevu. Trgovčev zagovornik je predlagali preiskavo krvi dozdevnega očeta, deteta in matere. Sodršče je predlog sprejelo. To je tudi prvi primer pred sarajevskim sodiščem, tla je dovolilo preiskavo krvi in ni očeta takoj ob- se je že vršila lani meseca julija. s°,liI° 'ia Plačevanje alimeutov. toda bila je preložena, ker se je zdelo, da obtoženca nista normalna in je bilo treba reiskati njuno duševno stanje. Sodišče je samo Bajzeta poslaai v blaznico v Stenjevae, odkoder -«o ga j>o>,]ali nazaj v Osijek. Zdravniki ugotovili, da je Bajzet i>0{>olnoma zdrav. Državni pravdnik zahteva za oba smrtno kazen. Samomor 12-letne deklice. Iz Cajniča poročajo, da je zbudila splošno sočutje tragična smrt 12-let ne deklice v vasi Ladženiku v občini Miljeno. 12-letna Šerifa, hči Bukolje Meha iz Ladženika. je pred dnevi gnala na pašo čredo ovac. Zvečer >e pa ni vrnila. Čakali so jit zaman. Vaški pastirji kso povedali, da >o jo videli v gozdu, ko je prepevala. Starši -;o šli v gozd iskat hčerko in so jo našli na svoje veliko začudenje obešeno na veji velikega hrasta. 12-letna deklica se jt obesila z vrvjo, ki jo «ji- prinesla z doma. Vzrok samomora ni znan. Čudno Obsodba zastrupi j evalke. Sodiče v Osijekn je obsodilo na 8 let težke ječe Katieo K<4enček iz Markovea. Obtožena je bila, da je hotela zastrupiti svojega CH*ima Andreja Kraljeka. Primešala je jetli >Tr«ipa ter je dala očimu. Obtoženka zagovarja, da jt hotela očima samo omamiti, da b; _'a ]>r»'tej)la. k■•[■ je z njen- materjo želu grdo ravnal. V mu je pa dala preveč omotičnega praška. Kraljeka je rešil -"sed. ki mu je dal piti mleka, da je iz-pljuval .stru]>. Pozneje je Katica očima tako pretepela. da je podlegel poškodbam. Nenavadno dober ribolov. Iz Splita poročajo o nenavadno dobrem ribolovu v zadnjih par dm-is v hrvatskem in viškem kanalu. Računa se. da so ribiči na livarn in VLsu zadnje dni nalovili nad 17 vagonov rib. Hib je toliko. da jih tovarne sardin nis< hmu'1«' pokupiti. Ribiči so jih za to izvozili deloma v Trst in J'e- je, da so pastirji mlado samomo- j netke. deloma >o pa pršili oblast ni odbor za sol in dovoljenje, da jih sami nasolijo. V splitski ribarnici so cene vsem ribam moč n o padle. ril ko rslišaii v gozdu veselo pTepe-vati. Zato se zdi. tla se je deklica itrrala /. vrvjo in se je p<> nesreči obe-šlla pa «rre za zločin. Orožniki so uvedli preiskavo. Harakiri starca iz Vršca. Bivši pek v Vršcu 75-letni Naum Apostlovič si je hoteil pred dnevi v svojem stanovanju nasilno končati življenje. Starec je izvršil najprvo harakiri. Prerezal r^i je z nožem trebuh v dolžini 20 cm. Nato si je prereza! še vrat ter se težko oškodoval. Prerezal si je več žil. Našli so ga v mlaki krvi na tleh. OdeljaHi so ga v bolnico kjer se bori s smrtjo. Vzrok nenavadnega samomora je težka živčna bolezen. Ljubavni roman Dunajčanke in Sarajevčana. Lani meseca junija je neki sarajevski trgovec odšel na Dunaj, da bi nakupil raenega blaga. Na Dunaju se je trgovec počutil prav dobro. V veseli družbi se je seznanil tudi 'z brhko Dunajčanko. Pred tednom dni je pa trgovec prejel poziv sodni je za plačilo alimeutov. Trgovec preklinja trenutke, ko se je seznanil, z zapeljivo Du-najčarrko. Dunajčanka namreč trdi. da je rodila sinčka, ki je popolnoma podoben Sarajevčanu in RAD BI IZVEDEL za naslov o< bratov FRANK in MIKE JAK SETIC', doma pri Ilirski Bistrici. Pred leti sta bila v Pennsyiva-niji. Prosim cenjene rojake, čt kdo ve za nju naslov, da ga m naznani, ali pa naj se sama zgla-sita ; poročati imam nekaj važnega. — Tomo Jaksetič, 124L East 61 St., Cleveland, Ohio. (3x 23—25) Nič več ni glavobola, in ima mirno spanje po noči. Mr. G. H. Row-its, Speneerport, N*. Y. i*- «-d.rii izmeti list ><"•(■ v. ki j" hvalf-žen N'uga-Tonu 7-l dobroto, ki mu jo jt- storil. on piše sledeče: "Rabil s-tn Nuga-TunH «lo neitiij in rei"t moram. ljš<-." Xug-a-Tone je veliko st..ril za trpeče človeštvo. Ono je vrnilo moč in zdravje bolnim in slabotnim, uredilo nepre-bavnost. zboljšalo slab apelit, ojačalt živce in miSice, dalo novo m<>č važnirr organom, povečalo te So telesa in vrnil mirno ter okrepčajoče spanje. Nnga-Tone je prinesel zdravje in srečo več kol milijonu osebam, in isto bo storilo tud i za vas. Lahko ga kupite v vsaki trgo-j vini, kjer se prodajajo zdravila V slu- I čaju. e ženske so trapaste. Eno sem poxnaJ, ki ni bila neumna. — Xo mu je >=» <:la žena v besedo, — zakaj se pa -nisi [Mirtrčil ž njo! — Saj sem jo zasnubi! — jt* odvrnil. — pa me tli marala. Ta tako, oni drujrare. -Ie že tako na -vetu. — PoroT-ila se bom — pravi žentska — k»-r hoeem sf»ozuati življenje in njegove tajne. — Po roe U bom — pravi moški — ker sem se naveličal življenja. • Al"e je razčeperii tekmec, ki je močnesj-š; in vplivnejši kakor nn. Kopa je šel v Indijo prosit pomori.' Angleže? Angleži imajo tam doli sami dosti trubla. se je pa možak uveril, da se dandanes kraljevanje ne iz-plaT-a več / I»lagor mu. če je take-'_rii mnenja. Evropi jo še par kraljice v. ki no.'.'ja vpoštevali te resniee. X j hov r.ao(Mičn«>jši zastopnik je laški Viktor Emamo !. * \ ršil ji- proces proti trdovratnemu zločincu. Zločince ni tajil »svojih dejanj, toda imel je spretnega zagovornika. Porota jra je oprostila. < )]>ro.š<"en je bil na poillagi duševne /.m*-ilenosti. Vseh dvanajst porotnikov je bilo namreč duševno zmedenih, ko so ga oprostili. * Če ni človek previden, ga polomi. Se če je previden, ga včasi jx>-tomi, da je groza. Mladi fant se je zagledal v bogato vdovo. Bolj zastran njenega denarja, kakor zaradi njene lepote. Tako ista se že s|>orazumela, da ga je ptfvabila na večerjo. Fantu pa ni šla jed v slast, kajti neprestano je ugibal, kaj bo počel s tisočaki, katere bn priženil. — dejte, jejte — ga je >ilila. — Zakaj pa ne jeste? Xekaj je bilo treba odgovoriti. Pa je nesrečnež takole odvrnil: — Oh. oprostite, jrospa. če vas gledam, me mine ves apetit. Rt-s ne morem jesti. * Vsa žareča je prišla domov ter rekla svojemu možu : — Oh, ti ne veš. oh ti ne veš. Ko sem šla kufiovat. me je nazval prodajalec z gospodično. — Prosim. frospodiena. kaj pa želite? — je rekel. — In ko sem kupila, je rekel: — Hvala lepa. gospodična. Good-bye. gospodična! — Da. tako je rekel. In mlad in čeden je. Kaj misliš, stari, kaj to pomeni? Mož ji je odvrnil: — Xi vrag. Ko te je pogledal, je takoj vedel, da tako sitna in grda baba ne more biti oženjena. In zato ti ni rekel gospa, pač pa gospodična. * — Oh, kako lepo pesmico ste mi napisali v spominsko knjigo — je rekla gospodična zaljubljenemu fantu. — Ali ste pesmico sami zloži-li ? — 'Xe, gospodična. Pesem je zložil Prešeren. — Prešeren? — se je začudila. — Xo. on bi pa že lahko kaj boljšega zložil. * — Zakaj si se spri s svojim najboljšim prijateljem ? — Ker mi je začel očitati, da sem mu dolžan deset dolarjev. To mi je brio preeč. — Koliko si mu pa dolžan? * Nekateri ameriški duhovniki so začeli prid i go vati, kaj naj ljudje jedo. tTpati je, da bodo imeli s svojimi nasveti vee uspeha kot so ga imeli, ko so začeli pripovedovati ljudem, kaj morajo piti. GLAS NARODA, 25. MAJA 1929 Nov poljsko-nemški incident. A. P. CEHOV l.Vtitelj nižje vojne -gimnazije, koltrgijs'ki re g its t rate r Lev Pust-jakov. je stanoval skupaj s svojim prijateljem i>oročn ikoni Ledenco-vim. K temu se tudi odpravi na novo leto zjutraj. "Vidiš. (Jriša, stvar je taka!" pripoveduje poročniku po navadil čest.it ki za novo leto. "N«- bi te nadlegoval, če ne bi bila krajna sila. Dragi. za danes mi po*odi svojega Stanislava. (Red Sv. Štanjela vn). Saj ves da sem povabljen na kosilo k trgoveu Spički-Jin. katen-^a poznaš, da je lopov: odlikovanja ima strašno rad in te še n«* pogleda, če ti j>od vratom ali v gurnrbniei nič ne niha... Poleg tega ima pa še dve -hčeri. Xa-sto, ki jo poznaš in Zino... Govorim ti kot prijatelj in vem, da lin* razumeš. dragi tovariš. Daj, n* ■ " rova afera je razburila duhove j kadar hočejo zagovarjati pravk-e na Poljskem in Nemškem. Kakor (svojih sorojakov naprav nacijonal-je tako rekoč samo ob sebi undjivo nim državam. se tiče zopet manjšinskih odnosa-J- Jasno se je pokazalo pri tem. jev. Incident pa je sila značilen in kako prav so imeli oni. ki so vedno kaže razmerje med obema narod-'sodili Xemce po praksi, ne pa po Po razorožitvenih razpravah v Ženevi. ODLIKOVANJE z enim očesom pogledal Francoza. • stol in se zravnal... Zdaj ni tre-Trambljan pa, ki ga je nekaj ze- ba več skrivati Stanislava. Oba ln vznemirilo, je gledal vanj in ! sta storila isti greh, torej ju ne ni skoraj nič jedel. Ko sta se ozr- more nihče izdati in osramotiti, la drug na drugega, sta bila še1 "A-a-a... hm!" je pripomnil bolj zmedena in >ta se zagledala v prazne krožnike. "Opazil je! Lopovi*' si je mislil Pustjakov. "_\a nor»u mu vidim, da je opaiziL In ta kača kovarna me bo jutri ovadila ravnatelju!'' Spičkin, opazivši odlikovanje na učiteljevih prsih. "Da. 'la!" odgovori Pustjakov. "Ali ni to čudno, Julij Avgtisio-vič?! Kako malo odlikovanj je bilo pri nas pred prazniki! Pa ko- ti s-t Domači in gosti so pojedli že liko nas je in sva ga dobila samo četrto jed in kot je hotela usoda, j vi in jaz! Hem čudno.'" tudi peto ... | Trambljan je veselo prikimal z Tedaj se dvigne neki visok go- glavo in privzdignil levi rob suk--pod širokih, obraslih nosnic, sinje, kjer se je rdečila Ana tretje- kljukastim nosom in po naravi nekoliko škiljav. Pogladi se po bradi in napije: "K-e-e ... ep . . . ep! e predlagam. da izpijemo kozarec na zdravje prisotnih dam!" me!" kovu se je med govorom 1 j« kupo >Xasti .Tiraofejevni!" ga iipel suknjo in *>i gledal na' ogovori neki moški in mu daje jer >e Je 'blestel ko zlato in kupo. "Prisilite jo, da jo bo iz-e prelival v emajlu tuji Stani- f lav. j ^a svojo veliko žalost je moral 'VMalo več spoštovanja že čutiš sfi<*aj Pustjakov zaposliti obe ro-;iim do sebe!" je mislil učitelj in ki- ^'»J'*' J** tudi Stanislav na kaši je val. "Tako majhen koš-' svetlo rdečem traku zagledal luč k. ki ni vreden več kot pet roib- in se -zasvetil. Učitelj je pobledel, .■v, j m kakšno moč ima!" obrnil glavo in plašno pogledal Priš.-dši do Spičkinove hiše, si . l,r'Ti Francozu, ki ga je gledal z odpel mi k njo in počasi plačal nostnima strankama v jarki luči. V Opolju, močno ponemčenem mestu onega dela Slezije, ki je o-stal Xemčiji, dasi je v njem kmečko prebivalstvo poljsko, so se priredile poljske operne predstave godbenimi umetniki iz Poljske. Xemci so organizirali bučne demonstracije zoper Poljake, napadli jih dejansko in onemogočili teoriji, ji jo je tako lepo zagovarjati. kadar se tiče soseda, ki pa se tako slabo izpolnjuje, kadar j<» je treba aplicirati doma. Kdo nam more reči. da smo krivični, ako na z; osnovi sličnih incidentov ostajamo skeptični napram trditvi, da je povojno nemštvo različno od predvojnega! Saj je tu isti duh. ista nestrpnost, ista nadutost. V prak- , - , , , ,. , nam morajo dokazati, da ie stvar poljsko predstavo. Celo poljskemu! , ,. , , . . _ *. . drug---- ga razreda. Po kosilu je hodil Pustjakov 710 vseh sobah in kazal gospicam odlikovanje. Bil je vesel in zadovoljen, čeravno mu je krulilo po trebuhu. "Ivo bi bil to vedel", si je nii- Gosti so s< vzklikanjem vzdignili in prijeli kozarce. Dame so >e smehljale in ]>onadile čaše, da trčijo z v semi. Pustjakov je vstal Spick,n0m « odlikovanjih, "bi si konzulu iz Opolja se je pri tem, slabo godilo. Xapad so Nemci že dalje časa pripravljali in agitirali za udeležbo s parolo, da je treba odbit poljski naskok na nemško Opolje. Seveda je ta incident Poljake silno razburil in po poljskih mestih. posebno v Sleziji, so odgovorili na nemške nasilnosti z demonstracijami zoper Xemee. Poljski listi naglasa jo. da se morejo na Poljskem nemoteno vršiti nemške prireditve, dočim Xemci na oni < J in prijel svoj kozarec iz levo roko F>r slH učitelj in zavklno pogledoval jstrani državne meje nočejo dovoli Tram bij an a. ki se je pogovarjal s/t; Pna]-0 kulturne svobode za Poljake. To je kratka vsebina najnovejše afere, ki dobiva te dni tudi diplomatski značaj, ker se poljsko zastopstvo upravičeno pritožuje pri nemških oblasteh. Daje pa nam ze-|lo poučno sliko, kako si Xemci v praksi predstavljajo zaščito narodnih manjšin, za katero razvijajo v Ženevi tako humane teorije. Iz dogodkov v Opolju so jasno razvidi. bil prisil Vladimirja (Red Sv. Vladimirja). Ah, da se nisem domislil !" Samo ta misel ga je mučila, sicer je bil popolnoma srečen. PREBIVALSTVO FRANCIJE d \oznika. Voznik je. kot videti, kar »kamene*], ko je zagledal ej»olete, gumbe in Stanislava. Pustjakov je zadovoljno pogrkn.il in odšel v hišo. Ko si je slačil v sprednji sobi suknjo, je 1 »ogledal v dvorano, kjer je pri veliki mizi že sedelo kakih ipetnajst oseb pri kosilu. Slišal je po m en ek in žvenket posod. "•Kdo pa tam zvonit" se je za-«"uje gospodarjev glas. "Aha, Lev N ikola jevič! IzvcVlrt-e! Malo ste zamudili, pa nič hudega... Pravkar smo se vsedli". Pustjakov je napel prsa in dvignil glavo 1er mencajoč si roke stopil v dvorano. Tu pa opazi nekaj strašnega. Poleg Zine je sedel za mizo njegov tovariš Trambljan. ki je učil francoščino. Ce sedaj pokažeš odlikovanje Francozu, bi to izzvalo mnogo najbolj neprijetnih vprašanj, da bi se za vekomaj osramotil in prišel ob svoje dobro ime ... Prva Pustjakova niisel je bila, da odtrga odlikovanje ali »pa da se umakne nazaj; toda odlikovanje je bilo trdo pri-šito, a umakniti se tudi ni bilo mogoče. Hitro je del na odlikovanje desno roko, se skljucil, se nerodno vsem priklonil in ne da bi komu podal roko, se je težko spustil mi prazen stol baš nasproti tovarišu Francozu. "Xajbrze se ga je že napil!" si je mislil Spičkin, ko mu je pogledal v zmeden obraz. Preti Hustjakova sa prinesli kroxnik juhe. Z levico je prijel žlico, ko pa se je spomnil, da se v odlični družbi ne spodobi jesti z levo roko, je rekel, da je že kosil in da ne bo jedel. "Sem že jedel! — Merci, hvala!..." je zamrmral. "Obiskal sem starega očeta, prota Jeleje-va, pa me je prosil... no ... naj kosim". V Pustjakov« je kar vrelo od strašne tuge in zlobnega gneva; juha je prijetno dišala m od pečene jesetre se je širil izredno o-kiusen vonj. Ilčitelj si je skušal oprostiti desno roko in pokriti odlikovanje z lew, pa se mu je zdelo preveč neprijetno. "Opazili bodo ... In roko bi imel čez vsa prša, kaikor da mislim peti. Moj Bog, da bi »bilo vsaj kosilo kmalu pri kraju! Bom se že najedel v gost Hm i!" Po tretji jadi je plašno, samo začudenimi in vprašujočimi očmi. Cstnice so se mu izvito nasmehnile in z obraza je počasi ginila zmedenost. "Juli; Avgustovič!" reče Fran-eOmi gospodar. "Dajte to steklenico, če še kdo potrebuje!" Trambljan je neodločno iztegnil roko proti steklenici in . . . oh, kaka sreča! Pustjakov je opazil odlikovanje na njegovih prsih. Pa to ni bil le Stanislav, ampak cela Ana! (Red Sv. Ane). Torej je tudi Francoz varal! Pustjakov se je zadovoljen nasmehnil, sedel na Število prebivalstva Francije je,da so prav tako netolerantni do lani naraslo na 41,020.000 napram [pripadnikov druge narodnosti, kn-40,920.(KM) leta 1927. Porodi so kor so bili pred 1. 101$. Kulturna presegali smrtne primere za 70.205. Registriranih porok je bilo 839.104 napram 337.864 leta 1927. Lani je bilo rojstev 74.1,315 napram 741.70X leta 1927. Umrlo je lani 675.110 oseb, leta 1927 pa 676.666. Celotno število prebivalstva pa je še vedno nižje kot predvojno. PRODA SE grocerijska in delikatesna prodajalna za zmerno ceno na vogalu, zadej 4 sobe. Nizka najemnina za dolgo časa. fina sosedščina. — 1674 BlwfL, Jersey City, N. J. I kar se nemški zastopniki iz nenem- avtonomija je zanje lepa in pravična samo dotlej, dokler velja za nemške manjšine v tujih narodnih državah; kakor hitro pa so .sp mo-trli nanjo opreti tudi tudi nenem-ški državljani, jo odklanjajo in jo smatrajo za atako "na nemški značaj mesta". Kakor da bi poslušali nemsko-šovmistične parole izpred vojne dobe. iz rajha ali iz liabsbur-govske Avstrije. Kje je tu miselni napredek vojne in povojne dobe. kje narodna toleranca in kulturno pojmovanje narodnih pravic, na (2x 24&25) j ških držav tako radi sklicujejo. rugačna in da so n. pr. opoljske dogodke zakrivili osamljeni šovinisti. Dokler pa se to ne zgodi, svoje sodbe ne moremo spremeniti in moramo najnovejši poljsko-nemški incident smatrati za momento vsem nemškim sosedom, predvsem pa onim. ki sanjajo o reševanju na-rodno-manjšinskih problemov po principu reciproeitete. Kakor že navedeno, j^ afera, v Opolju važna tudi za diplomatske akcije. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da se je spor glede zaščite narodnih manjšin in garancije, k naj bi jo zanjo prevzelo Društvo narodov, razvl ravno zaradi polj-sko-nemških odnošajev v Sleziji. Stresemann je prenesel spor pred ženevski forum zaradi te ni zaključeno, marveč bo nadaljevalo, ko ho predsf^nik Loudon smatral za j koristno, da zopet .skliče delegaci-j je. Vsekakor .se moi-a z zadoščenjem ngrotoviti. da so dosedanja trite-1 denska podajanja bila uspešnejša i od vseh prejšnjih. In priznati i>ej mora. da srr" to pot zahvala za t napredek baš Zedinjenim drža- j vam. ki so prej del«le največje o-j vire razorožitvenim prizadevanjem i v onem smislu, kot jih razumejo, kontinentalne države s Franeijo na čelu. Po dosedanjih znamenjih! bi .se skoro smelo soditi. o-; samezne kategorije smejo imeti j poedine pomorske sile. i ti se vrh te-J 1. Vsekrkor pa je telesni ustroj sam tudi važen: Osebe. ki so velike od 150 do 190 cm in ki jim meri nroporcijonalni obseg prsi 50—55 cm, so polnovredni, normalni ljudje. Proporuijonalni obseg prsi dobiš, ako preko prsnih bradavic premer jeni prsni obseg pomnožiš s štev. 100 in ga deliš z dolžino telesa. Osebe, ki imajo manje kot 50 cm prsnega obsega, so ozkoprs-nc; one. ki jim znaša obseg preko 55 cm, -so širokoprsne. Med dolgi-ni jih je nad eno tretjino ozko-prsni; čim starejši so, tem manje jih je. ker se prsi po 25. letu normalno razširjajo. Ako se po 30. letu prsi ne širijo več. je pojav anormaien. Ozkoprsnost je za življenje lahko usodna, ker je često v zvezi z nerazvito muskulaturo, slabostjo nertranjih organov in črevesja, 7. razmeroma majhnim srcem in ozko glavno žilo. Xajvaz-nejšt organi trpe na nedostajanju krvi in zato so take osebe podvržene pogostim obolenjem. Zlasti tuberkulozi zapadejo, ako nimajo dovolj tečne hrane in ako morajo delati v neugodnih prostorih. Xa-gnjeni so k malokrvnosti. DOHODKI MONTE CARLA Operetna revolucija v Monte Carlu je že davno končana in tudi tožba, da igralnica slabo nese, je konec. Te dni je namreč bila zaključena bilanca, ki priča, da gre Monte Carlu prav dobro, morda celo boljše nego kdajkoli prej. Samo v lanskem letu je imel 80 milijonov frankov čistega dobička. Sploh je bilo lansko leto v vsakem oziru dobro. Vrglo je brutto dohodke v znesku 114.152.615 frankov, od katerih je nad polovico čistega. Iz tega prebitka so vzeli nekaj denarja za pokritje stroškov, ki so jih imeli z napravo gumastega tlaka v kopališču. Stare palme, ki so v zimskem mrazu pozeble, so izkopali in jih nadomestili z novimi. Upokojenci crouplerji so prejeli svoje pokojnine v redu in vladarju kneževine Monaco so odrinili okolu 50 milijonov dinarjev. Ostanek so razdelili med delničarje, ki imajo letos bogato žetev, zakaj na vsako akcijo se izplača di-videnda v znesku 650 frankov. Da plačuje kazino v Monte Carlu vse davke za svoje državljane, ki so dajatev prosti, je že splošno znano. NOVA SPIJONAZNA AFERA V Strasbourgu so aretirali nekega Lovrenca Fredericha. ki jo obtožen špijonaže v korist Nemčiji. Dr. aretacije je prišlo na prav zanimiv način. Xekega dne se je predstavil orožarju v Ilagenau mo-jžakar in mu dejal, da je pasest-fnik velikega lovskega revirja, v j katerem kar mrgoli divjih rac. Ho-tel je. naj mu proda kar celo strojnico najnovejšega sistema, ki so jo bili pravkar uvedli v francosko vojsko. O roža r mu je velel, naj se vrne čez nekoliko dni in ker se mu je zdela stvar sumljiva, je opozoril oblasti na čudnega moža. Policija je kmalu ugotovila, da je dozdevni posestnik lovišč navaden mehanik, baš omenjeni Frederich. Večkrat po vedla po njenih udobno opremljenih sobah. Josta je našla malo hišo zelo idilično in miČno ter je to tudi izrekla. Grof ica Gerlinda je skomignila pri tem z Tamama. — Jaz ti ne želim, draga Josta, da bi morala nekoč zaključiti tukaj svoje dneve kot vdova. Sedaj bi ne ibilo še tako težko zate. l e pa bi živela enkrat par let tukaj kot gospodinja Namberga ter ^e privadila velikim prostorom, bi ti bilo gotovo težko zadovoljiti se "temi majhnimi prostori. Meni je pogosto, kot da nimam dovolj zraka za dihanje. Pri teh .besedah je čutila Josta kot neke vrete usmiljenje z Ger-i ndo. Zelo težko ji je moralo biti, ko je zapustila grad. In tako mlada je bila še in tako lepa, — a kljub temu je bila že izločena kot stara ženska. Sočutno jo je prijela za roko. — Le pridi pogosto tjakaj, v grad, Gerlinda. Vsaki dan in vsako uro nama boš dobrodošla. Meni j© žal, da sem te morala izpodriniti s tvojega kraljestva. Grofica Gerlinda je občutila to dobrosrčnost kot popustljivost. Če bi je ne vleklo z vsemi silami tja v girad, da vprizori tam zlo, bi gotovo ošabno zavrnila ponudbo Joste. — To je suoda kraljic, — se je pošalila. — Če umrje kralj, mora kraljica zapustiti prestol. Tvojo prijazno ponudbo pa sprejemam seveda hvaležno. Ko bosta prišla iz medenih, tednov, vaju bom celo na»pro$ila, da mi dovolita zavživati z vama obede. Žalostno je, če sedi človek sam pri mizi. Josta je lahno zardela, ko je govorila Gerlinda o medenih tednih. i ■ - - | - . . — To lahko storiš že sedaj, ker naju gotovo ne motiš, — je rekla na hitro. Tega si ne pustima dvakrat reci, — je odvrnila grofica Ger-ls! da. — Jaz prihajam k prevee rada. Tudi, kadar bo odsoten grof Rajner po opravkih, bom rada prišla, da ti deflam nekoliko druščine. Josti niso bili zelo mikavni izgledi, da ibi imela Gerlip«1^ dosti e, a tega m izgovorila. Kako preprosto je vs>-> na svetu! V naši hiši na primer je stal noval neki Krajuškin. Sprva je bil seveda brezposeln. Šest let. Plačeval je le deset kopejk za kvadratni meter. Nato pa je dobil malo službico. Plače ni imel baš v like, toda za silo se je le preživlja] / njo in kar je glavno, zdravnika je imel zastonj. Povedati pa moram, da je imel ta mož grozen značaj. Nemogoč, neznosen značaj. In ako se ta Krajuškin ni pretepal s sostanovalci, je storil to le zato. ker je bil telesno prešibak. Zato pa se je prepiral z vsemi, z vsakim je Lska] vzroka za prepire in svojo ženo Jeleno Fedorovno j" naravnost razjedal. I^oga žena je končno ušla. Izjavila je kratkomalo v skupščini, da s takim značajem, kot je njen mož, ne more več živeti. Ilišm u-praviteljstvo naj ji da kako samsko sobico v kakem drugem stanovali ju. On pa. Krajuškin, ki j« bil tu-dr nnvzoč pri skupščini, je poslušal to s temnim obrazom. Končno je reki: "Radi mene ji le naka-žite samsko stanovanje. Priznam da imam v resnici vra/.ji značaj. Toda proti naravi ne morem ni<"e-sar ukreniti. Svojega značaja ne morem izpr^-meniti." Nakazali so ji torej sobo v stanovanju št. 17. Toda Krajuškin jo je tudi tam poiskal, in jo je brez usmiljenja trpinčil. Vsako 0 Arsene Lupin ...................60 Beneška vedeževalka ............ >35 Belgrajskž biser .................35 Beli mecesen ....................40 Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75 Bele noji, tnali junak...........€0 Balkansko.Turska vojska ...... .80 Balkanska vojska« s slikami____ .25 Berač s stopnjic pri sv. Roku .. J>0 Blagajna Velikega vojvode ...... .60 Boy, roman .....................65 Burska vojska.................. .40 Bilke (Marija Kmetova) ...... Jt5 Beatin dnevnik .................60 Božični darovi .................. .35 Božja pot na Šmarno goro...... .20 Božja pot na Bledn .............30 Boj in zmaga, povest ...........80 Cankar: Bela Hrizantema.......75 Grešnik Lenaril, broš... .70 Mimo življenja ...... .80 Cvetko ........................ .25 Cesar Jožef IL .................31 Cveti na Borograjska ............ .50 Čarovnica ...................... .35 Črni panter, trd. vez............80 broš. ............ .60 Čebelica........................ .25 Črtice iz življenja na kmetih .... .35 Drobiž, salbi ear in razne povesti — spisal Milčinski .............. .60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .............35 Drama v zraku, roman.......... .40 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida in Bitolja...........70 Deteljica .....v..................60 Doll z orožjem ~................ .50 Don Kišot iz La Manhe.......... M Dve sliki, — Njiva, Starka -7 (MeSko) .................... .60 Devica Orleanska .............. 30 Duhovni boji ................... ,50 Dedek je pravil; Marinka ln škra- • »40 Elizabeta .A................... .35 Fabijola ali 0 Moje življenje...................75 Mali Lord ............................80 Miljonar brez denarja .......... .75 Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje .................65 Maron, krščanski deček iz Libanona ...................... .25 Mladih zanikernežov lastni živo« topiš ........................ .75 Misterija. roman .............. 1.10 Mlinarjev Janez ................ JO Musolino .......................40 Mrtvi Gostač .................. J35 Mali Klatež .................... .70 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albrecht) ____ Jt5 Mladim Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Mož s raztrgano dušo............1.— Na valovih južnega morja...... JfO N« različnih potita ............ .40 Notarjv nos, humoreska ...35 Narod, ki brnim .............. .40 21. junija: Majestic, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne aur Mer, Koterdum Roma, Napoli, Genova 22. Junija: Minnelonka, Cherbourg St. Louis. cherbourg. Hamburg 25. junija: Paris. Havre Saturnia, Trst 26. ,'unija: Berengaria, Cherbourg America., Cherbourg, Bremen 27. junija: ol ympic, Cherbourg Dresden. Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen 28. junija: i'renidente Wilson. Trst State ndam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 29. junija: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Mauretania. Cherbourg New York, Cherbourg. Hamburg i-eviathnn. Cherttourg Come Grande, Napoli, Oenova Mfnnekahda, boulogne sur Mer. 1. julija: France. Havre 2. ju'ija: Colu m bus, Cherbourg. Bremen lt> udam. Boulogne sur Mer, Rot* tt-rdam 3. julija: llxmi-ric, Cherbourg President llaidlug, Cherbourg, Bremen 4. Julija: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg, Muenchen. boulogne »ur Mer, Bremen 5. Julija: He de France, Havre Veendam, boulogne »ur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 6. julija: mi nnewaska. Cherbourg Arabic, Cherbou-g, Antwerpen i >eutschland, Cherbourg. Huioburg Republic, Cherbourg, Bremen 9. julija: m a lent fc, Cherbourg 10. julija: Aijuitarila. Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 12. Julia: Paris. Havre Vulcania. Trst (Izlet) i.apiand, Cherbourg. Antwerpen Volendam, Bouluogne sur iler Rotterdam Minnesota, Boulogne sur Mer 13. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16 Julija: Karlsruhe, Boulogne sur Mer, Bremen Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. julija: President Roosevelt. Cherbourg, Bremen 18. julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen 19. Julija: France. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen 20. julija: Minnetonka. Cherbourg- Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Conte Biancamano, Napoli, Genova 23. julija: BerMn, Cherbourg, Bremen 24. Julija: Mauretania, Cherhourj- George Washington. Cherbourg, Bremen 26. julija: lie de France. Havre (Glavni poletni izlet) Homeric, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne sur Mer Roma. Napoli, Genova 27. julija: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen St. bmjis, Cherbourg-, Hamburg Beviathan. Cherbourg Mfnnekahda. Boulogne sur Mer 31. julija: E»resden, Cherbourg Bremen America, Cherbourg. Bremen V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA z naiiml znanimi parnlkf: NcnadkrilJIva postrežba In kuhinja v vaeh razredih. r-$198- Is NEW YORKA do LJUBLJANE iB NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek $5 posebej) HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja ln drage informacije m obrnite ca lokalnega agenta ali na — Hamburg-Americas line ft* DKOADWAT, NEW TORS Naša vas, II. del, 9 povesti .... S0 Nova Erotika, trdo vez..........70 Nova Erotika, trd. vez..........70 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reJcomandirajte pismo. Ne. naročajte len jig, \katerih m v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street v New Yprk ______