NHručiiuia mesečno 25 Uiu. tu iliiiteiO' »tvo 4(1 I )in — ne-del|skii izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 1411 |)ir Uredništvo je v Kopitni levi ul h/III SLOVENEC Cek. račun: Ljub I lana št. ID.hMi in 10.У4Ч ta inserale; Suroievo šiv 7">63, Zagreti štv 34.011, Praaa-Duiia | 24.747 Uprava. Kopitar* jeva 6. telefon ЈЧЧ2 leloloui uredništva. dnevna služba 2040. - nočna 24«*i. 2чч4 id дл0 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondelika io dneva po praznika Današnja številka »Slovenca« obsega z bogato ilustrirano božično prilogo 36 strani. :: Prihodnja številka izide v soboto, 27. decembra. ч» m ~~ m w Božič Tisočletja je človek iskal Boga. Padal je na obraz pred Naravo verujoč, da je v njej skrita etvariteljna sila in moč, ki jo je pogrešal v svojem bežnem in šibkem življenju. Veličasten kult skritemu božanstvu se je vršil na zasanjanih bregovih Nila, v Babilonu, v Feni-ciji, v Grčiji in Rimu. V puščavi pa je begunsko ljudstvo prestavljalo skromen šotor brez vgega okrasa, posvečen kultu Jahveta. Skozi stoletja so Judje posvečali svoje življenje in svoje praznike Vsevišnj?mu v nestrpnem pričakovanju, da bo Jahve izpolnil dane obljube in razodel svoje strašno veličastvo takrat, ko pride Mesija — Kralj. Mesija je prišel, njegovo ljudstvo ga pa še vedno pričakuje. Niso ga sprejeli, ker je prišel ubog in brez slave, ker se ni obdal z legijoni oboroženih vojakov, da jih vodi od zntage do zmage, ampak je zbral okrcg sebe peščico ubogih galilejskih ribičev. Judje so zavrgli Mesijo, ker jim ni izpolnil njihovih nacionalističnih sanj o mogočnem svetnem kraljestvu, ampak je oznanjal duhovno božje kraljestvo, »ki ni od tega svela«. Ali je Mesijo sprejelo ostalo človeštvo? Po devetnajststo letih, odkar je prišel na svet, bi se na pogled dalo sklepati, da tudi človeštvo kot skupnost ni priznalo Mesije. Prišel je, a med mnogimi narodi sramote in do smrti preganjajo tiste, ki izpovedujejo vero vanj in mu služijo. Vse to je sicer Mesija napovedal svoiim zvestim, a tragična resnica ostnne, da je premnogim božič nepoznan, da je krščanski božič za mnoge odpravljen. Sicer nosi današnji dan odsev onih dob, ko je še vse javno življenje prevevalo krščanstvo. Božični dan si vsak hoče napolniti z radostjo in lepoto. Povsod hoče ljubezen okrasiti svoje drevesce. Ljudje se danes čutijo zopet drug drugemu blizu. Človeštvo se nocoj daie kakor v pravljici, ko bi želel vsakdo drugega obdariti in osrečiti. Nccoj je zopet vse človeštvo kakor nekdanja krščanska občina. Človek bi verjel: iz oltarjev se je vrelo ljubezni razlilo preko mesta in dežele. Podoba pa spremeni poteze, če jo pogledamo od blizu. Božični mir je mnogim le še zemeljski ideal. Ljubezen jim ni več ko izraz plemenitega človečanstva. Rožično drevo izpodriva jaslice in križ. Sveti večer, ki so ga nekoč kristjani preživeli z molitvijo in postom, se marsikje umika razkošnim pojedinam. Ropal obed ie stopil na mesto evh4ristič-nega praznika. Človeško izpodriva božje, posvetno nadomešča cerkveno. Božični praznik je postal posoda, v kateri mnogim kipi le še vino zemeljskega veselja. Reven je postal človek na duši in po duhu. Iz njegovih izsušenih vrelcev ne žubori več živa sila oživljajočega veselja. S praznimi čašamj prihaja modemi človek h krščanstvu, da si pri njem izposodi najlenše. kar ima: ljubezen in veselje. Pri tem pa profanira ono, kar je bistvenega in svetega. Kajti njegove želje so bolj podobne Herodovim kakor pa hreneneniu Modrih, ki so v resnici in iskreno iskali Mesijo. Zaustavimo v bežnem krogoteku naših dni za hip korak in zberimo svoje misli. Kaj je nam božič? Ali je skromno Dete, rojeno v Palestini zn časa cesarja Avgusta v resnici prineslo luč, ki more nam in vsakomur razsvetliti iskanje po velikem Bogu? Za nas je božič največji dogodek človeške fcgodovine. Apparuit humanitas et benignitas Dei, salutoris nostri: prikazalo se je človečan-stvo in dobrota božja, našega Odrešenika, ponavljamo s Cerkvijo polni tople hvaležnosti, da moremo pozdraviti Dete, ki nam je v človeški podobi razodelo nevidnega Gospoda vseh stvari. Poslej lahko v človeku služimo svojemu Bogu. S kozarcem mrzle vode. ki jo ponudimo bližnjemu, vršimo službo Najvišjemu. Bog, kralj nebes in zemlje, ni ostal v nedostopnih višavah, kjer bi ga verniki zaman klicali. Postal je »nam enak v vsem razven v grehu«. Govoril nam je in kar je povedal, so »besede večnega življenja«. Delal je in vse, kar je storil, je imelo le en cilj: »Poiskali in rešiti, kar le bilo izgubljenega.« To je za nas vsebina veličastne božične skrivnosti. Seveda lega ne dojmijo indiferent-ne ln skeptične duše. Zato jim je božič postal banalna prilika za pirovanje. Vsak si lahko misli, kar hoče in more z učenimi frazami govoriti o »lažnem misticizmu«, o »zmotni tradiciji« in kar si je še izmislil pred resnico begajoči človek. Dejslvo oslane, da se vekovi-Hm in najbolj temeljitim proučevanjem dosedaj ni posrečilo vzbuditi resen dvom in omajati vero v eksistenco in v božji izvor božičnega Deteta, čim bolj narašča zmeda pojmov, tem bolj čuti človeštvo — čeprav včasih nejasno — da bi našlo srečo in mir le, ako bi človeške množice odgovarjale nebeškim zborom. Ta po-irebn je vedno večja. Jezus Kristus je izpolnil rrzel, katere z ničemer ne bi bilo mogoče ipopolniti. Kar čutijo množice, si priznava v iskrenih Urah saniospoznanja tudi poedinec. Človekova I. svetovni socialni koncil Papež Pij XI. pripravijo za 40-fefnico encihtihe „Rerum Novarum" novo sporne nico — V Rimu se bodo sestati delavci in delodajalci vsega sveta Rim, 23. dec. (Od našega dopisnika.) Iz prvih virov morem poročati, da pripravljajo v Vatikanu velike svečanosti za proslavo 40letni-ce, odkar je papež Leon XIII. 1. 1891 poslal v svet svojo encikliko »Rerum Novarum« o socijalnih problemih sodobnega časa. Leonova spomenica je skoroda skozi pol stoletja veljala za neizčrpen vir socijalnih naukov, ter je za vedno usmerila vse krščanske pokrete na so-cijalno polje. Iz nje so zajemale vse krščanske polilične struje, njo so vzele za temeljno podlago vse krščanske strokovne delavske organizacije, iz nje je črpalo moderno socijalno zakonodavslvo vseh držav, njej gre hvala, da prehod iz anarhije minulega in propadlega liberalnega gospodarstva ter iz materijalizma liberalne filozofije ni bil tako krvav in katastrofalen, kakor ga je napovedoval izbruh kolektivizma v sovjetski republiki. Leonova »Rerum Novarum« bo ostala v zgodovini človeštva žareč spomenik na razdobju dveh socijalnih dob dveh miselnosti; razdejala je liberalni raj, k sta gospodovala neomejena svoboda in kult i.v mega sebe ter podredila svobodo človeka večnemu zakonu pravičnosti, nasproti egoizmu pa postavila božji zakon ljubezni do bližnjega. Zato je razumljivo, če se je pojavila želja, da se la jubilej proslavi na poseben način, posebno, ker ravno v naši dobi pojmi o socijalnih pravicah in dolžnostih, o razmerju človeka do človeka in poedinca do družabne sku-jrine zopet zelo bledijo. Kakor je »Rerum No- varum« bila naperjena predvsem proti zmotam liberalnega gospodarstva, tako bo potrebno razgaliti zmote kolektivizma, ki groze, da se vanje pogrezne človeška družba, posebno mladina, na drugi strani pa podčrtati veličine krščanske svobode, ki je večna last od Boga ustvarjenega človeškega bitja. Sveti Oče Pij XI. pripravlja za to veliko obletnico novo obširno spomenico. Nova en-cilclika o socijalnem vprašanju se bo naslanjala na Leonovo, seveda tako, da bo vpoštevala vse izkušnje zadnjih 40 let. Nekatere točke, katerih se je Leon XIII. dotaknil le načelno, ker v njegovem času še niso bile aktualne, bo treba obravnavati na drobno. Tako vprašanje o pravični plači, o družinskih dokladah, o normalnem življenjskem stanju delavca, o pravičnih cenah življenjskih pridelkov, o sodelovanju delavca pri vodstvu podjetja in o soudeležbi pri razdelitvi čistega dobička, o pravici do redarja dela i. dr. Da bi ves krščanski svet resnično razumel čutnost jubileja, sta dva francoska vodiln« industrijalca sprožila misel, da naj se ob tej priliki, torej maja meseca 1931, povabijo v Rim zastopniki delavcev in delodajalcev ter vodilne osebnosti med socijologi iz vseh držav na svetu. Sveta stolica je predlog v glavnem sprejela, ustanovila poseben centralni odbor ter mu naročila, naj izvrši vse potrebne priprave za ta prvi svetovni s o c i j al ni koncil v zgodovini človeškega rodu. Moj informator mi je zatrdil, da bodo vat bila izšla na dva posebna načina. Centralni odbor bo sam povabil odlične osebnosti iz vrst delavskih voditeljev, industrijalcev in učenjakov. Sveta Stolica pa se bo še v posebni okrožnici obrnila na svetovni epiekopal z nalogom, naj posamezni škofje po svoji uvidevnosti in razsodnosti pošljejo še posebne zastopnike iz svoje škofije. Tudi ti škofijski odposlanci naj bi bili izbrani izmed zgoraj omenjenih treh skupin (delavci, delodajalci, socijologi). Sveta Stolica pa si je popolnoma v svesti, da bo nar-val v Rim velikanski, ker je več ko gotovo, da bodo poleg povabljenih ali poslanih delegatov prispele v središče krščanstva ludi množice ljudi, ki so ali neposredno ali posredno interesi-rani na socijalnih problemih. Prišli bodo zastopniki raznih, tudi nekrščanskih delavskih organizacij, pričakujejo zelo veliko katoliških in celo versko indiferentnih industrijcev, obrtnikov in trgovcev iz vseh dežel. Govore, da bo oficijelno zastopan tudi Mednarodni Urad za delo v Ženevi. Toda ta vest še ni oficijelno potrjena. Jubilejno slavlje se bo razvilo ne samo v veliko resnično mednarodno slavlje krščanskih načel v socijalnem vprašanju, ampak v mednarodno socialno konferenco, ki bo spričo anarhije, ki se oznanja, ponovila krščanske zakone družabnega reda ler gotovo tudi dala navodila, kako jih moramo uveljavili, mi vsi in vsak izmed nas v svojem lastnem delokrogu. Francoz o kolonizacijskem delu Jugoslavije Pnriz, 23 dec. AA. G. Jacques Hencelles, profesor in publicist, jako dober poznavalec Balkana, je včeraj branil na Sorbonni doktorsko tezo »Makedonija, študija o sodobni civilizaciji« in stransko manjšo tezo »0 državah in narodih balkanskih«. Svečanosti je prisostvoval prof. Masone, ki je bil nedavno v naši državi kot šef ekskurzije francoskih geografov; on je na glasu odličnega poznavalca in prijatelja našega naroda. Dalje so bili navzoči še poslanik kraljevine Jugoslavije Ln pooblaščeni minister dr. Spalajkovič, g. Politis, šef prosvetnega oddelka jugoslovanskega poslaništva g. ArnautoviČ in mnogo drugih oseb. Dva profesorja Sorbonne. ki sta proučila obe lezi, sta se jako pohvalno izrazila o drugi študiji in poudarila točnost Hencellesovega naziranja glede narodnostnih vprašanj. G. Manceau je poudaril točnost nasprotij, ki jih je i{encelJe» dognal med posameznimi deli Macedonije, pri čemer je posebno podčrtal vzorno kolonizacijsko delo Jugoslavije, ki ga omenja v svojem delu »Več Makedonije, ki bi lahko služilo kol vzor tudi Franciji. Dalje paudarja, da je Hencelles proučil gospodarski položaj posameznih balkanskih držav zlasti silni gospodarski napredek Jugoslavije. Eden izmed govornikov je podvomil o uradnih dokumentih, ki jih omenja Hencelles. Nato pa je Hencelles zelo živo odgovoril, da je svoja raziskovanja končal prej, kakor je dobil v roke te uradne dokumente, pri lem pa se je pokazalo. da so ti ločni in pravilni. Na koncu je jury proglasila dr. Hencellesa za doktorja Sorbonne z oznako odlično. V Španiji vre dal$e London, 25. dec. Od poučene strani se doznava o potlačeni revoluciji v Španiji in o seda,njoin položaju sledeče: Vludu generala Be-renguera jc vstajo majorja Franca potlačila, toda pod zunanjim mirom tli žerjavica vladi neprijaznega razpoloženja daljo. Delavstvo je, režimu vseskozi sovražno, republikanska inteligenca pa kuje dalje svoje načrte. Kmetsko ljudstvo je pasivno in bi se novemu močnejšemu izbruhu revolucije ne upiralo, kakor se ne upira vladi. Armada tudi ni popolnoma zanesljiva, kakor sc je pokazalo v Valenciji in Alioanteju. kjer je vlada odpad garnizije preprečila samo s tem, da ie poklicala tujsko legijo iz Maroka. Zato je ono miroljubno meščanstvo, ki je proti svobodomiselski republiki za ustavno monarhijo, vznemirjeno ter v velikih skrbeh za bodočnost. Vladi se svetuje, naj čimpreje normalizira razmere in upostavi kon-. stituoijo, kakor je bila obljubila. General Berenguer je izjavil, da vojaške sodišča, ki imajo soditi vstaške oficirje iu vojake, ne bodo izrekla nobene smrtne obsodbe več. Kar se tiče normalizacije političnega stanja, se čuje, da misli kralj poveriti vlado koncentracijskemu kabinetu, sestavljenemu iz liberalcev in konservativcev pod predsedstvom znanega katalonskega politika Camba. Ta knbi.net bi podipiral tudi najmočnejši član sedanjega kabineta, minister .za notranje zadeve Cierva in ieuder konservativcev Samcliez Guerra. Ca m -bo je stavil pogoj, ua sc morajo pred volitvami v korteee (parlament) vršitii volitve v občinske odbore. Zanimivo je, dn je major Franco, kakor zdaj sam izjavlja v Daily Expressuc, imel namen vrešči bombe najtežjega kalibra na kraljevo palačo, da se je pa v zadnjem hipu premislil. ker so se pred palačo igrali otroci. Franco je tudi izjavil, da republikanci ne lx>rlo nehulii s svojo akcijo in da mislijo za predsednika proglasiti znanega politika Alacala Zamora, ki se zdaj nnliaju v zaporu. 1000 žrtev vulkana na Javi Haag, 23. dec. AA. Po najnovejših vesteh so posledice izbruha ognjeniku »Merapi« na srednji Javi katastrofalne. Sodijo, dn je bilo ubitih nad tisoč oseb, bodisi od lave, bodisi od strupenih plinov. Mnogo naselbin je bilo razdejanih. Probivalstva se je polastila panika. Vojaštvo je obkolilo vse ozemlje okoli ognjenika, ker obstoja šo vedno velika nevarnost. Zemlja bruha na mnogih mestih strupene žveplene pline. Na Nizozemskem so podvzeli obsežne pomožne akcijo. Ministrstva v Haagu so razobesila žalne zastave na pol droga. življenjska pot zavisi od orientacije napram božičnemu Detetu. Če ga zavrne in izroči »preživelim legendam«, mu ne oslane drugega, kot oslabljena volja in neutešeno srce. Če pa ga sprejme, dobi njegovo življenje pomen in cilj. Vsak dan bo duša našla moči, ki jo pripravlja Bog sam, našla bo tolažbe in upanja do konca poti. Dejslvo ostane: Zveličar nam je rojeni Toda rnjen jo v bornem hlevu. Zakaj? Da nam pove, da ni treba iti skozi sijajne dvorane kraljevih palač, da pridemo (io njega. Ni nam treba iskati posebnih oblačil, da stopimo preden]. Poleg nas stanuje, ločijo ga od nos komaj lesene duri. V pastirski obleki, v de- lavski obleki, v ookljah lahko pridemo k njemu, če bi ne imeli drugega. K njemu vodijo proletarska pota, pastirske steze, fabriške ulice prav tako, kakor pota visokih, kronan ih modrih, ki iz zvezd in učenih knjig iščejo za njim. Kristus je prišel, da vse pritegne k sebi. Je pa tako še danes, kakor je bilo prvi božični večer: najlepše in najprej ga dožive preproste duše, ki ne iščejo velikega ua zemlji, a imajo neutešeno željo po Bogu. Oirokom in njim je dano, kar je sicer vzeto visokim in prevzetnim: živa vera, iz katere se poraja ljubezen. Kjer pa je ljubezen, tudi veselja ne manjka. Nai torei pride tiha. sveta, blažena noči BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE vsem naročnikom, sotriulnikom in prijateljem »Slovenca«! UREDNIŠTVO UPRAVA Naši francoski prijatelji Pariz, 24. dec. AA. Društvo prijateljev Jugoslavije je priredilo snoči velik banket v >Cafe de la Paix« na čast šefu naše letalske misije generalu Petroviču in Članom te misije. Banketa so se udeležili francoski general De la Roehe, poslanik kraljevine Jugoslavije dr. Spalajkovič. osobje poslaništva in večje število naših francoskih prijateljev. General De la Roche je imel zdravico na Nj. Vel. kralja, poslanik dr. Spalajkovič pa je napil viteškemu geniju Francije in sijujnemu napredku francoskega letalstva in končal z zdraviro predsedniku republike Doumergueu in francosko-jugoslovanskemu prijateljstvu. i Stee&ov habinet zakrpan Pariz, 23. dcc. k:k. Steegov kabinet se je danos po svojem drugem rbširnein niiiii is Irskem svetu pomnožil za pet članov. Imenovani so bili: za pokojninskega ministra poslanec Dor-ui a n n (radikalna levica), za podtujni.ka v notranjem ministrstvu poslanec Breant (republikanska levica), za državnega podtajnika v kmetijskem ministrstvu poslanec Ca rio t (radikalna levica), za državnega podtajuika v vojnem ministrstvu poslanec Stern (republi-, kanska levica) in za državnega porltajnika za športno vzgojo poslanec Tricard Graveron (radikalna levica). Poincareieva bolezen i Pariz, 23. dec. kk. O zdravstvenem stanju Poincareja je bil izdan danes zdravniški komunike, ki je javnost presenetil. Zdravniki so končno priznali, da se je bolnikovo stanje v zadnjih dveh dneh poslabšalo radii suhega vnetja reberne mrene, ki pa sedaj že zopet izginja. Bolnik je sedaj žc zopet toliko pri moči, dn so mil danes prvič dovolili čitanje listov. Parlament slavi Bratianov spomin Bukarešta, 23. dec. AA. Danes popoldne se je vršila seja senata, na kateri je bilo izraženo globoko spoštovanje umrlemu Vintili Bratianu. Senator ! Bralu, predstavniki vlade in predstavniki cerkve ter vodje vseh strank so izrazili svoje obžalovanje zaradi prerane smrti Braliana, naglašujoč pri lem ve-i liki palriolizem in politično poštenje preminulega. Vlada je sklenila, da se bo vršil pogreb nu državne i stroške. Pogreb se bo vršil v soboto, ko bo prispel I v Bukarešto iz Pariza njegov brat Dina Bratianu. Bukarešta, 23. dec. AA. Izvršilni odbor liberalne stranke se bo sestal v nedeljo, da izvoli novega šefa stranke. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Začasno jasno in milo vreme. Pozneje |Niduvine / višjo temperaturo. Južne Alpe: Zn-fasno o-blačno. Od čusa do času padavine Bog se giblje Božični klic pariških predmestij Partz, 21. decembra IW30. Pere Lhande, eloveii pariški r»M« pridigar in misijonar »rdeče cone« siromašnih pogmiskih pariških preduneallj, je izdal novo knjigo o svojem delokrogu Naslovil jo je »Rog »e giblje« V uvodu pripoveduje, zakaj. Veliki socialni apostol grof de Mun je nekoč srečal dva otročička v zelo zapuščenem delu 1'ariza Ustavil ju je in jiuia sačel govoriti o Kristusu Ko malčka nisla ničo«ar razumela, je potegnil krii iz žepa in gs jima pokazal, češ. to je podoba ljubega Boga Tedaj s« eden opojrumi, zapiči avoje velike oči v starčka in reče: »Kako naj bo Boj}, ko M pa nič n« gaueU Knjiga je pretresljiv klic iz globin socialne mi-rerije, ki se kopiči ukrog »pre|>ovediin<-ga paradiža« V podnaslovu jo Imenuje »BoiiAni klic iz rdeče eone«, ker hoče i njo navdušiti francoska srca z-a podvojeno telesno ia duievno karitativno delo v pariških predmestjih. »Naše kmetsko ljudfrtvo poda polagoma v poganstvo. Cele trume se valijo z dežele proti Parizu ln drugim industrijskim mestom ter pristaniščem. Ko eo i* lik pred ciljem, ne najdejo vstopa, ni ue •lanovanj in dostikrat tudi ne ilela. Te množice oblegajo шемша vrata ler se morajo vsaj začasno naseliti ob periferiji v prisilnih stanovanjih, v velikem siromaštvu ui grozni promiskuiietl. Stotisoče broječa pr«*luie«t Јл м m skrila » sasilne barake Nekdaj »o francoski j#*«ni pril»'iall » okoliš samostanov b »trahu pred barbarskimi tolpami ali pred kužno boiezuijo in eo »e tam pokriatjanili. Mixlerne trume, ki »e drenjajo pred vratmi oašib sodobnih velemest, p« u* tsniijo več pred nirabolanu vojsk. ampak vleče Jih nepremagljivi magnel velemestnega čara Vse podeželje Jf navil v gvoj pobesneli vrtinec strahoviti ЈГкдп nevednosti m Dezdrevega poželjenja. ki pusti*' ПИ1 tn trg* ler unče razvaline pred vrala velemnet V mrzličnem pričakovanju *e stiskajo le итЛкж. šiloma izruvane iz kmeiskih domov, ter (akajo, k/iaj ee bodo zanje odprla vrala začaranega gradu Revščina in ran/aranje ne more.a oživiti vero v nrih '«ti breMiomtrvinoerv Edino, kar pretrese ao dobili protetarijat. je malenelna negotovost Te resnice so ae zavedali t>ni junaški duhovniki Ln redov-Bfki, ki eo zapustili velike ponoene in udobne pa riške župnije, ter »e naselili med temi reveži v rdeči tiromašni coni Vero, ki eo io začeli razširjati, so najprej dokazali sami i tunajkimi deli usmiljenja, ki »o odgovarjala naivečjim potrebam ieb zavr-ie.nrev Ganljiv je рорш 7u le'nega župnika Boulard, ki ae je nastanil v napol razpadli barki, ler sam na svojih plečih nesel avojo revno posteljo bolni ieni, ki je umirala na kupu cunj v svoji baraki Pater Lhan.te opisuje lepoie in ležave dušnega pastirstva me«l burakarji V najv«č slučajih za verski pouk sploh niso dostopni Povečini niso krščeni ali pa so že celo poganski otroci nekrščenih staršev. Pot do leb ubogih duš petje preko mladih otrok. Dušno pnstirstvo lorej najbolj oklupa malih otrok. Ti ljudje tudi ne razumejo nadnaravne zamisli katoliške Cerkve Zato prihaj4|o dušni pastirji k njim * podobo cerkve, ki samo ljubi in ki dejansko pomaga. Sele. ko je prebivalec Meče cone vzljubil karitativno cerkev, poleni bo polagoma razumel tudi njeno nad narav do posiansvo, ki ga vrši med človeštvom Telesna ljubezen trudoma prihaja v duševno in rodi zglede heroičnih čednosti, kakor jih ne najdemo niti v najboljših župnijah S tem so jamo začriana [*Уа dušnemu pastirstvu pO mestih in ;>o inlustririkih krajih »Cerkev mora danes med najnižje in najrevnejše plasii čbrveštva Povsod. kjer valovje maiertjaJnega siromaštva bula ob obzidje dušebrižnih postaj, bo morala cerkev predvsem z dejanskim karitalivnim delom jioslali »vee za vsakega«, tako da t*xlo oči reveiev mogle zapaziti na njej odsev skromnih jaselc v betlehemaki Malici.« Pisatelj ugotavlja na koncu, da se naša člove-Ika družlia nahaja na usodepolnem razpotju. PrejS-nja socialna doba je potlačila «o<> plaši človeštva v revščino na korist druge, dane« j»e ae opaža splošno oeiromašenje vseb slojev ilirveitvs. Zato ie razumljivo, zakaj da se ravno danea pojavljajo lažne »truje kolektivizma in komunizma. V kolikor odgovarjajo krščanskemu moralnemu zakonu, se jim ne bomo smeli upirati. Cerkev bo morala zelo (»aziti na to, da y sedanjem socialnem prevratu r»e b« veljala za staroreiini-»ko ustanovo, za katero je veljala pred encikliko papeža Leon« XIII o socialnem vprašanj^ ampak da se razvoju ne bo prilagodila, nego mu dala amer, katero narekujeta krščanska ljubezen in krščanska pravičnost Avior želi srečne božične praznike vsem onim. ki bodo ra-zomeli glo-bokejši pomen božične spomenice, ki prihaja iz pariške rdeče con«.« Omejitev priseljevanja v Francijo l»art», 23 d«. A A Stalni odbor za delovne moči je proučil razna poročila o poslovnnju borz dela za inozemce. Na podlagi teli poročil so ugotovili. da vprašanje brezposelnosti ni tako aktualno, kakor v drugih državah Glede inozemskih delavcev bodo Izdani posebni ukrepi. Pariz. 23. det AA Ministrstvo za delo razglaša. da bodo francoska oblaetva v bodoče zaradi naraščajoče brezposelnosti morala s strogostjo pro-učili prošnje inozemskih delavcev za naseljevanje v Franciji. Inozemcl pa ki bodo prišli v Francijo s lem. da skušajo navesti naj>ačno svrho svojisga pota in ki bodo skušali najti delo. bodo zavrnjeni. Zagrebška vremenska napoved; Oblačno, padavine (sneg), ziuieruii mraz. Zakon o izplačila vojne škode Pojasnilo oddelka za državne dolgove in voino škodo Bel grad, 28. dec. AA. Ker Je 28. t m. »topil v veljavo zakou o likvidaciji jk>s1ov glede izplačila vojn« škode, je izdal oddelek za držuvue dolgove in vojno škodo to-le pojasnile. Ker sodišAn m vojno škodo niso mogla dokončati dela v obmejnih krajih v roku. kakor ga zakon predpisuje, zato oškodovano osebe niso mogle pravočasno predložiti v izplačilo izvršne razsodbe. Po drugi strani |>a je treba v najkrajšem času končati delo glede izdaje obveznic 2У*% rente za vojno škodo Zato je i novim zakonom olajšano delo pri presoji teb predmetov; določeni so novi roki, izdani novi predpisi ter jo vse delo Osebne pes-šee. ki se в<ч)ај izključno vrši preko drugega mosta. Gradbeni material se bo naročil na račun reparacij iz Nemčije. Zanimanje za naše pridelke v CSH m Belgrnd, 23. doc. AA. Zavod zn pospeševanje zunanje trgovine opozarja izvoznike tn njihove organizacije, dn se ic pojavila možno*! plasiranja jui^osla nskega blaga na t rž/Kri h v CeškosTbvaški iu ua Madžarskem. V obeli državah vlada v zadnjem času im-io.bno zanimanje ла uaiše poljedeljske pridelke. Predvsem ртЏ ла siidjc. vino. slamo, volno. kože. sm.fnmć in otrobe No Madžarskem jki je rn/en tega še veliko povpraševanje po lesu, drvili. papirju, jio proizvodih 13 fMipirjn ter po proizvodih kemične in tekstilne industrije. Rok za izjave o soc. zavarovanja podat'šan Belgrnd. 23. doc. AA. Nn prošnjo gospodarskih organizacij je tiiinislcr /a socialno liliko in narodno /zdravje potkuljšai rok o predložitvi uzjav glede novega zakona o socialnem zavarovanju. Ta rok je podaljšun do 13. februarja prihodnjega leta. Gos(xxfarske organizacije morajo preeh fraticosko-ilalljauskih pogajanj o |H)inorski razorožitvi v Rimu in pravi, da fašistična vlada (Ki vsej priliki tem pogajanjem ni naklonjena Lisli poudarjajo da bi bilo Ireba po vzeti nove gradnje in nadomestiti stare enote z novimi ladjami. Belgija zap'ra svoje meje Belgrnd. 23. dec. AA. Zavod rn posr>e<«-vanje zunanje trgovine je obvecntM ^0s|HI«I|tingoni. je belgi j-Ai kralj |>i«l|>isal 25 oklot>ra t. I odlok, da mor« blago, k.i je Ч|н»|ај oz.iuičeno in ki bi bilo uvo-ženo v Belgijo ali ki lxi bilo transijKirtnra no preko belgijskega ozemlja a) imeti posilimo do-Vk nI jen je o leni ali pribnja iz Sovjetske llusije in ali je tamukajšnjega |x>reikla. b) mor« imeti (nikoIhio jm»iidilo o poreklu, ako priliuja uz dru-gi^ih, krven ruskih držav. Ti Inkreti veljajo pre«lvsem t& tole blago: I. oves. pšenica, rž. ječmen, /cod'ltji ječmen (iHvlisi v z.rini. v kl i«: b u H snopih) 2. za moko i? rži, ječmena, za zdrob izvzete so le posebne vrsle moke. n. |»r. za kvas (p.šoo''čn« moka ne lrj«-iia o kemično tehnologijo in metalurgijo. V Ljubi am Je bil od leta 1Ш2 najprej asistent, nato docout is laredoi profieor. Poln energije Ln debizmožnoeti je spisal veliko število znanstvenih kn organizatoričnlb del Uredil je v zadnjih dveh. letib ua uiatiliriu u n*-daratvo mali. toda irvr*tni laboratorij l« tn««lalogra-fijo. k.t-r eo tudi začela znatutlveiui raziakovanja. Napravil je nad 20 znanstvenih del, ki eo puntala znana tudi v inozemstvu. Pečal se je posebno • problemom hidracije in koksanja trboveljekega premoga. Naša univerza je i njim Izgubila irvratiK> znanstveno moč. ki bi lahko marsikaj doprumel oa polju znanstvenega raziskovanja in dela naAe mlade, tcsla niarl ive univerze. — Pogreb ee bo vrftH v pelok, 20. deet nibra ob 2 popoldne iz mrtvašnic« ljubljanske botai&nine ua pokopališče k Sv. Krtža. Naj bo lahka žemljica slovenska velikemu гакмм bratuI Izid obč. voHtev v Budimpešti Binlimpešta. 23. dec l;k. Občinske volitve v Budimpešti so končale tako, da «o desne stranke dobile 84 mandatov (VVolffove stranke 47, vladna 28, FritMlrictiovs strank« 10 in frontni bojevnik! 4), leve stranke p« 00 mandatov (Fabianova stranka 16, Ftae.iijeva stranka 13 tn aoeialni demokrnti 88). Friedricliovs ntrank« in etranka frontnih bojevnikov sta opozicionalnl, ve Rtisis, ra Trolorl so bili nproi-fielii /a rud i potimnjVatijn krivde Ma-rio Vinciguerra in Kenso Kendi sta bila obsojena po 16 let ječe, Uniberto Gelmetti je bil obsojen na tri leta Obtoženec Adolfo De Kosiš je neznanega bivališča in zato soiliačo ni aiojjlu izvesti prutl njemu proč (»a. Zločinska fskarna Ponarejevala por'ug. novćanfce London, 23 de«. AA. SocliSte je '»beodUo tiskarno »NVaierlovi' and *ii№ ua lenarijo kaaeo v nuesku 543IKO luntov iterhngov (lf>i milijonov dinarjev). Kakor je uiano, je tiHkarna outisnlla pred leti ogromne količine jxirlugalskih m>včanie po naročilu neke nizozemske družbe, ki je nato novčaniee utiholapila na Portugalsko Kazeu uipade v korist portugalske državne blagajne. Krrensh! v Pragi Traga, 23 dec. I Sem le prišeJ blvSi rurfd ministrski predst^luik Kerenskj. Smrtnonosne megle namburg, 23. dec. A A. Zaradi nenavadno goste megle, ki leži že nekaj dni nad apodnjo Labo ia Nemškim zalivom, so se pripetile mno^e nesreče, kt pa so večinoma srečno potekle 80Ш Ionska motorna ladja »Malaya«, ki je priplula iz vzhodne Azije z velikim lovorom soja fižola, je ličila v 2П.ОООlonekL Paaažirski in tovorni parnik »George Washington<, ki se je moral zaradi goste megle zasidrati nepo-sreilno pred Hamburgom. »Maluyai se je močno poškodovala in so jo morali potegniti k obali. Parnik »George Wishington« pa so potegnili v hamburško pristanišče, kjer so se potniki izkrcali. Tudi nemški parnik »Dcuischland« je zadel na plitvino, a so ga kaaueje potegnili v globoko vodo. London. 23. dec. AA. Nan Londrmom rn nad obal jo leži še vedno gosta irif^la.. Vee promet e prekinjen Mejjla ima rdečo barvo Ln povzroča zaradi svojih žvepleulh ae&iavia гаш« obolenja dibaUiib organov. Nova itali. bo'na 1ad(a Oennv«, 23. <)(>c. d. Predvčerajšnjim Je bila tn •puAčeiu) v morje nova lahka križjirka »Bartolemeo Colleoni«. Ta ladja je trt-ђа ladja lipa, ki ruzvija hitrost od 37 do 42.5 vozlov mi uro. se more torej šteti med najboljše tipe moderuih lahkih križark sploh. Smrt prvega gradile Va 7.eppelinoo Frie«trirhshalrii, 23. d«. AA. Tu je preminili prvi graditelj Ze|led česar sem bil oddan v bolnišnico v Gradec od koder so me I. 1859 za vojaščino nesposobnega odpustili domov. V Slovenjgradec sera prišel 1. ISbO. kjer sern si kupil hišo m po se%tvo Ime 11 maja I9U'J leta mi je ob priliki velikanskega |Х>Лага, ki je takrat upostošil del mesta, zgorela tudi nx>ja hiša, nakar setn si na istem mestu zgradil novo hišo. Poročil sem se v 8vo|em 24. letu starosti ter mi je žena umrla L IV2I sloni 88 let Otrok sem itnel 6, štiri sinove in dve ličen, od kau-rih živi en sin v Pamečah kot upokoien železničar, drugi je v Grebinju na Koroškem za usnjarja in ena hči je noručena v AmenVt, dočim sta dva sinova in ena hči že pred leti umrli. Sedaj žtvtm m na svojem domu pri svoji nečakinji Mariji Fajdtjja, katera je podedovala moje posestvo. Bolezni drug^ še nisetn imel kakor prej rrCcno pn vojakih tn v 70 letu je moraki biti, ko ine je ndarila krava, pri čemer sem padel in si pohabil levo roko in nalomil hrbtenico, te bolečine čutim Se vedno. Radi tega bi tudi rad že umrl. Sedaj pri svojih 93 letih starosti še lahko delam in opravljam vsa poljska dela, krmim živino, kosim, še čitain brez očal. tudi slišim šc čisto dobro. Skoda, da me niste EriŠIi slikat poleti, ko sem na travniku kosil, da i se prepričali kako še lahko delam. — Sliko mi pa lc pnskrbite tudi zame, jo bom imel za spomin!« povdari ob moiein slovesu dobrodušni očka. Zanimivo je tudi to, da sta Vaš dopisnik in ta p. Strašek rojaka oba iz ene in iste župnije ln občine. Druga je naša 93 lelna mamica Julijama F alte, dveh Uadeckijevih veteranov sestra »Dober dan, mati! Prišla sva, da Vas slikava za »Slovenca«, da bodo Ijndje po svem svetu čitali o Vas.« »Ali res? Ja pa niinam nič denarja! Kdo bo pa plačal to?« »Bodite kar brez skrbi, to bomo že mi uredili, da bo prav.« »No potem pa dobro.« Ko je bilo slikanje končano mi je na vprašanja lepo povrsti povedala sledeče: Rojena sem bila 24. decembra 1837 v Vitanju. Že v prvem letu starosti, to je 1. 1838, so se starši preselili v Slovenjgradec. Moj oče je bil zidar, njegov oče pa tudi. Ta si je takrat prvi omislil štedilnike, prej jih še tu okrog ni bilo. Zato je hodil na Koroško in v liste kraje štedilnike zidat in je imel vedno dosti dela. Delal je tudi pri grofu »Rotenthurnu«, ki je bil lam, kjer jc sedaj osn. šola, ta pa očeta ni pustil nazaj v Vitanje, temveč jim je pustil leseno hišo, tisto, kjer je sedaj hiša vdove Bari. Hodila sem v dvorazredno ljudsko šolo v Slovcnjgradctt. V mladosti sem služila v Mariboru in Gradcu samo pri boljših uradnikih in to do svoje 40 letne starosti, nakar sem šla domov, da sem skrbela za svojo mater, ki je dosegla tudi 95 in umrla 1. 1880. Imela sem tri sestre in dva brata, ki so že vsi pomrli. Brata sta bila eden čevljar, dragi pa krojač v Gradcu. Krojačev sin je v Ameriki ua visokem mestu. Stanujem sedaj v ubožni hiši, kakor vidite, že 34 let. Prej je bila tukaj šola. Ko so delali ubožno hišo. setn morala zraven pomagati in sem dosti trpela. Od teh, ki so takrat prišli v ubožno hišo, sem še jaz edina. Sedaj je v ubožni hiši mnogo boljše kakor jc bilo svoj čas. Moja dva brata sta bila 12 let pri vojakih in sta s« vojskovala na Italijanskem pod vodstvom maršala Radeckega. Se- ' daj pri svojih 93 letih še vidim vse brati, pisati in šivati brez očal. Slišim še ludi čisto dobro. : Opravljam sva dela. šivani, kuham, j4>rein ter oprav- j ljam tudi druga dela. Bolna še nisem bila. Perem še tudi za brata, ki je samec. Dobri ljudie in brat mi ! nosijo jesti. Skrbi za mene brat. Sedaj za tvrdko j Klobasa in Smolčnik »cupfam« jierje, zakar dobim vedno jest iin še druge potrebščine.«' Tako se je končal najin pogovor. No pa zbogom mati! Kadar bo slika gotova. Vam eno prinesem in bodile zdravi! Hvala lepa. gospod! Bodile tudi vi zdravi! ln prosim prinesite mi sliko, zelo rada bi jo imela za spomin, bom molila za Vas.« Tretji je SO letni kolarski mojster Luka Pogorevčmh — naistareiši obrtnik »Dober dan oče! Slikali Vas bodemo za »Slovenca«, ako Vam je prav!« » »No pa dobro; pa dajte.« »Sedaj mi pa še povejte, kako je kaj z vami?« »Rojen sem 11. oktobra IS50 v Podgorju pri Slovenjgradcu. V šolo sem hodil samo eno leto v Podgorje, ki je bila pri posestniku Ant. Svetecu. V Slovenjgradec sem prišel 1. 1880, tu sem začel izvrševali obrt v svoji hiši, ki sem si jo kupil v Cerkveni ulici, tam kjer je sedaj dimnikar. Ko je hiša I. 1903 pogorela, je polem nisem več gradil, ker setn se bal, da bi se preveč zadolžil. V Slovenjgradcu sem sedaj jaz najstarejši obrtnik. Učit sem se šel s svojitn 19 letom. Bil sem II let v tujini. Godilo sc mi je vedno dobro, tako ludi sedaj, tudi dela sem imel vedno dosti in ga še imam. Samo ljudje nimajo več denarja, da bi plačali. Bolan nisetn bil drugače, kakor enkrat, ko sem imel legar okrog 1. 1890. Od tega časa sem pa zopet vedno zdrav ler še nisem rabil ne zdravnika in ne zdravil. Delam še vedtto, dasi sedaj malo težje. pa že gre. Stavbišče, kjer sem imel prej svojo hišo, sein prodal in imam v najemu. Bratov sem ime! 4. in eno sestro, ki pa so že vsi pomrli. Oženjen sem že v drugič. Prva žena mi je umrla 1. 1897. Otrok nimam. Počutim se prav zadovoljnega. Pil nisem nikdar dosti, ampak samo za potrebo. Tako pa z Bogom očka! Bodite mi zdravi! »Tudi Vi, gospod! Pa sliko mi preskrbite, bom ttldi jaz vzel eno za spomin« Četrti je 87 letni Gregor Crešnik — veteran dela iz Trobelj. Tega možička ni bilo treba slikati, ker je sliko podedoval že prej. Zato je bilo treba samo nekaj podatkov, ki jih jc ludi rade volie dal. »Rojen sem bil 15. februarja I. 1843 na tem domu v Trobljah št. 14. Hodil sem v 3 razredno ljudsko šolo v Slovenjgradec. S svojimi 20 leti sem stopil v tovarno Kos v Sloveiijgradcu. kjer sem se izučil ko- ; vaškeira in sem tudi lam ostal nepretrgoma do leta 1 1920 torej do svoje 83 leti«? starosti. Delal sem j torej v tet tovarni celih 66. lel.Poročil sem se leta > 1887 z 22 letno Antonijo Zabev iz Vrhov, s katero sem imel 4 otroke, dva sina in dve hčeri. En sin I Naša „mama*1 - 80 ieimta 77 Murska Sobota, 22. decembra. i Nn tukajšnjem župnišču bodo imeli na Štela- • novo, dne 26. decembra znamenit jubilej. Ta dan j poteče mami gosp. č. kanonika, dekana 111 župniku | Ivana S z lepe za 80 let od dne, ko je zagledala j luč sveta. Jubilantka jc oseba, kakršnih ne naj- j demo ne v Soboti, ne v dal.ni okolici. Kdor jo vidi, ji že oddaleč kliče »mama«. Mama ima za seboj dolgo dobo trudov in spominov. Morda ni človeka, ki bi tako fioznal Soboto in njeno zgodovino za polstoletja nazaj, ko ona. t Ceeto pripoveduje, knka je bila Sobota v njeni mladosti. Kjer sedaj stojijo lojje palače, so biti takrat 1 pašniki in mlakuže, v katerih so se valjale svinje. Občina sama je imela par desetin hiš. O kakih | uradih in srednji šoli ter drugih posebnostih, ki jih itna Sobota sedaj, se prebivalcem takrat šo niti sanjalo m. Mnogo zna povedali tudi o ta krat nem socialnem položaju, zlasti o »gospočmi«. Ko je Szlepecz dobil župnijo, se je z možem vred preselila v župnišče. Prevzela sla gospodarsko ekrbi Leta 1917. je moža izgubila. Takrat je začela sama gospodariti In gdnebie. kakoršnega je le malo kje dmgje najti v tako obilni meri kakor pri nas. Zato sc tudi vsako leto oglaša pri nas vedno več izletnikov iz tu in inozemstva, da svoj prosti čas prebijejo v naši zdravi in lepi naravi slovenjgraške okolice. Pozdravi jugoslovanskih misijonarjev iz Indije Kureeong. 22. novembra 1030. Vsem prijateljem v domovini pošiljamo o/b priliki nove tnnše ua Himalaji 22. XI. 1930 polnoštevhio /.brani .jugoslovanski bengalski j misijonarji hvaležen, v Gospodu trtlan po- j zd.ra v! Josip Vizjnk S. J., novomašnik. — P. Mesaric D. J.: F. Drobnif S. J.; A. Vizjnk S J.; M. Schmidt D. J.; J. Udovič D. J.; Stanko Po- deržaj D. J. radi tega so jo vsi klicali za »mamo: To ime v polni meri zasluži, kajti boljše mame si ne more-mc zamislili, kakor je ona svojemu siiiu, gwp. liano niku iu vsem kaplanom. Dosegla je v delu in brigali 80. leto Zdrava in čila je. Neštetokrat prehodi dvorišče, gospodarska poslopja m se zanima za vse, ko da Ima šele kakih 50 let. Tudi kuha In ice še ni dala tz rok. Priznati «e mora, da je še sedaj Izvrstna kuharica. Na molitev ne pozabi. Ima dva zvesta gosto. ;Franoi< jo obišče vsako jutro. Vedno ga čaka zatjutrrek. Včasih pride ludi k obedu. Kislega zelja in r«pe mu ne sme dnti, češ, da ga »grize v želodeut. Ob praznik jo obišče neka reva. Naziva jo z. »čregut.nna« (babica), ker misli, da -;c to Je bolj častitljivo, ko :mama<. Jubilantka živi spominom. Po obedu ali večerji prisede h g. kanoniku in kaplanu in pripoveduje. Ko pride kak župnik, ki je bil prej pri njej kot kaplan, se mu že oddaleč smeje iti mu gre nasproti. Z vsakim so razgovarja. 0 Mnanii« sc laliko v polni mori roče, da je vedno živela Bogu v č„:r1 in bližnjemu v dobroto. Vsemogočni jo je |>oplačal. Do danes ji je dal dočakati mirne, zadovoljne dni. K 80 letnemu juhi-leju ji iskreno čestitamo z. željo, naj ji Rog podeli бе zanaprej mnogo blagoslova To пмаг Pavlic - 70 letnih KoimiKA TVORMUA CIKC85JE LJUBLJANA PttAVA KOLIKA CitCOKuA Nedeljski Slovenec mr Žalosten Slovencev v Italiji ccnejši! ker sme rn.tr.l) ceno nccV.isVcrau -•Slovencu. * pre. r.-i asiroaia Koipor-iaiti. znižujemo * 1. jannarjom t0"! naročnino M red o n sk tvi;i >S 1 oven ca «. O; N.-чсс* <■'* dil-c velja r.edelj-,<.'kfi s. ^vfiK-ii rs vse kraje v 4r£avi : doetsvo r. a dora: cek-vlctao . . . Din c? — p»c»-"etso ... „ 4S.— .'•flri.fise ... H Г4 —— se^e-čro ... „ S — Tj m од cest v o rmša naro^r r.a celoletno . . . Din 130.— rsj..e'.co tO, ViHmo s tem vse naše prijate!;c ki si ir kakrinegakoli razioga r.e rr.oreio :u vsakiiar.'« izdate Slovenca«, da и naroče vsai na nedo!;>ko ir v- a s prilogo v bikrotisku »Ilustrirani Slovenec«. Uprava »Slovenca«. Lastno hišo zafgal Ljubljana. 2?. decembra. Pred kazenski senat je -topil 1ихч«л. >.\o-!aa nož. osumljen požiga las-ne K.še. K<'kor limona te njegov in njegov giae rezek. keavjr Vi jei!e ?ri. ko mu predsednik -■••taus prečita serijo prorlVazjv ir. pobara: »Je pr..v tako?« se mo.1 prikkiat in r-!judno potro': »Prav'< Med čitenjem oD'ožniee mož neprestano lo«n» Ln odkimava z glavo. rfe'a zmedi-ne kretnje z rokarui. godrnja. se terah. raWwjf... K.o je či;ajije obtožnice končano. začne mož s slovesno tragičnim patosoin razkrivati tvojeJa -rca bolečiio: >.Nare«lil seni to samo radi težkega življenja. Obupan setn bil. Sovražili so uie (lotna. tepli...« 2ena Marjana, ki skrušeno sed; odz-adaj nn klopi za priče, sa prekine z zategVm bolestno oČtitajočim glasom: >Oh. Matija, ne greši. soj ni res!« Predsednik senata: »No, ali priznate. da ste eo2gali?< Mož živahno in z veVko samozavestjo-»Tisto pa. tisto! Za žgal sem. Ampak zakaj setn zažgtil — zato gre!« In pripoveduje na do'™o in Široko v brez-ceznih stavkih in utemeljuje svoj zU -iu vedno znova s tem. da so strašno grdo delali z njim. Iz oStožnee, kakor tudi iz Izjav nj govili hčera, sinov in »obedov [M je razvidno. Ha je Matija Mrak iz Gorenje Dobrave pri Trati že od leta 1912 radi pijančevanja irri od-po! i .vice na svojr novo nioslc \ Ravenno. ikv r;Vs. pokra, .nt je v'*,1a' komaj poldrago M«, Pr. l\v- ег. w \ resnici vladal Pil jr гч^еи илгкч) iv.U.h i«b!as."niko\. ki jih je MuMHtlini poklical kar u faš.is! faiih »Tst liepra* prej n-ieo še Kili v dr-».va s'sAK. r^fek П.чвфјеп je toro ukval poleo &ai is'/itf р:ч m\ pne^oMnika Takrat e tudi Vlusjo:.«: iz.iai glad ilo .-vkrožmico na ртеГек-le, s kamero it rtai neomrjemo mo? v deželi i« iru\ .>» лтејо nas opiti twt; proti taii«'^-c rn taJBikom. Bil >c »o ko jr boted Mussolini n.vrmala.ratK fafctsniiiiie viJkiavinc. to ie sklenit, fašis 'čne i**w:tKMH»rr» sile \ .Iriav ni NKn-^. Rnu-)n ie i-ucii vjik.vi, s ka rriin »o so fak- s J«i: рЛкг*,;,nsk t*'r.iVi p-viroiiti prefftVtmm. TV-fifi ,if Kl preteki lV»mpie»ri iva3i- .juisV: јш rer v TO,!*ki proti Avstriji. Sv-oie рцч: . c sf t ..лКго .n ><■ r ros v-laiai. tudi proti fašisveiv Tako jo pro r. : }.-;».! Cacoeseji, ki je bil р.1£т.»3 Га^гсЈло та кав", "ivij r «.->т,j«r fasa sc je pnJotaj v Ital i; rv.Tdram>epoJ:telkof je Ki) V. ;-.ss.> r рг..чГ! 'рв Vriniti i .^po.' n« >evo ir se opro-ti na nOjk-e ro»nlwc«anamc srile< v stranki V V t«^ ч.з->1 т jvVraunati * y suma Гл1 kaj novega fa> s taktik« v Gcrva А^тепапП.м .ie Kil >i.v'*.>. Nato so p>.i' s^neii aj »č.i'elia Snrtcv-iss-i t ■ Vrt>pn3;u ie r(W'š«.'4r !ašisi>a s# ito> ž "io p? ' ■ čss-iV Vo s: s e>rp- 4> Пч-..ал«тш oljer- delali -r««^ v ч-io'i S)e>HI - n»raJ a* -Хл! ',isJ<, prvtepan e Slovencev in t c es u Ptefekm IVapienji je komaj p-.s-tv k> up staviti red. Tuli ce f Ml u Ic. A* - -tnsiro. :>\ SJoveocet pos^ii. se Vakcr Lia^^KarJi hgubi>o v itah-ans^e« тк>г п«. Ои je ti« ^ k; je SlovoocenB r. twt»dn>e še A i.- .-...'eviščes, пг pritisi sf ,;f т К.Чв- ridu in vtrugih povsem slovenskih krajih vpeljala italijanska s\. maša; toda prefekt Donipieri je bil odlcčon nasprotnik lako zvanega skvadrizma. to je i nasilja ui taiisiičnih kiuons'uh pohodov na deželo. \ o normalni poti V Ritmi .va so zmagali zagovorniki ra-,)ika.inc;ših molo.t Prefekt je nato us'avil slovansko laslo ш si s leni nekaj zboljšal polržaj v Rima. Kc so je po večdnevnem bivanju vrui) iz i pros'.olioe, ni nikdo uiti zdaleč mislil na njegov i Dan po prefektovem povnitku se je izvršil a.kvim v KopriviMu pri Kanalu. Pokrajinski fašistični !j»:iuk Avvenanli, ki mu je ta dogcxlek pri-šoj kakor aab.šč, je bil pozvan nenadoma v Rim. Nokaj ^ni uato je izkio v listih poročilo, da te ge-r/cralui fa;-^::?ni tajnik Oiuriati peljal Avvenanlija v avviijeaoo k \luw>liniju in da je duce poveeru ivk-^ril smernice sedan eju in botldegn de'ovanja lašisJičnega lajnika; [Kileg teea so listi prinesli vtv;, da je goriški prefekt Donipieri pre-гое^м; v Rav cono ... đoričani so kar obs'alL Politične smernice g. Avvmnaattja so jim predobro znane Deželi grozi aepo skvavlrneau Znan je tudi napad le^a so-s-,4.>-)i na goriškega nadškofu radi slovenskih pridig. Prra ta.inieuja pcKtitreuega kurza v smislu skradriaoia so se že pokazala. Po incidentu v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici, o kalerem s<- it ie poročalo, je šla skupina fašistov iskal Slovencev po mesu. V gostilni »pri Maksu« so •.•>sšjf tnjovca Kerševanija. kateresa so preenli. Ko ji« f- prrekel na pmirč dijak Ozvald, so še trga aiolal.. Ko eo opravili svoje delo. so odkorakali pred Avvenanlijevo stanovanje, vzklikajrč: »Žive-is vo.iaa! Zivio Avvenan il« To seveda zbuja upra-nčcec b:varen. la gredo S^enci na Goriškem r*aspTv4i šf hujšim саж>т, zlasti pa ima novi fa-š..c t.T tajnik v načrtu generalni nnskok na d nia-oa »icvcosko duhovščino Taki eo b-.iiični prazniki, ■ "vi i obhaja slovenski rod v Italiji. Nabavna prilika za Božiči Rild: ШШПГвОШО obrota nudimo v nakup PO lOSH'ln СГПвћ vsakovrstno manufnkturno b.ago. žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete i. t d. Moško obleko dobite že cd Din 300-- naprej Moško suknjo dobite že od Din 460-- naprej Ženski plašč dobite že od Din 400- naprej Angleško blago m že od Din 200- nnprej opozarjamo gg trgovce na vel'ko vsakovrs'no izbiro pupusl pri večjih nabavah Droao Sclmab. Ltobltana. Dvorni tri 1 3rata vlomilca Ljubljana. 23. dec. A i-s R. krk živi pod dojmom številnih vlomov in ui.i mi, ki jih je dolgo časa na jk> sehno spreten n predrzen način izvrševala roka neznancu. Pač so šle pritajene govorce od ust do um in so itnela sumničenja domačinov žc poceni di,ločen cilj — a vendar je trajalo precej časa. pre.len se je po^r-.^čilo oblasti zU'knit'i prave krivce in jih tirati pred sodišče. Zdaj se je Rakek oMahnil in je hvaležen vrlim orožnikom, da so jih rešili hude in mučne bojuz-tu. kj jc neprestano bdeJa nad njimi ... Cetvorica jih sedi danes na zatožni klopi pred kazenskim senatom tukajšnjega deželnega sodišča. Ta četvorica tvori člane ene same dru-žine: Brata Anton in Jože K., njiju mati Marija K. in žena druge-ga obloženca, Ana K. Zulo-ten je pogled na te štir uboge, v blato življenja poteptane ljudi, ki v svoji duševni otopelosti im zmehčanosti morda niti ne znajo vet" razločevati do!)roga od slabega. Vsaj glede prv h dveh obtožencev bo to morda kar res in psiholo'iko utemeljeno. Vsak v svoje misli zatopljen sedi na klopi in vsak po svoje se obnaša. Prvi obtoženec je poosebljena pobitost. Drugi obtoženec si radr vsega tega no dela preveč težkega srca in goji nekje v na j tišjem kotičku srca morda še vse polno sverli'i ihi.'.ij. da se bo še vse kako dobro Končalo... Bi dejal: prvi jc največji pesimist, drugi največji optimist — krivda obeli pa je enako težka na tehtnici paragrafov. Ostali dve obtoženki — mati Marija in žena drugega obtoženca, Ana, sedita kakor kupček nesreče tam n sta morda prepričan.i do najtišjih globin srca, da je ta dan najtemnejši in najstrašnejši v ujiju življenju in zgodovini človeštva sploli... Zasliševanje. »Obtoženec Anton, ali se čutite krivega?« »Nekaj sem kriv, gospod predsednik, a vsega uc!« »Ali priznate, da ste 13. oktobra t. 1. vlomili v železniško skladišče nu Rakeku iu odnesli 2 kožuha ter razno orodje?« Obtoženec prizna. 1ајч pa. dn bi bil dal ukradeno orodje spraviti materi. Mati o tatvini ui nič vedela. Na vprašanje, ali mu je pri vlomu pomagal tudii brat. izpove, do ga jc slednji samo čakal na cesti in mu pozneje pomagal ukradene predmete domov nosti. Prizna z raznimi pridržki tudi vlom v trgovino Doniinclje Maksa in vlom v kolodvorsko ok renčiva Inieo. Njegov brat Jože odločno zanrka, da bi bil udeležen pri vlomu v železniško skladišče. Čakal da je samo brat« na cesti in mu pomagal orodje nesti — drugega nič. »V Donvineljevo trgovino pe sta vlomila oba. Čez sto kil je bilo ukradenega blaga, ali ne?« S,G jih ш iilOglO biti če вСш Б6ж| pod jiazduhol« »Ali ste doma /eni kaj povedali o tatvini?« -Nič. Spraševala me jc, kje sem dobil vse to. pa sem ji odgovoril, da jo nič ne brisa.« Mati Marija, drobna, majhna, vase pogreznjena žen ca. izoovc, d* jc vin Anton rc* prinese! domov nekaj k dadkorja ir. r;ža ler da jo je na vprašanje i*»kod vse to. zavrtvl prav tako kakor Jože svojo ženo. tselc po hišni preiskavi de je izvedela kako in kaj prej pa t»ič. In pripoveduje nato še z zagrenjenim glasom, da so vsi drug njen' otroci pivdmi in pošteni. samo Anton in Jože sta se izpridila. Sledilo jc zaslišanje četrte obtoženke — Ane. Jože in Ana sta čudovit z&konok'i par. Jože je vitek, v'sok fant. star komaj 28 let. njegova žena [»a je kakor iz rodu LHipuiancer v rasti zaostala, neznatna ženica, ki ne sega svojemu možu niti do pra. Stara jc 4S let. Takole pripoveduje žalostno in narahlo očitajoče: »Čc otl fjož.c namreč) četrt vina »nije, jc že pijan in ne ve. kje ima glavo. Odkar je službo pustil, je začel piti. Jaz sem ga zmeraj svarila in jokala. Slut/Ma se.m. da sta nrinešeno blago ukradla, pa nisem tipala nič reči, ker sem se bela. Prigovarjala гш sem jima vedno, naj prenehata s takšnim življenjem.« Zaslišana sta bila nato kot priči «o trgovec D o tn i n c e I j Maks in nadzornik pro«e na Rakeku Omahen Ivan. Njiju izipovod so nomrm skl-ida s prvotno izpovedjo pred preiskovalnem sodščem. Predvsem so so prerešetav^li na tej razpravi trije večji vlomi: vlom v žel<*zni"ko dišče, vlom v Dominelje\o trgovino in vlom v delavnico |»osrst4Hka Jerneja Poroka. Večino ukradenih predmetov so orožn'iki t»ri ponovni hišni preiskavi na-Ii in vrnili lastn'kom. Po prečitanin ostalega olrtežilnega materijala se je sodni senat umaknil na posvetovanje in razglasil nato sodbo: K. Anton se obsodi po S "»16 k. z. nn "5 in pol leta robije ter na povračilo osebne odškodnine. K. Jir/.e nn 2 leti robiie in se po prestnni kazni še eno leto v /nporn nridrži. K. Mnrlia in Ana "a radi deložnosti t"tvine obnodita vsnkn nn 14 dni zaposfoipnnja. O zločinu v Kosezah Ljubljana. 23. decembra. Uprava policije ie o zločinu v Kosezah, kjer je bilo dne 28 novembra IftTO v vodr'iku uajdeno truplo umorjenegu Smajlii Vojnikoviča. valc« s staro obleko, po relu iz Bes;'rt s1-' Dubice, nadaljevala s poizvedbami ter je desedaj :.ibrala mnogo podatkov o načinu in času izvrž^neg? i'moi-t. Proti avetovanemu Josipu L se jo nsbralo to-1П:о dokazilnegn materijala. da ni dvom*, da n aretovanec Morilec izvrSottogs zločina. Aretovnoc je bil Izročen deželnemu sorr*u nadaljnje кмеплк«« protsknve ne morp.lo oKi*v žrtvovali s potovaujfm м to rborova-nje. Vaša zborovanji* res de n so m menična za borbo materijelnih dobrin 7.a lo je uaša *ttui oživlia. Vaša zt>irovanja so načelnega značaja. Krščanska nače!r hoč- ino r>c naših zborovanjih v na? samih po-jlob ti in utnliti tako, Ja bon d'iš v »rca in 1ute пчт -zrofene n'am prinašajo aaša zt>orovi,n;a po ude'ožem-ib. Čim večia jr ••(letfib.i. lom več. i j«" \f j\jm. S t^ea v^tik* je udeležba vaškega pr«^mozn k.i veliko vredna. Ne da bi nastopal ko* govornik ali prooat'.tor za to ali dru(n kle^o. že g s?nio udel'*žbo veliko VorKtii slvsri. Kdor cfstune ob !aV-'h rborovsniih doma brez prsveg-. rt -те!јел*гз vzrofc*. ta гп-ši. ker ajeeeva DeofrsviPjjv? od*-tac*4 demoralirnjoe vpl va ва nnvjčno. Т-.ч) Hr«h pr*d s!4bimi ča«i ne oo*jv ičuio Ctin -i lfši se nam obetajo, ter- pctrobnojš-" je. Јч oktenuno dr'g drue-ga in Gmotno v kr>? :>revega ter aedinie-пог^ tovarištva. Le tew.o t#ni na teme':u več-nih kronskih nače! t mo mVni stebri naše ljubljene države. Viso pa zborovanja za aktivno u,!1olj- stvo. Pridite tudi vi ki ste že v pokoju Naj vaš vztrajni zt?!ed pe' iže tnli iim da je treba živeti tn delati za oačoU iu po tssć« lib eiljana, Sv. Pe ra e. Ž in 1! Priporoča brg.-do za'ojro raznega zimskega perila nakvi pla^čev oblek sra Jc kravat no?»vic v*eh vrel dd. po priznano »izKih cenah INSF.RIHAJTE V Napredek v medicini Pri boleznih v »kUpib ib l»ak«r tudi pri p.-«, h.aianju jemlt* ra^fj 1 • t»U* « i<,j«l odgovarta et>d«/p«»« "•«»*''.u tu«" -.ir tkt v«c* in preditavlia ooiMl u> 't>,'t»' » "*f.'o m ;»f<(ti revni. . .'t t' i/i MftMioiii r. f'iyr,- b'j\* f»t.$) «<>«ku.ti";- ir. t f/f/v<»l'.'/"» '.«-a-oeiiiv t* zeioort nt* »b 9f(«n« rs pu- t>e» te v y»twc Ua'«.«« i«t«i«H( - V»» 1«'/|гм i /-t*4-*' fv(»;'t«l)l»l» hI i (,| V*m UJjlev hi',rtn» >.i»lle de France«, katerega hitre in prijetne vožnje niso mogli prehvaliti. Izletnikom želimo v krogu njihovih dragih vesele božične praznike in srečno novo leto. •k Položaj učiteljstva. Od učiteljske organizacije smo prejeli obširen članek o položaju uči-teljstva. Učiteljstvo se čuti zapostavljeno dru emu uredništvu 11. kategorije ter deluje na lo, da bi se izenačilo ž njim v svojih prejemkih. Prav posebno pa poudarja učiteljska organizacija, naj se plačevanje stanarine odvzame občinam ter prenese na državo. S tem, da so po novem zakonu občine morale prevzeti stanarino in kurivo, so nekateri celo izgubili. ★ Obvestilo OUZD. Po obvestilu dravske direkcije pošte in telegrafa z dne 13. t. m. štev. 11.288-IIa 1930. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in njegove ekspoziture niso oproščeni peštarine za pcslne pošiljke v krajevnem prometu. Vse delodajalce, delojemalce in druge interesente, ki stanujejo na sedežu urada ali ekspozitur vljudno vabimo, da oddajo vse prijave, odjave in druge dopise osebno v pisarnah urada odn. ekspozitur. Ako pa hočejo le pošiljke dostaviti potom pošte, pa naj jih pravilno Irankirajo. kakor druga zasebna pisma Pisma, ki v krajevnem prometu ne bodo opremljena s predpisanimi znamkami. bo moral urad neodprte zavračati, da se izogne plačilu kazenskega p-ipta. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pri bolečinah v želodcu in frevih ter probavilih navaja uporaba naravne >Franz-Jo-8o!« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Josef« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. ^Frani loselc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prinašamo na trg zelo praktične in izredno poceni W MPASSING-ženske snežne čevlie popolnoma iz gume, kateri vas najbolj varujejo proti mrazu, mokroti in blatu, ker so lesno zaprti in se dajo lahko prati. Zapirajo se z zaponko na gumb, ter so obrobljeni z žametom, a volnene podloga je lešnikove barve. Dobe se v črni, rjavi, lešnikovi in orehovi barvi. Zares dobri in poceni snežni čevlil za dnevno uooraoo WIMPASSING Vsi \VIMPASSING gumijasti čevlji nosijo na podplatu gornjo znamko zvezde. Predaja na vedtolkel. je bil W. J. Flenuningov, ki je pod enakimi pogoji dosegel hitrost 229.588 km na uro in aietir s tro-motor-nim transportnim avijonom Budi. ■fc Premišljuješ knj bi |Hxliiril г.н BoiiČ. Kupi par srečk doma služkinj no 5 IMn Morda si z njimi podaril sobno opravo, kolo, uro. Dne 11. januarja je žrebanje. Ilftfllil-I<01[f»!tr£«a fe r.a dom čo Vliro pri;>ravl'on o^ k ta de k i/, Pis'vnn-akega blata, ki zdravi rev m • ptbt. iS as itd. Dobi se v >saki 'ek ini in dri ger ji SktadlMe: DROOI-OIJ4 OK ODRI", l.jUBUAHA Prešernova ulit« .» ■fc 7dra»ili5Jt »Badio-Thcrma« v laškem se je na splošno željo adaptiralo in preuredilo tndi za zimsko obratovanje in je odprto skozi relo leto. Uspešno letenje revmatična. ičissa, bolezni sklepov, ženskih bolezni itd. Oskrbnina znižana. Podrobna pojasnila daje uprava zdravilna. ^ Prostovoljno gasilno rfrn^tvo na Laverri priredi veselico na Štefanovo 96. t. m v pr. storili gosp Otrrina. Začetek ob 3 pepoMue Vstopnina 2 Din. K obilni udeležbi so рп'(чтЛ odbor. Zahtevajte v tr av mah ,,lnSinir a Kus'era mifo za roke " Nedose-liivo ! Za vsakogar! Produkcija ZAGREB. PlEROi TIJEVA l e.eton 044)5 it Denti«t ,'alnvev. Komrrr-sni irg 14. ne or- dinira od 27. decembra tfSO do 7. januarja 1031. Primerna božična dari'a dobite v trgo-vtni z juveli. urami in zlatnino F. Čuden, Prešernova l. I>r. Jeršetnve šmarnire. 0 Veliki noči izidejo nove dr. Je-ršetove šniarnlee: Pozdravljena Kratica t Za Božič in Novo lelo dobiš na dppše tari ee kupljeno pr tvrdki z železnlno STANKO FLORJANCIC IjUiiLJA SA Sv. Petra cesta 35 Vetifcs irbers komoteine atommfptsto ema hrane mo tri-, rujave. sive itd kuhinjske posode, sjarniturre za otroke itd Sanatnrlj v Maribor*. Oo«pnskn 40. telefon 23o8 Na iniodernejši* urejen sa operacije in zdravljenje t zdravilnimi aparati (višinsko solnce diatermija. tomzator) Lastnik: Priuiarij ilr. Cernii Mirko, specijalisl ta kirurgi-.o. npra\o »Slovenca« it Praktična in kor1«'na he)i?na dari'a si otrlej-te In kupile po zelo nizki evni pri tvrdki 5<>»ak, Kongresni Irg 15. Ljubljana, nasproti nunske cerkve. Katere gramofonske pIo?če so najbolje za prenos polom zvočnika? - Po mnenm strokovnjakov so za elektroprenos najboljše p!o"če »Ode-on«. Vsled tega so le plošče tudi najboli priporočljive za navadne gramofone, kaiti one ne povzročajo Suma ter izredno čislo in iasno reproJu-ciraio glasbo. Razen tega ima »Odeon. izredno pester program z najboljšimi orkestri in pevci; n. pr. Tauber poje izključno za lo znamko. Za Slovenijo ima samoprodajo -Odeon- plošč tvrdka Gramofon A, Rasbergcr, Ljubljana. Miklošičeva 34. 17ТТП 771 1 čokotada zt i odpiranj 50 pisalnih sfrolev rabllenfh — areianfh razoroda a do 6. Januarja 1931 po znižanih cenah. THE R E X CO LJUBLJANA u Gradišče SL 10. 0 Božičnica na ljubljanskem Gradu bo dne 25. dec., na praznik rojstva Kristusovega. Obdaro-vanih bo 67 otrok in tudi nekaj najsiroittašnCjših družin Kdor bi se mogel spomniti teh sirot, ga vljudno prosimo, naj prispeva s kakim darom ali v blagu ali v denarju. — Darove sprejema uprava »Slovenca« ali pa hišnik na Gradu. — Vincencijeva konferenca ua Gradu. O V večernem kuharskem tečaju, ki se bo vršit januarja, februarja in marca, je še par mest prani ih Pojasnile tm dobe in prijave se sprejemajo samo še 29 in 30. t. in. o«. Držal K!tidpkfM?a<; pa so doživeli razočaranje. Kluduke-ga ni bilo... Zadeva jp namreč takšna, da je Kludfiky še iz leta 192». imel mariborski mestni občini nekaj odrujtati na neizplačani davščini; rav-notoliko, da bi se bilo lahko zgodilo, da bi m.eetna občina zaplenila na lepšega leva. Bogve kako se je bflo nareKlud-ekyc, last bratov Karla in Rudolfa: рпм! oeilavnim je taboril v Ljubljani cirkus Kludsky. Čigava last je bil? To pač ne ravno težko vprašanje pogrunta-vajo seda pri mariborski mestni ob'ini. Oni dan so nekateri doživeli potegavščino; sedaj vedo... • □ Novo dratnsko delo m?ribor»Vega književnika. Knoižemfli in časnikar Radivoj K e h a r e napisal dramo, kalere krstna uprizoritev bo bržčas že začetkom februarja v lukaš-nem Na-ods.em gledališču. Bo lo prva letošn.a krstna predstava na maj-ib-orskem odru. □ Ir.le. vcncija mariborskega IrjJovskcga gre-mija. V zadevi preselitve kontrole dohodkov v Maribor je mariborski gremij z zadevno spomenico posredoval pri Ziboin ci za TOI v L.tlbliani tea- mariborski mestni ob. ini. Q Poravnalno postoparje je uvedeno proti Mariji Kohk-nbrandlovi po estn;ei m IrgovkJ na Prevaljah; aiktiva zna Saj« 585.024.% Din. pasiva pa 635.346.61 Din. Dokazi težke go.poaar&ke krize. □ Mariborčanka — jutranjik. Kakor izvemo, bo tukaJSnji popoliliievnik >Mariborer Zeitmig« pričel z novim letom izhajati kot jutranjik. □ Tvornim »Volta« — na prodaj. VTera-j bi se. imela pri tukajšnjem okrajnem sodišču vršiti prodaja tvornice z električnimi žarnicami -»Volte«; prodaja se je radi ugovora družbe »oper prodajo odložila na nedoločen čae. □ Mariborska naliavljalna zadruga drž. uslužbencev je tudi letos izdala svoj običajen koledar, ki vsebuje vsako leto obilo zanimivih prispevkov, nanašajočih ee nn mariborske gn*podarskt iu kulturne razmere. V novem koledarju, ki Je izšel te dni, ee predvsem zanimivi |>ri«|ievki in eh-er ravnatelja fetudijekfi knjižnice J. Glacerja o prvih mariborskih časopisih, generala It. Muistra o našem Podravju ob (»revratu leta 1918 ter prof. F. Baša o tekmi med Mariborom io Ptičem za prvenstvo na Dravskem polju. Mariborčani bodo omenjene članke prav go-lovo z velikim zanimanjem čilali. □ 8 pohorskih vrhov. Mariborska koča: 8T)cm sne^a, suh, temperatura —4; vreme megleno; smuka prav dobra; snnkali№e uporabno — Huška koča: 30cm enega, suh; temperatura —5; vreme megleno; smuka prav dobra, sankališče uporabno. — Klopni vrb: 40oin snega, suh; teni|x4-iitura —7; vreme megleno; amuka idealna. — Zavetišče pri Vesele božične praznike in srečno novo lelo Vam želi kavarna Leon in Feni Pcocinl Točijo se prtslna flajersko In dolenjska Tina. Mrzla In topla jedila vsak čae od 4. ure zjutraj naprej. Se priporočata s posebnim spoštovanjem Leon In Fani Pogačnik. Iz Ljutomera N« več iuksus, temveč potreb« za таако£ш |e dane« radijski aparat ki Vam prinese v»e iz celejja sveta, kar Vaa zanima. Izbrati pa morate najboljie. Brczdvoma ao danes na višku popolnosti radijski aparati »P1IIL1PPS« in »TELEFUNKEN« s katerimi posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem je popoln — Niti ure n« odlašajte, zahtevajte ponudbe in predvajanja od MILAN SESSLER-ja veletrgovina — Ljutomer. Ptujska okolica Vurberg. Du4jčM y* po zimi pri a««-, U n*- deiiski .S4uve>nec« bo odslei rvdao prihan' »»uJeo ne nam puroCal n aovieah St-um duino.tn« m od v<,e[xiv»i(rd. Pa ga Komo kujM>vali — 2 dinarja izvod, lepega čtivs po гм ceJ teden. It Sv. Marjet« niž« Ptuja. Tudi ktoa ваа priredi prosrv dniMv« na MrUoovo pri ei«a popoldan: prulite! — Ncrčcmo гинтЛт. aU t* dbrugina laiamt; ludi pri na« bomo kivpovali o«deh*k«ga »Slovenca« ki pririaAa tt-liko uunimivlii vaolfto*te*iij»ol —- Ktrpo-vali bocnm prav r»di v»aiko medelr« »Slovenca«. ki je na* navhoOt Do n«««. Krotki fa/.ini io l.iia.nic« m j)*-eia po bUžnijih njivah; I<-рл -Hvar. Sa: n« delajo nobaM* škode; toda je fazan, ki... Velika Nedelja. Krstno preditavo nnaa »Jajier« po i4oi4-vanevj po-v ziral nvo: uprizori »e zgodovinjaka igra »Mlir»a«-j«T Kočt-v i ba.pl« (. Kr«! niiito od blizu io da ci. Vsil Sv. Urban. Naši »;agri« ao Jia-ne fagaM« pred Božićeim. L« vprašiv te jih, koliko z*,c«v in line -Ki povl-elrli. J vam bo it povedat... St. Vid pri Ptuju. Lepo usp*-delio t razstavo; n.iia dekleta io •« oauCila i«-vrstno kuhati Dobr« go^podin • bodo па*л deklet«! — V nedeljo, dne 28 t. m ob treh v S kova® domu obini rbor Prosve-lnegi druitva. CLuui P« številno1 Sv. Marjeta nite Ptnjla. Na ЈИМажпад po vefc*. nteati bo v Slomškoveai domu Igra >Go«tUrjca Nate Ljube Goepe«. Celje Ribniškem jezeru: 40em snega, snih; temperatura —9; vreme oblačno, smuka idealna. Izgledi za praznike... Smuk! □ Prra letoinjn poledica v mariborskem okolišu 30 letni poljski dninar Simon štern iz Loke na Dravskem polju je na poledenelih tleh na c»*ti spodrsnil ter pri padcu zadobil težke poškodbe na obrazu. IVepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. □ Nič več v ulici 10. oktobra. Radi različnih nedostatkov v posednjem času je predstouištvo mariborske mestne policije pre[>ovedalo ve.-iko ustavljanje avtomobilov v ulici 10. oktobra; edelej samo na Slomškovem trgu. □ Na Štefanovo bo priredil pobreeki Rdeči krii v Rojkovi dvorani veseloigro *Tat v mlinu«; pri-četek ob 19. Cisti dobiček gre v dobrodelne namene. □ Avtobusna proga Maribor—Ptuj ne bo obratovala na božič, 20. decembra. V vednost spoštovanemu občinstvu javljn Llninger. □ Opozarjamo na veliko zalogo manufaktur-nega modnega blnga in posteljnih oib-j po solidnih cenah. Ktihar & llrovat. Maribor, Aleksandrova 9. □ Slike za leititimaciie izdeluje lepo in ceneno foto Jnpelj. Gosposka 28. O Izvimredna izbira krasnih, modernih in cenenih kraval v specialni trgovini kravat Pečenko, Maribor, Vetrinjska 24. Mariborska okolica Pri Sv. Petru se vrši dne 24. t. m. obdarovanj« 40 otrok z obleko in obuvalom; pa tudi od ostalih pre,me vsakdo neka lepega. V:,em miadiao-Iruboin prav prisrčna hvala. V Kamniti se je bilo zgodilo dne 30. julija t. 1. V goiKtiliri Josi-pine 51окал :e pr^ti 10 zvečvr prišlo do prepira med gosti, ko je $ pomirjevalno besedo posegel vmes iupan Josip Škc t: tedaj ie 30 ieUii vireič-airski sin Rudolf Lang segel po nniu ter ranil obče pril.uibl enega župana v levo +tra.n čela Vie-rai se je Lang zagovarjal pri ma.riKor»kem okrožnem sodišču Lang je dobil štiri me-ece strogega zaporo ter dvelotno prepoved zahaian'a v krčme. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo up'izoti no Štefanovo cb tren p po'dnc in sedmih zvečer v društvoj dvo ani posamezne prizore iz krasne igre >Dom«; vei prav prisrčno vabljeni Slovenske gorice Sv. Ruperf, Um i e Franc Lederer, ki i« 53 lat zvesto služIl naši cerkvi, ter prepeval med sjužbo božjo. Kako je bil p il .tib'jen. ;e p ifal n egov po-g'eb. otroci z učite! skitn cKorr-m. nepre- jfledna mnofjca znancev in pri oteljev ga je spremilo nn njegr/vi po^Kdni p ti. V slovo mu e zapel domači pevski zbor gan\ive žalos'.inke. Blag mu spomin. Sv. fienedlkt. Na Štefanovo ob treh popo'dne v Društvenem domu lepa Ijulska ig-a »Revček Andre'čnk« v petih de a tjih, D uma I ini in okoličani prav lepo vabljcmi, Sv. Lovrenc. KabvtMko prosvetno društvo priredi na Štefanovo po večernicah v osnovni šoli božični igri »Sirota, io »Demon«. Pridit«l — Na tuikaiš-nii osnovni šoli je nameščena učiieljira al it. Stana Tičarjcva; d i bi pri vzgoiji ra'ih malih Prle-kov knela čim lep^e uspehe! — NHe is' ega »Slovenca« boste odiieij Inh^o redno dobili za dva dinarja; *ega(te pridno do nieinJ er Trboveljska mladina v Ceilbt. ▼ ljo 38 t. u>. pu»t4i Celje r delavskih otrok h TrbI 4 pa па.ч!орЈ| v dvorani Ljudskega doina i ljubko opereto »Čredna kraljica«. Dolžnoet Celjanov m okoličanov Je, rla v čim večjem številu prisostvujejo proitukoiji delavske mladino Vstopnice w to prtredltvv se bodo dobile v predpro«iaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. na dan |>rire«litve pa pri dnevni bia^ajni V Ljudskem domu. SRAJCE pepelinaste, bele, barvaste In druge vrste po zelo nizk h ceuuh in po meri pri L PUTAN - CEUE ■0" O ionskem vprnSaniu bo predavala v ponedeljek 29 t. m ue prnevetnom večeru v Ljudskem domu gdč Anica Lebarjeva. urednica »Vi-greVerica«. 0 Strelki večer. Vsled praznika se vrSl ta teden strelski večer Celjske strelske družine v so bo t o 27. t. m. ob 8 zvečer na kegljišču Oljskega doma. & G0 letni življenjski jubilej je obhajal včeraj znani in popularni obr.nik ц. Vinko KuUovec na Lavi pri Celju številnim čestitkam se pridru-j žujeuio ludi mi i željo, da ца ljubi Воц še dolgo ' ohrani tako mladostno čilega iD zdravega ter za javni blagor nesebično delujočega. Novo mesto Živilski trg. V ponedeljek je bil promet na živilskem Irgu kaj živahen. V dolgi vrsti kmetic se je dobilo polef« drugih dobrot tudi neredno veliko perutnine, zlasti veliko je bilo puranov in pur, ki so ee dobile po 60 SO Din komad. Tudi kokoši je bilo dosti. Cene temu blagu .зд se gibale med 20 do . 40 Din komad. Perutnina > bila takoj zjutraj vsa j razprodana, kakor tudi povečini vse drug« na trg t prinesene dobrote. K ran i Zgraditev skladišča in železniškega lira. Tvrdka Zabiti el Co. v Itritufu pri Kranju bo zgradila z odcepum v km 73.S38 desno jiroge Planica—Цub-I Ijana—postaja Kranj 198 m do'tt industrijski tir do : svojega skladišča za laneno sitne in lane-ne tropl-I ne, ki se bo istotako šile gradilo. Za pristop k skladišču je projektiruua 5 ui široka dovozna cesta, ki se ho v prelazu em nivoju priključila ua državno cesto Ljubljana—Krati,. Te naprave »e bodo gradile deloma na železniškem svetu, deloma ua svelu. ki je lasi imenovane tvrdke Preložila »e bo tudi pešpot, ki vodi na Sniarjetiio goro tako. da bo nova pol veliko boli zložna; podaljšala se bo«ln dva pro-pusta ln preložili brzojavni vodi, Na prošnjo direkcije drž. Železnic v Ljubljnnl t?i tvrdke Znbrel se .;« pretekli leden vi»il polili' en obhod v zvezi z vodo-nravno obravnavo in stavbnim ogledom na licu шi sta. Gradbeni uni-.rt in 1-<ат1а1м г«1лкгЦ« v rmloti. Gg. dopisnikom sporočamo, da smo poslane dopise prejeli in jih pripravili sa tisk, dn pu so žal iz tehničnih razlogov v zadnjem hipu morali izostali. Prosimo potrpljenja n upoštevanja. Uredništvo. « Škofia Loka Božičnico v mestni ubožnici prirede sestre tudi letos na sveti večer ob (t. Intimne prireditve ee bodo udeležili g. župan, g, župnik duševni voditelj ubožrice, celotni ubožni odsek in še drugi dobrotniki naše mestne ubožnine Na sporedu so: deklamnclja, pelje beki v občinski hiši, da je bil na vpogled vsem meščanom in občanom, s čimer jim je bila dana prilika, da se pritožijo. Kakor smo izvedeli, ni bilo nobenesa ugovora, in zato ga bo sedaj mestno županstvo poslalo na bansko upravo, da ga potrdi. Trhovlle Nadaljevanje dobrodelnosti. Vincencijeva konferenca je z organizirano dobrodelnostjo pričela blažiti bedo med najpotrebnejšimi v Trbovljah in to akcijo, v kolikor so ji dana na razpolago potrebna sredstva, pridno vrši naprej. Ne ozira se nn prazne besede gotovih ljudi, ki sladko govorijo, a dozdaj še niso nič storili, dela iz ljubezni do re-vežev |k> besedi Gospodovi: j Karkoli storite kateremu teh mojih najmanjših bratov, storite menil« Njen zgled je ganil srca drugih ljudi, Ui imajo čutečo srce in radodarne roke. Veliko je število reduciranih in brezposelnih deklet in žena. Bedne tavajo brez ciija okoli, izpostavljene pomanjkanju in nevarnostim n ravnega propada. Da se jih zaposli in se jim gmotno ter nravno pomaga, je na prošnjo Rdečega križa priredil Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani dne 13. decembra 1930 v meščanski šoli le(io predavanje g. Račiča in veliko razstavo. Po novem letu se vrši za mladenke in žene brezplačen Konjice Nezgodo ie imel preteklo soboto oploiniški avtobus. Zlomila se mu je os in le spretnosti šoferja se jc zahvaliti, da ni b lo večje nesreče. Po prihodu mariborskega avtobusa so zlomljeni del nadomestili z novim, nakar ;e cplotnški avtobus po precejšnji zamudi n-adaleval svojo vožnjo. Na pusl so se pripravljali nekateri v našem trgu v času, ko so katoliški kristani pripravi.ali pol Gnr.podti. Tudi Ilerodijada je plesala, ko je bil Jantz Krstnik v ječi. »VeS, Mica, na Štefanovo popoldne me pa ne bo doma. Grem pogledat v društveni divm, kjer bodo igrali zgodovinsko igro /Ben Hur«. Rad bi videl, kako se bo naš fant postavil na odru.« »Viš ga, jaz bi tudi rada videla našo Lizo in Cilko, kakšni Rimlianki bosta to.« »Ja. veš kaj? Polern pa greva kai oba skupaj in še sosede povabiva zraven, da nas bo več.« " , Kamnik Smrtna kosa. V ponedeljek 22. decembra smo pokopali 77 letnega Janeza Toinca iz Novega trga, popolnoma slepega starčka, ki jo pa posebno prejšnje čase marsikatero družbico razveselil z lepo j godbo. Rog daj večni pokoj njegovi duši! Iz društvenega življenja. S »Tihotapcema so naši mladi igralci pokazali v nedeljo mnogo delavnosti, pridnosti, pa ludi talenta. Se va? bomo prišli pogledat, le kmalu nas zopet razveselite š kako lepo ljudsko igro. V rrsti ekioptičnili pogaianj je bilo 17 decem-bra predavanje >0 Belokrajini«; še bomo radi prišli k skioptičnim predavanjem, ki nas vzgajajo in izobražujejo. Središče ob Dravi Igro >Legionarjk. ki jo igrajo igralci Ljudskega odra v Središču ua Štefanovo, se ponovi tudi v nedeljo dne 28. dec. ob isti uri in enaki vstopnini. Šport AKADEMIJA SMUČARJEV V BOHINJU Celo Bohinjsko dolino iti tudi širšo javnost bo presenetil suiuški klub Bohinj na Štefanovo 26. t. in. ob 3 pop. s svojo akademijo, katero 1k> prenašal tudi Radio v širini svet. Nu programu je petje, godbo, tamburanje, govor, t«,ko da bo celotni program zelo pester ter skoraj pristno bohinjski. S to akademijo stopa smuška klub v prvo lazo predpriprave za mednarodne prireditve, katere se bodo letošnjo ziLmo vršile v Bohinju. Upamo, da bo prenos v radiju všeč vsem cenjen im posluša vcem, ker bodo vse točke, katere se bodo predvajale, obsegale samo domače in žc splošno zna.no komade. Sneg je začel po malem naletnvnti kakor da bi ga bilo sram, toda vremenski preroki ga obetajo veliko, tako da se bo tudi smuški tečaj za začetnike lahko vršil nemoteno. Prijavnima za tn tečaj je Dim 30, nc pa kakor je bilo pomotoma objavljeno v drugem razipisu. Smučarski tečaj pri hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru se prične dne 25. t. m. pod vodstvom g. Janeza K vedra od JZSS. V dopoldanskih urah se hod učili začetniki, popoldne se bodo prirejali kraj&i izleti in vaje s smučarji, ki so že deloma izvežban,i. Prijavnimi za tečaj Din 30 je položiti pri oskrbnici hotela. Celodnevna prehrana in premočnima v kurjenih sobah Din 73 zn osebo. SMUČARJI! Najboljše in najlepše smučke, stremena, okovje in druge potrebščine najceneje! Kompletno: smučke, stremena, okovje, palice s krplicami se dobe za Din 198.— samo pri JOŽE GROM, Logatec. RAZGLAS Ziniskosportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi v nedeljo ii januarja 1931 tekmo za klubsko prvenstvo s startom in ciljem na Klopnem vrhu. Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah: a) senjorji-tekmovalei, ki so že tekmovali pri tekmovanjih, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali; b) juniorji-tekmovalci- ki do sedaj še niso tekmovali; c) dame; č) izven konkurence. — Tekme so lahko udeležijo člana odseka v konkurenci, vsi ostali izven konkurence. Tekmovalci morajo biti verificirani. Dolžina [noge: za eenjorje 15 km, za junjorje 10 kui, za dame pa akni. Razglasitev in objava proge 11. januarja ob pol 9 dopoldne, start ob 9. Pri.ave ee sprejemajo do 10. januarja do 16 v trgovini g. Bureša v Vetrinjski ulici. Prijavnimi 10 Din, za dijake 5 Din. Vodstvo tekme: predsednik dr. Davorin Senjor; tehnični vodja prof. Joško šile; starter Franjo Ma-jer; časomerilca na startu iu cilju Bureš in Vabtar; zapisnikarja Cingerli Ljubca in llerbert Drofenik; sodnik in zdravnik dr Jože Sekula; nadzornik proge inž. Ervin Rungaldier Prvaki v vseh kategorijah prevrnejo srebrne pokale, drugo plasirani srebrne plakete, tretje plasirani pa srebrne odsekove znake. Prvak izven konkurence dobi srebrno plaketo. Istočasno se bo na podlagi doseženih rezultatov določilo prvenstvo dijaškega odseka ter dobijo trije najboljši tekmovalci praktična darila. Darila so razstavljena v športni trgovini g. Divjaka na Glavnem trgu. — Razdelitev nagrad in objava rezultatov se vrši v Mariboru. Ori3*rair?e finske kakor tudi Hickory, jesen in akacija, turne, dirkalne in skakalne palice, vezi in vso ostalo opremo razpošilja najceneje IVAM SAVNIK, KRANJ 90 Specijalni smučarski cenik na zahtevo zastonj! Maše zadružništvo iz slatislihe Zadružne zveze za I. 1929 a r, -—ЗЋ '•СОГ.ГДИГГК;^ Vrhnika Trije od avtobusne nesreče 15. t. m. na Drenovem griču manj poškodovani, to so: Š t a j e r, Kržič in Mihaela Tomšič so že skoro vsi zdravi. Tomšičeva hčerka je po |>ar dneh že prišla v šolo. Kržič in Stnjer imata malo večje rane ko prva, bosta tudi ona dva kmalu popolnoma ozdravljena. »Trta na konjn« je naslov veseloigri v treh dejanjih, katero vprizori Katol. društvo rokodelskih pomočnikov na Štefanovo t. j. v petek zvečer v Rokodelskem domu. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa Na praznik rojstva Gospodovega ob 8 uri slovesna sv maša; izvaja se: missa solemnis v b-niolu, zl. M. Brosig, z orkestrom. gradual videruni ouiries. zl St. Pretnl. ofert. tul suni coeli, zl. M Pilke. taiitum ergo. zl. dr. Ki-movoe. Po maši: Noč božična, zl. p. H Sattner. Na praznik sv. Stelann. Ob 8 sv. maša z blagoslovom. pri kateri se pojo razne božične pesmi domačih skladateljev s spreniljevanjem inštrumentov. Cerkev » Križankah. N« sv dan ob pol U (pridige ni) s1ovi-hii» ev maša. Izvnj« se: Missa soleninie v G, zl. hud Wagner. z orkestrom, gradual viderunt omnea. /J. P. Oriesbaeher, po ofert. hodi« nobts coelorum rex, zl. 1. B. Benz Tnntum ergo, zl dr. Fr. Klniovec; po mali: Noč božična, Zl. p. H. Sattner. — Na praznik hv. Štefana: Ob pol 11 (po pridigi) sv. maša z blagoslovom, pri kateri se bojo razne božične pesmi domačih skladateljev s spremljevunjeiu vijolin. Iz dm^veneon f'vliento Kamniško okrnijo fantovskih odsekov prosvetnih društev sklicuje za vse dijake kamniškega okraja, ki se čutijo katoliški, da pridejo na sestanek ki bo v ponedeljek 29. dec. ob 9 dopoldne v Kamniškem domu v Kamniku Pridite vsi, kl ste dobre volje I Bog živi! — France Jagodic, tč. pred-Jednik. Poizvedovanj Izgubit se je zlat prstan. Pošten najditelj naj ga odda proti visoki naj/radi v oi'lasnoill oddelku »Slovenca«. VREMENSKO POROČILO JZSS PO STANJU Z DNE 22. DECEMBRA. Sv. Križ nad Jesenicami, vreme oblačno, suh pršič, smuka dobra, izgledi za praznike dobri. Dovje—Mojstrana, novega snegu pršiča 8 cm, vreme jasno, smuka ugodna povsod, zelo priporočljivi izleti v trigi. |x>g. in Karavanke. Jesenice: Tenip. —1°C, sneg kuh. smuka v okolici idealna. Rateče: Tem p. —6° C, suhega pršiča 30 cm, smuka ugodna. Boh. Bistrica: Tenip. —3UC. novega pršiča 10 cm, smuka dobra. Sodružica: Tennp. —4" C, burja, sneg pršič, smuka prav dobra. Travna gora: Tennp. —8"C, sneg pršič, smuka prav dobra. Pohorje: Tenip. —7"C, suh sneg 40 cm, oblačno, izgledi za Božič doibri. Nektiadina vremenska poročila jutri na tel. št. 3006. Ljubljan*-1"* "'edališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 24. dec.: Zaprto. Četrtek 25. dec. ob 15.: SERIJA —000301. Ljudska predstava pri zniž. cenah. lzv. Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava pri zini. cen;ih. Petek, 26. dec. ob 15.: PETERČKOVE POSLEDNJA SANJE. L'udska predstava po znižanih cenah. OB 20: UTOPLJENCA. Ljudska prcd.tava po znižanih cenah Izven. Sobota, 27. dec.: Zaprto OPERA Začetek ob 20. Sreda. 24 dec.: Zaprto. Četrtek, 25. dec. ob 15: CAR IN TESAR. Ljudska predelava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: LA MASCOTTE. Ljudska predstava Г znižanih cen-ih. Izven. 26 dec. ob 15: GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: CARMF.N. Ljudska predstava po zniž, cenah. Izven. Sobota, 27 dec.: BOHEME. Red B. Nedelja. 28. dec. ob 15: L A MASCOTTE. I.'udska predstava po zni-enib cenah. hven. Ob 20: TOSCA. Ljudska predst. po znižanih cenah Izven. Mariborsko gledališče Sreda, 24. dec.: Zaprto. Četrtek, 25. dec. ob 15: ALAD1N. Otroška predstava. Ob 20: GROF LUKSEMBURSKI. Prvič v te) sezoni. Petek 26. dec ob 15; ALEKSANDRA. Kupom. — Ob 20 LUTKA. Kuponi. Sobota, 27. dec. ob 20: PRODANA NEVESTA. KiKtooi. Sobota. 27. decemb. ob 20: PRODANA NEVESTA. Objavili smo že podatke o poslovanju kreditnih zadrug, članic Zadružne zveze, v 1. 1929., in hočemo v naslednjem podati nekaj podatkov za ostale večje vrste zadružništva. Od 259 nekreditnih zadrug je poslalo računske zaključke 238 zadrug, od katerih odpade 62 na nabavne in prodajne zadruge, 23 na mlekarske, 29 na živinorejske, 17 na zadružne elektrarne, 22 na stavbinske zadrude, 24 na obrtne, 24 na razne in 2 na osrednje zadruge. Vse te zadruge so imele skupno 47.770 članov napram 48 039 v I. 1928. in 41.588 v 1. 1927. Kot vidimo iz teh številk, razvoj članstva ni enakomeren, temveč število skače od leta do leta. Spreminjanje števila nima vedno svoj vzrok v pristopanju ali odstopanju novih članov, ampak dostikrat tudi v reviziji zadružnih imenikov, iz katerih se črtajo umrli člani za več lel skupaj, pa se naenkrat izključi množica »papirnatih« članov, to jo takih, ki z zadrugo nimajo nobenega stika. Vpoštevati pa je treba pri vseh podatkih te statistike, da se nanaša vsako leto na drugo število zadrug, kajti vsako leto pristopajo k Zvezi nove zadruge, druge pa zopet izstopijo. Nabavne in prodajne zadruge Najmočnejše med nekreditniini zadrugami nabavne in prooajne zadruge, ki so zopet po ve čini konzumne. Moč našega zadružništva predstavljajo kreditne in pa konzumne zadruge. Na drugih poljih pn si dosedaj še nismo mogli ustvariti zadružne organizacije, ki bi imela kak splošen pomen za naše gospodarstvo, ampak je Se vse lo v začetkih. lz naslednjih številk je razviden razvoj števila nabavnih in prodajnih zadrug ter števila članstva tekom zadnjih šestih let. V Zadružni zvezi je bilo: 1924 včlanjenih 77 zadrug z 36.140 člani 1925 „ 67 „ „ 32.920 „ 1926 „ 64 ,. „ 34.326 „ 1927 „ 61. „ „ 28.172 „ 1928 „ 60 „ „ 29.094 „ 1929 „ 62 „ ,, 28.322 „ Kot vidimo iz številk za zadnja tri leta, jo konzumno zadružništvo napram prejšnjim letom precej izgubilo, tako na številu zadrug kot tudi na številu članov. Razvoj se pa je za sedaj ustavil, imamo lc manjše spremembe, tako da moremo reči, da je prišlo konzumno zadružništvo za enkrat na mrtvo točko svojega zunanjega razvoja. Tudi poslovanje samo se je zadnja leta precej ustalilo, kot nam kažejo številke prometa. Denarni Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrši v torek dne 30. decembra 1930 ob 'A9 dopoldne v zbornični dvorani. Dnevni red je naslednji : 1. Poročilo zborničnega predsednika. 2. Zbornični proračun za leto 1931. 3. Aktualna davčna vprašanja. 4 Načrt novega zakona o socialnem zavarovanju. 5. Poslovanje zborničnega zavoda za pospeševanje obrta in program za leto 1931. 6. Priprave za nov obrtni zakon. 7. Informativna služba za pospeševanje zunanje trgovine. 8. Predlogi zborničnih članov. promet je znašal v I. 1929. 412.1 mil. Din, I. 1928. pu 429.2 iu 1. 1927 pa 429.1 mil. Znižanje gre predvsem na račun padca cen Prejemki za blago so znašali 72.8 mil. I)in ter so za približno 2 mil. Din manjši, vzrok so seveda ntžje cene. Kosmnti dobiček je znašal 7.7 mil iu je za 0.9 mil. višji kot pa lansko leto pri manjšem prometu, kar pač dokazuje, da I. 1929. kljub padanju cen ni bilo zn konzumne zadruge skibo. Upravni stroški s<* dosegli 4.8 mil. Din (1. 1928. 4.5 mil. Din), kar predstavlja 11 % od prometa. Odpisi so ostali na isti višini kot lansko leto. to je 0.4 mil. Din, obresti pa so se znižale od 1.3 mil. Din na 1.0 mil. Davki in pristojbino, ki so letos v statistiki prvič jioeebej navedeni, so znašali 0.7 mil. Din. Kot je razvidno iz računa zgube iu dobička imajo zadruge poleg kosmatega dobička še znatne druge dohodke, tako so izkazane obresti v znesku 0.2 mil. Din ter razni dohodki od 1.8 mil. Din. Cisti dobiček jo za 0 27 mil. Din višji kot 1. 1928. ler znaša 0.74 mil. Din. Bilančne postavke nabavnih in prodajnih zadrug so bile (v oklepajih za I. 1958., vse v milijon. l)in): Aktiva: Gotovina 0 43 (0.39), zaloga blaga 17.4 (14.8), dolžniki 6.3 (8.8), premični inventar 1.0 (10), nepremični inventar 3.1 (3.6), naložbe 0.43, • tala aktiva 2.0 (1 8), zguba 0.12 (0.15). Pasiva: Deleži 0.7 (0.7), upniki 9.0 (8.4), iz-ojila 14.3 (14.4), rezerve 4.9 (3.8), ostala pasiva 1.8 (1.9) in dobiček 0.7 (0.5). Blagovna zaloga se jo zvišala v 1. 1929. za 2.0 milij., ker se je pa istočasno blagovni promet zmanjšal, jo bila posledica, da so zaloga ni obrnila jietkrat kot v 1. 1928., ampak samo štirikrat. Ugoden pojav pa je, da so se dolžniki zmanjšali za 2.6 milij., vendar pa zavzema, kot vidimo, prodaja na up še vedno znaten obseg. Na drugi strani zopet vidimo, da so se -.višali upniki za blago, kar jo posledica večje za.i/^e, izposojtla pa so ostala na isti višini. Povdariti je treba, da so se rezerve znatno ojačile, ter da predstavljajo že znaten dol obratirfti sredstev naših konzumnih zadrug. Preteklo bo pa seveda še precej časa. predno bodo rezerve z deleži tvorile večino obratnih sredstev. Sedaj so zadruge šo preveč navezane na izposoji la, kar seveda vsled visoke obrestne režije vpliva neugodno nn ]>oslovne uspehe. Razvoj nabavnih in prodajnih zadrug v zadnjih treh letih naj ilustrirajo sledeče številke (v milij. Din): Prejem, zn blago 1927 67.2 1928 74.6 1929 72.9 Zaloga 12.1 14.8 17.4 Dolžn. 8.7 8.8 6.3 Upn. 10.3 8.4 9.0 Izposoj. 20.6 14.6 14.3 Borza Dne 23. decembra. DENAR V deviznem promelu so danes tečaji nekoliko oslabeli. Promet je bil izedno znaten, posebno v devizah Curih (za 2.1 milj. Din.) in London (1.4 milj. Din). Narodna banka je inierven.raia v vseh zaključenih devizah z izjemo Trsta, kijer je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljanska borza ▼ sredo, četrtek in petek ne posluje. Prihodnji borzni sestanek se vrši v soboto, 27. t. m. Ljubljana. Amsterdam 2273 bi., Berlin 1343.25 do 1346.25 (1344.75) Bruselj 788.28 bi Budin peš.a 988.22 bi., Curih 1094.40—1097.40 (10 5 9J), Dunaj 793.03—796.03, (794 53), Newyork 56.21-56.41 (56.31), London 273.59 do 274.39 (273 99), Pariz 221.68 bi., Praga 167.06—167.86 (167.46), Trst 294.25—296.25 (295.25). Zagreb. Amsterdam 2270—22-76. Berlin 1343.25 <зо 1346.25, Bruselj 788.28 bi., Budimpešta 98*53 do 989.50, Curih 1,091.40—1097 40, Dunaj 793 03 do 796.03, London 273 50—274 39, Newyo k 56.21 do 56.41, Pariz 220.68—222.68, Praga 167 06 do 167.86, Trst 294.30—296.30. — Skupni promet brez kompenzacij )e znašal 10.1 milj. Din. Cuiih. Belgrad 9.1260, Amde dam 207 35, Atene 6.675. Berlin 122.70, Bruselj 71.9125, B >d m-pešta 90.175, Bukarešt 3.06. Cari^ad 2 44, Dunaj 72.50, London 25.—. Madrid 54.90, Newyork 514.80 Pariz 20.23, Praga 15.2775, Folija 3 73 Trst 26 955, Varšava 57.75, Kopemhagen 137.65, Slockholm 138.15, Oslo 138.70, Helsmgfors 12.95. VREDNOSTNI PAPIRJI Tedenca za državne papirje ie bila danes po- i novno »labejša. Edino 6% Bler. poso ilo je ostalo j neizprememeno, dočim so ostali državni papirji popustili. Promet je bil znatne ši v vojni škodi, lako promptni, kakor tudi za decemberski in h bun-ski termin. Nadalje je bilo zaključeno le še 7% Bler. posoiilo po 79 v primeri z včera šn im zaključnim teča,iem 79.50. Tendenra za ban-'ne papi-je je bila lioizpremeniena, promet pa znaine ši. Tako so bile zaključevane delnice Polio banke po 56, K-editne po 101, Jugobanke po 77.50 in 78. Zemaljska se ie učvrstila na 19. Srbska pa je popustila od včerajšnjega tečaja 196, 195 na 190 Industriski papirji so nadalje brez interesa. Zaključena je bila kakor obi-ča'mo Drava po neizpremenjenem tečaju po 235. Med paroplovnimi družbami je bila zaključena le Dubrovaška po čvrstem lečaju 360. Liubliana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 80.50 bi., tob. srečke 50 den. Celj. pos. 160 den., Ljublj. kred. 124 den., Praštediona 940 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 126 den., Slavbna 40 den., Ruše 235—255. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 86 bi, agrari 50.50—52.50, vona škoda ar. 425 d. kasa 424 50, 425.50 (425 50 425) 12 424.50, 425 (425.50. 425), 2 b. 417 417.50 (417.50), 3. 416.50 d, srečke Rdeč. križa 50 bi., 8% Bler. pos. 91—92.50, 7% Bler. pos. 79—79 50 (79), 1% pos. D. H. B. 77—80. 7% begi. obv. 67.50—69, Pos. mcsta Zagreba 72 bi., Tobačne srečke 30 bi. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d., Katolička 35—37, Pol o 56—57 (56), Kreditna 100—104 (101), Union 189.50—190, Jugo 7750—78 (77.50-78). Lj. kred. 124 d.. Med unar. 67 d., Obrtna ' 36 d , Praštediona 940 d., Etno 145 b. Srbska 189.50 ! do 191.50 11901, Zemalvska 128—129 (129). — lndu- I slrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttniann 130 do 137, Stanovitna 200 d, Nažice 975 bh, Danica 100 b., Drava 235—236 (235), Šečerana 2*5—300, Nar. ml. 20 d„ Osj. Ije v. 210 d., Brod. vag. 90 d., Union 90—100, Vevče 126 d., Isie 43—45, Ragus^a 360 do 365 (370), Oceania 230 bi., Jadi. plov. 530—560, Trboveljska 358—360. Belgrad. Narodno banka 8150 (5 kom ), 7% inv. posodilo 87—88 (87.50), votnu škoda prompt 425 50 do 426 (425.50), 12. 425.50-^126 (425.50), 7% Bler. pos. 79.75, (1 zuklj. 5.000 dok), 7% pos. Dri. hip. banke 78.50—79 (4 zaklj. 12.000 dol.), 6% begi. obv 67—68. Notacije drž. papi.jev v iraremstvu; Nevvyork 8% Bler. pos. 92.50—?3 50, 7% Bler. pos. 78—79.50. 7% pos. DHB 75.50—77. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 86.55, \Viencr Bankve rein 16.75, Creditamstslt 46.75, Escompt. 157.25, Živno 88.30, Union 23.45, Au»s ger Chem;- che 143. 35, Mundus 147.50. Alp^ne 18—, Titovel^ska 46, Leykam 3.—, Rima Мигапу 61.80. Žilni li» Položaj na našem žilnem Irgu ie ostal v glavnem neizpieraeaien pri na^a je tra »oči čvrsti tendenci. Notaci.e so ostale na včera>4iMi višini. V L ubliani so nolacije n. iz-premcn ene. Zakl,učeno e bilo: 2 vagona pšenice in 1 vagon koruze. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Vse neizpremm eno. Promet: pšenica 13, koruza 12, moka 1, otrobi 6 vagonov. — Tendenca: neizp« emen;*na. Sombor. 12. dec. Pšenica: bč.: pot., šlep 80 kg 150—155; bč. okol. Sombo- 78 kg 137.50—142.50; gbč. 79-80 kg 150—155: sr. 78-79 kg 132.50— 137.50j slav. 78 kg 130—135; ban. Bega šK.p, 79 kg 145 do 150; ban. Dunav šlep 79 kg 135 -140. — Ječmen: bč. 63-64 kg 107.50—112 50; o^ali ne^zpr. — Koruza: bč. nova posušena 90—95, bč. gar. 72.50 do 77.50; bč. jan. 75—80. — Vse ostalo nespremenjeno. — Tendenca: i>ei»p: emenjena. Promet: 168 vagonov. Bud'mpešta. Tenden'a: koruza: prijazna, ostalo: slabša. Promet: ma.hen, — Pštnira: marc 14.90—14.91, zaklj. 14.9^—1491; ma : 15.10—15 11, zoklj. 15.10—15.11. — Rž: marc: 9 S7—19.C0, z iklj. 9.87—9.88. — Koruza: marc.: 12.45-15*2. zakli 12.58—12.60, transit maj 10.20-10.35, zaklj. 10.30 do 10.35. A" • /i vina Ponedeljkov sejem, dne 22. c'cc. v Kranju, -Na trg ie bilo prignan-h volov 48 prodanih 21, cena 3000—4000 Din; krav 39, prodornih 13, cena 1700—2500; junic 3, prodani 2; cena 2500—3000 Din; bi! ov 2, prodan 1, cena 1000—tOOO Din; konj 1, neprodan, cena 1500 Din; ovce 4, prodane, cena 180—200 Din; svinj 11 prodane 4, cena 30» -ГООО Din; prašičev 12. prodani cena 300—2čOA Din. _ Se]eni e bčlefil precej slab obisk. Mariborski živinski sejem dne 23. dcc. Pri-gnanih je bilo 18 kornev, 14 bikov, 91 volov, 248 krav in 14 telet. Skupaj 385 kom. Cene so bile sledeče: voli 5—9.50. biki za klan.e 5 50—6, krave 2.75—6.50, mlada živina 7.50 -9, teleta 9. Prodanih je bilo 160 kom. Od teli za izvoz v [tali o 16. C ne mesu: volovako I. in II. 16—20, meso od bikov, krav in teiic 10—14, telečje meso 1. in II. 15—35 svinjsko maso svete 15—26. Dunajski prailčji sejem. (Poročilo tvrdke Fdv. Saborsiky & Ko., Dunaj ) Na Duna: je bilo pripeljanih 9260 pršutariev in 2016 špekar ev. Iz Jugoslavije je bila pripekanih 92h0 pršutarjev in 2»!6 špehariev. Iz Jugoslavije je bilo vsega s'-upai 2063 glav. Na kontumačnem trgu pa ie h lo 89 špehar. jev. Cene so bile: špehani naiboltši t.65, I 1.S5— 1.60, II. 1.50—1.55. kmeeki prašiči 1.50—1 60, naj-boljSi 1.65 prSutarji 1.40— I 9J. Tendenca: Cena za špeharje je bila za 5 grošev nirja, za pršutarje pa nespremenjena. Les Na liuhlinnvlcf borzi rta Mla zaključena 2 vagona bukovih drv. Tendenca mlačna. PovpraSevanie ie za 4 vsgone kratke robe smreka-jelk a 18 mm od 9 cm л~.егј* 7Л nekakega polbopa. O. - • *.< м . ечг »> , •■■-kom soili /daj na motorje. a< • •• • - ц ali v 'akti jn lovi bežne govorice — nov ee. V najlrv.r.irj-si kot vnlijo njtvrovo oči. njegovo »tbo :tx»ra !-'"-sati že shrtnje ;n nobene skrivnosti ni. k je lie bi mogel razkriti. Velesil«. ki sioji .Ta njim. mu daje krila, ki pa ш >I na dan pred svetim dnem prost žc popoldne. Mojc božične počitnice! Vrstice protckliili o ulicah s čudnimi občutki človeku — lire/ delu. Vsem. ki so me sreča v ali, so jc mudilo. Zadnje ure pred svetim večerom jo oorabil vsak pni zato, da pripravi vso. dn bo čim lepšo — srečnejše prež, vel Ui večer. Tudi mene jo nagmilo kot Injca v tem vrvenju domov. Domov? — Moj dom jo bila suha i/.lva s posteljo — mi/o tor nir/.lo pečjo. /ji tisto ure spanja, ki sem jili posvetili, je bilo dobro! Zakuril som v poč in priiiiiiktiil k njej mizo ln stol. Toplota iz pc< i je v novo zaživel« v meni. moje oči pa mi bež.nle po 'lolgočjanili btenall kot da bi lovilo — sveti večer. Rnzmostrl som roke, ki so mi razrast le v velika krila. Pognal sem so nad streho, pod menoj jo ležala I.jnbliana. Iz skoro vseli dimnikov so ji vil dim. /drlo v • mi jo. dn so jo ustavil čas. /uvil som k lesketu joči so (Mileči, so spustil I, oknu In /.rl v božično ra/položenje, ki jo vladalo v krasni sobi, V kotil sobe jo poroto božično drevo in so dotiku W» skoro stropa. Na diivanii ob njimi jo sedel par. Mlada. lepa žoiva jo sedela ob možu in strmeln v lesket na drevesu. Z levico jo boža In velikega medvedku. Mož pn jo ilolgočasno rrl po sobi in puhal ci^art*to. kot nejevoljna jo /.uvgn l.i r. rameni: »Prav ra prav pu vse to-le itak n'ina smisla. BMi pa mora že zaradi ob -kov. Ali чо ti ne zdi. dn je t.vle vere r eden najbolj dolgo* časnih? Vsi so tfftčijo doma in niti zabavne družbo ne dobiš. Ali bi kani šla?« Haxu.mrtn vnju. lioJifno drevo in to ler« rečer za vaju trma smisla. IVinos bi prav toliko Hitel.* zabavno družbo m občutil« srečo, ki je največja, /'kaj pa posnemata llerodn, ki je d.-.j na 1ји!ч) svojemu kraljestvu, moči in lepoti pok lati nedolžne otročiče. Herod ni имЧ tW _ /nteniiM-l re lesket v sobi. Mraz ego- tema je udaril skoei zaprto okno im nie pognal naprej. Pi*l menej je boža In ee-.tn, ko ml jo ob-гЦЈл oVrni nad pekarihv. ij kntero }e «toniln ieieta delavka. V naročju jc nesla vtKkoniki liieb kruha :i veselo poki m,, ta možu. ki jo je ivikai. — r/jsk.i| :va ne naročiš prcvlajalki. naj ti ла> je kruh v |vip r?« — ;t.X j ie vse eno. -iti i>o:.io prav tako o I njepa!« — »N ič ni vso eno. vi j u trelva. da bi v si v ideli, da moramo pri nas jos:i luli ob praznikih samo kruh!« — i сче! »eni nad njima. Daleč na robu mesta, kjer žive vsi listi, ki nimajo skrbi, kam z denarjem, ^ta se ustavila pres) nečem, knr naj b bilo podobno človeškemu b:v a!i<ču. Skozi zamazana okna sem v del božični vot-or. za čigar sreči je /"doSčal Kos belepa kruha v nsiih peiorioo lačnih otrok. če bi imei moč. bi dvignil to sjvikivlr.mo hišo v oblake iti jo spremenil v palačo, v katerem l»i iz č rs ti h src zvenela p.-soin sveti noči. Vrnil sem se nazaj. Mesto pod menoj je čudovito rastki. Nisem vedel, k jo sem. Po širok Ii cestah so so podili avtomobili. V nepregledno dnljavo so jo š rilo velemesto. Vam nekje v daljavi som v'del s vet'ob ne signale, ki so kazali |»ot jeklenim tičom. ki so pristajali. Po cestah so so valile množico. Vsak obraz so je smehljal. Kuj to mesto ne nožna bedo? V uho mi jo zabrnolo brnenje lopat in udarjanje kraui|>ov. Po široki cesti so kojvdi delavci, po-lajrali tračnico, štiristo parov rok jo |>oniagalo eivili/iu. ji do napredka. Naenkrat so zletele lopato i ti krampi iz rok: delopiist. Debelu*ast možakar je stopil v gručo delavcev in privlekel i/ torbe denar, /nljnve roko so4i.st. Bila je tako velika, cla bi In h ko i>ok rila ves svet. V nje notranjosti pil je kljnvalo Hcrodeževo srce: Naj umirajo otroci, kaj mi mar, samo 11 12. Vo/ovi. o-ireniljeni 7 ггкРсто. 'imajo ivaois >RaFidelio,, opora (Beethoven). — 22 00 Poročila in časovna napoved. — 22 13 Jazz-band delavske gmlbe »Zarja«, Drtiffi omarami i Četrtek. 25. dorenibra. lleljsrad: 11.25 Prenos svečane sdulbe b^žje iz frančiš s.uinislana v Subolici 13 00 Kadio orkesier. 17.00 Koncert orkos'ra 1800 Citre. 19.30 Р1т-šče. 20.30 LjubPana. 22 30 Poročila — Zagreb: 10.00 Prenos večane službe božje. 17.tX) Balals ke. 20.80 Ljubljana. 22.80 Novice in vreme 22 40 Večerna glasba. — Bndapest: 10.00 Svečana služba božja, nnto koncert opernega orkestra. 1710 Koncert vojaške godbe. Ih .1 Božična revije 19.00 Prenos izs Indija. 21.(4) Koncert. — Dunaj: 11 05 Simfonični orkester. 13.05 »Tris'sn in lsolds . 15 00 Popoldanski koncert 17 00 Pozabljeni bozičai običaji. 17.30 Komorna glasba. 17 40 Orfej pori zem-Ijoc, Offenbach 22 4<* Večerni koncert. — Prt'ea: 2000 Sveti dan: pesmi, recitacije. 21.30 Plošče 22.20 Koncert. — Lanecnberg: 19 Bofcičai zt>->ri 19.45 Božični koncert. — Rim: 12.45 Lahka glasba 17 00 Vokalni in inalromentalni koncert. 20 40 Veliki pestri koncert. 23Kristu-sovo rojsivo« (soli, zbor, orkes or). 1915 Boiična ura. 20 00 Koncerl. 2180 Vesele en.vtejanke. — I.eipj д: 12.00 Opoldanski koncert. 14.30 Koncert fievskega zbora 16.15 Mladinski koncert. 17 45 Zabavna glasba. 19 80 Veseli večet. 21.10 DuelL 22.15 Plesna glasba Petek, 2fi. derembra. Belgrad: 17.80 Slovensko narotno pesmi. 1«00 Klavir. 2000 Kadio orkester. 20.30 Prems iz No. vega Sada: koncert. 21.30 Novice. 22 50 Plošče. — Zagreb: 17.;X) Glasba. 2O.30 l'renc.s koncerta iz Novega Sida. 22 30 Nmice. vreme in sneg 22.40 Plesala plasba — Uudapesi: 10 00 Svečana služba božja. 11.15 Uniatska služba b-žja. nato koncert opernega orkeslra. 14.00 Plošče. 17.00 Koncerl. 19.10 Koncerl orkes ra. 20 10 Prenos iz studia, nato ciganska glasba. — Dunaj: 1030 Pevski zbor: Bo-ž čue pesmi. 1105 Simfonični orkesier. 13.05 »Tri-stan in Iscilda«. 15.05 Koncert operneja orkestra 17.80 Komorna glasba. 19 40 Koncert. 20.05 »Ob jaslicalu (tirolska igra) 2125 Večerni koncerl. — Milt'n: 12.15 Koncert. 1930 Pes ra gla ba. 20.40 Plošče 21.00 Komorna sjlafba. 21.30 Orke ter in 7.bnr. — P raca: S.00 Pl. šČe 19 30 Moravske božične pesnil. 20 00 Koncert češke filharm mje. 22 20 Plošče. — Lnngenberc: 19.00 Božična rriasba 20.00 'Oj>erui b.°.U. opereta, Hejler^er. 22 40 B-žena clasba. — ltim: 17.00 V kslni in instrumen'alni koncert 20.80 Veselo iu pesiro. — Berlin: 19 00 Čelo. 201>1 Koncerl orkeslra. 22 00 Piesna plasba. — Katoviee: 10.15 Prenos cerkvene glasbe 12 10 Koncert 17 80 G'a.-ba 20.15 Varšava. 23 00 Iz nabiralnika. — Toulouse: 20 00 Argentinski orkes er. 21.00 Koncert. 23.-5 Jazz nrke-er — Miiblucker: II.00 Katoliš'a sv i* č .noM. 12 00 .Leipzig. 14 30 »Mali Saperlcrt«, pravljična opera za otroke. 18.00 Božična igra. 19 00 Pevski zbor. 2i)(»ri ; M i u .-.estra in jaz . igra z glasbo. '-'2 45 Zabavni koncert — Mor. Ostrava: 12.04 BrclU'ava. 15.00 Božične pesmi. 1G.no otroška ura 'jo 00 Pia^a. — Leinzig: «2'i0 Plesna plasba. 10f)0 K vin'et. 18 00 Zabavni kui> cert. 20 00 Mii.non<-, opera, "A. Th iuu s. Soboln. 27. decembra. Belgrad: 12 35 Radio orkes er. 1G30 Otroška ura. 17.00 Kadio or es.er. 18.00 Pli šče 20.00 Prenos opere iz Zagreba. — Zuicreb: 20.00 »Fiiello«, opera (Beethoven). — BuiL pc t: 12.00 Koncert orke? ra. 17.80 Rus'e balalajk- 20.o i Vojaška godba. 21.10 Pevski zb^r. — Dunai: 17.15 Komorna glasba. 19 80 »Violanta«, opera. Korngold. 22 20 Večerni koocert. — Mil n: 12.15 Vedela itlaeba. КЈ35 Otroški količek. 1645 Plošče. — Prava: 1940 Koncert. 22iS Moravti a Ostrava. — Liurren' eije: 15 50 Oln^ška ura: Gašperček — slikar. 17 15 Popoldanski koncert. 19 45 Vesel večer 24 'Л Pl :Če - Rim: 13.30 l^abka gh^ta. 16Л0 B ž'čni niis erij v kala-kombah. 17.'X) Koncert. 20 40 »Odrefienikovo rojstvo«, onUorij; Kerusi. — Berlin: 1930 Zabavna glasba. 20 80 Lep v »čer 22.00 Plosnj glasba. — Katoviee: 2080 Lfbka glasb«. 22.15 Konceri. 283»J Fopo^miskj k'ncert. 19.:*l Mandolina i ii citre. 20.80 KabareUu vačur A. Fjodorov. Božična noč v Betiehemu Doživel sem prav poseben občutek, poprej nepoznano pričakovanje, kadar je naneslo, da sem lahko ostal božične noči v Betiehemu. Bil sem tod že poprej. Spominjal sem sc od solnca razbeljene prašne betlehemske poti. Levo od nje se dviga megleno, kakor z lahkim udarcem čopiča nakazano gorovje Moab, ki se spušča proti Mrtvemu morju. Desno pa se vidijo kakor oblaki prozorne in lilaste Judejske Vsedel sem se na kamen poleg grobnice in se spominjal starodavnih svetopisemskih povesti o časih, ko je pasel na tem kraju svoje črede Bogu ljubi Jakob, tu pokopal ženo pa ji zgradil skromen spomenik. Biblija točno označi kraj, kjer je pokopana Rahel, in ni dvoma, da so počivali njeni ostanki prav tu, na tem kraju, kjer stoji zdaj kapelica z okroglo kupolo. Dišeče, rahlo pobarvane cvetke, ki rastejo okoli grobnice, spominjajo, da cvete kakor nesmrtna cvetka v človeških srcih tudi spomin na Rahel, gore; vsak trenutek se zdi, da se bodo zdaj zdaj raztopile v porcelanasti nebeški sinjini. Vetrnice in ciklame se smehljajo med kamenjem ob cesti. Pritlikava stara oljka stoji sključena ob Rahelinem grobu, in njeno listje se svetlika v solncu kakor sinjkasto golobje perje. Spominjal sem se belega Betlehema, ki se vzpenja v hrib, in plemenite lepote betlehemskih žensk, ki vedno zopet skrivnostno razodeva vzvišene in ganljive poteze Božje Matere, katere blagoslov varuje ta večno sveti kraj. Torej sem zapustil Jeruzalem, da bi vtegnil proti večeru dospeti v Betlehem. To pot se nisem vozil s konji, temveč sem šel peš kakor vsak pobožni romar. Solnčni zaton me je pozdravil ob Rahelinem grobu z onim pozlačeno prozornim svežim zrakom, z onim neizrečenim pokojem in mirom, ki nikjer tako ne očara potnika kakor v palestinski samoti. O, ta prastara grobnica! Kako neizmerno žalostno pa nežno doni na tem kraju Rahelino ime, ime matere Izraela! Koliko blagosti odsevajo ta nebesa! ki objokuje svoje otroke. Zlata večerna zarja se je nasmehnila z nebes in je tiho razsvetila oblaček prahu, ki je iz daljave prihajal k meni po kameniti poti. Kmalu sem razločil sivo senco dolgouhega oslička s potnikom na hrbtu in drugo človeško postavo, ki je z dolgo palico v roki korakala poleg oslička. Pol ure pozneje so se potniki približali in se ustavili pred kapelico. Zagledal sem prav mlado arabsko ženo, napol dete, z Razodela se ie milost božja, ki prinaša zoeiičanje osem ljudem; uči nas, da se odponejmo brez-božnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo, pričakujoč blatenega upan/a in veličastnega prihoda velikega Boga in Zoeličarja našega jezusa Kristusa, ki je dal samega sebe za nas, da bi nas odrešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno l/udslvo, vnelo za dobra delo. t Ivan Bunin: Beg v Božja Mati je bežala skozi gozd, v kunji kožuh Dete je zavila. V nebu se brisača Božja1 je razvila, njej kazala je, kje pot je prost. Hudi mraz je vladal te noži, volčje hude in zelenkaste oti. Brez števila so v grmovju se kadile volčje hude in zelenkaste oči. Dve medvedki' sivi sta vse vprek v Ijuti borbi vzpeti poteptali. Sla se grizli, bili in metali in težko gazili zmrznjen sneg. V goščavi, kjer ležal je mrak, $o bradati in rogati losi stali, so se stiskali in trepetali, belo paro so puhteli v zrak. In kot ogenj je nad gozdom vzhajal met. Angel z mečem3 je letel k Cionu, k zlatemu Herodovemu tronu. prišel glavo je Herodežu odseč. Egipt Tii. 2, 11—15. Bazilika Kristanovega rojstva v Betiehemu. nezastrtim obrazom (torej je bila kristjanka) z otroškimi velikimi in globoko žalostnimi oči Starec, ki je priganjal osla, je bil koščen in zavit v platnen rumenkast plašč. Lahko bi ga smatral za očeta one, ki je jahala oslička, a mu je bilo nedvomno žena, dasi sem to uganil šele v trenutku, ko ji je pomagal iz sedla na tla: takrat so se vzvalovale gube njene dolge temno-sinje obleke, in nisem mogel, da ne bi zapazil bodočo mater. Gledal sem to ubogo slikovito družinsko skupino: kakor miška sivega tenkonogega oslička, lepo otroško mater, starca z belo brado in pastirsko zakrivljeno palico ter sem nenadno občutil, kako je vzvaloval pobožni mraz moje lase in mi sladko mučno prešinil srce. Ali ni bil to privid? Mar ni korakal skoro pred dvema tisočema leti po isti belkasti poti koncem dneva starec Jožef za osličkom, ki je nesel zagorelo orijen-talsko deklico, in se niso svetile v žarkih zahajajočega solnca njene prav iste, pričakovanja polne oči? Seveda sta se prav tako morala ustaviti med potjo ob isti grobnici, ki je že takrat bila vsem sveta. Danes je ta grobnica odprta, in bosta žena s starcem vstopila pod njene s sinjo barvo prepleskane oboke, kakor so tja zahajali poprej milijoni žen. da bi si izprosile blagoslov in srečno materinstvo. Seveda je to privid,.ki se bo ponavljal dolga stoletja, dokler bo obvarovala svetopisemska preprosta jasnost teh v večno sanje na nesmrtno preteklost zatopljenih svetih krajev. Glej, žena je že zapustila tesno grobnico, kjer jc položila papirni zvitek z molitvijo. Zajahala jc oslička, in že zopet pazno stopicajo nožicc po prastari cesti, ter dvigajo njegova drobna kopitca v žarkih zahajajočega solnca pozlačen prah. Starec koraka zadaj in priganja oslička, jaz pa gledam ta privid kakor začaran, dokler se ne izgubi. Zdi se mi, da me je tajno in radostno zvezala nevidna nit s to ubogo družino in njenim krotkim osličkom. Šele ob somraku sem prikorakal v Betle- 1 Pelin britofa — ozmdjp rof/i • /h>r medvedki — pravica »n kriricn. V/un hoj napoveduje v ruskem ljudskem izročilu Kristusovo bodoč n гтпдо. " Anoga Svantovita, omenja tudi boga »Bo-xitiusa», (X) katerem naj bi bila preostala slovenska beseda Božič I ravi, da so od kultn tega bog« oetali božičnim običajem Slovencev šc neke navade, na primer, da sc praznujejo »terie bositschie«, trije sveti večeri (pred svetim dnevom, prod Novim letom in pred sv Ttvnn kralji) s tem, da se takrat je ne samo kruh, nego tuih mod in oreht. Pravi, da se za to priliko napravi drobno testo, pomaže z medom in potrese s stolčcnimi orehi, stisne skupaj in zvije ter speče in sne pod imenom »potica« Pravi tudi, da speko takrat velik hlebec kruha, ki dobi na srhu vse vrste okraske iz pečenega testa in sc imenuje >Propertmg« (poprtnjak) V mestih in trgih, pravi Valvasor, kjer imato ljudje bolj-i* okuse, (»delicatere Maculer«), denejo v p> prtnjak tudi ocvirke in jajca in ga umetno okrase Ta poprtnik sc poleži na vsak sveti večer, ' dokler ga je še kaj, na mizo, ponekodi ga pride | duhovnik blagoslovit, kmetje ga pa kar sami poškrope z blagoslovljeno vodo in nato po-kade vse hišne prostore s kadilom in dišavami Potem sede družina za mizo in je poprtnjak. VaVazor pravi, da je med Slovenci običaj, da od svt.cga Mik.vza pa do svečnice hodijo okro_4 ijntj." in ni.'žje, kakih šest do sedem, ali celo po pet;ia;st moških skupaj in pojo po hišah ter pobirajo darove. Imenujejo sc po njegovem »Kolcdneke«, l j. pevci, kar kolcdniki n.i de- I n-rju pn ljudeh nabere, shranijo do svi ce in tedaj si kupijo rumenega voska m izgoiove iz njega ocbioj tankih svečic. Po tri take sve-čece spletcjo skupaj in več takih kit navežejo na vrh visokega kola, da vise navzdol in so videti kakor kos.ira. Na vrhu je mal stolpič, vse je pa okrašeno z zlatimi in svilnatimi trakovi, zastavicami, zvezdami itd. Tudi iz brezovih £ot>. katere so skuhali, režejo kmetje vse vrste llgunce za svoj s večni količek Včasih, pravi \ alvazor, je tak voščen kol debel tako, da ga dva moža ne objameta. Na svečnico nese vsaka vas takšen svečm kol v cerkev, da ga blagi slove Cim debelejši je, tem večja čast гл vas. ki ga je spravila »кигај loda, če je bila tisto kto slaba letina, te navade ni, posebno Doienjci pa se je drže in pleiejo in pojo in veseljačijo, ko se napravlja svečni kol če se kolcdniki raznih far kje na potu srečajo, je pa gotovo pretep. Na sveti večer med polnočnico gredo vsi ljudje za oltar poljubit pateno, kateri pravijo Slovenci »boeliia miscz.a« (božja mizica). Cc pade sveti dan na petek, lete vsi hitro po pol-nočnici domov in hitro jedo meso ter vlečejo otroke za ušesa, da si zapomnijo, kdaj je bilo dovoljeno v petek meso jesti. Toliko o božičnih običajih in o koledova-nju v XVII. stoletju. N. Velikonja: j Bog obrača, čtovek obrne Boiičua dogotlbica. L Saj ne bi pripovedoval, če bi mi stvar ne gorela na duši, če bi se ne bilo dogodilo od črke do črke, kakor je napisano. Bila sta deč.ka. Janko in Simek; Janko, etn bogate vdove Simek, sin uboge vdove. Ze leto dni in če/ sta sedela v isti klopi, pisala hite črke, čjtala iste knjige in hodila isto pot v ftolo. Jankova mati je pripravljala ono leto božično drevesce. Vso veje so se Si bile pod zlatimi orehi, v pestre papirčke zavitimi slad-korčki, tvečicami in blutdečiuii se okraski ln pod nJim so se grniadili darovi okoli in okoli: igrače, obleke in slaščic«, ki eo kar same vabile: >Vzemi me, vzemi!« Simkova mati je hodila v tovarno in ni Imela ne časa ne denarja za božične darove. Simek je sam izvlekel izpod omare zaprašeno škatlo s starimi papirnatimi in veemi razcefra-ninii jaslicami in pastirčki, postavil hribček iz mahu na desko v kotu in dve drobni svečki pred jaslice. V omari je mati imela pod rjuhami Sinikove lanske rokavice, ki mu jih je bilu leto« nanovo podpletla. Popoldne prod svetim večerom se Je dogodilo, da Je šel po cesti slep berač ter makoma odletoval po zamrzlem tiru. Janko se Je sankal na novih sankah, ki IIola. hop!« je zavpil, >s poli, nn ž, da vas ne povozim!« Starec se je plašno zavrtel na klancu in ves zmeden od strahu planil sredi tira: >Ti moj Bog. še povozili me bodo!« Se preden se je Janko dobro zavedel, so sanke že drča le po ledu ler treščile z vso silo v staregu moža ki je za motovilil z rokami ter se plašno stokajoč zvrnil z obrazom naprej v cestni jarek. >0. te bo že kaznoval Jez.ušček, ti poredni fanti« Kot bi trenil, je bil Simek pri beraču ter ga dvignil iz. jarka, očistil mu sneg iz brade in z. lic ler ga spravil na cesto. Starec pa ga je prijel trdo za roko ler začel vpili, dn zo ljudje drli skupaj. In ko je ves razsrjen in Eoneč se od jeze doslovkal. zal a j gre. je stopil očijnž Grign k Simkii ter ga stresel zn ušesa, da se nni je kri poeedila iz'u uhljev: »Na! Sram te budi. krpavg hudobni!« »Snj nisem jaz, sni nisem jas!« se je zvijal Simek in žalostno lovil s pogledom Janka, ki je stal par korakov daleč. >Kdo pn je?« Simek Je spet presunljivo pogledal Janka, ki je bledel od razburjenja in strahu, a se ni ganil. Grogn je ponovil: »Kdo pa bi ga bil? Ali ti, Janko?« Janko se je stresel, v grozi zrl debelo Grogovo roko in grčavo palico slepega berača ter odvrnil: »Jaz nieem ničesar videl.« Simek je od bolesti zajokal na glas; kakor da ga je nekdo sunil v srce, črhnil pa ni niti besedice. II. .Tnnko je hodil po leni dogodku okoli hi*e kakor brez glave. V ercn ga je igaln zavest strašne krivde, da je zataji! prijatelja. V dno duše mu je grizel sram in kot goreča ogla mu Je v spominu živelo dvoje žalostnih oči ubogega Siuika. obkrožijo z verigo, da W bila žetev prihodnje leto obilna in da bi imela gospodinja srečo. Na vrata narišejo tri križe in pa moro. Med polnočnico, pravijo Korošci, govori živina v hlevu. Belokranjci pravijo, da jo sliši samo nedolžen človek, kateremu se je po nevednem vsulo praprotim seme v čevelj. Korošci verjamejo, da med polnočnico divji lovci vlivajo svoje krogle, da tedaj ureže kopač zakladov svojo čarobno šibico in da je tedaj videti ua pokopališču sence tistih ljudi, ki bedo drugo leto v fari umrli. V Rožni dolini in v Zabnici pokrivajo na sveti večer Slovenci mizo z belim platnenim prtom, ki jc rdeče modro vezen, na mizo pa po-lože božični kruh, imenovan »mižnjak«, zraven dtMie-jo nekaj žita in kadila. Mižnjak mora ležati na mizi do kosila na sveti dan. Na Stefa-nji dan se blagoslavlja na Koroškem voda in sol. Oboje, pravijo Korošci, je dobro sretlstvo zoper hudičeve izkttšnjave in zoper »zacopra-njc«, zato dajejo oboje tudi živini pokusit. Na dan nedolžnih otrečičev hodijo otroci po vasi tepežkat (Korošci pravijo »šapati«) in pojo zraven: »Sip, šap! Bog daj zdravje in srečo, da bi bili veseli kakor tiči v gozdu, zdravi kakor ribe v vi di, močni kakor medved v loži in da bi imeli toliko otrok, kolikor ima drevo vej.« Zato dobe štruklje, jabolka, orehe ali pa denar (na Dolenjskem peko za tepežkarje okrogle hlebčke, imenovane prešce«). V Ziljski dolini tepežkajo tudi odrasli fantje, ki ponoči s smrekovimi vejicami hodijo okrog po hišah in tepežkajo (»piš-nan«), pa dobe zato žganje ali črno kavo. Na večer sv. Treh Kraljev lomasti po gozdovih »divja jaga«. To noč tekajo po Zilji |>o-nckod otroci z zvončki okrog, da jo preplaše. Na »pernahti« obhaja »pehtra baba« hiše in kolcdniki hodijo okrog na Tri Kralje. Okrog Prevalj so sc včasih odigravale posebne pastirske igre na la dan. Koroški Slovenci slave na sveti večer, Silvestrov večer in večer pred sv. Tremi Kralji »koledo«. Cerkveni pevci ponekodi pojo pred hišami in pobirajo klobase in prekajeno meso. Mislijo, da kolcdniki prineso srečo k hiši, posebno živini. Med božičem peko koroški Slovenci »hadnikle«, kruhke iz ajdove moke, pomazane z medom in potresene z makovim semenom. Na Svečnico je v Železni >Saj Iki Jez.ušček meno kaznoval in Siinka obdaroval!« mu je gorelo v možganih. »Da. z.a vse ga lxi poplačal, ln prav je, če meni ničesar ne prinese. Cisto prav, o, čisto prav. ker sem hudoben!« Od slrnšne liolefine mu je šlo na jok. Stokrat se je bil že pokesal vse svoje slrahopet-nosti. desetkrat je bil že pri mami, da ji vse pove. Kol da uin jo nekdo zadrgnil glas, ko je hotel govoriti. Bal se Je žalili mamo, ki je vsa žarela od lihe sreče in kipečega božičnega vesel.a. Zvečer je pozvonč.' nlo; vsi so se usuli okoli dreveSčka. ki je migljalo v uiorju bleska in luči. Sestricam in bratcem so zažarele oči: lam pod drevescem so bili darovi, /a katere so vsak večer prosili Jezuščka. Vse je bilo, kar je kdo prosil. Nada punčko, voziček in klavir-ček. Zvon ko sabljo in puško in kamenčkov za palače in mostove, veliko ikntlo, Vse se je smehljalo izpod drevesca v migljajoči svetlobi in sladki vnbljlvosti. Vse. zn kar je kdo molil, zaradi česnr je bil ves mesec priden, o četver je sanjal že noči in noči. Vzklikali so. širili roke. poljubljali mamo in rajali od veselja vsi iz sobe. Lo Janka je zazeblo v dno srca: tam pod drevescem je bila železnica — stroj z vrsto vozičkov in v njeni vse polno orodja. Vse, o čemer je kdnj mislil. A ni se dren;al k drevescu, ob strani jn sini, bledel od silne omotice. ki ga je pr.jela, zamahnil žalostno z rokami ter se ojxiteknl v strašni muki, ki mu je krčila srco. »To ni mogel prinesti Jezušoek, to so prinesli drugi!« mu je kakor nož zarezalo bolestno spoznanje skozi možgane. -Ne smem! ie dahnil sam pri sebi pridušeno in se sesedel na slo! od pekoče bolečine, ki mu je ra/vnen aln osrčje. »Ali si belnn?« je skrbno vprašala mama. »Da, tako čudno!« III. Ko se je Janko ponoči premetaval na postelji, mu je ucuadoma šinila v g!avo misel, da mu je srce vzplalo kot morje v viharju: »Simku podarim železnico!« In ko se je zdanilo in je mama šla k maSi, je pograbil vlak v veliko škatlo, ga pokril in stekel k Simku. Simek je bil za varuha doma ter glodal suhe krhIje, ki mu jih je bil božiček natresel okoli jaslic. >Na Simek.« je vzkliknil deček, »to ti je prinesel Jezušček pri nas < Sinikn so se razprle oči. ves presenečen ie pozabil zapreti usta in, šele ko je priSel k sapi, je dejal: »Pri vas, praviš? In zame?« »Da, pri nas — zate! Kadi tistega moža!« »Radi slepca?« Pomislil je in čez čas dejal: »Zakaj si molčal?« »Zaradi mame — moja mama ibi bila žalostna!« »Moja je tudi bila,« je otožno dejal. »Povedali so ji!« »Ali si me izdal?« Simek je zaničljivo pljunil predse. ?Saj nisem spe?!« Janko je razprl oči od občudovanja; občutek. koliko je Simek nad njim, ga je spekel v srce. »Zato pa je Jezušček prinesel železnice tebi.« »Da, vse popravi! Ali vidiš, kako vse po pravi?« »Da, vse popravi!« je ponavljal za njim Janko. . Janku je bilo. kakor da se mu je odvalil težak kamen od srca ko je hitel proti domu. Pred očmi mu je živo gor> 1 rndoslni obraz ubogega Simka. ki je bil že navil stroj, položil lir in ves iz sebe slrmel v vrsto vozičkov, drvečih po tiru. Se skozi dva predora je ropolnla želoz.nica. Videl gn je l-nko tleeka z rokami: »O. kako ie to lopo. ! ako je to lepo!« Janko Je trepetal od nepopisne sreče. ki mu je plrdu v srcu. \ obraz ie fforel od rado sli in blaženo >t L J. 1 alt c j Siaminel: Janeiru. Kapfi običaj, da otroci napravijo iz kartona majhne ladjice in postavijo vanje prižgane sve-čice, katere izpuste v reko Belo. Star mož je včasih zraven pel: Nune dimitte servum tuum, drugi pa so mu odgovarjali:Oloria Patri! To je starodaven običaj, spomin na grozuo poplavo v srednjem veku. Povsod v Sloveniji je navada postavljati za božič v »bohkov kot« jaslice, pred katerimi se od svetega večera do svečnice moli veseli del rožnega venca, preden gre družina spat V ostalem tudi Gorenjci, Dolenjci in Štajerci kade na svete večere, peko pa tri božične kruhe: enega pšeničnega (poprtnjak), drugega pa rze-nega in tretjega ajdovega. Poprtnik ali poprtnjak je okrašen z raznimi testenimi okraski. Poleg tega sc peko tudi medene in orehove potice. Poprtnjak pride šele na Tri Kralje na vrsto. Takrat sc tudi nariše na vrata mora, začetne črke imen ireh Kraljev in letnica. Ko-ledništvo se je najdaljc ohranilo v Beli krajini in na vzhodnem Štajerskem. Tam hodijo okrog otroci z veliko papirnato zvezdo in pojo razne pestni, ki kličejo blagoslov na hišo. Zelo je še ponekod udomačena vera, da na sveti večer živali preroški govore med seboj, kar pa razume le človek, ki je v božji milosti. Svetla, jasna božična noč kaže na slabo letino in nesreče. Duše tistih, ki umrjo na sveti dan, gredo naravnost v nebesa, ludi viivanje svina je še marsikje v navadi. Naj dodam h koncu še staro belokranjsko koledniško pe^em, ki jo popevajo po vaseh tnje kolcdniki, imenovani »kraljitarji«, ki nosijo seboj veliko papirnato, razsvetljeno zvezda Nosi jo najstarejši, edeu jo ziblje z vrvia* tretji pa pobira darove: Svet Jožef, Marij«, kam gre*ts na pot? te žitna velika, je veter prehud! li smo trije kraljitarji, iz treh dežel um sem prišli: Oašper, Miha. Boltažar. Herodež je srdit postal, ker se je narodil novi kralj. Je pustil fante pomorit, dvanajst tavžent moških otrok. To je bla žalost ino jok! Herodež sc jc veselil, pa Jezusa le ni dobiL Mi na kolena pademo, In Jezusu darujemo, Mira, kadila in zlata Za rojstvo mi zahvalimo ljubo devico Marijov ki je nam rodila Jezusa, oi Jezusa ZveličarjA. Ki jc ustvaril nebo in zemljo Človeku da! dušo in ielo Pripravil nam sveto neba Mi rajžamo naprej to noč. Pridi nam Jezus na pomoči Božič v Kostelu Pni Bom fe Mbolje, drvei )e Marlinje, trmjd pa ta pravi Za MUio^e peteilčika, sa Marini je kuiti&a, ca Н.ЛЈ* i»mdičWa. KtcMeUObl protfovar. Teko eo nekoč govorili Koetelri, tako so Koetelci nekoč tudi delati. Done« jih je malo, ki M to vedeli, Ae man), ki bi tako delali. Božič, vezoin, кгеншге o I vanju, mencanje in rtnjanje in trenje in preja pa rojstvo in poroka ш amrt In drugo in drugo ... Živijo samo Se spomini, redke sence nekdanje prebogate reKničtiuntt. Samo pouninezjiosti ao se ohranil« v aaAo dot«, drugega ae stari rod spominja. Ako vprašaš zakaj to, zakaj ono, boš dobil odgovor: »Dregda (včasi) je bilo tako. Ko nem bil jaz mlad. ao še tako delali in vršili .. .< Z vaakim rodom umira in lega v grob velik kos пнАе preteklosti. Ni drugače. Danes imamo le 6e prav malo, kaj bodo imeli šele zanamctl... Kar sem mogel izvedeti in zibrati, sem zapisal, da bodo vsaj lahko brali o tem. B»dtič ae začne z advculotn, ki smo si ga Kostelei prenaglili v »6dvent«. Cas tihe, umirajoče Jeseni, prihajajoče zime. Mra/ovi padajo. Po cerkvah »e oznanijo »zornice«. Da, zornice te takoj spomnijo Božiča. V mirno, ti-hotno temoto prvih decemberekih juter zago-rijo fagle (baklje), ki preženejo mrakobne sence. Ljudje vstajajo pri luči, hodijo k zorni-cam in prinašajo, kar vedo, da bo treba za Božič: papirja ta rože, vlačička (žice) za štalco za jaselce tn še »papir za v kote, če ga ni za majhen demar prinesel že banjski mežnar, ki zna sestavljnti tako lepe »papirje za v kot«, pa kn>gle za »kriepan« in svečice in sneg... Kdor bi rad imel nove j a selce, si nabavi še slik pastirjev in ovac in kamel, ld jih potem izrezuje ln lepi na primerno podlago. Pa pride ev. Nikolaj, ki mu pravijo stari Kostevci »Mlkula«, mladi pa »Miklavž«. Na Vrhu ima svetnik lepo cerkvico z otožnim zvoncem. Id je srečno preživel svetovno vojno. Na Mikulino se pootavijo Vrhovci. Sicer pa nima Miklavž v Kostelu dosti dela, ker v njegov skrivnostni nočmi prihod in radodarno roko skoraj nihče ne verjame. Tudi otroci ne dolgo, ker kmalu izvedo »kruto resničnost«. (Jaz se sploh ne spominjam, da bi bil kdaj veroval v Miklavža.) Pri nas boš morda kaj »dobil za Miklinza«, malokdaj pa »od Miklavia«. Vendar otroci še nastavljajo peliarce, krožnike in čevlje, iz kalerih drugo jutro pobirajo jabolka, orehe in lešnike; drugega Miklavž navadno ne nosi. — Zadnja leta eo se tudi pri nas začeli prirejati »Miklavževi večeri« z d ramat-sktmi nastopi, ponavadi v šolah. Od tukaj so znani »parklji«, katerih prej nismo poznali (razen kravjih parkljev!), ker so nam doma pač dejali, da ima Miklavž s setioj poleg angelov, ki delijo darove, še »vražičke« ali »kram-ptisec ki vse poredneže odvlečejo v pekel. Od Lucije (13. decembra) je ravno dvanajst dni do Božiča; ti dnevi pomenijo dvanajst mesecev prihodnjega leta. Kakršen — lep ali grd — je tukaj en dan, takšen bo kleti cel mesec. To so »naši« dnevi, ki »kažejo« kakšno bo prihodnje let«; za temi pa pridejo od Božiča do Kraljeva (spet ravno 12 dni) »vlaški« (pravoslavni) dnevi, ki »trdijo«, kar so »naši pokazali«. Ženske na Lucijino noč ne šivajo ne krpajo, ker pravijo, da bi sicer zakrpale kuram jajčnik, da ne bi mogle nesti. Prazniki se bližajo, ljudje se pripravljajo. Večeri so dolgi pa se dekleta zbirajo po hišah in delajo rože za »krancelj« ali »ruza-lenu, brez katerega skoraj ni Božiča. Zraven ee pogovarjajo o »pakih« in pismih in denar- jih, H pred prazniki prihajajo od vseh strani. Ta pošlje »pakt (z zavojem ali zabojem nikdar ne moreš povedati toliko ko s »pa-koml«), oni denar, ta dobi pismo, ona kartico... zakaj ne pozabljajmo, da pozimi Kosle-lec ne sme ln ne more biti doma, dasi pravi naš pregovor, da mora biti o sv. Tomažu (dne 21. decembra) vsak mož doma. Je puč nastal, ko so bili šo drugačni časi! Revni poštar, ki mora vse to razneeti in razdeliti! Tu in tam tudi že zakoljejo prasca, da se popolnoma ne pozabi oni rek, ld sem ga zapisal na začetku. Tako pride štiriindvajseti december, ki naj »kaže«, kakšen bo prihodnji december. B a d n j a k I Priprave dosežejo vrhunec. Vse mora biti pripravljeno: »krancelj« in »kri-span« in »jaselce«, potice pečene in »žUpnik« zažarjen... Opoldne so jč »sočiiva«, to je nekakšna zmeša fižola, graha, boba in druge ze-lenjadi. Kaj naj to pomeni? Odgovora ne boš dobil, da bi te zadovoljil... Potom še kroplje-nje z žegnano vodo, ko začne »nn praznik zvoniti«. Obhoditi moraš vse stanje in pokro-piti vse hrame, da se med letom ne priklati kakšna nesnaga. Kadi se nič. V prvem mraku povsod /agorijo luči. Sveta noč, ko je prišel Rešenik na svet! Nocoj se no sme ugasniti luč, da ne bomo podobni ne-gostoljubnim Betlehemčanom, ki niso marali sprejeti Kristusa pod streho. Stare matere se spravijo za peč in pripovedujejo kako ie bilo nekdaj, ko so še v kožuhih in rbrhanih« in volnenih majcah in čižmah gazili k polnoč-uici... Zdaj je vse drugače, ljudje se vedno bolj izneverjajo starim nošam in običajem in se obračajo po novem. Vsa hiša je polna va-ščanov. ki so prišli glodat »krancelj«. »kri-span« in jaselre. Ko pri prvem vse presodijo in ocenijo, se vsujejo k drugemu, dokler ne obhodijo in prekritizirajo vse vasi. »Krancelj« v kotu nad mizo je starodavni običaj. Papirnate rože vseh barv in oblik, ki so nekaj desetletij sem vladale, izpodriva raz- no naravno zelenje: bršljan, praprot, volovski jezik, mah. Pred sto leti so pletli kranclje iz slamnatih bilk, med katero so vdeli rdeče jagode »božjega drovra«. Pod krancljem mora biti še z lepimi rožami okrašen »papir za v kot«, ki je najbrže radi tega. da zakriva ploh, na katerem stoji krancelj. Za krancljem, ki mu starejši ljudje pravijo ludi »ruzalem«, pride >krispan«, ki že z besedo razodeva, odkod je doma. Slari tudi niso preveč navdušeni zanj, ker se jim zdi nekam posveten, medtem ko je krancelj skoraj svet. Pa sem vendar slišal od neke ženice, da >krispana« ne smeš prijemati z rokami, sicer te bodo poleti kače lovile! Končno imamo ponekod še juselce s štalco. Pa jih ni dosti videti. Krancelj mora bili v vsaki hiši, kriepan mora imeti delTe, da ga pridejo fantje trest, jaselce pa so ali niso. K polnočnici, kjer je tako kot po drugih krajih, gre vse, kar se ne boji noči in mraza, saj jo jlobro znan rek. da Božič projde, zima doj le, ali pa: »do Rožiča li&ko — tžko, po Božiču bela kapa!« Doma ostanejo samo stare ženice in otroci ki iz njihovega naročja vzhi-čeno in z nekim notranjim nemirom ogledujejo krancelj in krispan in jaselce in jih najbolj *animajo pastirčki in janjčki pred štaloo. Babice rade odgovarjajo na neprestana vprašanja malih radovednežev in jim povedo tu 'i kaj takšnega, kar šo ne vznemirja mladih glavic. Prav gotovo pa jim zapojejo s svojim enoličnim. skoraj brezbarvnim glasom ono starodavno, a še vedno lepo božično popevko: »Tam na gmajnei ena štalca, notri svetla luč gori. Notri je Marija, ki Dotace povija, ljubo Dete Jezusa. Notri je star možak, to je sveti Jožet. ■ stro brado tam sedi. Z nogo giblje, Dete ziblje, ljubo Dete Jezusa.« Tako zelo se uživijo v resničnost betlehemske noči, da jim prhoejo solz« v oslabele oči. Božično jutro na gorali. Zatem pa se prične znašanje in zbiranje. Ej, kaj ti vse prinesejo na mizo! Najprej »župnik«, to je velika koruzna ali zmerna »krva-jica« (hlebec), ki ne vem odkod je dobila to ime. Včasih je bil »župnik« zelo velik — pravijo, da ko »žruva« (mlinski kamen) — in se je »vse tri Božiče«, to je na badnjak, na staro leto in pred Kraljevim devala na mizo Ista krvajica. Danes se »župnik« pač še deva na mizo »vse tri Božiče«, a ne vedno isti, ampak se vsakipot drugi napeče. Poleg »žilpnikac pride na mizo še nekaj koruznih storžev, žita, čebule, česna in drugih sadežev... ln nazadnje votel ključ, da bi bilo vee varno pred tatovi; a pravijo, da tudi tur in bula ozdravi, ako jo »zavrtaš« s takim ključem. To bi bilo nekaj. Zdaj pa pridejo na vrsto posebne potrebe, ki jih ima pač vsak dosti. Ako se gospodinji noče primerno »zmesti« (napinjiti), postavi na badnjak na mizo JŽlaj-karr (pinjo); pravijo, da to pomaga. Ako se živina »žoka« (b6de) in ne napreduje, prinesejo na mizo jarem, v nadi, da bo lx>lje. — Ako pri prascih ni sreče, napravijo štiri »kr-vajčike« (hlebčke) in na vsak vcgel mize de-rejo po enega. Na katerem voglu inize krvajc najbolj izraste (ni namreč še pečen, marveč surov), na onem voglu hiše postavi svinjak, pa bo spet sreča. Vse to ostane na mizi do drugega jutra. (Naj pripomnim, da sem v članku »Vezom v Kostelu« — »Slovenec«. 19. aprila 1930 — iz nepazljivosti napak zapisal, da st jarem, >žlajkar« in volel ključ pa razni pridelki devajo na mizo tudi Veliko soboto, kar ne odgovarja resnici.) V spomin na ono res presveto noč, ko je svetu zasijala Luč, vso noč ne ugasnejo luči. Ko pridejo od polnočnice. je stara navada, da jedo »žuco« (žoloo), če si jo le morejo preskrbeti. — Pravijo, ako prišedši od polnočnice greš trikrat okoli hiše in vsakikrat pogledaš skozi ključavnico veznih vrat, da boš videl vse, kar se bo prihodnje leto zgodilo v hiši. — Ako pa daš tedaj živini jesti, bo posebno debela. Božični dan (25. december) se praznuje podobno kakor po vsej naši domovini. Edina posebnost bi bila, da ledai pogledajo črešnjeve vejice, ki so jih na Barbarino (4. decembra) vtaknili v vodo. Narezali so namreč toliko črešnjevih vejic, kolikor je družine, in jih deli v kozarec z vodo. Vsak si je svojo zaznamoval. Tako jih pustijo do Božiča. Oni. katerega vejica v tem času ne ozeleni, pravijo, da bo prvi umrl. >Pa je Jezušček le pravemu prinesel železnico!« IV. Jankovi bratci so takoj pogrešili igračo. Čez hip je prisopihal Zvonko in kričal že na stopnicah: »Mama, Simek ima Jankovo železnico!« Kakor da je treSčilo med nje, so planili £o stopnicah ter se vsuli k Sunku. Kočijaž Groga je blačal za njimi. Šiinka so našli sredi kuhinje, ko Je uravnaval stroj in Ur, žvižgajoč ves zaverovan v svojo igračo. »Sem daj, ukradel sli« je padel Zvonko po njem. Slntek se je etresel od groze, v prvem presenečenju je lovil besedo, ki mu je bila obtičala nekje v grlu. Zagršl železnico v tujih rokah, se je pognal za njo z beenim krikom: »Nisem ukradel.« Kočijaž Groga pa ga je sunil s pestjo pod Oos, da se je opotekel od bolečine po kuhinji. »Kaj pa si, kakor kradel!« »Nisem, saj nisem — Jezušček mi je prinesel!« »Ti dam Jezuščka, smrkovec lažnjivil Ali misliš ti mene? Kdaj pa Je nosil lakimle po-rednežem kar železnice. Tako bi te cvrknil, da boš pozabil, kako ti je ime!« Simek se je ves preplašen tiščal v kot in pogled mu je motno begal po kuhinji. »Kar po policaja, da ga popelje na vislice, cmlkavta beraškegal« je grozil Groga ter ga pograbil za lnee. »Ko bo star, 1)0 pa kar cele vlake kradel I < šimek je padel na kolena ter dvigni) tresoče roke. V obraz je bi! bled in kn mu je kapljala iz nosa. »Saj nisem ukradel! Jezušček, Jezu-вбек — € Na pragu se je prikazal Janko. Smrtno bled je bil njegov obraz, ustnice so mu trepetale od krčevite bolečine. Kakor da ga je spe-lcel pogled na krvavega in bednega Šimka, se je vrgel proti Grogi: »Pusti ga, ni ukradel!« »Kaj pa je?« >Ni ukradel,« je odločno in rezko ponovil Janko. »Jaz sam sem mu dal!« V. »Zdaj povej, Janko, zakaj si mu dal?« Janko je ihtel pred mamo in počasi počasi izjecljal vse ponatanko. Mami se je poguban-čilo čelo in temne soncc so ji legle preko oči. Nato je poklicala kočijaža r.rogo. »Sam mu je dal, res je!« »Opetnajslil ga je, pretentavec ušivi. 0, iz Jankovih rok prisladkate ludi dušo, ker jc fant tako dobrih rok in mehkega srca!« »Ni me prosil, ne,« je zabliskalo dečku v očeh. »Ti, Groga, ti si hudoben!« s No, da,« je rekla mama. »Železnice mu pa le ni bilo treba dati raditega. Na, Groga, teh par dinarjev mu daj! Centu bo res tnke-mule železnica?« »Ne maram!« je vrgel Šimek Grogi dinarje nazaj in skozi dušo mu je šla bridka misel in tolečina: »Jezušček po svoje, oni drugi pa po svoje!« Če bi bil vedel, dn Janko ne mara železnico in da se mu je dogodek zarezal glolioko in neizbrisno v srce, če bi bil vedel, da Janko svoj živ dan nc bo pozabil svojega prijntelja Šimka, bi no bil žalosten. 0. če bi ubogi šimek vedel, da božiček ne nosi železnic, temveč da samo duše tehta, da samo duše tehta! Vas. Nemirovič-Dančenko: Mirictmme solze (Muslimansko izročilo.) Kako pesniška je la pravljica! Slišal sem jo ob zapadu, ko se je poslavljalo solnce, v umirajoči Damieti, ob šustenju jader v čolnu, ki je neslišno letel po edinstveni sinjim Sredozemskega morja. Bele. z zelenimi rešeta-stinri okni oživljene stene arabskih hiš so žarele v rožnatem požaru. Polmeseci so kakor zlate lučke vzplamteli vrh belih tenkih sveč — minaretov... Venci nepremičnih palm so se nežili v tej sladki luči- Zavite žene v tesnih uličicah so se zdele skrivnostni prividi.... Nikoli nisem čital o tej pravljici. Kristjani jo ne poznajo. Rodila jo je domišljija sina puščave, in menda ni zapisal nihče poprej njenih rahlih nežnih besed. Ko je odrinila naša jadrnica od brega, jc planil k vodi črnook, z zavihanimi košatimi trepalnicami Abdalah, sin mojega brodarja, pa mi vrgel v ooln bele lilije. Takoj so prepojile vse naokoli s svojo čudovito sladkostjo. Slične lilije se dobijo edino v Egiptu. Na svetu najlepše so španske iz Alhezirasa. vendar so bolj blede in manj nežne. Ko sem gledal te lilije proti luči, se mi je zdelo, da je njih belina rahlo zardela meni v pozdrav. A »Ali veš, odkod so?<; me je vprašal bro- j dar. »Lilije?« Da. Slične rastejo samo na poti od 8i-| naja do Kaire, potem pa jili ne boš nikjer našel... Tudi mi ljubimo Iso In častimo njegovo sveto Mater, lsa je bil prerok predno je prišel Muhamed. A ljudje niso ubogali njegovih krotkih naukov, pa je sklenil Vsega-mogočni vnovič poslati na svet surovega preroka, ki bi bil strog kakor nekdanji Musa (Mo-zes), da bi ga poslušali tudi trdosrčni možje in vojščaki. Zato je nam dal Muhameda... Kadar je zvedel hudobni jeruzalemski sultan po vedežih in prerokovalcih, da se bo rodil ubogemu Felahu v Galileji otrok, ki se mu bodo poklonili kakor vladarju vsi kralji na zemlji, tedaj se je Herodež prestrašil. Ukazal je, da bi bili zaklani vsi novorojenčki moškega spola. Jok ubogih mater se je razlegel od morja do Damaska... Kri je globoko prepojila pesek v puščavi, in tako so nastali rubini, ki nas spominjajo na dvanajst tisoč nedolžnih krilatcev v najvišjih nebesih okrog božjega prestola. Toda angel je ponoči Miriami pripeljal močnega osla in zbudil Felaha, njene, ga moža.« »Vzemi Ieo in Miriam in pobegni z njima v Misir (Egipt), tvojo domovino.« »Kako bom našel pot sam v puščavi? Mar se ne križa tod veliko poti?« Tedaj je zlepil angel iz ilovice goloba, mu odprl kljun, dahnil noter in ptica je zletela v mesečini. »Sledi temu golobu — pokazal ti bo pravo pot. c A Miriamin mo? j? bil star in previden ter je zopet ugovarjal: »V sinajskom skalovju gneidi dosti krvoločnih orlov in budih kraguljev: raztrgali bodo goloba.« j Na štefanje (26. december) je maša »pri sv. Štefanu«. Nihče ne tn) rekel >aa Klancu«, kakor je v knjigah, ampak kar »pri sv. Štefanu«. Ta dan ne napajajo živine, češ, da potem vse leto ne bo zbolela. K maši pridejo vsi gospodarji, zlasti pa konjarji in volarji. (Dr. Fr. Kotnik pravi v »Časopisu za zgodovino in narodopisje«. letnik XXIII., str. *250, »da je sv. Stofan zaščitnik konj« in navaja različne obilje iz drugih krajev.) Dva dni za Štefanjem so Nedolžni otročiči *li tepeikanie (28. december). Dečki do sodnega ali osmega lela hodijo tepržkat. Z dol-fimi leskovkami hodijo od hiše do hiše in »ovsod ponavljajo ono staro: »Rešte se, rešte, zdravi, veseli, da bi se i kleti!« Tepežkarji morajo malo posedeti, du ne odnesejo spanja« in da poleni kokoši pri hiši nesejo. Obdarujejo jih z jabolki, orehi in lešniki ali pa z denarjem, ki se še najrajši sprejme in bolj ceni kot prvo. Par let sem je videli tepežkarjev čedalje manj. Ko sem bil še saiu šolarček, se spominjam, s kakšnim veseljem smo se (logova r j« li, kdaj pcjdemo tepežkat, in kako težko smo šteli zadnje dneve pred tepež-kanjein; za nobeno ceno nas ue bi bil zadržal doma, ni nas oplašil ue dež ne sneg. Pa šo prav zgodaj smo vstali in pred dnem bolova-njili po hišah, dasi tepežkarji hodijo podnevi. Danes tega ni več. Dva ali lrije fantički ti sramežljivo prifcinkajo v hišo in se držijo, ko da jih zob boli. Včasi smo bili naravnost ponosni, ko smo Sli tepožkat in za deset do petnajst soldov pretaknili pet. Šest vasi. (Besedo »koleda«, ikolednikic pri nas r.e poznamo, pat pa se .rabi glagol -koledvali in pove isto kot -dosti govoriti«', »na dol^o in na široko razkladati in naštevali«, da se vsak naveliča poslušati. Torej so morali nekdaj koledniki — tflnežkarji — več govoriti kakor današnji. Ra- A ff « ш -^З&ж&а&гк-ЈЂ\ v >*------------------------, /• Tedaj je pobral angel v kotu šotora ko-nopec, ga zmečkal med prsti in je poslal ko-nopec kača. Kača se jo vzpela na rep, se zravnala Ln se priklonila malemu Isi. »Plazila se bo pred vami in ti kazala pot« «A kaj, бе bo pičila Dete?« »Ne, ta kača bo prijatelj človeku. Tudi njeno potomstvo bo zaliralo samo strupeno golazen, a nikoli ne bo napadalo ljudi.« Tako je odpotovala Miriam proti Sinaju in naprej skozi ognjene peske Dolenjega Egipta. Vso pot je poslušala jok obupanih židovskih mater. Zasledoval jo je podnevu in ponoči. Njeno srce je prekipevalo žalosti in obupu, ter je spotoma stalno pretakala solze. Vedno žeina puščava je hlastno pila čiste solze usmiljenega srca, in kjer so padale, so zrastle kakor nedolžnost bele lilijo z rdečim odsevom prelite svete krvi. Imenujemo jih Miriamine solze. Blagor otroku, ki prihaja na svet v času, kadar cve-lejo te lilije. Miriamine solzo ga varujejo vse življenje, če ga pokro.pi mati ob rojstvu z njih avetlo roso one zgodnje ure, kadar vzhaja eolnee onstran kamenitega Sinaja ... Moj sin ti je prinesel z lilijami vred Miriamine svete solze. Zato bo naša pot srečna in naše misli čiste... Rožnata Dnmietn je postajala krvavo rdeča. Na vzhodu se Je zgostila sinji na urno se bližajoče noči. Zeno so prihajale tia ploske strehe, da bi vdihavale njen hlad. Morje se je stiaio pred nami v neskončno daljavo, in zadnji poslovilni ognji zahajajočega eolnea so pisali po njegovi komaj vidno vzvnlovani gladini smrtnikom neumljive pismouke. zon tega so menda tudi svojo šibo precej rabili, ker »tcpežkntic [»natepežkatl«] še danes pomeni »pošteno tepsli« [»pretepsti«] koga.) Staro leto (31. december). Podnevi ni drugega kot da so včasi jedli že omenjeno »soči-vo: in da si »novoletarji« pripravljajo palice ter se poslednjlč domenijo, kdaj bodo vstali in kod bodo »brali novo lelo«. Matere zbirajo drobiž za novoletarje in pred nočjo se ponavlja kropijenje kot ua badnjak. šele z mrakom je nekaj več življenja, ker smo se lesno približali novemu letu, ki nastopi o polnoči. Bo večerji se zmečejo postoli« (čevlji), po čemer se naj bi spoznalo, kdo pojde med letom iz hiše, bodi.-i da bo umrl ali kakorkoli že. Kdor se hoče o tem prepričati, se vsede na tla s hrbtom proti vralom. Na desno nego si le napol natakne čevelj in ga vrže čez glavo: ako čevelj pade tako, da s sprednjim koncem kaže proti vratom, boš moral od doma ako je obrnjen proti tebi, boš ostal dem8 To so včasi poskušali zlasti fantje in del lela, katerim je prišla doba. da bi zapustili očetovo hišo. Istemu namenu služi tudi »zlivanje svinca«, o kaloretn pravijo nekateri, dn je zelo star običaj še iz poganstva. Na žlico deneS košček svinca in ga raztopiš na ognju, nakar ga vržeš v posodo z vodo. Pri tem «e naprav-ljaio ru ne oblike. Ako dobi svinec podobo venca ali prstana, naznanja, da bo prihodnje leto v hiši ženitev; podoba križca napoveduje smrt. — Stara navada je, da se na slaro lelo liodi na mejnik. Pravijo, da se od enajstih do polnoči čuje vse. kar se bo v novem letu zgodilo v vasi. Po dva ali trije se zberejo in si že čez dan določijo mejnik, na katerega ;pejo stat . Na mejnik stopijo z desno nogo in ves čas ne smejo spregovoriti ni besedice. Ako se sliši harmonija in vriskanje, bo čez leto nekje svatbe: ako je čuti j'-k in votlo bobneive, se napoveduje smrt; ako je slišati kot bi po strehi smrknila vreča moke. pomeni krst. isto pove tudi. če se kle poruši »slannncat (skladovnica) drv. — Nekateri menijo, da ni treba iti vprav na mejnik, ker se nn kozolcu isto sliši... O risu in hudobcu in denarju, ki noeoi cvete, se marsikaj pripovedire. a je Iržko izluščiti in razbrali kaj pristnega in izvirnega. Preden gremo spat. se seveda prinese na mizo vse ono kot na badniak. Noro Mo! Vse ga pričakuje z nekim posebnim občutjem. Staro l°to je za nami in naj gre v pozabo, novo se odpira pred nami in ras navdaja z radovednostjo, kal п«ш bo prineslo. Najbolj nestrpno ra pričakujejo »novolelarji«, ki se ne uoa:o niti zaspati od bojazni, da se ne bi zbudili o pravem času. Hitro se zb-reio in ajdi od vasi do vasi. od vrat do vrat. »Tok-tok-tok!« odmeva v zgodnje jutro, ko petelini oznnnja'o novo lelo. »Teta. rtlprte! Saj smo sa»'0 dva!« To je navadon klic naši'- »novole-tarjev«, ko pa odpreš, se ti jih vsuje cel roj v vežo. Drug »a drugim prilor>o'n>o v hišo ?e od1 rinejo in slovesno vsi v en glas sod bere jo novo leto«: j Bog daj srečno novo leto, zdravo, veselo, mirno, bogato, rodovilo, man.fi grehi, več.fl deli, da lii imeli vsega več ko lani! Da bi se okoli hiše igrali: volički, prašički, petešički (petelinčki) i konjički! Na konjaku (konjičku) je sedlace, na sedlacu je fanlak, na lantaku jo kapica, na kapici je rožica, na rožici je ličica, tičica lepo poje, novo leto zove: da l>i rodile vinske Irle in žilno poljč.« Zdaj je na vrsli gospodinja, ki novoletarje polivali, kako znajo lepo "bralk, vpraša jih, če so že dosti nabrali in če jih kaj zebe. vmes pa deli kakor pač ve in zna in zmore. Nekdaj j je bilo lahko, ko so bili še soldi in proši, no, danes so pa »nežce« (ki veljajo našim ženskam y.h »rajnčki« = goldinar) in dinarji. Ko pri-nianjkn teh pridejo jabolka, orehi in lešniki in podobno. Zalo ima la in oni »novoletar« poleg mošnjicp tudi »keso« (torbico), ki vanjo spravlja omenjene darove. Pred desetletji, ko še ni bilo toliko denarja, so dajali največ sadje in kruh, da je no vole In r< prinesel domov dvajset do trideset zdrobljenih kosov najraz-novrslnejšega kru'ia! Pa je bilo vendar več »novoletarjev« kot jih ie danes; kajti, kakor sem že povedal o tepe/. arjlh, lahko ponovim o uovoletarjih. da jih je leto za letom manj. Včnsi so se cele jate podile od hiše do hiše — celo bosi so šli. če lii bilo drugače — in razbijali po vratih, da je odmevalo po vsej vasi, »daj pa že o belem dnevu tu nli tam primiška kakšna dvojica ... Človeku se vzbudi sum, čo ni tudi otrok zmerom manj?... Seveda sedaj nihče več ne misli na spanje. Ženske se opravijo in zložijo z niize vse. kar je bilo čez noč na njej (ako niso lo že prej storile, ker navadno nočejo, da bi drugi videli, kaj so imeli na mizi!). Nr.čnejo »žilpnik«, katerega košček odnesrjo na jarek, kamor gredo še v mraku po svežo vodo. Zatem zmočijo kruh in ga polovico pustijo na studencu, polovico pa ga prinesejo domov. Tega zmočenega kruha mora vsak deli malo v usta, da ga ne bo »lodac« (zbadalo v križu). — Nato se vsi umi jejo v sveži vodi v katero tu in lam vržejo nekaj kovanega de- Sibe Miličić: Bolnt otrok m mali Jezus Od dolge in težke bolezni izpit jc mali bolnik brez moči ležal na beli posteljici. Ves izsušen je bil od neprestane vročice in bolj podoben okostju ko živemu bitju. Ko ga jc mati jemala na roke, skoraj občutila ni njegove teže. Ko da nosi drobno pest suhih vejic, se ji je zdelo, s katerimi je peč podžigala. Tc njegove strašne, izsušene nege in roke! Samo tenki, drobni glasek, ki se je dvigal iz bolečin, ki so nircvarile telo pri prenašanju, jo je spominjal, da jc to sesttšeno bitje tia njenih rokah njen sin. Globoka noč jc žc bila. Mali bolnik kljub vsem materinim prošnjam nikakor ni hotel zaspati. Prosila ga je in prosila, pa jc ni poslušal. Vedno in vedno jo jc o jaslicah spraševal in z nestrpnostjo je pričakoval trenotka, ko bo Je-zušček prišel. »Mamica, ali jc že blizu?« »Ne še, sinek.« »Pa kdaj sc bo rodil, mamica?« »Kmalu, sinek.« »Ali si pripravila jabolka, da ga obdarim?« »Sem, otrok.« т-Pod vzglavjem so; v ruto sem jih zavila.« Pri vsakem vprašanju se jc otrok ves srečen poskušal nasmejati. Ali to ni bil smeh, ainpak santo gubanjc lic in izsušene kože v globoke podolgaste brazde. Da bi se prepričal o resničnosti materinih besed, je nenadoma skušal dvi-niti roko ia jo zavlcti pod vzglavje. Pa um ni uspelo; le žalostno in з prošnjo v očeh jc v mamico pogledal. Razumela ga jc, izvlekla drobceni sveženj in mu ca dala. Vzel ga je, ga naria (zlat in srebrn ima kajpak prednost pred drugim!), češ, da bi ga imeli vse leto pri rokaii, kadar bo potreba... Sicer pa skuša vsak ves dan lako preživeti, da bi bil lahko za zgled vsem dnevom novega leta, ker se sliši, da kakršen si ua novo leto, takšen boš vse leto. S Kraljevim (6. januar), ki se šteje za >tretji Božič«, so božični prazniki končani. Kraljevo je zadnji dan, ko se »otresejo« kri-spani, ako jih niso že prej otresli. Radi lega so včasi hude zamere če pridejo nepoklicani obiravci in pa »otresejo«, ko •»pravega« niti zraven ni! Tudi jaselee se razkoplje jo. edini kranrelj ostane do vezma (velike noči). V : Trgu« (vasica Kostel) je maša pri sv. Treh kraljih, ki so na glavnem oltarju. »Tržnni« se postavijo z veliko žlico, fanlje pa gredo stat na »kamen«. (0 tem »kamnu« bi bilo treba podrobne preiskave, ker se mi zdi. da ho iz časov, ko so »coprnice poslavljali na »sramotni kamen«!) Na večer pred praznikom se kropi in znosi na mizo islo kot na badnjak in na staro loto. Nov sžtipnlk« seveda ne sme n anj-kali. Včasi so la dan tretjič jodli »sočivo«. — Pravijo da se o Kraljevem dnn podaljša koli kor bolha zine (ali petelin korsči).--- Tako. Kolikor sem mogel videti in izvedeli, sem zapisal. Ni dosti, zategadelj je to lem boli dragoceno, zakaj kmalu niti lega več ne bo. Kar je danes še resničnost bo jutri morebiti le v spominu, pojutrišnjem in p red pojutrišnjem pa niti spomina ne bo. Vse kaže na to. Ker se mi zdi tu' aj prav ugodno in pri« inerno naj na koncu omenim še oni lepi članek, ki ga je v letošnjem »Dijiškem koledarju« napisal o Beli Krn rini vrli njen sin Lojze Gelobič Ni to nikakšna učenjaška razprava, ne, prijateljsko kramljanje je, s srčno krvjo pisana posem poslavljajoči se Beli Krajini, kakor je sam lepo dejal: »Preprosta inamka piše sinu. pa misliš, da čitaš žaloslno pesem.« Ni pesimistična ne črnogleda, za kakršno io hočejo imeti nekateri, ki so videli morda »lesene hiše in hodne srajce in belo kamenje in križe in kapelice, ki rastejo iz zemlje kakor jablane. In zidanice in pi lič in kruh in sol.. .< In so relli. da so bili v Beli Krajini. Pa niso bili! Ta iskrena in odlična beseda mi najbolj upaja (prav isto volja vsem onim, ki so videli Banjo Loko ali Nova Sela in Faro ali Brod ra Kolpi in Koslels! i grad pa morda Še Kolpo in menijo, da so videli Kostel, a se prdo varajo!), ker je najresničnejša in jo je zapisal fant ki ni živel z Belo Krajino samo deset lei in ki z boljo gleda, kako »se lesene hiše strašno odmirajo in zidano popanjnjo iz tal kako so preorane njive z bajkami in kako sa'inejo trlja z zidanicami...« Prav tako — če ne raje še slabše — je s Koslelom. ki ludi spada k Beli Krajini, čeravno Golobič loga ne omenja: pravilno pa trdi. da le folMorist more rešiti duševno bogastvo Belili Kranjcev, da ga bodo videli zanamci vsaj — v muzeju. Zadnji čas je, da vslane mož. ki bo zdruŽM vse, I ar se je doslej napisalo o Beli Krajini in kar tnor-'a še živi... »Ko bo grob prerasla trava, bo prekasno.« nalahno pritisnil na okostenele prsi. Jabolka so zašuitiela; in ko da ni bil to njihov šum, ampak šum kosti, drobnih in pretisnjenih otroških reber. Na la način sc je umiril. Kmalu potem je otrok iznova postal ne-strpljiv. »Ali je v cerkvi vse pripravljeno?« : Vse, sinek.« *ln pastirji so vsi pri jaslicah?« »So.« »In zvezda? Ona velika zvezda z dolgimi žarki? In angeli? In voliček? In osiiček?« »Vse, sinko.« »Vse je pripravljeno, vse!« je v radosti šepetal olrok. Potem se je naprej razgovarjal z materjo. »Kajne, mamica, Jezušček se najprej v nebesih rodi, pa sc šele potem vsako leto spušča na zemljo?« »Da.« »In ravno o polnoči? »Ravno o polnoči, sinko.« »Pravila si ml, da bo tudi k nama mali Je-zuŠček prišel? Ali ako sc naju izogne? Ako pozabi na naju?« Mati se je prestrašila. Upala je, da ji bo sinček do polnoči zaspal in da ji bo nedolžna laž uspela. Vendar jc šc nadalje isto govorila, samo da bi sinko ne izgubil upanja »Ne, sinko. On nikogar ue pozabi.« »Mamica, vsa jabolka mu bom dal, vsa. In On mi bo zdravje dal zanje. Kai ne, mamica? Prosil ga bom, za zdrav e ga bcm prosil. Mater so zalile solze. »Zaspi, sinek. Odpcčij si, dokler ne pride. Ko bo čas, te bom že zbudila.« »Nočem! Ti boš pozabila.« »Ne bom! Samo zaspančkaj.« »Potem ne boni videl Jczuščka.« »Saj ga lahko tudi v spanju vidiš, sinko. Še lepše kot če si zbujen.« »Ne, mamica! Rad bi govoril ž niirn. Drugače mu ne morem dati svojih jabolk.« »Vse bo dobro, sinko! Samo zaspi, odpočij si!« Ali otrok ni mogel in ni hotel zaspati. Toliko pričakovanje je bilo v njem in oči so mu vse iirše postajale. Prepričan ie bil: da se vsak božič Jezušček rodi in prihaja na zemljo. Precej božičev nazaj ga je gledal v cerkvi v jaslicah. Za živega ga je imel in za najdražest-nejšega otroka na svetu. Sedaj ga je mati ie še potrdila v veri: da mali Jezušček ne pride iz nebes samo v cerkev, ampak v vsako hišo, posebej še v ene, v katerih so majhni otroci, ki ga ne morejo iti gledat na veliki cerkveni oltar. Nestrpno je čakal trenotka, ko bo Jezušček prišel z zvezdami, pastirji in kralji in angeli, prav kot ga jc v cerkvi na velikem oltarju videl, kjer so bile vsako lelo od božičnega dne do Novega leta postavljene jaslice. Nenavadno ve;el je bil tega trenutka Mali pa je s strahem gledala vanj. Kaj jI bo storiti, ko bo prvi možnar počil in se bedo vzvalovili božični zvonovi? Ostro ji je stopila pfcu Ovi sinrfova razočaranost, ko mali Jez iiavCK ne bo prišel kot nui je bila pripovedovala. Naprej in naprej ga je poskušala uspavati, ga zazibati v sen. Ko bi sc prebudil, bi mu z Christus natus est nobis Večina cerkvenih praznikov, velikih in manjiih, gre navadno mimo nas kaj hladno in mnogokrat se niti ne zavemo njihovega pomena in globine. Ko bodo izginili iz kmelskih domov Se zadnji častitljivi običaji, ki nas edini Se spominjajo globoke religijoznosti naših prednikov, se bo pretrgala zadnja vez, ki nas še veže z liturgičnim življenjem Cerkve. Treba je, da se vrnemo nazaj k liturgiji, ki je vsa prepojena z dogodki našega odrešenja, in da se zavemo njene globokosti. Vsaj na večje praznike naj se naša srca odpro in prisluhnejo na molitev Cerkve. Nekaj sledu vsaj bo v naši duši ostalo. Poglejmo v nekaj vrsticah liturgijo Cerkve na sveti večer, odnosno na sveti dan. Nočna služba je bila v stari cerkvi običaj; sedaj pa nam je ohranjena edino le na sveti večer. Med 10 in 11. uro povabi nas slovesno božično potrkavanje, ki se tako lepo ujema z našim notranjim razpoloženjem, da pohitimo v hram božji in tam v svetem opravilu počastimo nebeško Detece. Najprej je takozvani »matutinum« (t. j. jutranjice); je to molitev stare cerkve, v kateri se pričakuje »Prihod iz višin«. Radi lažjega razumevanja nekoliko o razdelitvi matutina: Deli se v tri nokturne (nočne straže). Vsak nok'arn obsega tri psalme. (Pred vsakim se poje antifona, v kateri se izrazi glavna misel dotičnega psalma.) Za tremi psalmi slede tri lekcije (berila). Med vsako lekcijo se moli ali poje responzorij (odgovor). Ta red jc pri vsakem nokturnu. V začetku matutina se poje invitatorij (budnica), ki nas spomni, naj Boga častimo, ker nam je izkazal usmiljenje. Na koncu matutina je še Te Deum — zahvalna pesem za milost odrešenja. Po slovesnem invitatoriju in po končanem himnu, ki mu sledi, se prično nokturni. Psalmi prvega nokturna se dokaj razlikujejo po napevu, še bolj po vsebini, a vendar so vsi usmerjeni na eno edino misel: Rojstvo Jezusovo. Ps. 2.: Sin je od vekomaj od Očeta spočet in v času iz Marije rojen. Ps. 18.: Božanski solnčni ženin zapusti svoje sobane in pride ves ožarjen k nam. Ps. 44.: Božanstvo in človeštvo obhajata danes poroko v novorojenem Sinu božjem. V lekcijah izrazi adventni prerok Izaija obljube danes človeštvu: Spet bo vpostavljeno kraljestvo božje in sicer po Kristusu (I. lekcija). Napove odrešenje končnega sveta po neskončnem Bogu (II ). Tolaži in poziva Jeruzalem (sv. Cerkev), naj obleče slavnostno obleko, ker kraljevi ženin prihaja na svatbo (III): »Kvišku, kvišku, Sion, odeni se v svojo krasoto. Dbleci se v svetla oblačila, o sveto mesto Jeruzaleml Dvigni se vendar iz prahu, Jeruzalem! Raztrgaj, hči sijonska, tesne vezi na svojem vratu!« Naravnost zadivijo človeka responzoriji, polni neposrednega občutja in liričnega izraza svetonočnega razpoloženja. Vedno se ponavljajoč »danes« (hodie) nas gotovo spominja na začetke srednjeveških božičnih iger: »Danes nam je prišla z nebes resnica in mir. Danes cedijo nebesa sladki med na zemljo. Danes nam je prisijal dan novega odrešenja, dan zdavnaj obljubljene rešitve in večne sreče. (Rcsp.) In v naslednjem responzoriju vprašuje Cerkev pastirje: »Koga ste videli pastirji? Povejte no, naznanite nam, kdo se je prikazal na zemljo?« »Dete smo videli in zbore angelov, ki so slavili Gospoda.« »Povejte no, koga ste še videli? Naznanite nam rojstvo Kristusovo!« »Dete smo videli,« in s tem je vse povedano, kar nosijo pastirji v srcu. Prvi nokturn je premišljeval o rojstvu Kristusovem, drugi pa govori o darovih, ki jih je novorojeno Dete prineslo: Kraljestvo božje, odrešenje in spravo z Gospodom. Pri tem spet zazvene ubrane strune psalmov: V ps. 47. se zahvaljuje sveto mesto, ki danes obhaja rojstni dan kralja, v svečanem obhodu Ivan Albrecht: Zgodba mizarja Martina Mizar Martin je pri Strnadovih dokončal delo. Novo javorjevo mizo je naredil, nove če-šnjeve klopi za stenama in krog peči pa novo češnje vo polico jxxl stropnikoma. Oče Strnad je bil na moč zadovoljen in materi Neži se je kar ffrno smejalo, ko je pomislila, kako bo po-prtnjak vse bolj vabljiv in prazniški na novi mizi, nego je bil na črvivi stari , ki je bila že čisto majava. Deca je v kotu za mizo gradila jaslice, oče hi r>nti pa sta gostila mizarja Martina. Računal ni veliko in sta bila oba vesela, da od veselja nista vedela, česa naj mu dasta. Mati je nosila koline skupaj, oče je odšel v klet in prinesel zelenko brinjevca in slivovke. »Kaj drugega hribovci nimamo, tegale nam pa ne zmanjka,« je ponosno dejal in prigovarjal Martinu: »le srebni, le, te bo pogrelo! Pot bo danes huda.« Mizar Martin sc jc nehote ozrl proti oknu. Zunaj je snežilo kakor za stavo. Drevje je bilo upognjeno pod težkim snegom in veje so sc tu in tam dotikale zasneženih tal. Zazeblo ga je, ko je pomislil, kako daleč ima do donia, vendar le toolo zavabilo. ko je gledal sliko domače za rešitev iz rok sovražnika. Ps. 71., pravi božični spev in pesem o Treh kraljih, opeva kralja miru, nosilca pravičnosti in očeta ubogih v novorojenem Detetu. Ps. 84. je pesem j veselja nad odrešenjem. Lekcije v 2. nokturnu prinašajo božično pridigo sv. očeta Leona I. Njegovi govori so v 5. st. vnemali srca verikov v rimski cerkvi. V responzorijih najprej Cerkev strmi nad skrivnostjo v jaslicah, nato pa povzdigne sla-vospev v čast Mariji. Ta obsega kar štiri re-sponzorije. V tretjem nokturnu privre znova po tihem premišljevanju o božjem usmiljenju in zvestobi božično veselje na dan, ki sc zlije v ps. 88. Ta govori o božji obljubi Davidu, ki se je danes z rojstvom Kristusovim izpolnila, Naslednja dva psalma: ps. 95. in 97. iz-zvenita v veseli ton svetonočnega razpoloženja in zapojeta radostni spev na Kristusa. Kot lekcija sledi navadno tretjemu nokturnu razlaga evangelijev. Vsak evangelij je označen samo s prvim stavkom. Ker so pa na sveti dan tri maše in torej trije evangeliji, so vsi trije na kratko razloženi. Do besede pridejo tu trije veliki ccrkveni očetje: Gregor Vel., Ambrozij in Avguštin, vsak z eno homilijo, tako da nam govore na sveti večer (z Leonom I., in II. nokt.) vsi štirje latinski cerkveni očetje. Kot omenjeno, se vrše na sveti dan tri svete maše, odn. vsak duhovnik ima pravico, da ta dan opravi trikrat presveto daritev. Stara rimska cerkev jc sprejela to častitljivo navado od jeruzalemske cerkve. V sveti noči j so se zbirali kristjani v votlini Gospodovega rojstva v Betlehemu in so posvečevali uro Gospodovega prihoda z evharistično daritvijo. Po končanem opravilu so odšli nazaj v Jeruzalem, kamor so prišli ob prvem svitu. Uro Gospodovega vstajenja so prebili s sveto daritvijo. Obenem so se s pastirji spominjali Go- I spodovega rojstva. To je bila druga sv maša. Podnevi so se še enkrat zbrali k sveti daritvi v glavni jeruzalemski cerkvi. Ta je bila mj-slovesncjša. Kot smo že slišali, se je ta navada prenesla kmalu na zapad — v Rim. Ponoči je bila v cerkvi Gospodovega rojstva prva »naia. druga je bila ob zori v grški cerkvi, Anastasis (vstajenje) imenovani. Tretja služba božja se je vršila v cerkvi sv. Petra. Osnovna misel polnočnice je: Kristus — betlehemsko Dete, rojeno iz Marije Device, je pravi Sin božji — od vekomaj spočet in v času rojen. Bolj na kratko se da izraziti še: Rojstvo Gospodovo v večnosti in v času. S to mislijo je prevzeta vsa liturgija polnočnice. Drugo opravilo se vrši »in aurora« (ob zori). Dve glavni misli moremo zaslediti: Vzhajajoče božično solnce in zgodovinski dogodek današnjega jutra (pastirci pri jaslicah). Tretja i služba božja se vrši dopoldne. Kot omenjeno, I hišice. Dvoje malčkov se suče okrog mamice, ki poje in postavlja jaslice. Tinček in Anžek venomer vprašujeta in mamica mora pripovedovati. Oj, ona tako zna z otroci! Kakor kresničke gore otroške oči in lička so rdeča od praz-niškega veselja in pričakovanja. Tudi o atku vprašujeta otroka in mamica prijx>veduje. Ali jo je zaskrbelo, da je zdajle tako zamišljena stopila pred bajto? Kako gleda! Kakor bi hotela iz snežnega meteža priklicati visoko postavo svojega Martina. Vzdihnila je in sc vrnila k otrokoma v hišo. »Bom moral iti,« se je oglasil mizar Martin, a Strnad in gospodinja hkratu: »Se tale požirek, no Martin, da boš laglje hodil!« In je napravil tisti požirek in še nekaj po-žirkov za njim, da se mu je meglilo pred očiri od toplote. Proti poldnevu je šele oprtal orodje in darove in se je poslovil od prijaznih gorjancev. Spočetka položna pot je kmalu krenila v gozd in se kotalila po strminah med zasneženim drevjem. Potlej se je izgubljala med grmič-jem po rebri, spet v gozd in zopet v grmičje. Mizar Martin je bil s tovorom žc kakor živa kepa snega, na piano pa le ni mogel priti. Oa-zil je sem, gazil tja, pa vse zastonj. V snegu so ga kakor lindobne roke prijemale in grabile korenine. da se je opotekal in padal, ravani pa le •e je vrSila v Rimu ta maša v cerkvi sv. Petra, ki je simbol gospodstva Kristusovega nad ' poganskim svetom. Zato preveva vso liturgijo te maše misel: Svetovno gospodstvo Kristusovo. Take so božične misli sv. Cerkve. Kakšne bodo naše? (Po Dr. Parsch: Das Jahr des Heiles.) Londonski predbožični sprevod Tudi letos sem gledal začetkom decembra starinski sprevod, ki ga od sive davnine do danes vsako leto priredi veleugledni gospod lord-mayor, ter sem ugibal: kako bi se najboljše označil angleški narodni značaj? Mednarodna nevoščljivost ali neumevanje je ustvarilo dosti sličnih krilatic: »Anglež je zanimiva zmes: pogumen je kakor lev, vztrajen kakor mula in neporušljiv kakor hobotnica,« se glasi ena od njih. Druga zopet trdi: »Angleži imajo izredno značilno lastnost: povsod na svetu se počutijo kakor doma Pokažite Angležu razvaline kateregakoli zgodovinskega gradu, najdražji spomin na preteklost vaše lastne domovine, Čim se boste ozrli stran, bo takoj razvil Anglež »Union-Jacka« (britsko zastavo) na vrhu najvišjega stolpa.» Te krilatice so pametne in neumne, dobrodušne in pikre, površne ali hočejo biti globoke, toda večinoma so zastarele. Morebiti je izkazal še največ duhovitosti carjev stolnik Tolstoj leta 1697. Zapisal je: »V angleškem kraljestvu so doma — Nemci, bogati in trgovski. Vojščakov imajo hudo malo, sami pa so zelo doktorski in modri in veliko popijejo.« A tudi ta sodba je že 233 let stara. Zdaj imamo na celini dosti narodov, ki niso nič manj »doktorski« nego Angleži in tudi pri pijači ne zaostajajo. Ko sem gledal »lord-mayorjcvo veliko parado«, starinske noše, pozlačene kočije, maškare in čudno mcšanico resnosti z razposajenostjo, sem se spomnil naslednje označbe, ki izvira menda iz krvavih let francoske velike revolucije: »Angleži so popolno nasprotje celinskih narodov. Dočim Francozi pa Nemci vedno obujajo staro preteklost in ji samo nadevajo nova imena, vzamejo Angleži redno stari naziv, a mu dajejo popolnoma novo vsebino ... To pomeni, da ne sme na pr. verjeti lastnim očem obiskovalec Sovjetske republike. Če bo čital povsod same nove označbe, še ne pomeni to, da prikrivajo slednje redno tudi novo vsebino. Nasprotno ne sine sklepati isti postranski opazovalec, da je Anglija obupno starokopitna dežela, če gleda, kakor zdaj mi, v zgodovinske lasulje in plašče našemljene ljudi, ki se vozijo v kočijah iz XVIII. stoletja in naredijo že v XIII. stoletju določeno pot Ta sprevod ni nobena živa starina, temveč je zgolj senca oddaljene preteklosti. Lord-mayor sc vozi okoli mestnega ozidja, toda zidovje, ki je branilo City, je odstranjeno že ni mogel doseči. Hodil je in hoclil, doma bi že moral biti, pa je bila še zgolj strmina in bre-žina. Temnilo se je, drevje in grmovje je oživelo, ravnine pa nikjer. Pred mizarjem je vse migetalo. Izjrod snega jc hlastnilo po njem in ga potegnilo v globel med dvoje debel. V desni nogi ga je zasekala bolečina. Skušal se je izmotati iz neljubega objema, toda vleklo ga je bolj in bolj navzdol, kakorkoli se je trudil in motal navzgor. Ker si nikakor ni mogel pomagati, je mislil na dom. Zena sedi z otrokoma pri jaslicah in vsi trije se ozirajo in čakajo: »Kod hodi atek, da ga tako dolgo ni?!« Ker ga tako dolgo nI, bo dela otroka spat in se bo odpravila k polnočnici. Upala bo da se srečata na potu. Mizar Marlin je bil na moč truden in se je stiskal med debli, ker ga je zeblo. Doma jc žena zaman čakala. Deca se je veselila jaslic in lučke, ki je osvetljevala hlevec. Hrepenela je po očetu in zadremala v materinem naročju, ker njega ni bilo. Mati ju je odnesla vsakega v svojo postcijico in je pokleknila k jaslicam. Tako ji je bilo tesno pri srcu, da seje morala razjokati. V hip je prisluhnila. Nekdo je potrkal na okno. »Kdo je?« »Pojdi, greva k maši!« ie votlo prosil zunaj Martinov glas , pred 255 leti. Davno so že podrta ona mestna vrata, kjer se zdaj nahaja veliko sodnijsko poslopje Strand. A med tem še vedno velja starinska pogodba iz XIV. stoletja, glasom katere ne sme kralj s svojim spremstvom v mesto drugače kakor z dovoljenjem mestnih očetov. Kraljev glasnik je trkal v teh dobrih starih časih po določenem sporedu z mečem r nožnicah na vrata. »Kdo je?« ga je vpraial mestni čuvaj na zidu. »Kralj pride obiskat svoje glavno mesto London,« ie odgovarjal glasnik. Na to je obvestil čuvaj mestno upravo, prišel je župan in dovolil odpreti vrata, A poprej je še kralja opozoril na z mestom sklenjeno pogodbo. Kralj je bil odgovoren za vsako škodo, ki bi jo storilo v Cityju njegovo spremstvo, in povrniti je moral vrednost vsega, kar bi ukradli njegovi dvorjani pa voj-ščaki... Koliko časa je preteklo od tedaj do zdaj! Spremljevalci angleškega kralja nimajo zdaj navade basati v žepe neplačano blago, in sploh so kralju policemcni odvzeli dolžnost nadzorovati slično početje. A na zunaj je vse ostalo še vedno, kakor je bilo. Kadar svečano potuje po svojem kronanju novi kralj okoli Londona, se še veJno ustavi njegov sprevod ob Strandu, kjer so bila nekdanja vrata. Kraljev glasnik sploh nima prilike za trkanj* z mečem. A ugledni »čuvaj«, ki stoji poleg, vendar dobesedno vprašuje: »Kdo trka na vrata,« in hiti potem (k poleg stoječemu lordu ma-yorju) s poročilom, da želi kralj Jurij potovati skozi City. Lord mayor čuvaju izroči neobstoječi ključ, in ta z njim odpira namišljena vrata. Kralj s spremstvom čaka na konec te ceremonije. Isto navidezno sliko pomenja tudi zgodovinski mestni sprevod pred božičnimi prazniki. Na novo izvoljeni lord-mayor sedi v kočiji v družbi sherifov, svojega mečenosca in varuha svoje »palice« (t. j. žezla). Saj je vte-lešenje onega vpliva, ki ga je pridobila londonska trgovska četrt tekom večstoletnih prepirov med dinastijami in pretendenti. Poleg drugih ugodnosti je polagoma prilastilo City kraljevske travnike izven mestnega ozidja. Zdaj so to najbolj prometne bančne in trgovske četrti. Toda kralj Edvard III. (znan po zmagi v 100 letni vojni, ko so pokosili angleški lokoetrelci cvet francoskih vitezev pri Poitier-su) ni maral v polovici XIV. stoletja prodajati svojih zemljišč, in je prepustil trgovski bratovščini v sedanjem Cityju največji del samo v najem, ki pa naj bi trajal, »dokler bo obstojala naša angleška država«. Najemnina je bila določena v znesku »pesti žebljev«. Najbrž so bili takrat žeblji velika redkost ali pa travniki zelo poceni. Zdaj jc vsak kvadratni meter tega sveta neprimerno več vreden nego vsi cekini, s katerimi bi mi lahko pokrili njegovo površino. Toda City še zdaj letno kralju plača na račun najemnine pest srebrnih žebljičkov in dobi od uprave dvora tozadevno uradno potrdilo . .. Tudi lord mayorov božični sprevod vsebuje veliko zgodovinske navlake. Posebni prireditelj s stalno visoko plačo skrbi za ljudsko razvedrilo. London je eno izmed največjih svetovnih pristanišč. Zato se mora udeležiti sprevoda redno Neptun v kroni, z dolgo brado in trizobom v roki. Morski kralj se vozi s tovornim automobilom, da bi ga vsi lahko videli, in glasno preklinja. Pravzaprav bi moral biti Neptun vode vesel, v resnici pa se zavija po dežju v svoj zeleni plašč in se krega. Letos se je morala množica posebno smejati njegovim izrazom. Neptun je moral sedeti na neprimernih gumijevih drogib, ki so pomenili njemu v varstvo izročene podvodne brzojavne vode. Na dežju je postal gumi polzek in je bil Neptun v nevarnosti, da se bo zvrnil s svojega neudobnega prestola na tla. Takoj za hudim morskim oblastnikom se je vozila tudi s posebnim automobilom velikanska, menda nad 2 m debela kroglja, okinčana z britsko zastavo in vejicami praznične bele omele. Pomenila je z rumom polit plum pudding, angleško nacionalno jed, ki o Božiču neusmiljeno muči angleške žclodce. Božič se bliža, in lord mayorovi glasniki na konju so meščanom glasno želeli na vsakem vogalu: »Vesele in mirne praznikel« 2ena je naglo ogrnila ruto, se ozrla po deci in hušknila venkaj. »Zakaj ne greš v hišo, za božjo voljo?!« Nihče ni odgovoril. Samo sneg je naleta-val, lahno, neslišno. »Martin!« Daleč pred njo se jc zganilo. Stopila je v tisto smer, a postava pred njo se je razpršila v snegu. Pred cerkvijo je zagledala Strnada. Hotela ga je že nagovoriti, ko se je oglasil: »Ali je Martin ostal za varuha doma?« Njo je streslo. Hlastno je povedala, da ga ni in kaj je slišala. Strnadu se je zategnil obraz in brž po maši se je napotila dolga vrsta ljudi z bakljami v hribe. »Ho-ho-hooj, hoooj —!« »Oj,« je odjeknilo nekje. Sli so za glasom in našli Martina. Komaj so ga izvlekli izmed debel. Bil je pohabljen, a vendar še živ. Mica mu jc pravila doma, kako se ji je godilo in kaj je slišala. Mizar Martin je poslušal m skimavai z giavo. »Seve, ves čas sem mislil samo nate in na otroke,« je dejal in hvaležno gledal proti jaslicam. Zdele 30 sc imt lepe kakor še nikoli. In kakor še nikoli, jc pelo srce tiste božične dni: »Slava Botru ua višavah I« Božične j useke is 17. stoletja is N&polja. Sede j jc slika v Narodnem muzeju v Momikoveni. Matere -- na stražo! Prečudna stvar je človek! S svojim umom obsega vse s/r ar sivo in p>-odira z njim v tajne večnosti, pri tem /ki je zmoži u največjih zmot in zablod in mnogokrat se izgublja t' ttizavah, po katerih »e pogosto srečuje z živaljo... »Nebo al' pek1o< more nositi v svojem srcu, biti r svojih skrajnostih angel ali zli duh, rine s pa je nešteto stopenj in inačic, ki si niti dre nista enaki. Kako naj se lo bilje vzgaja in oblikuje po enem kalupu, kako naj ga nasiti in zadovolji en sam zemski cilj, ен sam idealf šparlanci so f>°dali klasičen primer za zmotnost takega poizkusa: Kaj velikega so ustvarili razen par junakov, kako malo so bili sposobni, da ln .^lužili višji enoti: narodnemu občestvu in ga ohranili! Podobna poizkusa se razvijala pred našimi očmi v komunistični ruski državnosti in fašistični Italiji. A'i razumnega človeka, ki bi verjel, da bi ta poizkusa uspela in imela t raju o ti. človeški duh, človekova osebnost se da voljno oblikovati le posaviez — individualno, od rok, od duha, ki mu je &oroden: matere — očeta — duhovnika lastne veroizpovedi — nči-Ija iste vere in jezika. Človek more ljubiti le nekaj, kar je notranje tesno zvezano z njim, kar r sreči in bolečinah doživlja. kar mu je prešlo v nieso in kri. Najmanj pn se more resnično okleniti vsiljenih misli in jn-edstav. * Ггдојв v aro d ar je v rokah V .4 TER. Kar mati vse je in vzgoji, to je trajno, lo drti ie v smrti. Če sc materi rzatoe vzgoja iz rok (mislimo na celoto, prarilo, ne na izjeme), potem se človeški, narodni bili iepodreiejo srčne korenine. Vsi drugi rzgojni činitelji firi-hajato na vrsto šele za materjo in r«i morajo graditi na tem, čemur je ona postorila temelje, čvrati in negovali seme, ki ga je ona vsejala. Le tako se človekova notranjost ohrani cela, neokrnjena, močna »n lepa, le 'ako se vzgajajo veliki ljudje in zanesljive množice, le lako sc grade ram« temelji narodne bodočnosti. * V usodni dohi Urimo. Vsi slan temelji se maje jo in rušijo, dvh in smola neumorno rijeta podnje in polagata mine. Smrt, opitsto-šenje, kakor zanjo ni primere r človešk. zgodovini — rnzen najsilnejših neravnih katastrof in preobratov — pretila celim deželam, celim delom ere'a. V teh težkih. ugodnih časih eksperimentirati z narodno vzgojo, podirati stare temelje — kdo bi si lo ujmiI, če ni slep in gluh za znamenja časa ali pa anarhist is prepričanja? * Človeka oblikujejo iezik, vera in zemlja. To je najsvetejša dediščina, ki jo posameznik prejema od narodne celote in ki mu daje določno in neodtujljivo mesto v družini naroda ti' po narodu v družini narodov, domovinsko pravico in dostojanstvo, ki bi bil brez nje kakor tujec in izgnanec, kakor kaplja vode ali peščeno zrno v sre/orju. Ta dediščina ga opravičuje do pomoči itt ljubezni narodne celole v rseh tegobah in potrebah, in )>osebno ludi v tujini. V vseh viharjih ve, kam spada, česa se mu je držati, kaj mora branili, če treba s lastnim telesom. V se troje: jezik, vero in zemljo mu posredujeta mati in dom. Na naših materah, ua naših domovih slone temelji našega naroda in naše domovine. Teh temeljev naj sc nihče ne dotika, ne oni od zgoraj ne oni od spodaj, ne napačni patriotizem ne anarhizem. * Slovensko — in enako hrvatske in srbske matere, ali sc zavedale, kaj in kol,ko leži na raših ramah F S a raših od truda in skrbi nftog-njenih, n nikdar popničajofih ramah posebno ve, naše krnel tke malere in majke? Ve, ki ste brez imena šle s svojim narodom na ramenih skozi ogenj in smrt tisočletij in ga ohranile do današnjih dni? Ki niste bile ne učene ne slavne ne bogate, a ste znale ljubiti in se žrtvovatiP IV, malere in majke, ne izdajte nas ludi r bodoče! Ponesite nas na svojih ramah r lepšo, mirnejšo bodočnost. Ohranite. izroaitr iz roda v rod naš jezik, našo vero in običaje, ljubezen do naše zemlje — lastne, ožje in velike skupne. Se dajle te zmotili, ne dajte se jirepričali„ da so neisprosni zakoni življenja sedaj drugačni, nego so bili nekoč, da se do danes drugače doseči sreča, drugače zasnovali prospeh, drugače doseči cilj. Nepo-trorjeni jezik in vera in poštenje in zemlja dedov, i>a še raša neugnana, neizčrpna ljubezen in pridnost in žrtev, to je najvišje in največje. kar morete dati svoji deci, svojemu iiarodu pa pot r življenje. Prez lega bomo zapisani smrli in ne bomo v'deli obljubljene dežele vsesplošnega miru in socialne pravičnosti, ki se, to k o upamo, ipak jtoraja pod sedanjim kaosom. Otrok brez srca? Ali ste žc opazili, kako deček pograbi za kamen, če zagleda mačko, veverico, ptiča — in kako se mu obraz sp iči v želji po ubijanju? Ali ste žc opazili, kako dički zalezujejo ptičja gnezda in jih razdirajo, kako mučijo živali, ki jiin pridejo v roke? Ali ste žc videli, kako se otroci poženo za govedom, drobnico, ki jih leno na klavnico, s kako naslado jih brcajo, vlečejo in vijejo za rep, bijeio, s čimer morejo, kar jim ravno pride v roke? Ali ste žc opazili, kako otreci z vikom in krikom spremljajo kakega pohabljenca, napolu norčka, pijauca, sploh nesrečno človeško bitje, katerega se jim ni treba bati? Kako kruti so otroci nasproti učiteju slabiču, nasproti revnemu, ncrodniuu, šibkemu tovarišu — tovariSici? S kakim vaudalskint veseljem poškodujejo tujo lastnino: cvetlice, drevo, nanovo pobeljen »d, karkoli? Kako že šol ko dek ice vihajo nosove nad slabeje oblečenimi tovarišii anu, kako stikajo glave in opravljajo součenkc in njihove svojce, pa tudi učiteljice, učite je? Ali ste slednjič opazili, da lako nc delajo samo zanemarjeni otroci nerodnih staršev, marveč tudi otroci tako imenovanih v-bol ših "krogov?« Starši, ki imajo sami take dreke, pravijo: »Stara reč jc, da so otroci kruli in pa ro.cni vandali — otrok jc pač otrok!« V tem je nekaj rcsnicc: človeška narava jc nagnjena k slabemu in otrok še nima spoznanja, da bi io krotil. Toda vseeno — čc si predsičimo sliko nedolžnega otročiča, kakor je prišel iz Stvarni kovih rek, iz krstne kopeli, in ki raste v blagem ozračju prave krščanske kulture: ali je mogoče, da bi bdi tak otrok krut in sirov, da bi bil sposoben zgoni.ih ucjanj? Ali sj je mogoče krute in sirove predstavljati ctročiče, o katerih je rekel naš Gospod: Pustite male k meni, ker njih jc nebeško kraljestvo?« Ne, otrok jc nedolžen, mil, mehak, usmiljen, pripravljen, da ljubi vse, 'tar živi: l;udi, živali, cvetlico, celo pisan kamenček in kl.n-ček, s katerim se igra. Krut in sirov poslane otrok še-le po zgledu odraščenih, po s.abi aJi niknki vzgoji. l'o naravi krut in sirov otrok je izjema. Kruta in sirova dcca priča proli vzgoji v naših družinah, izdaja poman k.inje plcme-tii4ega mišljenja, srčne izobrazbe med nami. Priča tudi proli sedanji šoli, ki pila samo um, z.n.ičaj, srce pn popolnoma zan moja Angleški narod svojo mladino čisto drugače vzgaja: od najnežnejše dobe do visoke šo e je plemenit značaj — g, ntlen cnst\o temelj vse vzgoje in izobrazbe, nc samo za dečke, marveč tudi za deklice. Tudi naše krščanske kmečke hiše so bile nekoč vzgojcvainiec plemen.tih značajev, saj je strah božji, ki jc vladal v n ih, najb. Ijši temelj vseh kri posti in vse človeške veličine. Kakor pa se ruši ined nami la temelj, tako izginjajo značaji, obst ja le strah pred ljudmi in mladiiui se nam posirovuje. Ob božičnih jaslicah moremo in mcr;mo izmeriti lepoto, milino in sv, tost otroštva in sc zavesti, kako strašno smo urivi nad otroci, ki so kruti in sirovi. Žena - fašizem - komunizem Matere — na stražo! ■пА Žena v borbi za mir Imeti mora neki zmisel — jc izvajala v rvojem referati. na zborovanu Mirovne zveze v Padcrbv>rnu katoliška dckgatinia Else H o c k s — da smo bile žene ob tej svetovni un poklicane na politično delo. Kaj je naša naloga v javnem žavljen.ti? Kdo nam raztol-«aći težnjo tc dobe in nam pokaže smer, v Kateri je naša naloga? Velik nemški filozof, ki je pred nekaj leti umrl, Schcler, in pomemben evr. p ki politik, Wi je v tej uri skiajno delaven, Coudcn ove Kalergi, sla dala na lo dvojno vprašanja odgovor. Filozof je dejal: Ce bi imel na vrata prihajajoče dobe napisati ime, ki naj bi obsegalo težnjo te dobe, potem bi se mi zdelo samo eno primerno: zove se »Poravnava.« — ln politik je rekel: »Politično poslanstvo žene je mir. To je veliki dar, ki ga Evropa prieaku.e od žene.« Težnja dobe je tedaj »poravnava«, poslanstvo žene v tej dobi pa je zaupanje leži v tem pričakovan u. Kar niso zmogle moči mnogih mož najboljše volje: resnuno, notranje pomirjenje med narodi, razredi, strankami, to naj sc posreči nam ženskam? Kakor dar, kakor doto naj prinesemo la m r sedanji dobi, ki jo stresa mrzlica pohlepa, slrahu in sovraštva? Visoko mnenje o sposobnosti žene, ki sc zrcali v tem pričakovanju, nam je v čast. a šc bolj nas osramočuje. Le preveč se zavedamo svoje slabosti spričo tc naloOe. bolestno pa tudi čutimo, da smo na nepokoju sedanjega časa so-krive. Morda leži polovica odgovornosti za to na naših ramah; to je zadeva zaae, a prišel bo čas, ko bo Ireba sprožiti tudi to vprašanje o krivdi. Ne zaradi obtožbe, marveč zaradi spoznanja in priznanja, zato da nas-tane pri štor za poboljša nje. Ne gre za to, kar smo v starem položaju zamudile, marveč za to, kaj moremo v novem položaju storiti. Kar se tiče organizatorično-tehničnega dela za zagotovitev miru — Društvo narodov, razsodišča, pakti, pogodb« — ga lahko mirno prepuščamo moškim rokam Naša naloga je, ustvarjati med najširšimi množicami tako mišljenje, da te ustanove ne bodo samo mrtvi mehanizmi, prazne oblike, zagotoviti, da bo mirovna misel v odločilnem trenutku držala v posamezniku in zmagala v celoti. Med žensko btuiosijo m a&siljem jc naravno nasprotje. Кјет vlada sila, smo ženske nič; naš šibkejši telesni ustroj se bolj straši aaaiimh nego moški. 2*1, da U naravni strab ni preprečil, da žena ne bi bila vzpodbujala k nasilju (srednjeveška dvoboji) in Stavila bojevitega junaštva. Vendar pa je temeljna poteza žene materinstvo. poklic, da ž;vl,cnje nosi. ni gu e brani. da ohranja, striže, leči. /aradd tega svi jega materinskega pračuta je žena pokli ana. da koraka na čelu tistih bojn h zbc.rov, ki so na pohodu proti vojnemu zroan, proti moritvi in pohabljanju neštetih teles, ki jih je v bolečini rodilla in s skrbjo ia žrtvijo od j oil j žena ln res so materinsko čut če žene žc marsikaj storile na tem potu. Tako imamo veliko mednarodno 2ensko ligo za mir in pravioo, v Mednarodni ženski zvezi de uje odsek za mir in Društvo narodov; v Franktur:u sc dviga v nebo kakor kammita molitev Mirovna cerkev Katoliške ženske zveze in Društvo katoliških nemških učttel;ic je na svoj m letošnj< m zborovanju postavilo na dnevni red vzgojo za spravo med narodi. Mno^o podobnih dejstev bi še mogla navesti Toda eno ve iko razočaranje pa vendar oatane: Ncdvo men, sano-holen. elementaren nastep vsega žetistva proti vojni, ki bi ga bili mog.l» pričakovali, je izostal. Trume žena stoje danes še ob strani, bodisi da še dvomijo, bodisi da so nasproti mirovni misli ravnodušne aiLi pa so celo pripravljene, da navdušeno sodelujejo čim bi zopet zapeli bobni. Kako je to mogoče? Zato, ker je materinstvo kot goli naravni nagon samo skaljena, zman.šana podoba onega, kar spoštujemo in častimo kot čisto misel materinstva. Zgolj naravna materinska ljubezen jc nestrpna in ne sega čez domači vrt do soseda Kljub temu žene za mirovno misel niso praznih rok Rojene po-rcdovalke in odvrafce-valke sile so že v družim med očetom in otroci, med brati, včasih tudi med sosedi. Kdor hoče vzgajali za mir, mora vzgajati k pravičnosti Pruvirnost pa je več nego mrzla stvarnost, je tenko razumevanje tujega čutenja in hotenja. In v tem je žena večja nego moški. Nietzsche je nekoč bolestno vprašal: ^Povite, kje je pravičnost, ki je ljubezen z videčimi očmi?« Ni verjel, da bi jo bilo najti na zem ji in zato je menil, da so vsi veliki razpori dobe nerazrešljivi. Toda »ljubezen z videčimi očmi« je. Ze vedno jc. skrito delovala v družini, kjer so postarane člane umevali in spoštovali, nastajajoče umcvali in negovali, nasprotja unie-vali in jih vezali v višje soglasje. Tistega obilja ljubezni, da bi nai dar ume-vanja in sočustvovanja postal blagoslov tudi zunaj našega doma, ne nuremo izsiliti. Moramo pa po njem koprneli, ga pros ti, biti pripravljene, da ga sprejmemo kot m !ost. Kaloli;kc žene vemo, kje teko studenci teh mil -sli Moja usta niso poklicana, da govorim o teb sluden- Ni vse zmotno, kar jc prinesel fašizem in tudi italijanska žena, ki je bila doslej med najbolj zaostalimi v Evr. pi, ima od njega dc-Icma novo življenje Toliko je gotovo, da jo je polcgrul iz njenega ma hnega obzorja, omejenega na osebne doživi,aje kol žena — mati — ljubimka, jo uvrstil v kolo narodne cclotc in zajel njene sile v pri>spch pnzadcvon;a tc ce'otc. V kolikor so ta pr zadevama ped fašističnim vodstvom zmotna, je seveda drugo vprašanje, s katerim sc tu nc bomo pečaib. Ko je letos spomladi Mussolini v Flo-renci priredil sprejem, so se mu plemiške dame predstavile na nov način: namesto da bi navedle svoje plemiške naslove, so povedale število svojih otrok, n. pr.: »Marija Terezija Ricasoli. šest otrok; »Nora Guicciardini, sedem otrok itd. To se pravi, da velja danes materinstvo v Italiji več nego vsi drugi naslovi in časti. V tem je gotovo zdravo jedro, lc žal. da ga fašizem pači s svojimi bojevitimi vladohlcpnimi nameni. Kakor moštvo je fašizem zajel ▼ svoje organizacije tudi ženstvo. Vrhovna trganiza-oija »Faecio Fcmimle«, ki mu stoji na čelu generalni taijnik fašistične stranke Turati; njemu jc podrejena generalna la.nica gospodična Angiola Moretti. Društvi ni prostori se nahajajo v palači Littorio v Rimu, kjer ima svoj sedež tudi fašistuna stranka. Ob vhodu v dvorano stoje na straži oboroženi črnosrajčniki. Na steni visi Mussolitiijeva slika in slika vcuke dramatske umetnice Elconore D ase. »Fasc-io Feminile« so ustanovili že 1. 1921., razmahnil pa sc je še-le z letom 1925. Sedaj šteje do 4000 društev z nad 100 000 članicami iz vseh družabnih slojev. Glavni namen F. F. je vzgoja mladega rodu, skrb za njegovo telesno in duševno zdravje, obnova družine kot temelj »ocialnega življenja, po peievanje domačega življenja, obnova ženskih domačih obrti in patriotična vzgoja v fašističnem zmislu. Članicam ženske fašistične zveze je poverjeno vodstvo fašističnih dek iških organizacij: »Male Italijanke«, v kateri sc zbirajo deklice do 14. leta; »Mlade llalijanke<. za dekleta do 18. lela in »Mlade fašistinje« za dekleta od 18. do 22. leta. Po najnovejših podatkih je v »Mali Italijanki« združenih 640 000 deklic, v »Mladi Italijank:« pa 90.000 mladenk. Značilno za fašistično miselnost je dejstvo, da označujejo fašistični listi organizacijo »Mlada fašistinja« kol »novo milico«. Iz tega je razvidno, da fašistične žen:ke organizacije n majo nič skupnega z ženskim gibanjem po ostalem svetu, ki mu je mirovna misel ena izmed pTvih nalog. Načela, po katerih sc vrgaja ženska mladina, je izrazil Turati naslednje: »Mlada Italijanka naj sc pripravlja na to, da postane jutri faSistična žena. Dolžna je: 1. da svoje dolžnosti kot hči, sestra, učenka in prijateljica izpolnuje z dobroto in vedro dušo; 2. da »luži domovini, ki jc njena večja mati, mati vseh Italijanov; 3. da ljubi duce-ja, ki je domovino okrepil in ji dal novo veličino; cih; vendar nočem zaključiti, nc da bi izgovorila ime Žene, katere materincki plašč je dovolj širen, da obsi žc vse narode sveta in ki naj nam blesti nasproti v boju preti zmaju razdora: Mati lepe ljubezni, Regma P.icis. 4. da se z veseljem pokori predstojnikom; 5. da ima pogum in se upre tistim, ki zavajajo v zlo in se roga jo poštenosti; 6. da svoje telo vzgaja za napore, da se njena duša ne boji bolečine; 7. da sc izogiba neumni ni^emurnosti, ljubi pa vse kar je lep ga; 8. da ljubi delo, ki jc življenje in harmonija; 9. da živi po veri in religij, ki hranita načela kreposti.« Voditeljice mladinskih zvez imajo nalogo, da vzgajajo deklice za dobre gospodm e m matere. Dekleta sama sodelujejo v vseh socialnih ustanovah žensk.h fašističnih organizacij po načelu, »da biti fašist ne pomenja zahtevati in prejemati, marveč žrtvovali in služiti.« Tako dobivajo ta dekleta ipak praktično socialno vzgojo, ki jim p usredii,c razumevanje za naloge ženstva v družini m zavest, da so dolžne koristiti splošnosti ia se neprestano izpopolnjevati. V »Mladi fašistinji« velja4> ista pravila io dolžnosti kakor za mlade fašiste. Vendar se vrše v leh društvih tudi tečaji o vseh vednostih, ki spadajo v žensko pi-dročje. Članice se posvečaj tudi socialnemu delu in delu.ejo kot pomočnice v faMstičc b počitniških kolonijah za deco. Lani »o poslale fašistične organizacije na morje 107.500 otrok. Ženske organizacije imajo društvene znake in lične uniforme Črno srajco za žen.-ke fašistinje pa so odpravili, češ: »Nič ni manj fašistićno nego žena, ki hodi na politične shode in je vedno pripravljena, v črni svileni srajci letati po ulicah. Fašizem ne mara nič lakega. Fašistična žena naj bo predvsem žena... Fašizem je mnenja, da žena, ki 'popolnoma izvršuje svoje materinske dolžnosti, zasluži hvaležnost domovine«, ln Turati je dejal: »Med vsemi Italijani ljubi duce najbolj male Italijanke, ki so sveža in nedolžna pomlad našega plejnena in zanesljivo jamstvo za njegovo bodočnost.« Slednjič bodi omenjeno, da je cerkev, posebno po lateransikh pogodbah, zelo vplivala na fašistično žensko vzgo>,o, da ni še bolj zašla v aniaconsko bojevitost (lako je Vatikan protestiral, ko so se »Mlade Italijanke« udeležile strelskih tekem). »Na zadnji razvojni stopnji žrtvujejo narodi zadnjemu crelu svoje kulture svoje kmet-sko prebivalstvo in uničijo s lem sami tebe. Ta izkušnja je stara tisoče lel in jo polrjvje rušo da vsali svetovnih mesl: Babilona, Theb, Aleksandri je, Rima, TenohtUlana in drugih. Narod, ki noče iti leto pol, ki noče umreti, marveč te ohraniti za velike naloge znanosti in kulture, naj krene s poli dosedanjega gospodarstva, naj ohrani svoj kmetski slan in z vsemi silami zabrani beg z dežele.< Prof. Falke. >Preje so trdili, da so manj inteligentna dekleta ravno dovelj dobra za gospodinjstvo. To mnenje je popolnoma napačno. Nasjrrotno na) se ravno inteligentne žene posvečajo gospodinjstvu, saj mora n. pr. moderna žena popolnoma obvladali obsežno jioprišče higiene. Toda tudi ceno in dobro kuhali bo znala le iena, ki ima zadostno znanstveno podlago. In slednjič mora biti žena v stanju, da najde nove delovne načine, po kolerih hrani čas in delovne sile in r lo je Ireba vsaj loliko razuma kakor za vodstvo tovarne.< (Iz razglasa angl. del. ministrstva.) Pred 250 teti Po Valvazorja L. 1689. je Janez Vajkart Valrazor ▼ Nflrnbergu izdal svoje ogromno delo »Čast Vojvodine Kranjske«. Po krasnem pisateljevem uvodu se vrsti cela vrsta pozdravnih pesmi v nemškem in latinskem ter več pesmi v slovenskem in hrvatskem jeziku. Slovenski pozdrav sc glasi: »Zaštitno vošejne te Krajnske dežele k'le-tčm usčh hvale urednem bukvam Krajnskiga popisvajna visoku šlahtnu rojcniga Gospuda Janesa Bujkorta Valvasorja ...« Pozdravna pesem pa se začne takole: »Je pčršču enkrat tajste dan s tulikčm prošnam pčrpelAn. O srečne dan? O srečna luč? Katera imaš tok veliko muč, de te bukve pčrpelaš. nčm to pravo luč poduš .. ■<* Slovenske in nekaj latinskih pesmi je napravil Jožef Sisencelli. hrvatske: »Paval Rit-ter, aliti Vitezovich, zlati Vitez.« Gorenjsko Valvazor je deli! Kranisko v pet delov: Gorenjsko, Dolenjsko, Srednjo Kranjsko, Notranjsko in Istro. O Gorenjski pričenja Valvazor tako: »Obmejitev Gorenjske, ki se splošno imenuje Gtrenika Stran pričnem najprej pri mestu Ljubljani (ki leži med štirimi deli) in sicer nad mestom med Krakovim in Trnovim. tam kjer se izliva v reko Ljubljanico v< da mala Ljubljanica. Gradašica imenovana.« Valvazor je potegnil mejo ob Gradašici tja ono-stran Polhovega gradca, nato pa po vrhovih Julijskih Alp, Karavank in Kamniških planin nazaj do Save pri Zagorju. »Prebivalci so pravi Kranjci po jeziku in obleki; kajti govore dobro kranjsko hodijo v kranjskih nošah; izvzemam le vas Bitnje, kakor jo splošno nazivljejo. Tu govore slabo nemško in kranjsko, med seboj mešano. Pri Beli peči ljudje ne znajo kranjsko, ampak govore prav in samo nemško.« »Ljudje so zdrave nature, močnega telesa, čvrsti in urni. delavni in postrežni.« »Med njimi jc mnogo tovornikov »zamar-jev«, kakor jih imenujejo, ljudi, ki na konjih in tovorni živini prenašajo blago. Je tudi mnogo rudarjev in veliko tkalcev in trgovccv. Tovore blago na konjih v Gradec, na Dunni, Salzburg, Trst. Gorico in še v mnogo drugih krajev, namreč vino, olje, sol, žito, platno, živo srebro, železo, jeklo. Ker v vsej deželi ni pravih voznikov, ki bi nalagali, kakor na Nemškem težke tovore, vozijo na malih vo- Tako |e živel Gorenjec pred 250 leti. Kaj pravite, kaj te je apremenilo od tistih dob? Gorenjska m e * t a in trgi. Valvazor našteva naslednje: mesta Kranj, pol mesta Ljubljane. Radovljica, Kamnik: trgi: Jesenice, Tržič. Bela peč, Vače. Izvzemši Belo peč pri vseh omenja Valvazor, da je le slovenski naziv splošno v rabi. Samostanov s 4 ljubljanskimi vred navaja 9; župnij 41, ohljudenih gradov 76, neobljudenih in razpadajočih gradov pa 18, med njimi Goričane in Kolovec. Med gorenjske fare šteje tudi šent-p e t e r s k o faro pri Ljubljani, ki |e tedaj obsegala 25 podružnic, med njimi poleg sedanjih šc: D. M. v Polju, sv. Andreja v Kašlju, sv. Jurij ob Savi. sv Kancijan v Sav-!ah, sv. Krištof pri Ljubljani, sv. Ana v Javorju, sv. Miklavž v Lipoglavu, sv. Simon in Juda na Rudniku, sv. Marijo na Rožniku, sv. Simon in Juda na Viču, sv Martin Pod smreko. sv. Anton v Brezovici, sv Lovrenc v Dra-gomlju, sv Jan. Krstnik v Logu sv Martin v Notranjih goricah, sv. Duh v Vnanjih goricah V tej fari so na leto krstili 300 otrok, pokopali pa manj ko 100 mrličev. Vasi in liud:e »Bled leži pod blejskim gradom tik ob blejskem jezeru. Njegova okolica je precej neravna. Prebivalci izdelujejo lesene posode.« »Kranjska gora je velika vas pod snežniki ob Savi.« Valvazor pravi, da je mrzlo tam gori in slaba zemlja. »Nad to vasjo je luknja, ki jo je skozi ska'o Snežnika narava sama tako pripravno izdolbla, da lahko greš peš skozi goro. Ponekod jc pač treba lesti po vseh štirih. Toda to je velika prednost, da-lahko prideš v Bovec, ker imaš sicer več milj ovinka ...« D r a g o m e 1 j jc vlika vas ob Pšati. V njej ie mnogo tovornikov, ki tovore blago na konjih. Domžale so velika vas... v leni ravnini ... Poleg drugih jc mnogo tovornikov. Briše leže med visokim gorovjem blizu Kolovrata. Vaščani so včasih bolj pobožni ko včasih: pred nekaj leti so tam ubili mežnarja, tudi župnika so s kamenjem zbili s konja.« »Ihan je blizu Krumperka ... Prebivalci delajo postelje in hodijo po tem poslu po svetu, tudi ženske, otroci in možje ...« »Homec je imenitna vas ob Bistrici... na cesti med Ljubljano in mestom Kamnik.« »Šiška, le četrt ure od Ljubljane, jc velika vas z lepim dobrim poljem in sadjem, kar neguje narava in pridnost. Tu ima ljub- Vipavci in Vlpavke. Valvazor pile: Vipavci imajo svoj sedež na takozvanem Notranjskem na goriških ali furlanskih mejah in t nekaterih vaseh okrog Vipave. Kranjec jih imenuje Vipavce (Vipanze) in jim seveda v jeziku ni enak, kar izgovora tiče. Sicer pa )e razloček majhen. Njihova noSa jc tudi nekoliko drugačna kakor drugih Kranjcev, kakor kaže slika. zeh, česar tovorniki na konjih ne morejo prenašati. Mnogi spravljajo tako jeklo in železo dvakrat na teden v Ljubljano in dovažajo odtod v svoje rudnike žito in drug živež. Mnogi, ki kupčujejo s platnom, ga spravljajo v Italijo. Tudi takih ni malo. ki kupčujejo s konji in jih prodajajo v Italijo.« Nato popisuje, kako sami tko doma sukno, delajo sita, kar vse gre ▼ tuje dežele, celo čez morje. Kupčujejo z domačo volno. Gorenjski ovčji sir pa je tako dober in okusen, da ga »prodajajo v Nemčijo za parmezan.« »Rede mnogo živine, ovac, koza, volov in posebno mnogo nad vse lepih konj. Močno trgujejo z rdečim in črnim cordoanskim usnjem. ki ga tod marsikje izdelujejo, in ga izvažajo daleč notri v Rimsko cesarstvo.« Opieu|e nadalje, kako daleč po svetu (na Holandeko, Angleško in v Francijo) gredo zdravilna olja, ki jih znajo pridelovati, ter polhove kože. •Velika množina ljudi, ki s svojim rokodelstvom pridobivajo dela za svoje zobe, dela doge, žehtarje, Škafe, kadi, vsakovrstne sode in posodje Drugi pa izvabljajo svojo hrano iz nfive. obdelujejo čudovito dobro polje. Premnogi pa se pečajo z lovom in zasledujejo divjačino.« ljanska gospoda mnogo pristav.« »Zagorje leži pol milje od Galenperga proti Savi. .. med visokim gorovjem. Ti vaščani so skupaj s svojimi sosedi pred nekaj leti začeli splošen upor in deželni punt...« Vseh gorenjskih vasi našteva Valvazor nad 150. Na teh vzgledih vidimo, kako se je svet v zadnjem čctrttisočletju zasukal, Dotenjsha Valvazor pravi, da sc ta del dežele splošno nazivlje »Dalenska Stra n«. Pričenja pa se v Ljubljani pri frančiškanskem stolpu (sedaj Vodnikov trg). Meja gre ob Ljubljanici do Zaloga, odtod po Savi do Mokric na meji Slovenske Krajine, čez Gorjancc do Novega mesta, ob Krki mimo Soteske in Žužemberka do vasi Krka ter odtod na Šmarje, Škofljico in Ig do Ljubljanice in ob njej do Ljubljane nazaj. »Dolenjci so pravi naravni Kranjci, govore vsi dobro kranjsko, pač p? malo zategujejo besede. V njihovi noši jc prccej razlike... Ljudje so dobrega zdravja, močni in delavni, ker so jim za delu, ki ga opravljajo, take telesne sposobnosti potrebne, zato jim jc narava podelila potrebnih moči. Kakor imajo ptice, ki daleč hodijo po lirano in morajo zato daleč letati, močne peruti, tako je dana sila in moč ljudem, ki si morajo služiti kruh s telesno močjo Takih pa je na Dolenjskem največ ... Mnogo je tovornikov, voznikov in brodnikov. Tovorniki (zamarji) tovore vino do Ljubljane. Tudi vozniki vozijo vino na vozeh le do Ljubljane. Brodniki pa po Savi z vsem blagom iz Hrvaškega, Štajerskega in Dolenjskega gredo proti Ljubljani in sicer v tako napornem delu, da sc človek po pravici čudi, odkod tem ljudem taka moč, ki obvlada celo tako deročo reko, da jih mora nositi proti svojemu toku. Tudi navzdol vozijo vse blago. Mnogi kupčujejo s platnom, zelo mnogi z voli, ki jih prodajajo v Benetke. Tudi drugače zaslužijo mnogo pri različni živini, svinjah, ovcah, kozah, volih ... Mnogi trgujejo z lanom, drugi z medom, ki ga na Dolenjskem vsako leto pridelajo strašno veliko. Poleg teh so drugi vsakovrstni rokodclci. Pošten znoj jim pije polje, ki ga vneto hnafo prav lepe revno polje. Med valčani i« mnogo konjskih kupčevalcev.« »Šmarje *o velika vas od Ljubljane proti Višnji gori. Tam je mnogo tovornikov ...« »Martinja vas blizu Trebnjega v Temc-nici. Ta velika vas spada pod višnjegorsko gospostvo. Ce je treba prijeti zločinca in ni nobenega biriča, ga morajo ujeti vaščani, ali pa biriču pomagati...« »Šmartno je 4 milje od Ljubljane, nedaleč od Save na rodovitnih tleh. Zemlje je le za 4 grunte, a je vsa razdeljena na male hišice. Prebivalcev je več ko sto, med njimi precej tovornikov in rokodelcev, posebno mnogo usnjarjev, ki izdelujejo črno usnje. DobiS tudi prccej mnogo krčem, in sicer... 18. Kajti tem ljudem gre vino bolj v slast ko voda . ..« »Trebnje je sicer velika, a zelo blatna in umazana vas med Ljubljano in Novim mestom, ima pa lepo polje in travnike. Pri Trebnjem je dobili mnogo starin ..., poganskih grobov in novcev ...« »Št. Vid je velika vas pri Stični z dobrim blagoslovljenim poljem. Tu prebiva mnogo rokodelccv in jc mnogo gostiln ter po več žegnanj na leto ...« Tovorniki na poti. Slika nam kaže, kako so v Valvazorjevih časih na M predniki po Notranjskem, Dolenjskem in Gorenjskem tovorili žito, vino in drugo blago. in pridno obdelujejo; posebno pa šc, in še mnogo bolje vinograde, katerih je tod obilo. Te obdelujejo z neverjetno pridnostjo.« Tako je bilo v glavnem življenje naših dolenjskih prednikov pred 250 leti. Mesta in trgi Valvazor našteva pet mest in 5 trgov. Mesta: Krško (Keršku), Kostanjevica (Ko-stujnauca), pol mesta Ljubljane (Lublana), Novo mesto (Novo mostu) in Višnja gora. Trgi: Litija, Mokronog, Radeče, Žužemberk, Svibno. Samostani in župnije Sem prišteva Valvazor ljubljansko škofijo in jezuitski (Sv. Jakoba trg) ter frančiškanski (Vodnikov trg) samostan v Ljubljani. Vseh samostanov jc 9, župnij pa 29, med njimi mestna župnija v Ljubljani. Med samostani navaja Stično in Pletcrje. Za vzgled navedemo, da jc župnija Št. Vid pri Stični štela tedaj 29 podružnic, med drugim 3 na Primskovem s tabori in Veliko Loko. V tej fari je umrlo na leto 250 ljudi, 300 pa so jih krstili. Gradovi Obljudenih gradov je naštel Valvazor na Dolenjskem 92, med njimi ljubljanski Grad in Rakovnik pri Ljubljani; neobljudenih in zapuščenih pa 14. i I Doleniske vasi in vaščani »Dolenjska ima oboje: zelo rodovitno zemljo in pridnega obdelovalca, zato je gosto naseljena in ima mnogo velikih vasi. ..« Valvazor pravi, da je dolenjskih vasi toliko, da ne more vseh naštevati. Iz njegovega seznama omenjamo le nekatere: »Dobrunje, Zgornje in Spodnje, so velika vas eno miljo pod Ljubljano z ravnim in rodovitnim poljem ... To vas bi lahko imenovali tudi vas peric, ker tu stanuje mnogo peric, katere vsak teden Rodijo v Ljubljano po umazano perilo in ga pero. Tudi belijo platno in prejo.« »Laniše jc velika vas pri Šmarjah. Včasih je bila tu župna cerkev, sedaj pa jc v Šmarjah.« »Ccrovca jc blizu Wagcnsberga. Leži v dobri in rodovitni dolinici in preživlja mnogo kovačev, ki iz železa izdelujejo vsakovrstne stvari.. .« (Danes menda ni tu nobenega ko- j vača, ampak same kmetije,) »Mirna peč (Valvazor pravi Medna peč) je med Trebnjim in Novim mestom. Pred nekaj leti jc toča pobila žito. Zato so hoteli kmetje nad župnika, da bi ga premlatili mesto zhitega žita. Ta pa jc pred tem spoštovanim obiskom nepričakovano pobegnil ter se ie skrival, dokler sc razjarjenim ljudem ni polegla jeza. Preprosti kmetje namreč verjamejo, da morejo duhovni gospodje odvrnili točo...« »Kresnice so ob Savi nad Poganikom, , Štanga je bila podružnica šmartinske farc, toda že tedaj sloveča božja pot sv. Antona Padovanskega. Valvazor pripoveduje, da je eden njegovih podložnih po priprošnji sv. Antona ozdravel od težke kile Pravi, da jc sam porok za resničnost tega čudežnega ozdravljenja. Velike fare, mesta, obrtni kraji, gore, reke, rudniki — to vse je tu izpuščeno, ker o tem piše Valvazor obširno drugje. Tu omenja le življenje našega kmeta na vasi. Več obrti in več trgovine — zdi človeku — jc bilo takrat. Tudi takrat so ljudje hocMi v tujino, toda vedno so se vračali domov, za katerega so trpeli. Drugi deli Kaitske Med Srednjo Kranjsko šteje Valvazor Belokrajino in sedanjo Dolenjsko od Novega mesta proti Kočevju in Ribnici: Kočevsko, Ribniško in Suho Krajino. Pravi Kranjci so mu tudi tu le tisti, ki slovensko govore. Kočevarji pa govore nerazumljivo nemščino. Domača obrt je že tedaj redila te kraje. V delu Srednje Kranjske (misli Belokrajino in Gorjance) pa stanujejo Vlahi ali Uskoki, ki so staroverci ter govore jezik, podoben hrvaškemu. Ti so na glasu kakor bojevniki in hajduki. Notranjska: Tu je našel Valvazor sledeče prebivalstvo: prave Kranjce, Krašev-ce, Vipavce, Pivčane in Čiče. Kraševci, Vipavci in Pivčani so pravim Кгапјсечз zelo podobni. Kranjci žive od Vrhnike proti Postojni, Pivčani na Pivki, Vipavci v Vipavi, Kraševci pa tja do Devina, ki je edino mesto tega dela dežele. Ajdovščine noče šteti med mesta. O vseh teh prebivalcih je Valvazor poln hvale. Peti del Kranjske je pri Valva-zorju Istra s svojim prebivalstvom. Tu loči prebivalstvo v dve vrsti: Dalmatince, ki žive okrog Reke, Kastva, Lovranc, Moščcnic in tam okrog ob morju, ter govore -dalmatinski jezikf. Drugi del prebivalstva so pravi Istrani ki žive okrog Pazina. Vidi pa se Valvazorju, da je Istro razmeroma najmanj poznal. O Srednji Kranjski in Notranjski pa je zbral toliko gradiva, ki ga obdeluje s tako ljubeznijo, da bi bilo vredno, ko bi o tem kedaj drugič na tem mestu obširneje govorili. • Leta 1938. bo preteklo 250 let, odkar je Valvazor izdal svoje znamenito delo čast dežele Kranjske«, ki je pravzaprav čast Slovencev. Ali ne bi kazalo, ko bi se ga ob listi priliki dostojno spominjali? Ni bil »in n.a/ega naroda, bil pa je goreč prijatelj slovenskega ljudstva, ki jc gore! hrepenenja to deželo in to ljudstvo napraviti poznano v tedanjem kulturnem svetu. Iz te ljubezni je zapravil svoje premoženje in umrl revež — za čast Slovencev. Našim malčkom za božič Oton Perkopet: Sveta noč V tej prehtdno lepi noti bodo po poljani beli Uho angelci leteli — Naše misli, naše duše bod-o rztrcpetale in kot lutk*. drobne lutke angelce iskale — — O j nad poljem, tihim poljem petem bo rzdrhtela, naše misli, naše duše bo sladkost objela — — — Ivan Albreht: Cenčkov bottčm dan Cenček je z mamico čisto sam. Oče jo od-?el daleč po svetu za delom, pa pa je v tujini usulo v rudniku. Dve sestrici se pehata po svetu za kruhom, trije bratje zaman iščejo dela, le mamica in Cen ček sta doma. Mamica boleha. ne more delati. Komaj toliko, da skuha. Cenček ji pomaga, pa ne more veliko, ker je se tako majčken. Z drobnimi ročicami jo boža in tolaži, kako bo vse drugače, kadar bo ve*'k. V kotu sta postavila jasolce. papirnat hle-vcc z Jo želo« in Marijo in bož,jim Detetom. Oroslava J.: Božična legenda Za hlevcem pori rdeče zastrta lučka. V mali pečici je dogorel ogenj in po sobi te začne širiti hlad. »Kaj misliš, mamica, ali JezuSčka tudi zebe?< >Ne, Njega ne zebe.c >Pa je tako majhen —c >Kljub temu ga ne zebe,« meni mati. Cenčkn se čudno zdi. Kako ga ne bi zeblo, ko je inraz. Nekaj časa premišljuje, pa se spomni: v Aha, njega greje živinica?« Mati prikima in strelca dete k sebi. ->Le čakaj, če boš prav priden, tudi tebe ne bo več zeblo. P.ogec vedno pomaga pridnim otrokom.'. Cenčku je res toplo v materinem naročju. Obraz ji skrije na prsi iu samo z enim očesom gleda jaselce. Gleda, gleda in je vse lepo in lepše. Božje Dete se mu veselo smehlja in ga vabi k sebi. In Cenček gre v snu in se igra z Detetom iu Jožef in Marija ga božala kakor svojega. Mati začuti, da je olrok zaspal. Ljubeznivo ga ogleduje in ko sc mali blaženo smehlja v snu. kane solza iz materinih oči na njegov drobni obrazek, solza materine tople ljubezni — Cenčkovo edino božično darilo. S lem darom je srečen in nosi nebesa v sebi. Iran Albreht: Pri jaslicah Ka zlati meglici angclta dva is nćba na zemljo hitita, da vest o Detetu božjem povsod ljudem in stvarem sporočita. Jn zvezdice zlate se strinjajo v pol, Ing Urni se ves posrebrii je, in smreke in jelke po lesu molfe, odete v kristalno so ivje. Po hišah in hišicah luike gore in v srcih nam luike inrijo, ko v jaselcah Dete se blago smehlja in pesmi se svete glasijo. Pozdravljeno, Dete, ki kralj si sveta, ^zdravljeno v vaši sredinil Objemi dobrotno nas z mehko roko in zdruii vse v eni druiini! Srečen božič svojim malim znancem in znankam želi Ko so na sveti večer odeli kerubi zemljo v pajčolan uoči, je pozval Vsemogočni k sebi drobne krilatce in jim ukazal, da naj na nebeških vrtovih natrgajo rajskih lilij, da jih natrosijo na zemljo, za sprejem novorojenega Zveličarja. Vsi radostni so šli krilatci na delo. Tudi mali Logarjev Milanček, ki je prišel v družbo nebeških krilatcev šele pred tednom dni, je zaprosil Stvarnika zu košarico, da bo tudi on nabral lilij. Kad je ugodil Vsemogočni tej želji najmlajšega krilatica. Krilatoi-bratci so mu prinesli zlalo košarico in ga vzeli s seboj na rajske vrtove. Kako lepi so rajski vrtovi! Kar vid je jemalo Milančku, ko jih je zagledal. Kamor je seglo oko, so se razprostirale gredice posajene s prekrasnim cvetjem, ki ga Milanček na svetu ni videl nikjer. Bole stezice, posute z biseri, so križale vrtove, v sredi je stal krasen vodomet, v katerem je bila srebrna voda. ki se je, kipeča v itrak, razpršila na tisoče raznobarvnih draguljev. sipajočih se na cvetje in bele gredice. Kot okamenel je bil Milanček pri tem prizoru. Naposled je rekel krilatcem-tovari-šem: »Kako lepo. ali. kako lepo je pri vasi« To bi bila vesela moja mamica, ki jo sedaj, ko ni mene, tako sama in žalostna, to bi bila vesela, če bi smela biti pri meni v nebesih, kjer }c tako krasno!« >Ne boj se, Milanček.« so ga potolažili tevariši-ancelčki, tudi mamica pride k te'd. ko bo volja Gospodova, da umrje!« nalo pa ga je prijel eden angelčkov za roko iu šli so dalje. Ko so prišli nn konec vrta. so našli gredice. posajene s samim belim cvetjem. :O, to je pa sncžec!« se je začudil Milanček. >Da. snežec mu pravite vi,« so mu pritrdili krilatci. >a mi mu pravimo lilije« — in hiteli so z drobnimi ročicami trgati čaše nežnega cvetja. Tudi Milanček ni zaostajal za njimi. Dolgo so krilatci trgali snežec-lilije in ko so bile košarice polne, so odhiteli k svetemu Pelru. da iint odpre nebeška vrata in jih izpusti na svet. Kotičkov striček Dobrodušno se jim je nasmehnil dobri starček, jim odprl vrata in jih opomnil: Srečno pot, pa pazite, da se kdo no izgubil« »Ne, ne, brez skrbi!« so mu enoglasno Odgovorili angelčki in odleteli v zvezdnato noč. Dolgo so leleli angelčki, preden so prileteli nad zemljo. Slednjič pa so vendar zagledali pod seboj lučko na zemlji, kjer je vladalo praznično razpoloženje. Iz visokih lin belih cerkva so zvonili zvonovi v slavo Kralju, ki bo prišel. Krilatci so se razleteli na vse slrani in jeli trositi lilije-snežec na zemljo. Tudi Milanček je trosil na zemljo bele lilije in gledal skozi okence razsvetljenih hiš, kako so se. kot on nekoč, radovali otroci pri razsvetljenih jaselcah. Dolgo je trosil na zemljo lilije-snežec in ko je imel košarico prazno, je poletel tja v oni gozd, na katerega robu je stala kočica njegove dobre mamice. Holel je videti, kaj dela mamica, če je še tako žalostna za svojim Milančkom, ki je sedaj tako zelo srečen. Ko je prišel pred kočico in pogledal skozi okno. je videl mamico, kako je pletla nogavice, da jih proda in si kupi kruhek. Oči je imela rdeče od solz in dolgih, pre-čulih noči. V srce se je zasmilil« Milančku dobra mamica, ki ie morala toliko trpeti. Tako rad bi pohitel k njej in ji povedal, da jc srečen in, da naj gre tudi onn z njim v nebesa, kjer je tako lepo. Rad bi se il bil pokazal, a se je bal, da potem mamica ne bi več pustila svojega Milančku nazaj v nebesa. Zato je rajo ostal zunaj in sklenil, da. ko se vrne v nebesa, poprosi Vsemogočnega, da On pomaga njegovi mamici, ki je tako dobra, tako blaga. Dolgo jc tako gledal mamico, a končno se je spomnil, da mora nazaj v uebesa. še zadnjikrat se jc ozrl skozi okno, razpel peroti in odletel. Dolgo je letel, a nikjer ni našel nobenega krilatca, sam ni znal v nebesa, zajokal je, klical angelčke po imenu, a nobeden se mu ni odzval. Slednjič se je utrujen spustil na zemljo sredi temnega gozda, legel na Ua in zaspal... V gozdu pa so bivali hudobni škrntei. Pa je videl njihov starejšina, majhen možiček z dolgo brado, Milančka, kako je zašel v gozd. >Ujemite ga!« je ukazal škratcem. Skrutci so vzeli debele verige in šli, da bi ujeli angelčka. A zeleni smrečici, ki je ras'la po'^g spečega Milančka, se je smilil drobni krilatec in ko so prišli škratri. da bi ga ujeli, je iztegnila svoje veje in ga skrila škratcem. Ves gord so škratri preiskali, a ko niso angelčka nikjer našli, so se vrnili in sporočili starešini, da je angelček gotovo že odletel v nebesa... Dolgo so čakali krilatci Milančka, a ko ga ni bilo. so se sami vrnili v nebesa. Ko so prišli pred Vsemogočnega in mu razodeli svojo nesrečo, jih je ostro pogledal in jim ukazal, da se morajo takoj vrniti iskat Milančka. Žalostni in potrti, so se vrnili angelčki na zemljo. Dolgo so po vsem svetu iskali Milančka in slednjič so prišli tudi v eo/.d, kjer je pod zeleno smrečico spal Milanček. Ko so zagledali Milančka, so bili ta' ■ / L -1' j i ::Ш>ФЛ Potem pa so Jo izkopali in odnesli Mllanč-kovi mamici. Ko se je mamica zjutraj prebudila, je našla na mizi smrečico, okrašeno z dragulji. Ostrmela je od začudenja. Mirko Kunčič: . Praznik miru Nocoj, oj, nocoj jc praznik miru. Vsi v misl h smo zbrani pri Jczuščku. Kot bratec in sestre kot ena družina; nocoj nas ne loči nobena daljiina. Nocoj, oj, nocoj sovraštva ni več, srce govori, ne pu?ka in meč. En sam skt'pen co-.n, en sam blajof'ov nocoj, oj, nnco) nam jc hlevček Njegov Ivan Albreht: Praprotno seme Jožek je slišal večkrat praviti, dn na sveti večer razume živalski pogovor, kdor ima po nevedoma praproino seme pri sebi. Silno ga je mikalo izvedeti, kaj se neki pogovarjajo živali med seboj. Dan na dan je premišljeval, kaj naj stori, da bi na sveti večer res imel praproino seme pri sebi. To bi bilo imenitno, io bi slišal, kaj se menita muc in gođrajavi kuža, korenjaški petelin in čopasta putka ter še vsa drii!ja živalska družina. Se v spanju mu ni dalo mini! Za k polnoč niči je bil še premajhen in je ostal doma pri babici za druščino, ko je družina odšla v cerkev. Nekaj časa je poslušal liajke in pripovedke, ki mu jih je pravila babica, pollej pa se jc polagoma izgubil v sen. Samo kakor lahno zvoni kijanje je še slišal babičino pripovedovanje, a naenkrat nič več. Pod klopjo sedi godrnjavi kuža in razlage mucu na klopi: »Oh. tale Jožek, vsako jutro joka, preden se pusti umiti!« »Kajne.« pritrjuje muc, »da ga le sram ni, zamnzanca! Mene naj bi pi gledal! Vedno se umivam, pa se mi še zdi, da nisem dovolj snažen!« Jožku je nerodno in se tiho splazi iz sobe. Na dvorišču se mu roga petelin: »Joj. lo je pa tisti požrešni Jožek! Vedno ima veije oči kot želodec!« »Pa res!« pritrjuje putka. »Da le m^re biti tak! Sestrici bi kar izpred ust pojedel, a li, petelinček, vselej mene pokličeš, če imaš kaj dobrega.« Jožek si maši ušesa in se skrije v hlev. >Mu, Jožek-potepin je prišel.« oznani vol tovarišu, a ta spet pritrjuje: sHoj, mu, pa res! Če mu mati kaj ma.ega ukažejo, je brž truden in pravi, da ne more nič delati, za potepanje pa ni nikoli pretruden. Kako bi neki naju pogledal go-spedar. če bi se Iudi midva lotila tako?« i-Saj ne bom več tal;,« krikne Jožek in je ves rdeč in solzan od sramu. Planiti ho*e kvišku in bi skoraj padel babici iz naročja, ko se prebudi. »Kaj ti pa je?« se čudi babica, Jožek pa ji skrije glavico na prsa in še po malem po-ihteva. Nič noče povedati, kakšne je slišal. Le liho. saj ga tudi mi ne i/damo! Zdaj je čislo drugačen, a piaprolncga semena si res ne želi več. Tedaj pa je spregovorila smrečica in ji povedala, da ji jo pošilja sinček, njen dragi Milanček, kalerega je obvarovala hudobnih škralcev. Od takrat ni mamica več žalovala za sinčkom. ampak je živela srečno in bila bogata, ker je prodala dragulje, katere je našla na smrečici. S hrepenenjem je pričakovala ure, ko se bo v nebesih sešla s svojim Milančkom. V spomin tega dogodka še dandanes na sveti večer priplavajo z nebes krilatci in prinesejo otrokom, ki so pridni in dobri kot je bil Milanček, smrečice obložene z darovi, da jih obvarujejo hudobnih škratcev. Griša: Jase'cc Jaselce smo naredili, lučko v njih prižgali, mah zeleni razgrnili, janjtkom г njim nasllali. Prebogat Je vsak kotiček svetlega nakita, krotki volek in osliček v jaselcah stojita. A med njima rajska Mati in nebeško Vete; a nad njima zbor krilat» poje pssmi svete. C. Halkojl: V bož'tčn' noči Stara mntl |e pripovedovala Metki o razn'h skrivnostih, ki so vrSe na sveto noč po polnoči; prav tedaj, ko so ljudje razidejo iz cerkve in ko odpojo zvonovi. Takrat se odpro nebesa in vsi tisti, ki so v tistem letu umrli, vsi tisti grodo tedaj v raj. (ki neba do zemlje se raz-prostrejo »lopnice in tedaj stopajo oni in pesem pojo. Metki je tisto lelo umrla mama in zato je bila Metka žalos'na, ker ni ve? videla mamice in ker ni ve? mogla govorili z njo. Slišala pa je Metka tudi staro mater pripovedovali, da v prav isti sveti noči ožive vse otroške i grafike ln dn imajo te Igračke čndno moč v sebi in da vse vedo. knr jih kdo vpraša. Vse to si je Metka zapomnila in je zato nestrpno čakala božiča. »Stara mati, povejte, kdaj bo boži? .. .« Stara mati jo odprla pi^un koledar iu je Iskala s prstom. »Jutri. Metka, pojutrišnjem .. .« >In tnkrat bo mamica šla v nebean?« VTnkrat, ko bodo vsi Ijudie spali. I/O fe samo eden ne spi, ne morejo di'še k Bogu.-: Tega se je Metka zbala. Zakaj, fe ona ne pojde sjiat, tedaj se ne bo nrVo odpr'o in mamica ne bo mogla v nebesa. To bi res ne bilo lepo. Trda Boga se ne nmre prevarati, ker vse vidi in ve vse* Boži? je prišel ln sneg je znpadel. Sneg je bil globok in pota ni bilo nikjer razen po cesti do cerkve. Melka je šla s staro materjo v cerkev in je poslušala pesmi. Zdelo se ji je, da se je božji olrok v jaslih pri stranskem oltarju dvignil, ra'/ros'rl ie ročice in se sme'djal. Nato pa je stopil iz jašek1 in tiho šel med ljudmi. Prišel je naravnost do nje in se ustavil ob njej. Metka se je zmedla, božji otrok pa se je nagnil prav k njej in ji pošepetal tiho na uho, da ni nihče slišal: »Metka, ne pojdi spat. Počakaj mamico.* Metka se ie ozrla po stari materi, če ni morda videla. Toda stara mati je molila in gledala na oltar, kjer je gorelo vse polno sveč. Tako se je Matka vsa srečna vračala domov od polnočnice. Na liliem je sklenila, da ne bo zaspala, ampak da bo počakala. Ležat pa je seveda morala, ker bi drugače stara mati kaj sumila. In ko jo je stara mati vprašala: »Metka, že spiš?« je samo globoko zasopla. In skoraj nato je zaspala stara mati. Zelo pa se je začudila, ko je odprla oči: ob njej je sedeia punčka, ki jo Je vsak večer jemala k sebi. »Metka, spiš —. Mamica pa pojde v nebo ln je ne boš videla.« Metki je bilo hudo. Oblekla se je in prijela punčko za roko. Stara mati je spala in ni slišala, ko so se duri odprle. Noč je bila jasna, zvezde so svetile, sneg pa je bil nad kolena visok. Pa Melka se ui bala; ko pa je aila punčka ob njej. .... .-><• Sm ■" ■ ' v ••• v i ps-^Vfl? Vora jezik kazala po cesti starim ljudem. Jezika pa se vendar ne sme kazati. Tudi je povedala učitelju, da je Karlo kadil. In jo je zato tudi Knrio pretepel. Toda saj se kaditi no ume. Pa sicer ni nič lepo. Samo staro mater ima. »Trudna sem,« je dejala Melka. Gazila je sneg in jo bila res trudna. Zeblo je pa ni; na dolgi poti se je ogrela. »Kmalu bova lam,< je rekla Anica. Metka je poznala kraj in je vedela, dn ni daleč. Samo še mimo onih treh dreves. Potem je takoj pokopališče. Iu zato Jo vzlrujala. Ko sta obslali a punčko med grobovi, je rekla Melka: »To Je grob mamice.« Samo križ jo glodal iz snega. »Sedli bova pod grm, da naju nihče videl ne bo,< je dojola Anica. Metka je ubogala in tako srta sedeli pod glogovim grmom. »Olog ima tako moč, da tistega, ki pod njim ponoči sedi, nihče re vidi. In zdaj so bodo odprla nebesa. Pazi, Metka.« Metka je res videla, kako so se nebesa odprla, kako so se stopnice spustile nizdol. Angeli so prihftjnll na obnh straneh s čudovito lepo pesmijo. Zgoraj pa je čakal gosped Bog. Ampnk svetlobo je tako močno prihajala od njegovega prestola, da oči niso moglo zreti Ivan Albreht: Večer »Kam, Anica?« (Punčki je bilo tako ime.) »Na pokopališče.« Pokopališče je bilo zunaj vasi, dale? v gozdu in ni bilo do tja poti zdaj v snegu. Metka je bila kmalu trudna, rekla pa ni ničesar. Kako pa naj vidi sicer mamico. Do pokopališča bodo segale slopnice z neba. Spomnila pa se je, da fe kdo ne spi v tej sveti noči, da duše ne morejo v nebo. Anica pa ji je rekla, da naj se ne boji nikar. To bo že ona sama tako napravila, da je nihče ne bo videl. Zato je bila Metka vesela in že mislila po vsej poti. kaj bo vse rekla mamici. S sabo naj jo vzame, jo bo prosiia. Gor v nebo bi rada. Kaj pa naj ona sama dela na svetu. Zadnjič jo je sosedov Franc zmerjal. Vera pa jo je tepla, ker je Metka rekla, da bo povedala v šoli, da je V- i--/ vanj. Grobovi pa so se tiho cdpirali in rrrivi so se vrstili na stopnice, da pojdejo v nebo. Iu tedaj je prišla Metkina mamica. Bila je vsa lepa, kol je Metka ni videla n!kd«r. Me'kn nekaj či\ea ni mogla spregovoriti besede. Nato pa je nenadoma kriKnila: »Mamica!« — Mimica se je ustivila in Metka je proti volji Anice pohitela k njej. Ma-! mica sc je smehlja'a. Metka so je je ok'enila. »S tabo роЧЈзт.« — Mamica je pomislila, j Nato je dvignila otroka k sebi. »Pojdi.« — In teko se je Metka napoMla ' v sumo svelo nebo. Komaj malo se je spomnila slare matere, ki ji bo zdaj dolgčas. Ampak od zgoraj jo prihajala tako mogočna pesem, da je Metka pozabila na n io. Tam je sijal bo\ii prestol iu sam gospod Bog je sedel na njem. Ko se je stara mati zjutraj zbudila, Metke ni bilo. Našli so jo na pokopališču. Telo je bilo trdo in mrtvo, ampak Metkina dušica je šla na samo sveto noč z mamico v nebo. Halo, otroci! Kakor lansko leto ob tem času, razpisujemo tudi letos 13 lepih nagrad za 10 najboljših spisov pod naslovom: Kako sem praznoval sv ii večer Vsi nagrajeni spisi bodo tudi objavljeni na »Slovenčevi« olrošlci strani. Kdor od vas se torej hoče prav posebno postaviti, naj se z vso marljivostjo loti prelepe te naloge in naj se potrudi, da ne bo pisal zastonj. Opozarjam vas pa prav posebno na to, da tudi letos še velja pravilo, ki sem vam ga bil lani polagal na srce: S pavjim perjem se je dičila grnka-«paka, vi pa ee postavite s tem, kar zmorete sami! Pa si bo ta ali oni zmotno mislil: »Ah, kaj — kje bo pa Kotičkov stiček mogel vedeti, če sem to pisal sam, ali mi je pisal kdo drugi...?!« Holaj dragi mr ji, pa še kako hitro, pn še kako dobro bom to vedel! Imam še vedno tisto čarndejno ogledalee, ki mi v hipu pove, kdo je poslanemu pismu kumoval! In še to: pri določevanju nagrad se no bom oziral na tnke tičke. ki bodo v svojih spisih na dolgo in široko razpredali »svojo« pretirano modrost in učenost, nogo na tnke. ki mi bodo poslali kratke, preproste, a zato tembolj prisrčne in ljubke — zares pristno otroške opise božičnega večera! Torej pokažite, dragi moji, pokažite, kaj zmorejo vaše umne glavice — same, brez tuje pomoči! Spise pošljite najkasneje do 1. јппчагја prih. leta na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Mnogo sreče pri tekmovanju! Kotičkov striček. Tiho, kakor sneiec čiste misli tople se pleto, daleč v betlehemsko mesto z boijo lučko romajo. Pa se sh-ne log in polje, sneiec v hribček se zgosti, in zelen je že ta hribček, v vznožju hlevec zažari. In končana pot je dolga, očke v radosti bles!e, v hlevec so pogledi vprti nežno sklenjene roke. Dete v jaseleah poslnfa, kaj si kdo želi iz nebd, malim vsem deli dobrote in v pozdrav se jim smehlja. Kralj Živzav in njegove tri hčerke (Prosto po Tolatoju Mirko K ) Deklica na drevesu pa se je grozno prestrašila, ko je tako nenadoma stopil neznan človek pred njo. »Kaj iščeš tu, mladec?« ga je pobarala, ko jo je minil prvi slrah. »Beži, kar te neso noge, ka.itJ že dvajset let ni šel noben človek živ odtod!« »Koga naj bi se bal?« so je samozavestno vzravnal Vanjuška. :Mojega moža. medveda; zadavil te bo kakor slabotnega zajčka, če te zasačil« »Čemu bi bežal pred medvedom.« jo je zavrnil Vanjuška, »ko sem baš zato prišol sem, da se pomerim z njim in osvobodim tebe iz njegove oblasti! Poslušaj in vedi, da sloji tvoj brat pred teboj.« Deklica je neverno zmainla z glavo: Tega nc verjamem, kajti nisem imela nikoli nobenega brata. Mindec, rosno in dobrohotno ti svetujem še enkrat: beži odtod! tla ni človeka pod božjim soincem, ki bi mogel premagati medveda.« »Bomo videli!« je ponosno dejal princ Vanjuška in se hrabro potrkal na ргза. »Preden pa se spuaiim z njim v boj na življenje in smrt, ti bom povedal kaj o tvojih starših in sestricah, da mi boš verjela, da sem res tvoj brat.« In ji je na kratko povedal, kako sta bili ugrabljeni ludi ostali njeni dve sestri — Maša in Nataša, in kako je mati kraljica žalovala za njimi in še to, da je prišel on na svet šele par mesecev pozneje ... Deklica na drevesu ca je svetlo gledala in ni dvomila več. Toda prav to je le še povečalo njeno bojazen. V sestrski ljubezni in skrbi zanj mu je začela s podvojeno močjo prigovarjati: ; »Bratec, prosim te. rotim !e, pojdi odtod, dokler je še čas! Bliža se ura, ko se vrne moj mož domov. Če te dobi tu, te nobena sila na svetu ne more reš ti!« Vanjuška pa se ni bal in je odločno dejal: »Ali misliš, da sem te zato toliko časa iskal, da te bom kar koj spet zapustil? Tu ostanem, naj se zgodi, kar hoče!; Saša je videla, da bi biio vse prigovarjanje zaman. Prijela je Vanjuško za roko in ga peljala k orjaškemu drevesu. Med koreninami tega drevesa je bila prostorna vollina, v kateri sta bili dve ležišči: prvo ležišče >e bilo napravljeno iz navadne slame in je biio od medveda, drugo ležišče, dragocena zlalu postelja s srebrnimi nogami, pa je bilo od Saše. bil skrfi Vaniuška. Saša se jo zg»oziU. Planila Je pred kosmatinca in zapovedovalno kriknila »Proč od moje postelje, grdun!< Toda medved je med tem že sklonil gla«vo, da bi pogledal pod posteljo. Prav malo je manj« kalo in bi bil zasačil Vanjuško, da ga ni prehitela Saša. Prijela ga je za ušesa in mu narahlo karajoče dejala: »Pusti vendar to neumno iskanje, norček! Pojdi raje sem, te bom Čehljnla po glavil« Ta predlog je medvedu očitno zelo ugalaL Neutegoma je skočil nn ležišče — — a Je čez par minut spet ves razkačen planil pokoncu in zarohnel: »Uuuaaa, jaz vem, da Je v votlini skrit človek!« In je začel iznova lomastiti po votlini in vohati na vse strani. Tedaj se je Saša resnifno razsrdila: »Ce mi nočeš verjeti, pojdem proč od tebe in ne bom več Ivoja žena!« Te grožnje ве je medved zbal. Polglasno godrnjajoč je zlezel nazaj na ležišče in м pustil mimo čehljatl po glavi. In je pri tem kaj kmalu zatisnil oči in znspaL Saša je tiho poklicala Vanjuško izpod postelje in začela sta se s šepetajočim glasov posvetovati, kaj bi ukrenila. Saša je slednjič dejala: »Še najbolje bo, da zlezeš nazaj pod posteljo in ostaneš tam do jutral« 9. Okoli medvedovega ležišča je ležalo vse polno človeških in živalskih kosti. Vanjuško je noprijetno spreletelo po telesu ... »Moj Bog, kaj naj zdaj storiva?« je S^ša vzdihnila in neodločno obstala sredi votlino. Vanjuška je baš hotel odpreti usta in odgovoriti — takrat pa je zunaj votline grozeče zarenčalo in zatulilo: >Uuuaaa... uuuaaa .. .« ■ »Medved!« je polglasno kriknlla Saša. Razburjena je pomignila Vanjuški, naj se skrije pod posteljo. Komai je Vanjuška utegnil to storiti, žc je prilomastil medved v votlino. ^ Zakaj tuliš tako strašno?« ga je nagovorila Saša. »Truden si, pojdi počivat!« Medved se je ljulo renčeč zavalil na svoje ležišče, se ozrl z okrvavljenimi očmi divje okoli sebe in še glasneje zatulil: JČloveško kri voham! Kje je predrznež, da ga požrem?« »O ti tepček ti,« ga je skušala pomiriti Saša in se je prisiljeno nasmehljala, »kaj si vsega ne izmisliš!c Medved pa se ni zmenil za njene besede. Vzravnal se je pokoncu in jel srdito lomastiti in brskati jjo votlini. Preiskal je vso količke in so slednjič približal tudi poslelji, pod katero je Ko se je Vanjuška zjutraj prebudil Iz težkih sanj, ni bil malo presenečen, ko je videl, da ne leži več pod Sišino pt«teljo, nego na lepi gosposki poslelji. In še bolj se je čudil, ko je videl, da se ne nahaja več v temni medvedji votlini, marveč v razkošno opremljen' palači. Oblekel se je. V tistem hipu so se odprle duri in na pragu se je prikazal visok in dosto. janstveno oblečen sluga. Priklonil se je globoko gospe in gospodu, ki sta stopila v sobo. Ta gospa ie bila — Saša in gosp.-.d njen mož, ki pa ta dan ni bil ard in osorno brundajoč medved, marveč prijazen in gostoljuben gra-Sčak. Stopil je pred Vanjuško, mu prisrčno stia-Ril roko in dejal: Kakšna sreča, da mi snoči nisi prišel pred o?i, dragi Vanjuška! P.a/.trgal bi te bil na drobne kosce! Kajti vedi: strašna čarovna kletev leži na meni in mojih otrocih. Osem dni moram biti divja, krvoločna zver, devetega dne pa se spremenim v svojo prvolno podobo — in sem snet človek. Enako usodo morata deliti i menoj moja dva otroka.« Ta dau je preživel Vanjuška s svojo sestro in svojim svakom v največji radosti in sreči. Ko pa se je jelo mračiti, je Saša žalostno dejala: »Vanjuška, bratec moj mili! Ko bo dvanajsta ura odbila — bo vsa radost in sreča pri kraju; moj mož se spremeni spet v divjo zver. Zato, dragec moj. če ti je življenje ljubo, se poslovi od naju.« Vanjuška se je pripravil na pot. Pred odhodom je prejel od svaka tri medvedje kocine z besedami: »Skrbno jib brani! Če boš kdaj v stiski in nevarnosti, jih pogladi na dlani — in prihitel ti bom na pomoč.« Vstopili so v krasno kočijo. Saša je spremljala Vanjuško s svojim možem prav do obronka gozda, kjer se je še vedno zadovoljno pasel Vanjuškin iskri konjiček. Vanjuška je izstopil. Se par prisrčnih besed v slovo — in kočija s Sašo in njenim možem je izginila naznj v gozd. Vanjuška jc stopil h koniu. ga prijazno poceliljal po grivi in od vezal. Nato se je spretno zavihtel nauj. »Zdaj vem, kje domuje moja najstarejša sestra in koko se ji godi,« je zadovoljno pomislil in veselo zaklical: »Hopla, konjiček, zdaj ' pa pojdiva drugo sestrico iskat!« 10. Kakor veter Je dirjal Vanjuška s svojim belcem preko samotnih trat in poljan. Ko je prijezdil do košatega hrasta, je videl, kako se je ua mogočnih krilih vzpel z njega velik orel iu odfrtotal pod sinjo nebo. Med vejami košatega hrasla pa je sedela brhka deklica in prelepo pela v božji dan. Vanjuška je ustavil konja in radostno za-klicai navzgor: >Hej, hej, sestrica Maša, pozdravljenal Tvoj bratec Vanjuška te je prišel obiskat.« Deklica na drevesu je najprej na moč osupnila, potem pa zakUcala navzdol, kakor da ni bila slišala dobro: >Kdo si ti, kdo? Јаг vendar nlmnm nobenega brata!« (Dah.e prihodnjič.) Vest lo novo lelo zeli svojim kotičkarjem Količkov alrlčeh A Pohar, Ccl|e: Naši izselienci v Hotandifi , knkor driijjc holandskc ženo Videl sem samo dve slovenski ženi 7 ruto, ki sta izjavili: ■"Klobuka pn Jc ne!* Ker jc našim Slovencem stanovanje večkrat predrago in Si radi več prihranili ali več zapravili, gredo zato pogosto stanovat v privatni hiše kjer dobe stanovanje z eno sobo in kuhinje ali pa za vso ono soSo, sevc jc po- , coni ali lepo pr. ni tn tudi nc vem ali res kai več prihranijo Pogosto vzamejo tudi veliko privatne stanovanje in potem pn celo kempa-nije »buršev ki imajo tamkaj v odvišnih sobah stanovanje in hrano To baje prcccj nese, j pa Holandci tega nc vidijo rndi. Hoteli za fante HoiumNU mtfliinnar .Oojkj Puhu-. Miperior ллг/т fir ** .uianfe. niš СвЦмв misije- V roJmoz&padnc.ni deln IimSorškc ргот .»-cijo t Holandiii. stisnjenim m« Nem^iio ia Bclpito M irijMf orffcšk: dimnika is katerih nuhti no.' tu dan rraree pa sc na visokih železni t siotpifc i blisk er-to naglico sučejo i velikanska i.vfM — dnp&la Ubtot. Tc sc n&h&ta 12 ».-»flcK'T.«. podj-erociiakih rudnik ei, tfiobokik čei cM metrov 7« rudniški revir, 1 ln »c ra.rtc.ia prihliteo ko na dolgo m 10 kit na široko. ic postal т zadnjih letih ргжт-i »B dorado« m sakc domske izseljence. Raztreseni т 26 hipnfiah i-rc tu аак: го- I laki NpvemSra mesec* 1930 je hilo 1050 radarjev ш ten m otrok, skupaj torej 3000 Slopcncer Semkaj v'eče naše rpiakc v prr: rrst. dobra plača kail: zaslužek jc zares deocr Nit posebnega ni. če raslnli mož na teden 700 do S00 Din Celo 15 letni fantiči so mi pravili, da zaslužijo okoli 70 Dm na daa. Pri tem pa rc treba pomisliti, da so živ jenfkc potrebščine veliko dražje kakor pn nas Holand-ski goldinar je res 22 "0 Dm, ali znebiš sc ga tako lahko, da se ti kar izmuzne, kakor bi bil namazan z oljem Tudi železnica je veliko dražja kakor pri nas. Iz Ljubljane v Marice« j plačaš 55 Din. za isto progo plačaš na Ho-lanskem 93 Din. Rudniki — 4 državni in 8 privatnih — imajo za družine Jtrasno zgrajene kofoniie Kdor hoče o kolonijah kaj govoriti ali pisati, naj si jih prej ogleda na Holandskem; v tem oziru nc dosegajo Holandccr ne Ncmci. nc Bclgijci. nc Francozi. Vsaka družina ima 4—5 sob z lastnim vhodom, v pritličju kuhinjo, dve sobi. od teh je ena določena za »salon«., v prvem nadstropju, kamor vodijo za vsako dru- \ žino lastne stopnice, spalnice. Družina nc sme ! imeti najemnikov pri sebi, smejo biti starši v družini, ali sestra moževa, ali brat žene, nc pa brat možev ali sestra žene — tako skrbijo za moralo Holandci! Posebni nadzorniki skrbijo. da jc okoli vsake kolonijskc hiše vse lepo zeleno, ali v rožicah, snažno in dostojno. Posebne hišne nadzornice pa pregledujejo stanovanj«. da so lepo urejena, snažna, higijenično uporabljena itd. Res, da je stanovanje precej drago, stane povprečno okoli 18 goldinarjev na mesec (ali okoli 400 Din, vendar cena ni pretirana. če pomislimo, da imajo 4—5 »ob, elck-tnčno razsvetljavo, vodovod, krasno tlakovane ceste ali aslaltirane. Pred hišo pripelje vsak dan avto skoraj vse potrebščine. Ravno piska pred hišo avto: i-u, i-n. tn lena že ve, sedaj jc tu avto z mlekom: čez nekaj časa se oglasi zvok: pe-pc-pc, sedaj je tu avto z zelenjavo, velikanski avto, ki ima v več nadstropjih toliko raznovrstne zelenjave kakor na trgu. Komaj je ta avto odrinil, sc žc oglasi drugi glas: ta-ta-ti, ta-ta-ti, in žena ve. sedaj je avto z belim kruhom zunaj. Pa kaj pravim »žena«, lam so vse naše žene vendar gospe! Zato mi naj odpustijo, dn sem sc tako izrazil! Z ruto in kočemajko se Sam nc da nič opraviti, treba se je oblačiti Za fante pa so rudniki post-vfli tako zva-nc »CeseiDcnhin**, prav r.a prav krasne hotele, kier ima vsak fant svojo sobo. lepe in čedno, obedmea je skupna hrana izvrstna, po trikrat na dan meso. samo na red sc morajo fantič navaditi — in to jc pogosto težko Te fantovske hotele vodijo navadno redovnice ki v«- oskrbujejo, v hiši jc tudi kapela in duhom; rektor Sere tc r.n marsikaterega f.inta 10.SP goldinarjev na teden previsoka cena in si zate raje poišče privatno stanovanje. Pogosto pa smo našli tudi po več fantov, ki so s: naic.l celo stanovanje potem pa vse sami oskrbujejo. s kuhajo sami td in pravijo, da pndc le nai.-cncic Lepo uspeli rrtis'torti Ker sc holandsk: katoličani resni, trezni in rern: ljudje, zato ni čuda, da vpliva to blagodejno tud: na naše izseljcncc. Morda pride marsikateri naših v HolaDd jo brez denarja. hrti dela. brci kruha — pa tudi brez Boge. pa vse to najde tamkaj pn dobrih Ho-landrih Prvo it. obhajilo т sloTrnski koloniji SaiUumioM (Svtera* Prutnj*) cimo v Trbovljah? Bomo videli prihodnje leto, ko So misijon v Trbovljah! Za časa misijonov so ugledni holandski dnevniki zapored poročali o Slovencih, o Jugoslaviji, o naših izseljencih — in iz vseh teh člankov jc izžarevalo spoštovanje do naše domovine in ljubezen do Slovencev. Na tc misijone je g. Oberžan poklical kot sotrudnikc tc-!c duhovnike: iz Francije La-mošnjega izsciieniškega duhovnika g. Hafnerja, i iz Belgije p Pateja, ki se mudi v Luvenu radi študij, ir pa pisca teh vrstia Prijetno je tako-! le snidenje daleč v tujini. Naši rojaki so se misijonov v tako častnem številu udeleževali, da jih moram res pohvaliti. Bilo nam je to prav v veselje in za-^ doščenje. da ves trud ni bil zastonj. Nikjer ni socialna oskrb in socialno zavarovanje tako urejeno kakor na Holandi-kem. i lc žalihog, da manjka šc pogodbe med našo in holandsko državo1 Tudi Boga! Za to jim pomaga posebno tamošnji izseljeniški duhovnik gosp. Drago Oberžan. Nc bom ga hvalil, ali da je letos bilo mogoče med našimi izseljenci v Holandiji obhajati štiri misijone in še enega povrh v Belgiji v istem redu kakor v domovini — to je njegova zasluga. In kako so bili naši izseljenci veseli teh misijonov! Da bi jih bili videli, kako so ?. vnemo prihajali od blizu in daleč na misijone! Peš. s tramvajem, z avtom in avtobusi so prišli navdušeni in veseli, da slišijo besedo božjo v domačem, milem jeziku. Pa kako so peli! Naši možje in fantje so kar grmeli pri petih litanijah pri odpevkih: Zapojmo na glas. ali: Marija, k Tebi uboge reve . Eygelshovcn, Hccrlerheide, Brimssum in Lindenhcuvel so bili štirje ccntri, kjer smo zbirali naše dobre Slovencc k misijonskim po-božnostim po dvakrat na dan. Da so se li misijeni tako izborno obnesli, pa vsa čast in hvala Bogu in tudi vsem ravnateljem rudnikov! Da so sc mogli naši Slovenci udeležiti sv. misijonov, so ravnateljstva vsem Slovcnccm iihte tako zamenjala, da so imeli čas in priložnost sc udeležiti misijonov. Ali bi bilo kaj takega pri nas mogoče, rc- SlotensLi pevski ia tambura&ki iber v BoUadiji Naši izscljcnci imajo sedai pet društev sv. Barbare in tudi zvezo društev. Leta 1926, ko sem prvič bival med našimi izseljenci, sem tamkaj ustanovil dve društvi sv. Barbare, sedaj so se pa udje zelo pomnožili in Slovenci, organizirani v svojih društvih, imajo velik ugled tudi v rudnikih in zato tudi veliko dosežejo pri raznih posredovanjih. Heerlen, »rediaee slovenskega kulturnega delovanja Posredovanie za delo Tu moram pa zopet omeniti g. Oberžana. ! Ker je priljubljen tako pri duhovnikih in pri ' rudniških ravnateljih — to pa zaradi svoje skromnosti in ljubeznivosti — porablja ta svoj vp!iv le v korist dragih mu Slovencev, za katere se naravnost žrtvuje. Kolikim je žc pre-skrbel delo! Pred seboj imam »Limburger Daagblnd«, ki piše, da je od 15. septembra do 28 oktobra 150 Slovencev iskalo pri njem pomoči. Pa nc samo dela iščejo! Treba je dokumentov za poroko, treba prestaviti razne listine — sevc se je naučil g. Oberžan ho-landsko — gre za kakšen nakup, za razne informacijo, za vse jc na razpolago! Bog ga živi! Naj tu šc omenim holandskega gospoda dr. Poelsa. Nc vem, kako bi ga najbolj označil. Morda s tem. da rečem, da jc on to za katoliške Holandcc, kar jc bil nam dr. Krek. Čudovit mož! Poln idej, katere tudi izvede. Kadar govori, kakor bi s kladivom po nakovalu udrihal, kar iskre švigajo, lako jc duhovit. Zraven pa otroško nežen in čuvstven. Ko smo peli našo lopo pesem: Angel Gospodov Mariji oznanil — jc prelival solze, čeprav ni razume! besed. Kot velik prijatelj Slovencev jc žc mnogim marsikateri, dobro izkazal. Holandci intaio naše izseljence radi pravijo, da izmed vseh naseljencev so naš: najboljši — to radi sliS'no in dobro nam de-nejo lake besede, da bi le vse res bilo! Za sklep naših misijonov smo priredili veličastno zborovanju vseh Slovencev v Holandiji. V veliki cerkvi v Hcerlenu. ki je središče slovanskih izseljencev, smo imeli sklep- no poboinost: posvetitev presv Srcu Jezusovemu. pete liti.nje. potrto pa r velikanski dvorani »hod. aa katerega so bili pov»t>l|fni tudi zastopniki duhovsko oblasti in pa ravnateljstvo rudnikov. Dvorana je bila premajhna. Takoj po otvoritvi zborovanja sera prebral naslednja pisma, ki so izzvala tako navdušenje, da ga ne morem popisati. Prečastiti gospod sttperterl Dani polrebuiem doma gorečih duhovnikov-misijonarje*, se vendar »»clim. da ste se odločili, iti ra nekaj časa k roiakom. ki si v tuji debeli s trdim delom slutijo vsakdanji kruh Va.< obisk jim bodi t tolaibo ш duhovoo korist, pa ludi v dokaz, da mislimo na me Nesitc vsem zlasti tistim, ki »o iz mariborske škofije, moi poidra» in nadpastirski blagoalo* Recite iim. de iim r skrbi ra njib telesni in dušni blagor prosim od Boga milost ra irn tn vse dobro, naposled pa večno rveličanie. Ostanejo nai zvesti Bogu in sveti »eri. da se bomo nekoč ronet sešli, če ne v temeliski pa т nebeški domovini! Želim Vam mnogo rvelifar-Mb uspehov na Vašem apostolskem potu tet priporočam Vas in vse, h katerim boste priili, v bolje varstvo. t Aodr*j, škof lavantinski Prečastiti gospod superior! Z vescliem jemljem na rnanie Vaše priiazno sporočilo, da greste letos ropet za en mesec na Nizozemsko med slovenske izseljence lz vsega srca Vara za pot ic delo tam dsiem svoi blagoslov Bodite uverjeni, da bo Vas moi slabotni memento vsak dan spremljal. Pa tudi našim dragim izseljencem izročite po vseh krajih, kjer so. moj pord'av in iskren blago slov. Nai nad nevarnim delom njihovim in nad niibovirui drurinami čuva blagoslov presv. Troiice Za niihovo časno in večno srečo telim, da bi se jim ne podrl tetreli vere, na katero »o postavili v domovini sroie živlienie Resno, vztraino in veselo versko iivlienie iih bo drtalo in privedlo dobre ilj srečne t domovino nazaj, končno pa tudi v večne domovino. Pozdrav in blagoslov! Vdani t Gregorii, škoi ljubljanski. Jugoslovanski rodarfi! Trda stvarnost Jivlienskega boia za kruh va> je primorala. da ste zapustili domačo zemljo. Ali zaradi tegB ne izgubite liubezni do vaše domovine, kateri so sinovi — krepki in ravedni — kakor ste • vi. skrajno potrebni. Domovina tudi vas ne bo pozabila. Pozdravljeni! , Minister za šume in rudnike. Dctan Seroec. Z veliko pozornostjo so sprejeli tudi ho landski zastopniki na našem zborovanja sporočilo, da pozdravliaio svoje rojake škofje in tudi kraljevi minister. Sevc. da smo vrnili te pozdrave visokim gospodom z našega zborovanja, in sicer brzojavno. Potem pa so naši Slovenci peli in peli in tamburico igrali, potem zopet govori raznih zastopnikov. Holandci hvatrjo Slorence Zanimiva je bila izjava g. dekana Nikolaiji iz Heerlene Na moje povabilo, naj bi prišli Holandci enkrat v Slovenijo si ogledat naše lepo domovino, kjer jim bomo povrnili njihovo gostoljubnost, in kjer se bodo lahko prepričali, da rmo Slovenci dobro, pošteno in verno ljudstvo. je odgovoril, da bodo ie prišli tudi Holandci v Slovenijo, ni pa treba hoditi tja zato, da bi se prepričali, da so Slovend dobri — »tn v HoUndip vidimo Slovence in smo se prepričali, da so dobri in verni in poštenih Zastopnik ravnateljstva rudnikov, višji in-žener B 1 u m . je poudaril — ko sem se zahvalil za naklonjenost rudnikov pri misijonu — »nikake zahvale ni treba, to je bila naša dolžnost, da smo dal Slovencem priložnost da so se mogli udeležiti m:sijona. če eo Slovenci dobri in pošteni in srečni, je to tudi naša konst . . .« Zborovanje je pokazalo, kakšno spoštovanje uživa g. Oberžan tako pri Slovencih kakor pri Holandcih — prav lako. saj tudi zasluži! Nad vse mično in prisrčno je b Io. ko jc nastopil pater Teotim in govoril — slovensko! To je prvi Ho'andec. ki se ie iz ljubezni do Slovrccer začel učiti sloversko Kratek je bil ojerov govor in tefko mu je šlo iz ust — sai n; čuda. ampak vsem se ie s tem bolj priljubil, kakor če bi jim bil dal zlata ff Slovenska svatba т Franciji G. Oberžan |e Holandcen povrnil • t«a, da je govoril holaodskolJe brihten kerlo, ena! Jaz »em se vsega skupaj naučil koma) teh-le besed: tot vveerziensl = na svidenje! Za (asa sv. misijonov na« je posebno prijetno iznenadila novica, da fe za mesto H e e r -I e n imenovan za jugoslovanskega tastnega konzula g. D u p o n t, kar bo vsem nalim rojakom v veliko korist. Kako smo pred Štirimi leti pisali in prosili za konzule, pa povsod so bila ušesa gluha, sedaj pa se je ta želja izpolnila. Na tihem povedano — za javnost ne — je to zopet zasluga g. Oberžana. (Pn njemu tega nc povedati!) V llagu, glavnem mestu Holandije, imamo poslanika naše države, odličnega g. Kristi-č a , ki se zelo zavzema za Slovence. Z gosp. Oberžanom sta se domenila, da bosta prihodnje leto poslala otroke naših izseljencev iz Holandije v Slovenijo na počitnice meseca avgusta. Tamkaj imajo otroci samo mesec dni počitnice. No, z g. Oberžanom sva se pa dogovorila, da jih spraviva pod streho v Celju. Bomo pa tedaj enkrat v Celju priredili »ho-landski večer« z našimi malimi, g. Oberžan pa bo govoril holandskb. čez dve leti nameravajo naši izseljenci prirediti potovanje v domovino s posebnim vlakom — to bo lepo! Z začetkom novega leta pa bodo imeli naši izscljenci v Holandiji tudi svoj list z imenom »Rafael«. Ali nismo napredni? Tensundern: Kako praznujejo božič Slovenci v Nemčiji Duhovni sretnik Tensundern Čc izseljencu v tujini slaba prede, se spominja z otožnostjo in srcem, polnim hrepenenja, nazaj na tisti nepozabni čas, ko je še bil v očetovi hiši, ko je še živel v ljubi domovini sredi tolikih prijateljev, znancev in sorodnikov. V sličnem razpoloženju je trenutno radi slabega gospodarskega položaja večina Slovencev v Nemčiji. V časih gospodarskega napredka in možnosti dobrega zaslužka pozabljajo na mnoge dobrine ljube domovine in jih nadomeščajo z materijelnimi koristmi, ki jim jih domovina ne more nuditi. Sedaj pa, ko je ravno izseljenec najbolj prizadel radi brezposelnosti in s tem od nadlog življenja, odpade prav za prav vzrok njegovega bivanja v tujini, in radi tega postane misel na domovino v njih zopet močnejša: pred njihovimi duhovnimi očmi se zopet popolnoma jasno Ln razločno dvigajo veličastne gore in ljubki grički in na njihovih vrheh brhke cerkvice in prijazne kapelice, in v njihovih ušesih prične šumeti in iz njihovih src in njhovih ust zazveni nato tiho v premilih glasovih materinščine pesem iz mladih let, ki jih prestavi v ljubo, lepo domovino. In ravno sedaj ob božičnih praznikih se spominjajo ubranostnega romanja v sveti noči k polnočnici, in v duhu se mudijo polni ganotja in pobožnosti v njihovi tako prijazni domači cerkvici, v kateri se tako lahko poglobijo v molitev. V Nemčiji pomeni božič pri ljudstvu največji praznik cerkvenega leta. Obhajajo ga na najslovesnejši način kakor v malokateri drugi deželi ne samo v cerkvi, ampak tudi v družini in društvu. Vsa javnost je ped vtisom tega tako ljubkega praznika. Zato je povsem naravno, da so se Slovenci, tudi oni, ki so bili rojeni še v Sloveniji in tamkaj preživeli svoja mladostna leta, ki so sicer s posebno trdovratnostjo obdržali svojo samobitnost in svoje lepe običaje, pri teh, vse javno in zasebno življenje obvladujočih praznovanjih rtekako priključili navadam in običajem Nemcev. Iz domovine sem je advent najpripravnejši in najdovzetnejši čas za prejemanje sv zakramentov, in kljub temu je pri Slovenci radi nemškega zgleda ravno ob božičnih praznikih prejemanje sv. obhajila razmeroma najpogosteje. In če je mogoče ta ali oni Slovenec radi svoje okolice in velikih nevarnosti v delavnicah postal v svoji veri mlačen in nič več ne obiskuje ob nedeljah sv. maš, ga vseeno lahko najdemo ravno ob božičnih praznikih sredi velike, nepregledne množice cerkvenih obiskovalcev in ga slišimo, kako tiho »premija nemške pesmi. In če potem v kakem tihem kotičku pod stolpom poklekne in nato zazvoni pri povzdigovanju zvonček, tedaj zopet zatrepeta njegovo srce, in njegova vera, ki je v tujini skoro zamrla, zopet zaživi in ponovno vzbudi v njem spomine na tako srečna mlada leta, ki jih je preživel v pobožni veri svoje ljube domovine. Tudi v slovenskih družinah se pogosto uveljavlja nemško božično praznovanje. Cesto najdemo tamkaj božično drevesce, ki je tu tako zelo razširjeno. Navadno pa jim je božično drevesce s evojim okrasjem predrago, in zato so si po starem katoliškem običaju postavili jaselce, pred katerimi prižgo sveče in pojo slovenske pesmi. Tudi v slovenskih društvih spada k samo po sebi umevnemu letnemu programu, da morajo prirediti božično slavnost. Veliko božično drevo s številnimi gorečimi lučkami — pod njim lepe jaselce — razsvetljuje dvorano, ki je sicer zagrnjena v temo. Predsednik društva ali duhovni predstojnik ima božični nagovor, v katerem slavi božič kot praznik družine, miru in veselja in nato svoje slovenske poslušalce opominja, da v duhu družine držijo zvesto skupaj in da ostanejo enotno ljudstvo bratov in sester tudi v tujini Nato pojemo in muziciramo in si pustimo cd otrok prednašati pesmi v slovenskem jeziku, da bi tako vzbudili in pospeševali pri njih zanimanje in ljubezen do slovenskega maternega jezika. Dvorana ni pri božičnih slovesnostih prenapolnjena samo od od-rastlih, ampak tudi od otrok. Z božično slav-nostjo je namreč navadno združeno obdarovanje otrok. Zarečih oči pričakujejo malčki stvari, D. Oberžan: Zelo pust je vzhodni del province Lim-burg v Belgiji: le resje in nizko borćvje pokriva sivo zemljo. Pokrajina je skoro docela ravna, le tu in tam malo vzvalovi. Veter, ki prihaja od Severnega morja, odnaša raz griče še tisto tenko plast zemlja, tako da niti resje ne more uspevati, čisto goli štrle ti grički rjavega peska iznad široke, dolgočasne pokrajine. Tu ne žuborijo bistri studenčki, ptičjega petja nc slišiš nikjer — le votlo ječanje rudniške sirene odmeva zamolklo čez široko poljano. Vse bogastvo tega dela sicer rodovitne Belgije krije gruda: črno zlato kopljejo tu. Skoro v ravni črti od vzhoda proti zahodu stoje po 5 do 10 km oddaljeni kot piramide sredi belgijske puščave štirje mogočni »šahti«. Okrog njih pa je posejanih na tisoče hišic Če hodiš mimo teh hiš, ti udarja na uho govorica vseh mogočih jezikov. V eni sami laki delavski koloniji biva 16 različnih narodov. In če boš pozoren ter boš štel: sto- in stokrat boš začul izza ogla ali skozi odprle dveri i naš Konči: Polnoč na božičnem drevesu Sveti večer. Micika in Ivanček sedita za toplo pečjo m čakata polnoči. A ne morda zato, da bi Sia k poinočnicd! O nc! Nekaj popolnoma drugega podpira težki glavici in p'aši spanec iz trudnih oči. Stara mamica jima je povedala, da govore okrasi na božičnem drevesu med izlivanjem polnoči. In zdaj čakata nestrpljivo, zroč zdaj na uro, zdaj v zlato in srebrno nališpano, sve-teče se drevesce. Cink! Tiho je zašušljalo po majhni, a gosti in košati jelčici Debelčici, kakor da bi tenko zapelo milijon srebrnih zvončkov. »Vse moje sestrice in bratci so že ponosni jambori na velikih ladjah ali so pa vzidani v lepe človeške domove. Jaz, reva, pa nisem bila za tako rabo. Moje veje so se vedno bolj košatile in rastle le v širino, tako da sem ostala majhna. A srečna sem, da sem vendar svetu koristila po svoje. Vitke srnice in poskočni, dolgouhi zajčki so se shajaii pod menoj in se tu igrali. Poleti sem jim dajala hladno senco, pozimi pa toplo, varno zavetje. Ko je ftilo že vse ostalo drevje golo. so na meni še zelenele sočne iglice, s kateriim sem rada hranila ljubke gladne živalice. — Kako mi je nekega dne zatrepetalo srce od sreče! Z nebes je priletel srčkan angelček, me ogledoval m j vprašal: *Ali si ti jelčiea Debekica.'« Kekla sem mu, da sem. Tedaj me je angelček pobožal, dvignil k sebi iz zemlje in rekel: Nagraditi te hočem, dobra jelčiea Debelčica, za tvojo do- ki naj bi prišle; in četudi niso darovi in sladkarije niti najmanj zelo obilni, je otroška roka lahko hitro napolnjena in otroško srce zadovoljno, in v spominu otroka ostane trajno zapisano, da je bil kot slovenski otrok v slovenskem društvu obdarovan. Ravno za otroke in miadino sc moramo posebno zavzemati in jo vzgojiti v duhu njihovih dobrih staršev. In sedaj smo tudi s tem zaposleni, da sestavimo velik zbor vsaj 150 pevcev in pevk pod vodstvom sposobnega, daleč naokoli znanega slovenskega zborovodje Ivana Sredenška in da se pripravimo za veliko koncertno potovanje po Jugoslaviji. Pogosto stojimo osamljeni in se moramo boriti z mnogimi in velikimi težkočami; dotoka iz domovine in s tem sveže krvi ne moremo več pričakovati, saj celo mnogi odhajajo nazaj v domovino, posebno sedaj, ko izplačujejo nemško rudarsko rento leto dni sem tudi že invalidom, ki imajo svoje bivališče v Jugoslaviji. Kljub temu držimo zvesto skupaj v Barbarinih in Roženvenskih društvih in se trudimo, delati dalje v smislu umrlega dr. Kreka, ki je tu ustanovil prva slovenska društva, in v duhu našega največjega prijatelja in dobrotnika, našega nepozabnega nadpsstirja, prevzvišenega nadškofa dr. Jegliča. In polni ljubezni in stare privrženosti se spominjamo naših ljubih rojakov v domovini in jim želimo božjega blagoslova v naj-polnejši meri za božične praznike in novo leto. ( slovenski jezik. Včas;h se ti bo zazdelo, da si T*riSel v docela slovensko predmestje: cele ufice samih slovenskih stanovalcev. Bilo je teden dni pred Božičem. Zgodaj zjutraj sem odrinil z doma Pot me je vodila v zelo oddaljeno kolonijo. Obeda danes ne bo — kruh in košček sira vzamem seboj na pot. Ure in ure hodim: od hiše do hiše iščem naših ljudi, prinašam božično voščilo in vabilo za službo božjo o praznikih. Ko se opoldan oglasi zvonček v b'ižnji kolonijski kapeli, sedem ves truden sredi gošče in povžiiem svoj obed. Popoldan hitim s podvojeno silo, da opravim čim več. In kako se mi je godilo na obiskih, ko sem prvikrat prinašal božični pozdrav svojim dragim ... ?! Poročilo o tem molči... V svoj dnevnik sem vpisal zvečer: »Nocoj morem kot še nikdar živo razumeti razgovor sv. Frančiška Asiškcga z bratom Leonom, ko je slednji svetnika vprašal, kaj da je največje veselje, in mu je serafinski avetec pojasnil: »Veš, brat Leon, če naju. ko se vrneva vsa brctlpvost napram gozdnim živa'icam л za tvo"jo ponižnost.« In zdaj — ah, niti sanjati se ne bi upala o toliki krasoti! Le škoda, da ne morem te sreče deliti s svojimi ljubimi gozdimi znanci I« S kakršno mero si delil drugim, s tako ti bo vrnjeno! In kakor si žel. tako boš oral! Cink! »Ravno pred nosom mi goriš zlobna sveča! Ali ne vidiš, da se ti ne morem izogniti, ko sem za noge privit v te bodeče igle. Ra-zentega me še zbada in rež groba veja te po-kvečene jelke v stari hrbet. Kaj rai dihaš tako vroče v obraz! Ali ne veš, da sem narejen iz ledenih kristalov, ki jih bodo tvoji predrzni žarki stopili! Sama škodoželjnost te je! Sicer se ne bi postavila pred mene!« Jezno je mahal z malo smrečico, ki jo je nosi! v roki, mo-žiček Botičck proti sveči, da bi jo ugasnil. A revček ni imel več dovoij mo£i: sveča je »cer zaplapolala. polem pa je gorela zopet enako svetlo in toplo. Sicer tako dobrohotno ie prijazno licc ledenega moiička Božička jc kar žarelo od jeze in debele znojne kaplje so $e mu valile v dolgo belo brado Ves zmučen se je končno sesedel in si pahljal s svojo smre-čioo. Ne rini z glavo v steno! Ne išči v veakl nezgodi aLi slučajni oviri zlobno delo svojega bližnjega! Tudi se ne sveti vse le zato, da bi vznemirjalo svojo okolico. Cinkl »Tvoja jeza, blagorodni is velecenjeni j možiček Božiček, je razumljiva, dasi ni upravičena. Saj sem te zagledala šele tedaj, ko sem že gorela. Takral pa pravtako nisem več mogla menjati svojega me-sta kakor li. — A glej, zelo sem srečna, ker vidun toliko kra- trndna In lačna zvečer domov, brat-vratar ne bi hotel sprejeti pod streho in bi naju nahrulil • »potepuha«! ia bi midva vse to potrpežljivo prenašala ■.. veš, brat Leon, to bi bilo pravo veseljel« Tako razdvojena mi je bila duša ta večer ... Kakšen bo neki tisti lepi, tihi večer — prva sveta noč na tujib tleh? Stanovanje, ki mi ga je nakazal rudnik, je bilo priprosto kot stanovanje vsakega do* lavca. Sicer pa tudi najvišji ni imel boljšega bivališča. (Navadna delavska hiša je spremenjena v kapelo.) Za božič *em hotel pripraviti sebi in svojim kolikor mogoče veliko domačnosti na svojem domku. Postavili smo si — naši fantje pevci so mi pomagali — prav lepo božično drevesce. Na aveti večer »o prišli pevci, prišli so tudi drugi in naša »društvena soba«, ki nam je služila za pevske vaje in kjer smo imeli prav lepo knjižnico, se je napolnila do zadnjega kotička. Svečke na drevescu smo prižgali — in zadonele so naše prelepe božične »Sveta noč«, »Glejte čudo se godi« in druge, nazadnje še »Večerni zvon«, ki je tako odgovarjala čustvom naših src: ». .. le doni mi iz temnih lin, in vzbujaj mi na dom spomin!« Beseda je zastala, v očeh je zalesketala solza. In če kdaj poprej, nocoj smo začutili, da nam manjka doma in njega ljubezni... V kapeli ni bilo polnočnic. Nadomestiti smo jih hoteli s petjem božičnih pesmi, ki so jih pevci ponavljali zopet in zopet. Tako na mojem domu. Zunaj pa vdarjajo težki koraki cele vrste mož — s šihta in celo na šiht gredo Niti na sveto noč za nje ni počitka. S sklonjenimi glavami in molče korakajo mimo oken. Težka bol — se mi zdi — jim leži na duši: »Celo nocoj, na sam sveti večer moramo na delo!« Bilo je že pozno v noč. Zamolklo petje oz. vpitje se začuje na drugem koncu kolonije. Pijani fantje se vračajo iz gostiln. Cele trume jih je. Na drugem koncu kolonije se oglasi druga skupina. Vmes pa ostudno pre-klinjevanje — celo Mater božjo preklinjajo, čujte! Mater božjo — nocoj na sveti večer — ko daje ona svetu Kralja miru, ko pojo angeli »Mir ljudem na zemlji«! Še drugo jutro se je vlačilo nekaj teh prežalostnih prikazni po cesti — v sramoto naroda, ki mu pripadajo. Moj Bog, so bili to mogoče ljudje naše krvi ali vsaj nekateri med njimi ...7 0 tem tudi mo4či porc.čilo... Še en lep dan! Na Štefanovo so prihiteli moji mali, da otresejo božično drevo Saj či tatelji »Slovenca« že poznajo te moje male. (»Slovenec« je v januarju 1930 prinesel tozadeven članek!) Danes »ara pošiljamo še njihovo sliko. — Tudi ti so zažvrgoleli »Sveta noč, blažena noč ...«, deklamirali pesmice, ki so jih znali iz islovcnske šole«. Neverjetno veselje sera jim napravil t poročilom, da dobe iz domovine slovenske knjige, ki jim jih zastonj pošlje šolska oblast Ze, ko so prejeli vsak majhen delež skromnih darov, se kar niso hoteli posloviti... Kako žejne so dušica teh mojih malih ... Takšen je bi! lanski božični večer na tujih tleh Skromen, da bolj ni mogel biti. Zarisal pa nam je vseeno globoko v dušo čustva hrepenenja in ljubezni, kot mogoče še nohen sveti večer. Kakšen bo neki sveti večer lcios? Še je skrito pred nami. kakor je sploh vsa. prihodnjost delavca v tujini prikrita Kakšen bo Božič? Eno je gotovo: temna slutnja bo kalila marsikateremu naših dušo- kaj, če bom v kratkem odpuščen... in potem brez kruha... na tujih tleh ... -V- soto, pa privoščim tud: tebi zadovoljstvo,« je rekla prikupljivo rveča Sveteča in se vljudno nagnila v stran. Oh. kako je bilo to težkol Debele solze so padale з sveče Sve-teče na jelčico Debelčico, A vseobti mir p je poplača! ta trud. Kdor vse razume, oprošča vse! Dober človek se lahko zadovoiji. Cinkl »Kako težko sem se pr?rival med brati, da bi prišel ž njimi v torte in biškote! A vse zaman! Vedno znova so me polagali v stran. A kako bajno lep cilj sem dosegel s svojim trdim delom in dolgim čakanjem! Dobil sem tako sijajno obleko, kakršno imajo le še zvezde na nebu. ki sem jih videl v oni noči. ko sem si po pzdcu z drevesa mukoma pre-grizeJ grenko, zeleno izbico,« se je oglesil krasno porlačen, velik, lep orehek Sladki Mehek. Da, brez dela'ni jela ia v trdi lupim je čeat-o sladko jedrce! Cinkl Kako čudna trojica se je zbraia v senčnatem kotičku! Jezikava gospa Zvorim:ra Obira obira velik lectast srček, ki visi med njo ie županom Gobanom Na n eni strani je že manjkala cela polovica ogromnega srčka. A dasi se je basala neprenehoma, je vendar klepetala venomer: »Veste, gospod župan Goban, pojesti moram svojo porcijo, pa naj makar počim! Da le soced ne dobi ničesar I« Da bi bolje prebavila, se je zagugala Zvoni-inira Obira, čmnnki Ker je veliko pojedla, ge postala tako težka, da je zdrknila z veje tanka nitka, za katero je bila privezana In steklena gospa Zvonunira Obira se ie razletela na Ueoč drobcev. Božič v fafm FV Snovanje in cvetenje v zimski naravi fjflt«.- ir ftdpalo . drovjR niKh lei nroi' mnm р.кцш: It, ч Hi it bin sc Sr »f •vMlik Mm. nlripni m»».-«»l«rr :ili wiknr »»»le vlsMar j; v-«i«i*>, Јгц!И>!|1пп^р; Iicj mm« ke tw.1ni Bo*dr.--\ rv>s.lilv|ii»nAepi. л loti, Y«» ivr I v i< i; ho^ftti rasti i»sk< iT 4'vahAi i-.lv-1-IMV OrtlOfr« ' i totstOVUlItll V^n« I, IZCUUlli Ua m^llh v. rinvvesn orink hiki žudnHtne »vo« areiJtsOti lalM nrot nohi ° — 3 iu.. ki-ter h mrts?i tml il-iura-^ fci и iu minuli »е«л1< hrnenti cvofiiii nsi n « n.i.icit tmsi-»il tv lmoiivviii ћтм.-*". kirtr«tm оћжкооап.К msiu, n m»ur-i«ain (inlouni sovetuiiniv« Bir.iv llllin« vsi »f 1>T»*I;. ПМЛНИА 1 ?tfb n." s« »nam <•*«!(.u. tufcf um(i »f v.jvmlin »r -istiirum. vuit-niiiif s. i т».о:и n knuili r ugasnit: шпм! lu.'i.i i '.:c~:f' C iit im it« нкчг asttm.L sa seti:«., i >чч рчгглтг н hn»tci • «..m.«aa чт н ппгг fOVUlUtnes t M Ttil "i ИЛШ шагеиа^ . rimskem s he mi ^жЛаж vs-;«« тгш~ ss тпци ap»'"-'. prvcroa. j»;«jsee t.-: ni!.-«. pvt; ipvst re»ir a^je L,*'* iije BevšflČB. E4|jta(K g iSLT v ii '-it fci imt a/.1--. di jih j»- h 't ii. ar • ckubočm.. ksJi.: *.».- pntr nnsiotm: : nepr->«j*i rimsk: ?»s. T.Ktr rw >w pre9e neiaetf hatikf. t P. J. -Л* sopara. > »rvtac .itričj*? Priče* <*- * v t^tpi TM_r.it.. k. ;ur Л pe a. jih Staknite ssroe v f (hwyr ć-T -'est Vstrvte шш-I; t s«r ж- иамАш • т Baj^iebafcrjše у? BtetMčD«B C;.. I? metiif^ v prelepih n>.«tumh_ ka- ke p« preetTie/eyr ti? — 5pl šno vlada mi- da ргеиг^.д/о тг: тв«Фи'јј v obliki јајбее a.i p« t»*t». A le ne \a drevjo domače- v te iahko epanš porimi velike tapredke, k: n-ho nič впарега kot zimski šotor епега aajhn): h naših sovražnikov, eoeenice zlatnine (-leiula. ki mu pravijo tudi zlatonlka). Ir teh zarredkov vdero spomladi kot trop divjih Rnr.ov rele črede na pol doraslih gosenic- ki se p> rmrdele po slivah in jim v kratkem iriro br»tje Metulj pr^teničar. gobavec in §e msrsik k drugi res prezimij^ v pxlobi jajčec nn prelcL n. pr berov prelec pa pre=pe urno kot na pol dorasle gos-enice v r*-r ^ ir zabubijo šele pozno spomladi, ko se -»pravili velik^otk ■ škodo na borovcih, ki jim 'učili p jnča in ielodec — zelene igle. Ce hi aaUnrne/e pmskali prezimovanje metuljev. b. prifli do presen*-tljivega rezultata, de preatnuje '.»d naših metuljev kakih 67% kc'. jroserice in sieer v različni stanisti: samo prei-vi mrrlo letno dobo kot bube in 34% v bi ki jajčec. Kaj pa je z ostalim IH ed-T^om ? vprašate k'.4 vestni računarji. Ta pn rrufi pr^-cent pa tvorijo oni metulji, ki si itč. je kot imago (popolen metulj) skrivno ie. etje. k er prezimijo da nas ob prvih top-kjiih žerklh vigredi razveselijo s svojim ve-f* :im rs.) in jem Taki so zlasti citronček. dnevni pavunček. koprivar. Metulji torej prezimu-jeo v vseh štirih oblikah življenja, kot jajčeca. go**nke, bube in popolne žuželke. Po- dohne ir hid pri hroščih; velik vijoličnsti ki>šK nrehii« loiteu kot tuk krušno /ole negi moMfntuitei (otimnAHi ru. h. istml pov.imi zn-3t/Ut v te; "tvlikt A k.K s. jrfu netopirji si njllvljali poletu« ii i mr T-n^ovii 11 s svojo nadležnih koiiuirtevn /ti dotgn v ainjf nn пц nimii.ii sposobnih anroplniim /nti s< sr rn.ir niisk "il \ votu ilr<^f>sj,, v tuiftatTNu. kleti, v nonildieiK diiiinikr ii. sknlnr глхроке 7л viti v intnlm П1ПЧК visr mi »uliijih nognh t iu ko h hiii mrtvi »V vsuimoš soe.-vigi netopirji, v "iik/.. tnkn: vmhnd tvoje pranmns n,iogo"f sinlwim< dihuiije Riti mo -io /r dotmi npnznvnlfli. m smol smsnuš han.n pl.ui. L s: pomiv.u tud mnogi rwt-k;;.»! negi i»ainr. ti rtelovnnje snu. nnhii sain niša.-, fttrviii ut-inov. —2f m minuti, anfetn nai,- »** r>n.»eh Jt'vnlim > »Kin hnei v. . -.4.-Г. s-jtriutii. kut. i< tiinmu. dE UL-i i'iuis nrs.ii s. ''t. ko,« nfi-Tiiiiim topima snuiiu Hi a. 4P1 C. k t.i"f\ snnai mod ni;j-l»a\ <"';itintmif sesi.i.-ч. Pr net.iT>."iit., k s; iir nnhil 9S*ibf v.t.:Ml. s. nm-ii tempe--i.ru-. met r -r "0* C г»:ч*т>-е'г*л. ie »npi.rui sa I" vjijjt .»c cničske. im k •eor jCL.». r.'pj-f šrca n.ki -:k.i: p ikiie-:wii»&. bitje s uavnmei . trrp m. kn i) kLk'.nr !»:«. ta«., каићвгаое. iV n-rif grral SL htm v r.«k t gi 1TJHT1*4 ■ se rted- :тее k p-:»m«r.tfc мг-,1. ■рч lh.«! sa. fci h-tjl Огржт Beit vser nrr.-skir ie вктгег take p- ler o^n r»e- f4*ira* dt H-fkc eSc.Ie- t* tc sptr^f veokrt: prei; n;tL če r« spi.Ti;ie s?- sat -Entf де imaš т topL sobi), r« ве- Z Drt ppi r>ee v red -pe po cimi tndi ve-i*rwe- pc^ e««kL jeL in jazbeci, k) prihajajo sp>mi»di na dan bolj al: manj mršavi; jazbec -iyubi okt>li petine telesne teie. Netr.»|ce ptice selivke so odš e skozi na-š« deiele v toplejše južne krsje: razni klateži poletavajo od kraja do krsja: strnadi in se-nice, vrane in kavke, čopasti -krjanec in ščin-kovec. A zadnji je galanten soprog; poslal je namreč- družino z mladiči na jug, sam pa je ostal pri nas. da obvaruje domačijo za bodočo letno sezono. Žolni in detli, modri gorščnikL. mlinarčki in meniščeki plezajo mojstrsko po rirevtfc s največjo natančnostjo vsa- ki msspokieo Sov« poleta va bolj mlačnih večerih su. miSki.m. Zb čudo veselo prenaša •/intsko nu^viK kraljiček Ko roolči ves ostal: krilati sv«! in Jidi ne»-«l;i»o v svojih kofaS&Bk pn '>vi«ri on рчмјо pesemoo tako drmo veseli.. knkor ."t£ snK ie sredi spomladi Vse pa prnkaikii krix okljun v smrekovem poedu Koliki SMtai4*||uqt je moral prestati minulo poiotie on rtetnifc krilatih zjirbrev; posehno siiiim, m ,ie s.htidtls savijjo njeg<4egfl k'juna- 4 Kubo « > eudar neumen krivok! nm.< je kVil^InlB. ne n^isiS kljuna tako kakor m dnu:-., sspornjc p.dcivieo lepe. n£ spodaj? ŠH nf morv'.š lasti s svojimi vražjimi kle-šhum v "bč. nad knv c kljuncvo obleko ж je spoUtikata s.tt>ca. da je ie motoo oble-oelt ir. dE r.i več po modi. Cek> v njegove s-iaie smde>e jf vtiksla svoj kljunec nekega anr. fc( ic modrovala: > Zdaj v krasnem maju. kr se x*Kbejia т vsakem ptičjem srru ljul-ezen. kr »'se crič-.aii in ustanavlja druiine. ko nam Tuth samčki prav poeebae pesemee, ntei sj.i#me se to. — pa tL stan pusteL г киа-iš Ttrrtki jj brett riino pc< smrekah, ka-k.vr :it ntv»P ^nr — pa svetovanje' No. hvala lepe: na le шкаг ne misli, da bi bila katera tako re.- etna ш bt le b tela Pc rimi poroka! Kaie'B stmki t iskrico moizanov bi hotela po zimi sedeti na t-nezdu?! To je vendar erda breicibzirn >s< nsprani na&eniu spolu, pa tudi napratn tvojim !as*n;m otrokom; saj posta-Bo v«ei pc- v n?ti irlve mrazju raz/en če pride** na svet v takih star. k •pitnih sukrjah. kakršno m«iš ti sam .< A kolo časa se je zasukalo. PriSa je nima m nekega jutra bilo pc «\etu nad vse sk-vesno in tibo. ceio studeneek. ki je acer neprestano čenča! in žuboret je utihniL To je bila zima. ki si je biia izpcIX>volL gr,st>a sin ica. de ti predstavim svojo ljubo ierko- Hotela me je. četudi je mrzla zima: kakor vidiš, le nisem tako mrzel in trezčuten. Poleti se veselim lepega eolnea. pozimi pa. ko žaluje vsa narava, pe ogreva moje srce ogenj IjubemL« ln peljal je sinico k zilelki. pretkani od vseh «trani s srebrnim snegom, in ji p^kaza! tr ip majhnih kričačev. ki so začudeni giedali v novo iivljenje in krasno uspevali, pa naj je bila tudi zima in ?neg in mraz. Tudi v svetu eospe Cvetane lahko gledaš čuda božja. Mnoae rastline imajo nekakšno zimsko spanje: listje jim odpade, a korenike. čebule in gomolji počivajo v zemlji. V njih Zloba ia mrToitliivoet s« vedno sami k aro ujeta. Cink I »Ubega umi prijateljica!« je sočutno ▼zdibnii gospod župan Goban. Prestregel bi bd gospo Zvoftiintro Obiro. da ni bil priklenjen za »«ge. A težke vezi ga niso bolele Zupan Goban je bd namreč prei v driavni službi. k er ie onsi zvezase roke in noge, tako da se ге temu te prrvsdi! — »NvSrečBlcal Z-aWai si loiiko preceti evaia že odec in pod-een-rvala srcsl« Zupan Goban je bil namreč p eiait. star goipod ш ti so navadno mirni, raiuoim, dobri ljudje — ker »o srčk ie siti. »Prepustil U bi drage rolje tedi »vojo polovico vsiik«ga srčka, če bi mogel s len preprečiti tvotc žalostno smrt« 2upua Gobana je grozna usoda klcpetave znanke tako preplavila. da bi ga skoraj zadela kap. Seveda, r mladih let-.h te bil bolj kora žen. a večinoma v nspravctn časa ш je tel zato ma/si-kccaj po gobe. .MUdost je pa i noroet. a starost ima rv»jo modrosti Cinkl ln napol sasdea srček? Kaj bi sladki, dobri lectast srček? Srisk brez imena, srček, ki je povsod na cslem rvetul Srček, ki ga najde vsak, kdor ga i*će! — Dobri srček moči Saj so dobra srca ustvarjena zato, da se irtrui«fO ia da iive ta druge. Cink! Srebrna stsklena kroglica, svetla bončica p^lit« Luačsca. ae cadevolioo riblic na nitki. Zagugalo jo je mahanje možirka B žička proti sveči Sveteči. Bcnčica Lun..ca je bila tako zelo neumna, da se ni nikdar mojfa naućiti govora. Morda je bila ravno zato tako epa. Ampak ne. ker je bila neumna, tem.eč ser ni klepetala. — Ali pa je bi.a lepa гЛо. ker je tako marsikaj lepo, kar je kroglo: modra nebesa, lepi svet. rdeče jabolko in — debeli ljudje No če niso debe'uhi vedno lepi so pa večinoma zelo dobri. (Ali je kotičkov str:ček debel?) A ne izkoničaj dobrote ..., Cinkl da se ti ne zgodi kakor gospodičr- Kožici Kožici. Dražestna, marc panasta. v pisano zlat papir zavita Rožica Kožica, je ravno dosegala s svojim zaiim obrazkom bunčico Lunčico. »Dobrodušna bunčica Lunčica mi bo pokazala gotovo kaj lepega.« si je mislila K žica Kožica in »e pogledala v srebrno kroglo Oh, kiko grozna šema se je zareža'a Rožici Kožici v svetlem steklu! V pokvečenem obrazu sama dolga usta! Da ni misH'a Rožica Kožica le na lepotičfe. bi vedela, da spači krogla vsak obraz Tako м je pa v veliki zmedi pom.igala le t tem. da si urno napudra sladk obrazček. A niti tega ni mogla storiti, ker je krr odre-vencla od groze .. Au, au! Da. pamet je boijii kot žamit Cink! Kaj se je zgodilo Rožici Kožici, da se je tako preplašila, da se n: mogla niti napridrali? Juoaček Kop;tl*anček. čokoiad&st, zobe n, src- upava bodofe ruNtltna. dokler Je ne vrbndl p.iml»mHj»4enn škrobna rmea. ki lete največ v lesu Mesen* svečana pa se predori šV,v»h v sladkorna! sok ki služi kot prva hrana na penjaj^čim sr popkom in listom A imamo tudi rasliine. ki kljubujejo zimi v p<^polnem /e lenju; tok je zimzelen, bršljan, Nvtičevje. ^meifi v gozda, mahom Ja v parku, predvsem ps velik« skupina zelenih iglavcev, izvzenifti mecesen Po gos-dnem ir vrtnem dehlevjn raste Txt di potami 7-eieni vrtovi mahov * druthi sivih lišajev ш dajejo sredi mrtvaškega snežnega prta vsaj malce ssudo&Vnja očem, ki hrepene po svežem zelenju Kako malo potenamo mahove in lišaje in n, is.)eps rastlin, ki bi bile sestavljene bolj lično ir pravilno, kakor ravno ti liliputsk; otroci Plore ln kukšno vaino vlogo nam igrajo v naravi I Kjerkoli se rartrciša kamen ali stopi samcat Št .r, Ukoj se naselijo na njima premsj:kene rssiiinjce. da izkoristijo kot pni kolonisatorji teren, ki še nima gospodarja Po gorskih pt>č.tnah «rše mahovi i lišaji vTed prvo pijorirsko delo in pripravljajo s sv ; jo gosto blaiano tla m piir.neAo višjo vegetacija. Veter jim d.~inaša p rabo. njih spc»dnja plast pre pere vb ib polajrenia se nabira pt. skalovju zemlja čmica Ristri vrelci, ki izvirajo iz gordnatih gora. s* imajo rahva-liti zs neusehljivo c.ladost največ mahovom, ki vsrkavajo velik de! deieveioe ш jo pola-eema oddajajo dolinam Mabovi b; veles.ia. saj jih je na zemlp čez vrrt; se srečavaš i npmi. v vročih trcpifc pz tufii ,koli ledenin tečajev m v g.>re ti s;ed j. do n; visoka Tudi v zintsk: naravi je vi.-igt brve-fitov (mabov) neprecenljiva: eaj midgc r.tm-ske rtaDovaiije Deštetim Lvakam ir njih sa-legi. varujejo pe tudi mars.kako rastlinske i^emecje do sp tnisd: Mnogi listnati nuihoii cveto in rodevaje sve je seme (tr\ieei tud pozimi. Silno tan::miva so plodila mfebov. anteri-diji in arbe^ooijL kakor tudi Utaji, ki s: ne kakšna b;«tanišik£ dvobitja. dvcdjvke, seea. ječe ir nelerih alg in trertarvnih gi)sv. >Kaj pa. ali okrasijo naši iglavci igle sk.ta vse i; ve dm? — Ne. tudi te s* obnavljajo. a ie p:Uporna, kakor lasje na naši giavL da tega tub ne opaumc ne. Bcmet izgublja igle na vejicah, ki m stare tn leta, smreka se goli v 6 ali 7. leta. je ka pa čaka na to 8 do 10 let Ce iehš pozimi cvetja v sobo. » га utezneš pričarati iz vejic s cvetnimi popki. 6e de«eš takt vejioo. divjega kostanja. trešnje.. jat4ane ali špan^ke^a bezga v vodi v toplo sobo, utegneš d'in t tj v neki j tednih prav lepo veselje. A prosta narava ob trdi zimi ne govori rada o cvetju, rai^-n o oneai oa ledenih cknih, — A ena si je vendar upeia nn dan. in to v prav srt«di D-ne Bi!a je to cvetki т beii. komaj nalie zardeli oUek-ci. ki >e rasit na :тпеш nndjišni tam т rebri v« naokoli sneg. le trravtki grad je bil brer riegi Začuden: je gledale oelbca na koli m iskala 1ерег* sveta, o kskrinem je bila slišala praviti lisle v trni zem- lji. u katere je bila prišla A tega lepera sveta ni nikjer: nikjer veselega, srečnega petja, rikjer sveiega aJenja, lz eeUa pa so padale snežirke; ia eni je prihitelii tudi v čs-šo n^še zriike in vemaio vzkiiknila: >Oj. Br.>g te ini cr, в boiična roi a (telob)! Ali ai veDdsr pnšla iz каешега groba, boiični luči naproti?< A ta ,ie b a slal-e volje m je гп*лк> .■c-.r-.iila >'r.c. pt si. da govoriš o F«etlot>i in taj о-Ул* i tm-jim lepim krilom na tej grdi. te1-* ,»i* Koliko Ix4je bi biki zate da a otr-i* itt ое-.м in tudi jez bi bila »гј*- d'.-i v :itietr pr r.;. kukor pa na tej pufrjobae -r mхи-.*л. амвј, :.< >0j ti ne&pametaa птсл. ш-v kan fantek je visel tik га njo. SSno ga ie zanimalo, kakšen glas ima nalie dolg! Cink! »Cvič, cvič,« je zacviča) steklen tiček Cviček. -Le poglejte vsi. kako visoko sein se že povzpel! Pa saj sem tudi tič. za kate-iga skrbi ljubi Bog! Pohiti, urno pohiti mali a-gel-čck. da tc ne dohitim!« Da. če hočeš priti visoko morai biti t»č-A ne letaj previsoko da ne padeš pr-.n.zkoi Cmk! In mali angelček? Kar venomer je šk o-potal z zobm: tako ^a je zeblo. Pnha>a! je iz Rima. kamor e nese! pap žu lepa Јегш-čkova darila Ker je bilo Um zelo toplo, si je slekel srajčko in zdaj je imel le papeževo svetinjico. ki mu je visela na modrem traku okrog vTatu Ta ga seveda ni mogla ireti. Ah, tako zelo ga je zeblo! Tako je, če greš tja. kjer dobil snak>. a алогал dati mno^o. Cinkl J<*. dvanairt: atV«;' A mi.' . -Ч* se je ravno t>ako i-tf:' ti U u-vjt t-govonti. Se rvji; t yj. tvt ga je pre fai it -i urt A r.t au -.t .c.«t » lvanček. kaj b: rt k*. lA^ti tr.. d* b: au.g»rl spregovoriti P'X i ri/i '/Г \ -ss. -1JO Mtl'j na dvanajst: udi*« A v t* ra- dovedna. ? ?• Sji i>yr ■■u. t v '.i,v, i»-rtkei ш.:. ZZLI zz f i-. \'ж t*. ■ л.*.. Mar ' osi \sjChS -, !} Cfk ■I; M ^ф^ Pr. Josip Msntunnf: Božič v umetnosti *Tje e bilo izvedelo o ustanovitelju in njegovem nauku Tako je nastala ljudska umetne st, naivna. deloma fantastična, deloma snovno zamišljena, a vedno odkritosrčna, globoko verna, razumljiva tudi vsakemu neukemu kristjanu To nam je mogoče zasledovati v vseh panogah in v vseh razdobjih krščanskega kulturnega življenja. Za danes si oglejmo le ma'hen del lega delovanja, umetnost, ki nam predstavlja najvažnejši dogodek božičnega časa: rojstvo Gospodovo iu ilustrira poročila o sveti noči. Najenostavnejša ui najkrajša so poročila sv.-tih evangelistov. Ampak obrabljeni iu živalmi fantazij širših plasti niso zadostovala. Zalo so jim v ustnem izročilu dodajalo [*xlrobuotrti in jih razširjali. Ko niti to ni še bilo dosti, so tvorili popolnoma nova opisovanja, ki eo jih pr.-j wva; apostolom in dregim velmot -m, a jih Cerkev ni sprejeta m«d pristne spi6e. Taka opisovanja so vi&at označbo nepristnih evangelijev (peeudoevm^elia). Krščanska umetnosi se pogosto ofkira na 1«? De.pris.ne evangelije, al o rabi iz »iih kak prinv motiv. Umetnost postopa v tem pogledu dokaj pro- in brezskrbno. Prvi umotvori obsegajo r>mo nsjntijnejS* prvine, tako, da je tuijjpti m tefcrvw> dokčitL ккј je botel podati in povedati umetnik. V katakomb! sv. Prisrile vidimo na presno naslikano na stolu sedejo in doječo ženo v rimski obleki; polog »je je moJ, držeč v levi roki smotek pergsmena ati druge enovt, a * desnico kažoč na zvezdo nad glavo doječe žene. To je prerok Izaija (kakcw tolmači de Roeai), aH pn Bslaam: otva s-ta prerokovala Odrešeoika. Vee-kako predstavlja stika izpolnitev prerokbe ki se jo uresničila n« sveti večer. Podob« je bila slikana nekako 70 let po Kristusovem rojstvu, je torej najstarejši umotvor, ka spominja na blaženo božično noč. Odsihnial so take podobe številnejše., vedno obilnejše in zgovornej&e. lz 4. stoUHja omenjam kamenito krsto ali sarkofag neke Adolf i; е iz Sira-kuz. Prizor je vklesan v kamen in kaže že s t r e ho , ki pomeaija hlev, pod streho povito dete, poleg njega vola in osla; na desni strani Marijo in Jožefa, na levi modre z iztoka ali sv. tri kralje. Vola in osla ne omenja noben evangelist, pač pa nepristni »evangelij sr. Matejat. Prav te živali sta pa postali, posebno v naziranju kmečkega ljudstva tipični in neloč! ivi od jsslic. — Drug sarkofag, iz le-ta 343., preeločuje rojstvo Gospodovo pod milim nebom, a marmorna ošča iz 5. stoletja v cerkvi sv. Janrzs di Ria ' v Г-enetkab nas vodi za korak dalje: pod streh' je udobno ležišče, na katerem počiva sv. Porodnica, pri nje i jasli in na slami povito dete. Vol tuje pasme (zf Mi) ln osel vršita svojo nalogo in grt fta dete. Sp< J.ij pa vidimo sv. Dete še enkrat, topot v kopeli; dve strežnici — ki ju omeajajo nepristni »evangeliji de-tlnske dob'c — je kopljeta. Slično je zon io-vano t podobi rojstvo Izveiičarjevo na stebrih oltarne strehe tcibori a) iz 5. stoletja pri sv. Marku v Benetkah. samo da Imamo tu namesto dveh strežnic le babico, ki jo Imenuje apokrifni evangelij >Sa!omec. Videli je torej, da se umetniško oblikovanje precej prosto p-'blje a tudi koliltor toliko oddaljuje od kanoničn -učil — seve. v nebistvenih stvareh. — Minutne. ..Jnim umotvor oni sledi tudi drobna umetnina rezbari a na slonovini i kakor nu pr. plt-žča v zbirki Cravvford iz G. stoletja) ш miniature- 9.—12. stoletja v ro k op..s iii cesirja Olona III. v Aachent!, škafa Ejrberts v Trieru. škofa IVrnv.-ar-da v Kildesho'mu. in sam' stana EeMe.raach. iz Mttnrhena (Cim. 58). z Vvšohrr-da. iz s'ohiice v Prag dva rokopisi :z Re.gensburg*., ro':'pis armenskega sam.'. iana na Dunaju i. dr. več. Ta doba ne prinaša novih p- samrenesti, pač p« dokaj robate Chirlandajo: Pastirji molijo Jezusa dar lako govorili? Ponosna bi morala biti, da smeš za'jiati lo samotno zemljo, ponosna in srečna, da ti je dano cvesti v bi žični luči « >Pa kaj mi govtriS o božični It.':? Jaz vidim le sivo meglo in tvoje sestre ki pleš'jo v sto-ti^očih oa zemljo in mi zapirajo še to trohico razgleda. Pripovedovali so mi o luči solnca, o njegovem veselju in slasti, a nikjer sledu o njem < »Seveda, božična reža, poletja zdaj res ni; že davno jc minula pomlad in zavladala jc kraljeva zima. A glej. tudi ta ima svojo svetlobo, blesteč©, zlato, in to je blažena božična luč-« Minevale so ure; snežinka je pripovedovala telobu o božičnem veselju ob jaslicah in božičnih drevescih, o krogu otr k in ljubečih staršev Pcstaj do jc temneje in temneje; božična roža je zadremala in sahialo sc ji je o božični luči. Nenadoma pa se prebudi; v rokah Jo je držala stara ženica. Tema je bila kro^ in kr-g. le t<;m ob gozdu je blestela iz cerkve svetla luč. In ravno tja je ne«la ženica na-o nanko. Ko je stopila v sveti brain — Oj vesel p, ki pa ie d'živela b žična režal VI-de'a je jaslice s stotinami sveč. o kakršnih ji je bih pripovedovala snežinka. Kako krasen je bil ves prizor! Ve? prodor natlačeno poln ljudi, ki so jim obrazi žareli miru iu sreče; to j? bil pač odsev božične luči! In potem je za-donelo po vise kem prostoru v čudovitih akordih. kakršnih naša znanka še nik< li ni bila sliši.la. — Kaj je bila luč, o kateri je slišala spodaj v zemlji pripovedovati tovarišice, kaj je bil vrisk in veselje, o katerem ji je bila pravila snežinka proti t e j svetlobi in zvokom! — In nato je poslušala V'dbo o božični luči. o mladem b< žj >m Detetu, ki je prišlo na svet. da prinese hižni zemlji novega miru in srtče in veselje ter blaženo sta napolnila tudi njeno malo cvetno srčece. Tudi nagubano lice ttare ženice je bilo polno vere in veselega upanja v to božično luč- In snežinka se je izprcmenila na cvetki v meno kapljico in v nji je gledala bežična roža odsev prelepih jaslic, Vsa srečna je vzkliknila: >Oj kako sem srečna, da smem cvesti sredi božične glorlje!« izdelke, ki so pa imteligente in neuke ljudi svoje dobe vendarle živo spominjali na dogodek blažene noči. Drobno sličice v evangeltjarjih preprostim masam pač niso bile dostopne; s poučin.ojo nas, i kakšne so bile velike slike na cerkvenih stenah, ki so danes večinoma izginile, napisi pa so nam ohranjeni, na pr. od stenskih slik v Ingelheimu (ok. S26), Sankt Gallenu (ok. 840) in v Mainzu (prod 1. 1031.) Take slike so bile dostopne vsem vernikom In na v«>e ro uplivale. V 13. stoletju se zapadna umetnost začno opirati bolj na klasične vzorce; sean sodi na pr. reliefna pod oba v G rop po Id, ki privzame novo sestavino: zvezdo, in jo tako poudarja, da je ni mogoče prezreti. V Sienski stolnici imamo relief v marmorju, kt uvede poleg Že znanih delov še ogenj. Delo Nikolaja rz Pise ne prinaša nepoznanih sestavin, a v obliki so njegovi reliefi nad prednjimi, kajti posnemajo neposredno staroklasičsie ali pa etrušianske podobe; Marija n. pr. je posneta po rimski sohi Junone in tako tudi vse ostale osebe. Poleg ovce uvaja N. Pisano (ok 12tHi -127S) v svojih reliefih tudi dve kozi, kar je zajel iz sodobnega kmečkega živi jen a. Da je to delal na-menama, nam potrjuje relief v Sieni, kjer vidimo sr>et ovce in dve kozi. — Andrej Pisano (ok. 1273—1319) pc-stopa že samostojneje pri bronastih vratih florentinske krstihiiee: v eredotočju Mati boija na ležišču, na disni dve strežnici ki skrbita zanjo; na levi sireni dve drugi strežnici, oziroma babica in strežnica, ki kopleta božje Dote. Opažamo torej, da prihaja prizor Kristusovega '■oj-stva — ;>o vplivu iz iztotca in Bizanca — pot on umetniškega dela vedno bolj v aristokratsko osred-je. Po 1'isnnijevem vzorcu je postopal v velikem merilu tvoreči Lorenao M a i t n n i (ok 1330), ko ie krasil pročelje orvietanske stolnic* z reliefi in uporabi! iste motive, a dodal še dva angela Sledili so slikarji: tako Guido da Pietro (navadno s» imefltfr Fra Angelioo. 1387—14.r>5), ki je slikal po raznih krajih. B I je (knninikan, nsk*t čiste duše, ki je čutila z osr-bami, katere je oblikovala njegova rtkka. In ta umetnik se je usmeril x nas.prr.fno stran, med p)»bejce. V FkfTfnci (San Mernn. A kndo-nrija) rn v Forli imamo njegove slike ror-iva Gospodoveg« — в povsodi vidimo Dete nago. letele na tleh. ve»»dar ps vsaj pod streho. N m."ti. ntti dete nimsta nikakršne u-,obn<«ti. S tem i-" 7/ "stavile smer, ki hooe vr.buj^i čirt usmiljenja z ubottvom. Vzporedne- z Anpeli' om gre fran-' škansko n«*rnmje; krjti sv. Frančišek Asiški je 'dkionii nelKški dvor in strni bojszen pred si-e1;nu «ebami ter prebavil netK-sa v človiško osredje., Nko. da se 'S ljudstvo ot>rp«"do г ziupanjem do Воги in izvelirmih. Prve »jas'iee« je naredil asiški ubc"ec v Grecciei in ie na sveti ve.'er pestoval iii zibal Jrz š^ka. narejenega iz lesa! To n-m »e ohranil Giotto di Bondone lok 12''i6 1337) v zanimiva in važni sUki v eornii cerkvi "s ški. Ta rir'srčn--«!! je bi ia dalj Času аг.чк frmičišk/.rsi-pga mda in »f pojavlja vedno *r>et v p'«o:tvah r»dovnih članov. Kako po"e pts:iik vFiloinele« ? Kaj bi Detetu vse rad storil: Ч) kako bi radostne kopel; jru pripravil, Drafft volje bi vckIc ticka; d,u poeta vil. In kr.ko bi v s'užbo rad Devi se prijavil Da bi e pranjem se plenic Detetovib bavil c t PoudHrj/iiije t>boMva Kristus^ivega osttje pre-oej redno v f spred ju. Loreozo G h i b e r t i. (1378 do 1421) nam prikazi;1« na severnih bronastih vratih florertinske krstilnicp Kristusovo rois'vo pod milim nebom, r. vzlir temu Dete v jrs'ib in poleg njega osla. vola. dva pastirja m angela na nebri. — Večins teh s4), ki polaga nago Det0 na tla pedrlepa hleva: pridružuje se mu Mojster poveličevanja Marije (15. do 16. stoletje), ki namrAča ev. Devico pod razdrto streho, a Dete nago na tla. samo. da mu podgrne konec Marijinega plašča. H igo v s n der Goe«s (+ 1+82) y p*stavil v svc. sliki (sedaj v Floretici) polrtijo veličastne stavbe, ui tu leži Dete nago. nepesredno na tleh. sv. Jožef kleči naokoli 14 angelov, 9 jih kleči, 5 iili prepeva v zračnih višavah, in 4 pastirji po pri novorojenčku — eden med njimi ima klobuk v reki: poslednje je nov mo'iv Pridružuje A. Dtirer ("471 do 1528). ki .e ia svojo debo že zelo rcma-i'ično usmerjen. Na sliki, ki je sedaj v Mfmchenu. je upodobi] Dete п.-.го. ampak sneel drži pod njim b'ago: sicer vidimo vse drage f. .-t sv ine: vola. osls. dva pastirja, angeie in — sv. Jožefa s svetilko, dasi pri belem dnevu. — IstoCako p^t p,i v bakrorezih in lesorezih: v leh uvajs svoj motiv: pf.stiijs. ki ima dudi s seboj, motiv, ki piČ priš l iz Italije (pitferarit) na sever. Dokaj rea1i«tično i« naslikal božično noč H. Holbein mlsjši (1407-151Л) na sliki iz leta 1521. v univerzitetni kapel; freihurške *ehiice: črna noč, Marija in Jožef siojita oti nagem, na slami ležečem detetu, okoli te^ja pet angelov, na tleh svetilka; v stranskem proetoru na levi vid no ogeni. kot «nalt mrzle noči, torej motiv, ki nas jo zanimal Že na reliefu sienske stolntce. Pa Se ne-kaj. Za skupino sv. družine vidimo drevo, kakor se zdi t h uijo. Ves prizor je v podrtiji razkošno rent snnske palače. Na levi v ospredju uzremo tudi sv. Rok s, kot pnstirjal Nov ta motiv sicer ul, kajti že Fra Angelino ga Je rabil v sliki Krietueovega rojstva v samostanu sv. Marka v Flo-renci, ko je naslikal sv. Petra mučenika (domini-kana) in sv. Katarino, ki molita sv. Dete; novo je to, da prihaja pri liolbeinu ev. Rok v podobi pastirja. Kakor Holbein je postopal — že 11 let pred n'ini tudi Italijan Ridoito Gliirlandajo (1482 do 1561), ki je v svoji slrki, izvršeni 1. 1510. (sedaj v Budimpešti), postavil poleg nagega Deteta sv. Bo-štijana in sv.Jake.ba, ki je moliti; razen tega še Ih otstirfe: eden kleči, dva stojita, prvi ovenčan, drugi nosi jngnje na rami; v tračni višavi tri po-jooe aiigoic. rodol.no '„e postopal tudi Ant. Alle-rl 'forrefrefo. 1494-- 1S34V ki je uvedel (leta 1M8/14) oov motiv spečega Jožefa. Skupino je postavil pid milo n(4>o in pob g nagega Jeuš&a naslšlcal sv. Elizabeto i malim Janezkom. — Na drug slik' ima sv družino v sid ini [»odrtim. Porabil je poljudeui f»ri».ir. ds sv. Jožef odganja trsiljivega os!a; v ospredju je pastir, ki se spoštljivo odkriva. — Drugače « e znmisSl sveh. noč L o -r e n z o di Čredi (14!W-1'87). Nn sliki v flo-rentinski akndemiji je pred očil ~rcbo nn fiodrtini, poei «trebo sv.družino, dete nago ua tleli, od dveb fiastirjev prinaša eden ove-o v dar; prizor se VT&i podnevi. Kfir.mladi: kajti zeinija je polna rastočega cvetja. — '1 i z i n n V e c e I i i o (1477—1576) uprizarja božični dogodek v skalnati duplina pod milim uebr m (slikn v Londonu); dele je пндо, vreme gorko. drevje l..-tuato. — Na drugi sliki (norem a) je r< ishkal streho ob podrtim dete je nnfv, a na plenicah, od priha aje>'ih pastirjev se ede« od krivs, a pred njim leži zveiaon jngnje; dva imata srečo: torej je ponočni čas, ne' pozimi. — Tretja slika (Ј.лмЈоп, privatna last) knž-e razen drugih st-^Uivin tudi opasovalca v potezo. Domislek f skslno duplino pe ni izviren; bizantinska u.ine4nost je ts motiv h vi u v na upornbljida; ns -odliči ejši slučaj v veliki umetnosti je mozaik (iz leta 1300. približno) v b'vfei krščanski cerkvi, sedaj turški mošeji v Carigradu (Knbrije — Džaml). — Umetnik, ka rod poudarja noAni čas, je E e t č b a r Murillo (1617-1682). V sliki, Iri je v vet,kar.skih zbirkr.h. slike mrko svetlobo; sv. družina je v duplini, trije pastirji ki pastirioe so prišli poČMtft novoreev"iu> in mu prinesli v dar jagnje, kekoš is kt-šaro ii.jc. Vse- drusre njegove slike, pred«t«vlja;oče rojstvo Kristovo (Vndrid. Berlin, London, Sr-villa). slikajo dogodek viseč se v temni noči, navadno v podrtini bivše palače; postlrji pr+-našajo isgnjeta in коколи pis'orice jajca — Do-sledno preeisilsvlja češčenje pustii jev ропечч R e m -brandt Harmens van Ri>;n (1006—1609); poikiarj« zimo tu."li. Ta umetnik pojmuje rvojo na-iogo z dveh vidikov: najprej enahroeist in kot tak oblikuje vse posoii,"-raio*ti. kakor d« ja rojstiv> Kristovo prip-tljai njegove dobe. To pa namenoma. S tem je zbiiža) sodobnike z dejstvi davno preteJilii dni in jim omogočil, da so se laže vživeli v bistvo tega. ksr j.m je ne risal in nrsLikal ter so lo duševno d o ž i v 1 j • 1 i. Tako so postopali pač tudi mojstri 14. in posebno 15. stoletja; a ti so rabili ves ustroj aristokratskih slojev, posebno pri osebah sv. družine. Rembrandt je pa jemal modele iz najpreproMe ših slojev. V njegovih slikah sv. noči je vedao globok« tema; Marija in dete st« močno odeta. take». ds se komaj vidi obrat, (n. pr. n« tajedkovini i« lete 1652.); došli ptstirji irnaio luc v svetiljld s »eboj. S'n'en motiv }e tudi pri Rt-mbrandtu, da »e eden pasiir.e^- ostentativno odkriva. An«. Ven Пуек (1ГЛ9— 1W1) je bH preveč zasidran v arist.okrfibskih :c patric: is', ih krogih, da bi bil mogel slediti Pembrandtovi «meri. Vi«-gova bož;čna slika v Dendermonde (Nčtre name), ki jo je stikal v doh-i od 1«S" —1«X2 je pormozen prizor, v katerem predstavljeta elve korimsks stebra podrtino, v kateri nahajamo sv. družino. Dete nago na plenicah, pred njim dve pastirja in dve pastirici; e>1eti pastirjev je prinesel jngn.ie. pis!:-rics polno pletenico n« plsvf. — Isto smer imn tudi P. P. Ruben« (1577—1^^0). ^етг slike Vfm-ohen. Varseille. Dunaj) predstav]i*pn-rrfno ik>-vito D(4e. hlev — snkr»1 celo obokan —. jeslle«, pss4irje * darovi in s.igelp prped «v. družino. v«e polno življetnjs, vihravrtstt fr, nmntne perspetinve. — G. Riber.; (15Ss 165f) postavlja -v drur tio spet na prosta tis pod m-^o rsbo. tako, de v tem pogledu sicer ne velj* roNstio nnčMo. vendar pa prevladuje hVv — D Ve1s»qnet 16в0) povhiar 1 Kimskn noč in tvgirte darove tu sv družino. — Slikarji poznejše dobe ao umetničin z umetno Votts^ulrano perspektivo tn peptrimi >,sr. vami. so seslsvliab lVwi;>ontr«>i) rvo.le slike po tedanjih modnih narorih. ki so esMevsk »rebeško h-^hotnost ; psMirei so tvorih' same prszniMo ns-sprotje nadnaravnemu s red otočju Taki umetniki eo ji Jožef v mesto Stetnle Jo nsslfkai ta prizor, a dvakrat; po- sl«»1nje imenovani ju jo predstavil potujoča petkrat. — Pota narodna po«nii«i navaja: »Svet' Jožef prav' Mariji: 'IM tukaj mal' ^nmtoj, J ar grom p« mnn v mesto, V most' jo stric moj.< Spet druga pesmica poroča: vJofcef Marijo na pvaei pus'.i Horperje išče, za n.o skrbi.« V sedmi pesmici prosi Marija, ko pravi: t Por vosliču pustim te.- in odhaja Retlohom: >Oh, Jožef moj, pej«l barš iskat, Nc pust me dovgo tukaj .-»tat...« Nestrpno čakanje jo posebno dobro izrazi) ITbde. Крг v mresta nista dobila prostora, sta so napotila v samotni hlev: >Tam tun.-vj i. mestom ons štala stoji. Eno malo pokrila, zaplankana ni. Hrupa рсл-т: >Kjer jo bla ta štaliea S slamo zagnčenn, Pa vendar veter skoz berčf, Tihi' s snopom nič drugače ni.e S kakovostjo hleva so pesmi Iz naroda posebno rado bavijo. Hlev jo po vseh poročilih narodne fantazije podrtija. »Tam je ona Malica. Tje se ona spravita. Strehe ni gor nobene. Stene so vse prelomljene.«. Zopet druga: »Svet' Jožef grč von z mesta. Zmerka štalico. štalica je vsa razdrta. Strehe goro malo јл< Predstavljalo si e preprosto ljudstvo ta hlev tudi kol skalno votiino, s prizidkom nekoliko uravnano: »Tam jo- jena Malica. Na šknleo je naslonjena.« Ali druga: »Nad mostom stala skalica. Pod skalo stala Malica.« Po oznanjenju nngelovem so si preprosti pastirji pač mislili, da je novorojenček v nekoliko boljših razmerah; dasi jim je angel izrecno povedal, da v jaslih leži, so bili vendar nekam razočarani: »Smo raj tal prit' k gradu. Kjer je delo mladu« tli «m(K )* t narodni po«dJ| prav tako neizčrpno bu^iil. kakor » alvkah Poleg U*« se ропнкЦ (KHjttarjk o b o * I » o družine Bo« temni narodnih p«amic podrobno naMrva, kaj Je Marija (►•jp«*als na eveti vetar: pletnAre. povojčlke. kovter-6, Bbtko; p0 devica. maTzls ja štauca, Kir Roga roiltlal Kam gn boš položila? 0 devica, marala ja štalica.« V drugi spet: >Ta zimski Čas je velik mraz...« Na drugem mostu: »To dete prav nago na slamei leži. Veliko te »me tn mraza terpf.. .< Redkeje omenjajo te pesmi ogenj; na pr.: »Jožef šitro ohenj stori in Malico lopo pokadf« in na drugem mestu: »Jožefa ga mraz prisili. Ta sveti ogenj striti. Se komaj dobil je v tem mestu. Za imet on malo oginja.« O starejših likovnih umotvorih smo čuli. da predstavljajo tudi kopelj za sv. Dete. Spomin in ustno izročilo sta ostala, četudi pesmice večinoma ne omenjajo kopeli pogosto, vendar pa tu in tam: na primer: »Jožef vzame barihelro In bala po frišno vodico.« Drugo mesto: »Došle pu tri vode mlačne kakli kropek, Koje josu onda Ježuša kupole ... 1 došli tri vetri topli kakli saipa. Koji ;esu onda Ježuša zibali, Jeiušs zibali, malko ga grejaH.t — Tudi nočno tmine ne prezre ljudska poezija: xJosip Vandot: Zorhine božične svečke n. pr. 3. M. Srh m t d t (Knmnr MmMt) (171® de MOI k Leopold Laysr (1752— 18Л) in nešteto drugih. ki navadno nteo samostojno komponl-rmlt ampak m te d ria Id tipov, Id so bih raaMrjent vsepovsod, posebne s posredovanjem angsburških belem reaoev Na sloveraeMh tleh Je nešteto božič nih slik. ampak ne satnoetonih Mnogo fKvljiid.no poefcije je saneeel v božično Ihmtnicijo U R i e h -Isr (1«ПВ—18Ш), ki « je pribiivljal snov svojim •likam, poonhnn pa loeoiteom, nnposre«ln gre и\ч>ји pot« v stranftkih ftoRnmnuioetih, v bistvu se ps d rti trmi i m Je; ob vhodu » hle» Js n. pr n* vsako stran po snega angela kot nekako Aaetno strnio in enemu iicmed p«w«tirje% Je ojil svojo alU» (trlpttbon » KartsmheV, na kateri je naselil 4b angelov, ki motijo tn Irveličnrjn pojo, godejo ic piskaJOk da je veselja. Rasen teh InuNtio ns sliki 11 Ijisfr tn 7 Hvali To jr slika, ki na» pomakne na pol v nebesa, fci so n* Sv« prt4lmetom sveto noči: vedno s pomočjo tipov, ki jih vzame neposredno iz vrst Astobniških nižjih plasti. Tradicionalni čar s svetniškim sijajem ovenčanih oseb pogrešamo. za to pa učinkuj«o realistično slikani prizori tem globočeje na našo dušo, da sočuvstvu-jemo i nj-.mi in doživljamo v»se, kar nam poročajo kanonični in apokritni evangeliji ITbde pouitarja povsoili — rasen v eni sliki — zimo in mraz; jvoseboo ftogiiSto predstavlja Martjo z Jožefom v mraku na pot o v Betlebnm. iščoča prenočiš/a; rojstvo KrtHtovo pa oblikuje v temni no i, prizor razsvetljuje navadna hlevska eveliljka. k vtiVmn še «tv«iil realist anglož W i 11 i a m Ho-le. Je Bvat srtruži« v svojih 80 akvarelih, ki jih je T barvah ki Mirane priobčil v knjigi: »The lite of Jesus of Naaarvib« b^^dllo ss. evangelijev t res-mitzio«».o Id j« Idealno oiariti s tradicionalnimi prtdevkt — S tem smo dobili samo kratek oris. A te «i6e— se moramo spomniti. — Navajal sem tnje smrveniAa narodna pravi: »Sveti Joftef lo Marija Sta po mritti potovala. Ker voNčfci letieta ln osllAa peleta.« Torej priprava za Inventar v hlev-u — In druga pesmica )u napoti naramoot v hlov: »Marija In J.tW »U rajžala Ta v strgano Malico.« Ta pot ni bila bret ovir; kajti na to nista mi-•ltla, da bodeta morala mtčevatl v hlevu, ampak iskala sta slrehe v udobnejših poslopjih Ker jo Marta, utrujena od dolgega pota, težko dohajala Jožefa, jo je ta pustil samo, da si odpočije, doč.im je hodil sam iskat prenočišča. Narodna pesem nravi: »Na sred mesta jo popusti. Po vefh hišah jerperje prost, 14) veth hišah ga le ven spode.< O r uga pesem veH: »Jofef pusti Marijo na plani In ere iskat jemporgo « Tretja narodna peeem trdi: »Na Irgu ;o pusli pri osHci«. in č*trta: »Na plaou jo pusti na овеПмн. j« so dobili podrt hlev, o katerem pripoveduje druga pesem, da sta se napotila Marija in Jožef do hleva v slabem stanju: »So prišli v jeni gmanjci K jeni podrti Maici, Ki nobon' ga krova ni.« Podrt hlev smo dobili na slikah raznih mojstrov, kakor so: Allegri. L. di Oodi. DOrer, Ghir-landajo. Herlin. Meoiling. Murillo, Rcmbrandt. Ti-zinn. Uhde, Wolgeniut; dupline imata Murillo in Tizlan polog potrtih hlevov, in grajske podrtine so slikali van Dyck, van der Ooos. Holboin i. dr. Zivlnci sta — [» logiki slovenskega kmeta — Jožef in Marija pripeljala s seboj: -Sveti Jožef gre z Marijo V mestice Bellebem. Osleka peljata. Voleka imata;« ali druga: »Ker voličkn ženeta. In oslička poleta.« Vol in osel nnj gTojeta doto: »Men se dete sunil', Ko od zime trese so; Den' ga v jasel k živinci, Do ga grela bo.< Da sta lo vršila, potrjtrjo fantaziji ljudstva več pesmic, n. pr. Oslek, volok gn gledata. Svojoj s.ipoj ga grejeta;r ali: Mod oslom in med voPkom Eno dete leži. Svet' Jožef in Marija Pa zraven stoji« Celo časi dajeta živali sv. Detetu: »Neumna živina, oivdc in vole To dete častijo, klečijo polol ... *.■ ,1^1,. Osliček diha. Volček piha.« To posmioo nam je ohranil Trubar. Kor ni bilo dobiti plenic, naevetuje cvetne liste rože ali mak«! l^ati mraz je slalna točka narodnih božičnih peemic. So leta lt<00 so peli pri nas o polnoči: »Oh lube Jefushek nash. De fe perfhl ta zba«, Ke vfe od mmss poka. Srerh" папкиччп brt-e joka.« Ali v drugi pesmici: »O dete zartanu! milu objotoajm. Kolktrn terpmh! Ke v' тогШ ehtalesi na t eni i flaniez.i revnu lefhish.« Sv. Jožef tarna: Kaj je pomagalo Zorki božično drevesce, pa naj je bilo še tako lepo in polno blestečih lučk! Gledala ga je pač nekaj časa in oči so se ji zasvetile zn trenutek v veliki radosti. A Zorita je že sklonila glavo in vzdihnila bridko. »Mamica!« je dejala tako glasno, da se je čudno slišalo po prostrani izbi. »Mamica, kje si?< Oče, ki je sedel pri mizi in si z roko podpiral glavo, se je ozrl nanjo. Vstal je in stopil tik do nje. — >Ne bodi žalostna, Zorka,« ji je govoril. »Pač je mamica še danes v bolnišnici. A kmalu se povrne in bomo zopet veseli.« Zorka ga je pogledala in se stisnila k rt" • 7 »Po svetu Je bita tmica, kakti v rogu«; ali: »Tukaj loW n1mav»< govori Joierf Mariji. — C"udno se nam zdi, da so umetniki glede Kristusove^ prvega ležišča (xisto-pal1 taiko prosto. Vido« «mo, da kaj radj slikajo sv. Dete nago, deloma leteč* na plenici, doloma na pod strtem blagu, koncu plašča ln včasih p.i tudi neposredno ns zoni I jI ali celo na marmornatem tlaku. Slovonska ljudska pesem rada prij»ovxdu..e, da je Marija fmdstrla plašč, ker ni imela plenic in jioložibi dete nanj. Na primer: »Marija plašč razgrne, Oa done pod noge«; ali: ■»Marija je plajšč izslekla, Na tla p.i je razprogla .. .< »Marija so potlej sprebudi, Jezus a na plajš' ležf.« To so slikali posebno nemški mojstri pogosto. — Pastirji so hodili pojoč ia piskajoč k sv. Detetu v hlov; »Pasttrci žo grejo. I^vpo pi.skaj«m. Neg >e tivala rvć»luxrm.« In sdaj nastane vprašanje: je-b zajemalo staro eUkarstvo b na*e nanalrte peeml? To bo pač izključeno Torej se opira Daša sloveoaks narodne pesem oa staro izročilo m najbrte na staro slikarstvo neposreOuo. Morebiti zajemata slikarstvo in pesništvo iz aku|«ega trlra. To je glvar. ki vredna, da se zasleduje dalje. Vsekako pe vvlimo, da Je »j«omMi na KrisUistrvo rojsivo, sveti vrArt", Idealno ujedinjenje vseh narodov brez ГШМ-like na popriMu umetniške kulture. njemu. »Oh, žalostna sem,« je dejala. »Glejte, nocoj gore povsod božična drevesca. Tudi pri nas imamo najlepše drevesce. A nisem ga vesela. Saj ga uboga mamica prav nič ne vidi.c »Le potolaži se.« ji je odvrnil oče. »Tudi mamici gori v bolnišnici božično drevesce. Gleda ga m je vesela ker muli na naju, kakor midva misliva nanjo. O. tinto drevesce v bolnišnici je tako lepo kot oobeDo drugo drevesce na svetu. Sami angeli ao ga postavili na mizo in prižgali na njem lučke, ki so jib prinesli naravnost iz neba. Kdor gleda te lučke, ne more biti vso noč žalosten.« »Oh, ali res?« se je zavzela Zorka. »Dajte, očka, pripovedujte mi o tem drevescu.« Oče se je nasmehnil in p n poved oval. Tudi on sam je bil v mladih letib preživel božično noč v bolnišnici zato pa je vedel vse to. Tiha je ta noč v liolnišnici in svetla, da nikjer tako. NobeD bolnik ne ve, odkod se je nenadoma vzelo drevo tam na mizi sredi širne dvorane. Sveče so bele kot pomladni dan in plamenčki živi kakor dušice, ki eo z zemlje pohitele naravnost v nebo. Okrog drevesca žubori pritajen šepet in zdi se, da so to pesmi in lihe molitve, ki jih ue more izreči človeški jezik. Bolniki se niti dihati ne upajo. Posebno pa bolne mamice in nebogljena deca, ki je j daleč od svojih mamic in strmi zdaj z velikimi očmi božično drevo. Vsi, prav vsi razumejo one tibe pesmi, ki žubore okrog zlatega drevesa. Saj vedo. da so te pesmi samo misli, ki jih mislijo domači, ko se nocoj spominjajo svojih dragih, ki bolni leže v bolnišnici. Angeli so nabrali te misli in jih razsuli na I veje božičnega drevesca. In glej — te lepe misli so zagorele v angelskih rokah, zasvetile so se in govore kar same od sebe najlep-; še in najtoplejše liesede, ki jih bolniki po-polnouia razumejo. Nič več ue čutijo imie-čin in žalosti; srečni so. kakor da bi bili doma. Dva razgovora Kipar Tine Kos Proti večeru je bilo, ko sem zavil z blatne Dunajske ceste v Livarsko ulico, kjer leži čedna hišica kiparja Tineta Ko a Že oddaleč jo spoznaš kot taiko po beraikotnmia relieloma »Družina« in dost«, ki ru l< vzidal na zunanii steni »vo ega •teiicia. Kliub temu, da si ie po-tavil svoi lastni dom, spomaš žc pri vstopu v zbo, da ne živi Tm« Kot v razkošju ш da |e domačija inodvrnega umetnika prav tako kakor reiegovo dru/insko živ-HO|« — v kolikor smem po bežnih vtisih sodili — solidno m po stari meščanski navadi V ozki izba, v kateri sto s Tinetom sedla za mizo, visijo M stenah Zup.uno-vi akvareli in je postavljen tu in tam kak kipec njegovega lastnega izdelka; ▼saik kolbad pohištva jc ko> zase in živo priča • tem, da i« bil nabavljen slučajno in is potrebe: postelja, stovaio za kmige io pisalna miza — od vrat do okna ta po vt it/o ob steni, ob nasprotni steni omara in niža omara s kipcem božje Matere in dvema svečnikoma. • Najprei mi povej, Tin«, kje si na svet prišel te kako si sc tolaL« »Ja — doma sem iz Moravč, prav za prav iz Češnjic; kme&ki ?in.« Tone govori tiho, kakor pritajeno, vendar lahno šaljivo. »Rodil sem se pa že lela 1894. Kot ot. ok sem .'mirom kai mečkal — v šoli sem risal, to se pravi, kopiral sem slike Nadučitelj iz Moravč, Тотлл, ie deial, ko ie mo;e nagnenje opazil: »Tega bomo dali v šolo. da bo risar.« Tako sem prišel v L|ubl,ano na obrtno šolo, katero sem obiskoval šest let. Učitelj mi ie bil Repič. Naiprej sem delal kar sem videl da so delali drugi, to *t pravi, da sem rezbaril. Potem šele, koncem drugega ali nemara celo šele v tretjem letniku, sem se odločil za kiparstvo. Ko 'cm absolviral obrtno šolo. sem se namenil na Dunaj na akademiio. Ej, mlad človek ima koraito — zdai bi take več ne imel. Trideset kron sem imel, od teh sem samo za vožnjo dal sedemnajst. Je se ii leta 1913. sem napravil sprejemni izpit. Po treh lekb so me vzeb k го акот !a sem bil vojak do kanca leta 1916 Ko sem s« vrnil, «rm nckai časa ostal doma v Moravčah, v letniku 1918-20 azmere. ve da je to zgrešeno, kajti reviia naše kiparske umetnosti bi utegnila biti le razstava, na katero je vsak dal, kar mu je prosto iz duše m iz roke zrastlo, ne pa kar je po slovenskem naročniku predpisano.« »Povej mi zdaj. kaj misliš o kiparstvu samem — saj je to tvoi poklic.« »Povedal ti bom najprej razliko med kiparstvom in slikarstvom Po mojem, ki se ukvarjam s kiparstvom — drugi bi spet drugače povedal — ie kiparstvo teže nego slikarstvo. To pa radi tega, ker — čakaj, povem rajši tako, da bo prtjembivej-še: recimo pokrajina — saj je prav čedna stvar, a za slikanje pokra-,ioe, ia postane slika relativno dobra, ni treba veliko usčvaralne sile k večjemu dobrega okusa in nekaj tehnične izvežbanosti. Vrhu tega ima pakraiiaar še vso svobodo ni vezan na naravo, kajti kar ga v efektu moti, lahko zabriše. Pri liguri je stvar mnogo teža — izpuščati ali zabrisati skoraj ne smeš. Že figuralno slikanje ie zato teže nego pokrajinsko slikane. Ako pa vzamemo razliko med figuralnim slikarstvom in kiparstvom, opazimo najprei, da kipareve figure niso samo za oko marveč tudi za lipanie. Radi tega je tem teže doseči dovršenost kiparske figure nego slikarske. Kipar ie vezan na material, ki je otipljiv, na prostor, ki ga ne more premikati ne na desno, ne na levo, ne v globino Dočim ie slikar optično trodimenzionalec, je kipar taktično trodimenzionalen. iz česar sledi, da ima s-li-kar mnogo svobodSčin ki jih kipar nima Slikar ima tudi več pripomočkov na prosto uporabo! senco, svetlobo, barvo-, kipar samo ploskev, ki ;o more razporediti le na velikost in v globino, da doseže isti učinek. Tudi motivno je slikar pestrejši od kiparja, ki ima le malo izbiro motivov in je tudi kompozicijsko vezan na material.« »Pa je vendar material kiparja prednojt, ki jc slikar nima.« »To z umetniškega — ustvarjalnega stališča ni nobena prednost. Večji del smatraio Ijudie plastiko v pristnem materialu za več vredno nego če j« n. pr. v gipsu. V resnici pa to ni re* To pa radi tega, ker kipar ne ои-t takoj delali s pristnim materialom. Na.jprej izmedelira svoje delo v ilovici. To. vidiš, je ustvarjanje. Tu ie kipar a m e t n i k. Kar je naprej, ie samo obrtniMvo. Iz tega »ledi, da je kparsko delo kot tako z umetniškega stališča епзко vredno v ilovici, v bronif ali v mramoru. Razlika v vrednosti jc samo razlika v vrednosti materiala samega. Ko modeliram, imam čut umetniškega ustvarjanja ne toliko v očesu kot v prstu, v roki. Z očesom samo korigiram — delo moram namreč najprej z roko narediti, potem šele ga morem pogledati.« »Kai delaš zdaj in kaj nameravaš v bliž.i bodočnosti narediti?« »Delam, oziroma napravil bom po naročilu nekaj portretov v lesu. Sam zase pa hočem narediti nekaj stvari v raznem materialu: v ih inskem kamnu v lesu ш terakoti. Poskus ti hočem s čisto plastiko, poskusiti hočem spraviti ideo v ravnotežje s formo. Idealno razmerje med obema je redko, a povsodi. kier ga zaslediš — na bolj v antični grški skulpluri — ti predstavlja, kar ime- asjem Meto plastiko. Je nevarne ia tefko tvegati tako delo — doslej čutim, je bila v mojem ustvarjanju ideja teia od svo,e plastične iormc. Možno pa je tudi, da plastika obvlada ide aost in proč )e ravnovesje. Pod čisto plastiko ▼ tem zniislu si predstavljam akt kot edini možni piedmet Napravil bom nekai aktov. Že zgoAai, leta 1923. ali 1924. sem v skulpluri »Doječa mali« poskusil nekaj podobnega — zdaj me je spet zamikalo. Toda pri nas smatramo akt za nemoral,,n, tako, da je človek v zadregi. A baš v aktu je začetek kiparstva in ne zdi sc mi prav, da bi radi javnega mnenja to ne smelo uspevati. Stvar kiparja |e vsekakor, da poudari lepoto oblike in potlači erotičnost, da me-senosrt akta njegove lepote nc ubi,e. Akti so bili pri nas, v kolikor sem jih videl, hudo tre ;eni. Moje stremljenje je zatreti občutek mesenosti in prikazati lepo obliko. Vem, da je to težka naloga, koncem koncev mi ni za javno mnenje in hodim le z umetniškega stališča.« »Pozabil si iui šc povedati, kaj se je zgodilo s teboj po oni razstavi ;z leta 1924.« »No, važna razstava se mi zdi ona iz 1. 1928 , ko sem nastopil s kolektivom 22 del v družbi slikarjev bratov Vidmarjev. Na ti<>ti razstavi sem precej dobro pokazal svoj karakter in kaj hočem.« «Kje si lazslavHal izven Ljubljane?« »V Sarait-vu, Novem Sadu Belgradu, na Dunaju, v Pragi, v Berlinu in v Londonu. To lahko rečem, da sem povsodi dobit pozitivne ocene, negativne nobene.« »Kateri iavni spomeniki so iz tvo ih rok?« »O spomenikih sva se na splošno žc pomenila in sem ti svojo sodbo povedal. Postavil sem nagrobni spomenik v Moravčah z dvema žalujočima figurama, spomenik kralju Petru v Kranju, Miklošičevo glavo allar v Veržeu s figurama sv. Frančiška Šaleškega in Don Bosca. o vseh svetih pa je bil pri sv Križu postavljen nagrobni spomenik za Selezijance.« »Zdai mi pa pokaži še svoj atelje, ki ga dolgo nisem videl.« Vstala sva Malce v zadregi ie deial Tine: »Veš, imam zaklen enega. Drlam neike igrače za otroka... V ostalem pa ni veliko videti v ateljeju. Če pa hočeš, greva.« Skrbno je odklenil in zaklenil. Prostorni atelje je bil skoraj prazen, Tine droban, mailo nervozen in tih. kakor je, j« stal m se oziral, kai bi mi pokazal. Modeli v gipsu, nekai znanih stvari na policah, pod ogromno soho delavca v gipsu pa je j stal krasen lično narejen in poslikan poštni avto, na drugi deski pa lokomotiva in nekaj tovornih voz — vse iz lesa, za oba Tinetova otroka Miklavžev dar. a. t. Tone Selišhar »To ml povej. Tone, kako si zrastel io postal pesnik. < »Spominjam se zelo rad svojih otroških let — rojen sem 1. 1900. — Stanovali smo na Tržaški cesti nasproti mitnice in tedaj še nezazidano ozemlje okrog Gradaščice je bilo naše kraljestvo. Onstran vode je bila zemlja trnovčanov, železniška proga za tobačno tovarno pa meja rožnodolčanov. Bude bitke smo vojevali ob ogroženih mejah I — Predmestje me je učilo in vedno sem živel med samimi delavci. Moj oče. strojevodja, me je že zgodaj seznanil s težnjami in borbo delavstva. Cftal sem mnogo. V drugem razredu osnovne šole sem po- Zorka je strmela vedno bolj, ko Je po-•lušala očeta. Žalost ji je Rinila iz srca, misli eo se ji napotile vse v daljno bolnišnico in se pogovarjale z bolno inainico. Se tesneje se je stisnila k očetu in zaprla oči. 0. to je videla angelcev okrog božičnega drevesa v bolnišnici 1 Najlepši je bil pač oni, ki je imel belo haljo prepasano z rdečim pasom. Nasmihal ee je Zorki in jo lepo gledal. Zorka je vedela takoj, da je to oni angel, ki je stresel njene misli na drevo, da jih vidi ln čuje njena bolna mamica. Pa jih mamica v resnici vidi ln čuje. Na beli postelji leži in ee smehlja, ker ve, da je Zorka pri nji, samo pri nji... Oče je Se vedno govoril in pravil o božičnem večeru tam v bolnišnici. Zorka ga je sicer poslušala, a je bila daleč, daleč od doma. Mesec dni že ni videla mamice, a nocoj jo je videla tako razločno in lepo, da se je čudila. Mislila je. da sanja, a je dobro vedela, da ne spi. Dasi je imela oči irdo zaprte, je vendar videla božično drevo pred sabo — vedno bolj se je svetilo in vedno bolj je žuborelo okrog njega. Angelci so se razmikali in ginili v svetlobi. Samo rdeče prepasani angel se ni ganil nikamor. Neprestano je. vsipal na drevo žareče lučke, ki jih je Zorka prav dobro poznala. Bile so njene misli, ki se nikakor niso mogle ločiti od bolne mamice. Rdeče prepasani angel se je nasmejal Zorki in njeni materi, ležeči na beli postelji. Pomignil je z roko in stopil nazaj, a vendar ni izginil popolnoma. Zorka ga je še vedno No. zdaj je pa Zorka pričela pripovedovati o vsem, kar je bila pravkar videla. Oh, saj niso bile sanje, bila je resnica, o tem je bila Zorka prepričana. V sanjah pač nihče ne more gledati angela tako lepo, kot ga je videla Zorka. In ludi mamica ne, ki jo Zorka že tako težko pričakuje na domu. Oče je stiskal malo hčerko k sebi. Božično drevesce je gorelo in rdeči plamenčki so žuboreli. A Zorki je glas zastajal vedno bolj, glava ji je zdrknila na očetove prsi in sama še vedela ni, kdaj je zaspala. V sanjali je pa hodila z rdeče prepasanim angelom in svetimi tremi kralji za zvezdo, ki je hitela nekam daleč v jasno noč. A niso šli proli betleheniskenm hlevu, o, šli so samo k božičnemu drevescu, kjer so gorele mesto svečk Zorkine misli in kramljale z bolno mamico. Sveti trije kralji so pa res privedli mamico zdravo iz bolnice. Zalo pa jih ima Zorka rada, skoro prav lako kot drevesce sredi svete božične noči... videla, ko je stal v silni svetlobi za drevesom, j Neprestano se je smehljal, da je bilo Zorki toplo v »srcu. Pa si ni mogla kaj, zasmejala se je glasno, da je ulihnil oie in pogledal začuden. žira! skrivaj pod klopjo »Beračeve skrivnosti« hi vse, kar mi jo prišlo pod roko. Oče je zelo rad kupoval knjige in iliva mi ni muujkalo. Ko sem prestopil iz gimuazije na učiteljišče, so in že v prvem letniku pisal daljže povesti in peemi. Cankarja sem se učil na izust. Poeneje sem krenil s poti ni nogi b vplivov in sem pisal pesmi zoper vojno. Nisem bil ua Ircnti, toda vse, kar sem okusil tik za fronto, doma, me je sililo, da sem dal duška svojemu notranjemu uporu proti vojni. Pesmi so krožil« samo med prijatelji in sem jih sproti uničeval. lakoj po vojni sem začel urejati tiskano glasilo zveze dijakov pedagogarjev, s katerim pa nisem imel veselja. V tistih letih sem se tudi mnogo ukvarjal z glasbo, ki me f« ui zadovoljila. Po maturi sva skupaj s slikarjem Vidmarjem službovala nn deželi. Oba sva bila mlada, niti polnih dvajset let nama še ni bilo. in življenje naju je prijelo od vseh strani. Tisto lelo sem objavil nekaj proze v raz,nib listih in je bil prei teh spisov ogorčen protest zoper nasilje italijanskih fanatikov napram slovenski manjšini v Trstu. Drugo leto sem prišel v Trbovlje. Ta erjasta dolina, potem pa novo življenje in novi ljudje, so me vsega prevzeli Vem, hodil sem po revirju, se seznanjal z rudarji in kaj kmalu sem bil sredi med njimi Živel sem najbolj v Delavskem domu in od delavcev sem se učil. Nikjer drugod, pri nobenem drugem stanu nisem našel tolike skupnosti, samozavesti in vere kakor pri rudarjih. Ko je pel rudar Milan pesem delavskega vstajenja, sem se uiu čudoma čudil in vera je šla vame. Vrgel sem raz sebe vse, kar se me je držalo iz šole in prejšnje okolice ter sem posla) delavec. Ne delavec — stroj, temveč molekul one množice, ki me je rodila. Tedaj sem začel pesniti >Trbovlje<. — Ljubljana je zaine mrtva. Ako bi bil sam in bi ne imel nikaki/i obveznosti do svojih najbližjih, bi se najrajši vrnil zopet tja.< »Dovoli ml vprašanje: govoril • pesnikov*- nju, pa se ne dotakneš niti z mezincem tistega vprašanja, ki se vidi danes morda najbolj važno, ko je govor o pesmih in pesništvu: Po vsem svetu trobijo, da Je — če že ne konec — vsaj huda kriza pesmi.« »Praviš, d« je današnja poezija v kritičnem položaju — 6e te prav razumem. Jaz pravim, da ui! Trdno sem prepričan, da ni govora o krizi, ki bi naznanjala propast poezije kot take, marveč obstoji le nekaka duhovna kriza, prav za prav duhovna zbeganost, ki no jo povzročile duhovne revolucije zadnjih tridesetih let. Danes se bije borba med vsemi uaziranji in siru jami kot še nikoli ne. Vse to je prevzelo tudi pesnika, da danes ni več potujoči glumec starega veka ali pa don Juan srednjega ; danes umetnost ni nič več privilegij sitih, marveč last vseh! Niti na um mi ne pride, niti nisem nikoli čutil potretie, da bi napisa) pesem, s katero bi se kratkočasila zaljubljena dainica ob luninem večeru, ln (u euio se ločili! Ne iz mode, ne priučeni, ne vzgojeni, marveč prisiljeni stopiti tja, kjer je naše mesto. Ne bom pel kakor estel s pie-deetaln svojim zamaknjenim poslušalcem, pel bom kakor mi je bilo dano kot sinu množice. To ni omejenost duha. marveč krik množice, ki z menoj vred poje. sc upira, veruje in se dviga. Verujem v delovno maso. verujem v svetovni mir, v ljubezen, bratstvo in enakost. Dejal mi boi, to je program. Potrpi, da povem še to: Jaz pravim, da ni I To je v meni, to jo v nas, to je najpriniitivuejše in najelemenlarnejše, po čemer more in sme človek hrepeneli.« »Torej — materialist —?< »Kakor hočeš. — Ali se morda čudiš, da je religiozna poezija baš v tem razdobju tako zelo zrastla?! Povem ti, da iz istib osnov, ki sem jih ravnokar postavil. Dva svetov« sta: Vera v Boga in vera v življenje na zemlji. Pristaš tega zadnjega sem jaz. Oba slonita na veri! Zmagal pa bo tisti, čigar vera je trdnejša ln s tem tudi utemeljujem bit pesnika, po čemer si vprašal.« »Ker želim izvedeti le listo, kar ti misliš, ne bom ugovarjal tvojim izvajanjem — dasi moram povedati, da me silno mika začeti debato. A to ue sodi zdaj v moj okvir. Rajši mi povej kaj o >Tr-bovljah'.« »O mojih ,'Trbovljah'. Ne vem, kaj naj ti povem o njih. Da so izšle 1. 1923. in da so pesmi pisane z živim ognjem, sam žc veš. Ce bi jih danes izdal, bi jih precej zavrgej. — Saj ree: Nekdo tni je očital tendenco. Prav gotovo! Nečem biti aamo estet in budaliti ljudi z intimnimi izlivi svojih notranjih ganotij. Trbovlje so imele uapeh. Ko jo delo izšlo, je nekdo napisal v nekem dnevniku, da je knjiga sicer lepa po zunanjosti — ln to da je vse. Tisti gob pod kritik je tudi pesnik, samo s to razliko, da njegovih pesmi rudarji ne razumejo ... .Trbovlje* čitajo po vseh naših delavskih revirjih, v Ameriki ao razširjene kakor malokatera knjiga.« »No, in po .Trbovljah'?« »Po .Trbovljah' so me zopet premestili na deželo. V zapuščeno vasico med hribi. Nisem se znal uživeti v tako novo življenje. Ondi sem napisal socialni roman .Divji plameni'. U je izšel v Ameriki. Tam so mi natisnili tudi ostalo mojo pro-zo, kakor ,Pisana žoga', .Kreola', »Zgubljene duše', .Sobarica Milka' itd. Poleg tega sevoda tudi mnogo pesmi, študij ln socialno-znanstvenih razprav. V vseh teh prozab sem poti črtal eocialnoet — ne samo v orisu — marveč očitno in jasno. Pisal sem pozneje tudi pesmi, t katerimi sem se oddaljil od Trbovelj. Vse te pePa nič. — Kaj pišeš in kaj pripravljaš zdnj?« »Pišem daljšo prozo, in sicer vojno. Vse dejanje romana se vrši v zaledju. Imam mnogo veselja s t fin delom in takoj po novem letu pošljem prvi del rokopisa v Ameriko. Delam še marsikaj drugega. kar pa ni tako važno, da bi se objavilo. — Rajši ti povem, da se pripravljam na daljše potovanje po svetu. O priliki svetovne razstave v Ci-kngi pejdem v Ameriko in kom prepotoval vso USA. Ondi oetanem leto dni, drugo leto pa posvetim Evropi. Pridno se že učim angleščine in komaj Čaknm. da ee malo pretegnem po svetu. Take je vražje majhen, pa li komaj uspe prekoballti se čez ljubljanske planke.« >le nameček mi po povej še — če misliš, da Je prav ln če te veseli, — kakšno mnenje imaš o naših sodobnih literatth.r »O naši sodobni literaturi rajši molčim. Čemu bi si nakopava! še novih sovražnikovi Pusti jo naj v mini raste in cvete! Ce je vmes kaj dobrega — in o tem ni dvoma — bo ostalo, drugo se pa kmalu pozabi. Tudi bi ti svetoval, dn ne dregaš preveč v sršenovo gnezdo. Življenje nam itak daje že dosti bunk in se ne izplača, da jih dobiš še od le-teh. SIcer pa vesele praznike!« Take se je poslovil Tone Seliškar, ki sem mu Sb> enkrat nopledal v obraz ter v dvojp sivo modrih oči —'' eno živo, eno stekleno. Ne vem zakaj se mi je sazdel boš ori tem človeku ta slučaj po-venbcB... 1 * K gođ začetnikom, b če se desetkrat pelje, desetkrat pade. Sicer pa je vsak padec dobrodošel meh za smeh. Da smo vadili zlasti obrate, hojo, tek in prosto vožnjo, to se razume. Kakor v telovadnici: najprej se učiš trebušnega toča, potem še veliko vmes in nazadnje pride veletoč. Delali smo v vrsti, prav po vojaško, dr. Dietn, naš učitelj, to dobro zna Ko smo se sešli k večerji, je bilo že nekaj polomljenih smučk, tudi s tem mora računati, kdor ima ko-rajžo in hoče napredovati. Zato sem si kupil močne dilce, iz treh plasti zlepljene, na Sveti večer sem jih krstil in šc danes držijo. Tako smo vadili dan za dnem z večjim veseljem in večjim uspehom. Nebo nam je natrosilo pršiča in lažie smo obvladovali klance, tudi kristjanije smo začeli razvijati. Skoraj vsak dan so bile v načrtu daljše ture in pravi užitek je bila vožnja domov. Tista pot, ki se je preje vlekla po več ur v hrib, je bila sedaj malenkost: lahek predklon, nogi v počepu, desna spredaj — tako smo drčali drug za drugim proti vasi. Le ob vrhovih gora je divjal veter in n tesal sneg z oblaki, v vasi pa je bil mir. Vstopil sem v cerkev, ki je bila lepo razsvetljena. Župnik je spovedoval, pobožni Tirolci pa so molili rožni venec, moški naprej, ženske pa so odgovarjale. Bil je Silvestrov večer. Tudi mi smo ga praznovali, da se po stari navadi poslovimo od starega leta. V salon, kjer smo se-Jeli pri dolgih mizah, so prišli domači fantje in peli tirolske »jodlarje«. Po večini nosijo kratke hlače, zelene naramnice in lovske klobuke, njih temna polt pa priča, da so prave alpinske rase Harmonik menda ne poznajo, pač pa radi igrajo na citre in kitaro. V sosednji gostilni je igrala vaška godba na pihala. Godci so imeli pristne stare narodne noše: na glavi visok cilinder, modro suknjo, rumen telovnik s srebrnimi gumbi, kratke hlače in bele nogavice. Njih kapeinik je domači župnik. Plesali so kakor pri nas, pili pa mnogo manj; ljudje tudi niso čakali polnoči, temveč »o se porazgubili okrog desete in enajste ure Na novega Иа i-ian sao dopoldne počivali radi praznovanj;! praznika Iz oddaljenih vasi so prišli ljudje v cerkev: mo4ki n? smučeh, ženske pa na -агк-h '.;>,:-. ^užijo *I iroleti smuči kakor nam poleti гол .' Hi pi?>monoša jih dobi od države, >n v. <',/.. /. njuni od hiše do hiše Z nami Je bfl tudi Kamitz, profesor na berlinski visoki šoli za telesne vaje, smučar od mladih nog. Sam pogled na njegove divje in drzne vožnje je vzpodbujal vsakogar k treningu. Videl sem ga, ko je drvel po silno strmem klancu. Telo prožno kakor pero, zavoji divji, da mečejo sneg na vse strani. Zopet sem ga videl pri skoku. S hitrim naletom je švignil čez skakalnico, splaval po zraku, nagnjen močno naprej, in izvozil s sigurnostjo, da je bilo veselje. Vsak dan je bil novo veselje, res košček solnca v življenju. Čudovito lepe so gorske pesmi: lavine šumijo proti dolini, vrhovi se svetijo v solncu, po beli planjavi potujejo mladi smučarji svojo pot brez cilja. Povsod je sneg bel in mehak, povsod je modro nebo, povsod so smreke obložene z belimi blazinami. Na smu-čih pozabiš na vse skrbi in si kakor otrok, ki meri svoje sani v nepohojen sneg. Skoraj težko je bilo slovo od družine, kjer smo stanovali, od salona, kjer smo imeli večerne zabave in zlasti od klancev, ki so nam dali prvo smučarsko spretnost. Ona dolga pot do kolodvora je vodila navzdol. Srebrnobela je bila Zugspitze, nad Bervvangom je zablestela mo-drordeča večerna zarja, smučke pa so drvele po začrtani strugi vedno hitreje v dolino... D. U. Hanssen zimskim športnikom Popotniku so spomini življenje. Velik del tega življenja in sicer lepi trenotki mojega življenja so spomini na Slovenijo. So to spomini na krasno in zanimivo pokrajino, spomini na izredno ljubeznive ljudi, ki sem jih spozna! pri skupnih interesih za smučarski šport. Krasnih zim v Jugoslaviji ne bom nikdar pozabil. Z velikim veseljem porabljam to priliko, ki sc mi je nudila, ter pozdravljam vse pri-jatelje-smučarje, ki sem jih kedaj spoznal v Sloveniji. Prosim Vas, sporočite jim moje najpri-srčnejše pozdrave za božič. Nadalje želim vsem smučarjem najkrasnejšo zimo, torej najlepše, kar si pač more želeti smučar in sicer celo zimo veliko in lepega pršiča Vaš Sveti večer treh matih Bila je huda zima. Niso držala okna. Vrata so propuščala. Kakor zobje so šklepetala in šipe so zvenele, da je bilo človeka groza in je v strahu pričakoval: zdaj zdaj vse popusti in v sobico bo planil vihar, razmetal vse no tleh in pobil bo, kar bo dosegel. In sneg se bo vsul kakor v naročje na sredo izbice. Pa niso popustila okna, niso se vdala vrata, le veter in hladen zrak sta imela prosto pot v mrzlo izbo. Ko je bilo tako mraz, bo sedeli na zapečku v borni kočici trije malčki. Vsi so bili drobceni in v tanke srajčke odeti. Pulili so se za staro raztrgano odejo in se vanjo zavijali, da bi se ubranili mraza. Tesno so se privijali drug k drugemu, da bi se ogreli od lastne gorkote — zapefek je bil mlačen, mrzel, saj je bila sinoči peč zadnjič zakurjena in še takrat le za silo. Skrivnostno so šepetali med seboj. Kakor bi bila vsaka besedica od zgornji Pogovarjali so se o Jezuščku, ki bo prinesel sladkih bon-bončkov, mehkega peciva in polno vsega dobrega, kot še niso nikdar videli, nikdar okusili, a so slutili, da mora biti silno dobra Prosili so Jezuščka, da bi jim podaril voziček in konjička in celo na vojsko so se spomnili in na avtomobile in železnico, ki sama teče. Takrat pa se je spomnil šestletni Mirko, najstarejši in najveljavnejši, ki sta ga bratec in sestrica poslušala kot svojega očeta. V obraz je bil bled in trdo je zapiral usteca, kadar ni govoril. Tedaj jih je narahlo odprl in povedal: »Ne, Mihec, vojakov pa nimam rad. Raje bi dobil tako knjižico, kot jo ima sosedov Janezek. Vsa je poslikana. Lani jo je dobil za Jezuščka. Da, raje bi imel tako kn'iž'eo ros, raje,c je poudarjal besedo za bosedo in še je pristavil, ko je že zatisnil usteca: »Ali se ne spomniš več, Mihec, kaj so mamica rekli: da so vojaki grdi ljudje, da so ubili našega očeta,« in je važno pogledal: »Veš, očka je prinesel vsak dan kruhka in zdaj, kar ni očka, ga nimamo več. Tako je tudi mamica rekla,« je še dodal, da bi bolj držalo. Mihec je postal žalosten. Povesil je glavo. Sram ga je bilo pred bratcem, ki je več vedel. »Lačna, tako lačna!« je zaklicala Ivica, najmlajša in najslabotnejša. »Mama, mamica, kruha!« Iz zapečka se je obrnila po sobici, kjer je pri vratih v kotu ležala bedna mamica. Snežna bledica je polila koščeni obraz matero in z žalostnimi očmi je pogledala na zapeček. Svetla solza ji je kanila na grobo rjuho. Nič ni odgovorila, le ustna so se ji premikala tiho in počasi. »Mamica, zakaj spet jočeš? Ti tolikokrat joČeš, meni je pa vselej hudo, ko te vidim, da si žalostna. In danes si taka, ko bo Je-zušček okoli hodil. Videl te bo in hud bo na tebe. Kar mimo bo šel in jaz bi tako rad knjižico. Kajne, mamica, da mi jo bo Jezušček prinesel —« Cez nekaj časa je še povedal: >Mihec pn pravi, dn bi vojake rad. Vojakov Jezušček ne nosi. ker jih ne mara,« je modroval Mirko in nadaljeval: »Vojaki so hudobni. Ne, Mihec, vojakov pa ne! Kaj drugega!« »Mihec, tega ljubi Bogec ne nosi. Vse drugo prinese dobrim otrokom, le vojakov ne. Jih ne mara. Le Mirka poslušaj!« je potrdila iz postelje mati. »Da Bogek vojakov ne mara?« je vprašal Mihec. »Naš očka je pa bil vojak. In da bi očka Bog ne maral?« je podvomil in solza se mu je zalesketala v očeh. >0, to pa nc!« je kimal z glavo. Mirko je moral razložiti: »Našega očita ima Bog rad, le take vojake grdo gledn, ki druge ubijejo. Naš očka pa ni bil tak. Jelite, mamica, da ni bil?« »Ne, ne, Bog ljubi našega očeta. Vedno sta skupaj. Rada se imata!« je odgovorila mati. Obrnila se je v zid in zatisnila žalostne oči. »Očka je pri Jezuščku? Potem pa zvečer pride k nam!« se je posvetilo Ivici, ki je navadno molčala. »Oj, to bo lepo!« je vzkliknila, ko ji ni nihče ugovarjal. Vsi srečni so bili, da bosta prišla Bogek in očka. »Pride!« je pomislil Mirko in je potrdil: »Res, obn bosta prišla.« »In očka ne bo smel več nazaj,« je bil ves iz sebe Mihec. V postelji je drgetala mati in šklepetaje prosila: tO Bog, zakaj toliko trpim, zakaj morajo oni tam na zapečku toliko pretrpeti. Vzel si jim očeta, mene si priklenil na posteljo. Glej, kako lepo sanjajo o Tebi, jaz jim pa nimam ničesar dati in nihče se nas ne spomni. 0 Bog, po čemu vse to nad to uborno ko-čico, vse nad me. Preveč je, strlo me bo in z menoj še nje. Kdo se jih bo usmilil?« Umolknila je v mislih. Otroci so utihnili. Veter je polresel šipe, da so zazvenele knkor srebrni zvončki, ki jih nosijo angelci, ki spremljajo Jezuščka na potu. »Ze gre!« je vzkliknila Ivica. »Ne, zdaj ga še ne bo. K bogatim gre najprej. K nam bo prišel pozno, pozno. Zdnj pa zaspančkajte in molite, da bi vam veliko prinese!.« Ljubko so sklenili drobcene ročice in so molili za očeta, ki je v nebesih, prosili so, dn bi ljubi Bogek dal mami zdravje, njim pa prinesel, kar so ga prosili. Solze so zalile materi oči in v srcu je blagoslovila svoje ljubčke. Ti pa so se stisnili drug k drugemu in zasanjali v somraku. Pred njimi so se vzdigovale skladovnice dobrol in videli so Jezuščka in očeta, lu sta jih obiskala. Rulh Schaumann Poklicanejši ■. Kletus Ruth Schaumann. Vesla so udarjala leno, a veter je polnil jadra. Ladjo je gnalo proti morski višini, vode na vse strani in nebo kakor pridržani valovi prozorno po vrhu. Kletus je sedel na svojem mestu spredaj na ladji in plel svojo mrežo. Zmerom je plel tako. Mornarji so pristopili prijazno: Sveti mož, daj nam svojo mrežo, da ribarimo, lepe, tolste, bele ribe so v tem morju, tebi damo prvo. Kletus je dejal: Ljudi bom lovil, črne, zle, neumne ljudi, v svojo mrežo, in naredil jih bom bele. In ni dal svoje mreže. Tako so lovili v svoje plašče raz rob barke in so se smejali zakrknjenosti svetega moža. Smejali so se tudi, da morsko solnce ni prišlo njegovemu obličju do živega, bilo je mlado in golobrado, ni temnilo pod širokim klobukom, marveč le pordevalo je in malo otekalo. Zato so se smejali suhi mornarji, ki so se na solncu gulili do kosti, pa so dejali: Sveti mož, od zraku boš sit, nebeška luč te vidno redi. In niso mu dali ribe. Kletus je sedel in plel. Solnce je zašlo. Bilo je rdeče, škrlatno, skoraj krvavo, pogledal ga je s svojimi malimi, strogimi očmi, molil je: Gospod, Tvoja kri pridi nad nje in nad njih otroke, ki vate ne verujejo. Pokrižal se je, trdo je sklenil roke kakor okrog ročaja meča ter usnul na barki. Noč je prišla naglo, curkoma je padala rosa, tudi križ je stal na nebu in dajal mnoge mnoge žarke. Kletus, čigar nabreklo lice je bilo mokro od rose, je sanjal. Njegovo srce se je gibalo, ustnice so se mu premikale: Mnogo zlih, črnih, neumnih ljudi napravim jih bele s Tvojo krvjo, s Tvojo smrtjo ubijem njih grehe. Križ na višavah je ugasnil, prišlo je jutro. Mala ptica je sedela na robu ladje. Sel zemlje, so menili mornarji. Krmili so jo dobro. bolje nego svojega svetega moža. Ptica je ostala pri njih, dokler ni vzšel breg iz morja kakor hrbet mogočnega soma. Perjanica je stopila iz vode, mnogo perjanic je izstopilo, bile so palme tujega sveta. Ptica jim je zažvr-golela nasproti in barka ji je hitro sledila. Pred večerom so pristali. Kletus je skočil s plank dol na pesek, njegova mreža je ob-visela na ladji. Spet so se smejali mornarji: Mreža je bolj pametna od svojega gospodarja, ve zase da ima dela obilo na brodu, lovi nas vendar, sveti mož! A Kletus je odtrgal mrežo ter si jo položil čez komolec. Si zdaj zadovoljen, sveti mož? so dejali mornarji. Kletus je spodrecal svoje široko oblačilo, neznana mala žival s človeškemu podobnim obličjem je s prvega palmovega drevesa skočila dol na njega in pod robom klobuka se mu je zarezala v njegovo. Njen dolgi rep je udarjal svetemu možu mučno ob oči. Pobegnil je z mrežo in opico med palme. Mornarji so zajeli vode. natovorili sadje in nekaj tujih priljudnih živali, nato so odjadrali dalje. Kletus je našel bajte. Zgradil je bajto zase. Opica je sedela na strehi nerodnega pletenja in žrla ogromen sad. Peške je pljuvala dol na Kleta, bile so škrlatne ko strjene kaplje krvi. Kletus naj bi nikoli ne pozabil, čemu je prišel. Obesil je svojo mrežo na kol pred svojo bajto. Črni ljudje iz drugih bajt so videli moža, videli malega moža z rdečim obrazom, videli, odhiteli in mu prinesli rib. Položili so jih v razdalji od njega na tla, zakaj strah jih je bilo neznane pojave. A njih črno deco ni bilo toliko strah. Obkolila je moža v dolgi obleki, v svoji nagoti ga je obkrožala. Plel jim je predpasnike iz listja, sprejeli so njegov resni dar ter si ga ovili okrog čela in vratu. Kletus je spoznal, da mu ni izgubljati časa. Poslal je malčke po rdeče cvetice, stekli so in prišli z jerbasi. iz katerih je kipel globoki škrlat velikih kelihov. Kletus je razphftl dišečo žetev. V soku je napojil lanen prt. ki pa je imel pri sebi. Krvavo rdeča je zaplanolala naslednjega dne zastava nad mrežo. Kletus pa se jr pripravil v svoji bajti na boj. Dejal je: Peler je bil star. zato je le usmiljeno govoril. Mladost ima moč in jezo. ln je stopil pred bajto kakot oborožen mož. Črni ljudje so zaslišali njegov glas, glas, ki je bil trikrat večji od rdeče postave. Klelus je zbral trepetajoče črne ljudi, vpil jim je o Bogu, rohnel o Kristu in jih raztreskal s krvavim koncem na gori Kalvariji, ki so ga s številom svojih grehov zakrivili. Otroci v jok, žene pa so zagrnile svoje Obličje. Kletus je v svoji duši čutil radost. Kako hitro je uničil sovraga, zavzel trdnjavo, črno. A deoa je jokala od groze, žen6 so z rokami zapirale ušesa, da bi žalostna podoba ne našla vhoda v njih telesa in jim pokvarila življenja. Možje le so čepeli tiho in gubančili visoka čela pod lasmi, ki jih je solnce skodralo. Vse dni je pridigoval Kletus zaradi nauka. V tisoč mukah je visel njegov Gospod na lesu, njega krona trnje, žeblji kot žezlo v njegovi roki, obleka mu mrzlota smrti, razbit zvok njegov glas, zatemnjeno solnce ob njegovi desnici, zatemnjeni mesec ob njegovi levici, raz-pokana zemlja pod njim, nad njegovim temenom zasenčena hiša nebes. Črnci so postajali vsak dan tišji, otroci niso prihajali več. Kletus je vriskal: Vsi se spreobračajo. Njegova gorečnost je rasla kakor sila reke ob deževju. Bobnel je. Ohlapno je visela krvavo rdeča zastava ob drogu, mreža je šelestela ob Kletovem glasu kakor suho listje. Kletus je razprostiral roke: Črni od greha, črni od za-vrženosti, postanite zdaj beli. Odvrnil se je Kristus od prepada vaše pogrde. Zapustil je ta svet, kakor se krvavo, zmagovito solnce potopi v morje, trudno gledanja vaših dolin. Kletus je kričal. Zmaga križa je bila blizu. Tedaj so vstali črni možje s tal. Pristopili so bliže. Zdaj bodo padli v prah, prosili, molili. Njih temne roke so se iztegnile. Zgrabili so Kleta. Zvezanega so odpeljali. Njegova bajta je pusta ostala. Veter je odpihal rdečo zastavo. Opice so odnesle mrežo v goščavo. Po- zibavale so se v nji med palmami. * Zaprli so Kleta v neko bajto, potem so ga peljali nekaj dni daleč v notranjost dežele. Nekje je že čakala njegova smrt, je zdaj vedel Kletus. Umrl bo kakor Peter, stari ribič, ki je Krista poznal. A umreti brez zasluge življenja v moči svojih mladih let! Črni in molčeči so korakali njegovi čuvaji z njim, vajeni hoje. ne da bi pešali. Njegove noge so otekale, črne drobne živalice so žrle rove v njegove podplate. Kako je bila velika zemlja tu v tujem kraju. Prišli so do naselbine. Mnogo bajt se je tiščalo okrog lične hiše iz barvane slame. Čuvaji so vstopili v hišo. Njih glas se je dvignil obtožujoč in jezen, nato so obmolknili. Čuvaji so prišli spet vun. Pahnili so Kleta čez prag. Slamnati zastor se je s šumom spustil za njim. Dan in solnce sta ostala zunaj. Kletus se je videl samega pred snežno belim valom. Val je nalahno vzvaloval. Tih glas je prihajal nežno od ondi. Prastare oči so zrle kakor mračna jezera v prestrašene male Kletove. Črni starec s snežno belo brado je sedel mirno čakaje na svojem stolu, kakor dva temna psa sta hodili njegovi roki po snegu brade in se nazadnje tiho zakopali notri kakor za spat. Kralj je, pomisli Kletus. In kralj je vprašal svetega moža o onem krvavem kralju. Kletus je dajal odgovor. Ali je postal večer, postala noč in jutro iz noči, ko sta bila oba moža med sabo? Kletus ni nikoli razmislil.. Do smrti izčrpan, a še vedno vnet od svojega poslanstva, je govoril, kakor je vselej govoril o njem, ki je živel, trpel in od mrtvih vstal. A rdeče solnce kakor da je pobledelo v milobo meseca, ki ume tolažiti. Kletus je preveč pretrpel. Črni kralj ga je poslušal. Slišal je o krajih, koder je Križani hodil, bilo je kakor da o slehernem razmišlja. Slišal je tudi imena ljudi, ki so bili okrog večnega kralja, ki so ga zapustili na kraju njegovega trpljenja do dveh, učenca Janeza in njegove matere. Marije, dekle. Tedaj je črni kralj globoko vzdihnil. in Kletus je videl, kako je čez beli val prišel izpod črne posušene kože starega črnca rdeč val — in zginil. In kralj je v drugo vzdihnil. Marija, je dejal, Mariia. Beli val se je premaknil smehljaj je stopil iz njega in nežno potekel pred Kletovimi koleni. Kralj črncev je dejal: Bilo je detece — jaz pa sem mu prinesel miro. Miro sem mu prinesel jaz, kadilo mu ie prinesel oni drugi, tretji zlato. In pokHl je temne oči s temnima trepetajočima rokama, ko da pokrivata krili črne ptice telo črne ptice. Videl sem Kralja in sem se mu pomolil. (Beli val se je komaj vzgibal.) Dete je bilo tvoj kt-alj, tvoj mož trpljenja je bil moj kralj, in mira je bila mdjd. Mira pa pomeni trpljenje. Klfetus pa je v svojih ubogih ušesih čui venomer samo: Ono dete je bilo tvoj kralj, tvoj kralj'je bil dete. In obroč njegovega srca je počil, neumnost se mu prelila v solze. Bridko je jokal Kletus, sveti mož. Prastari mož mi svojem pestrem stolu ni jokal. Tako mu Je Bila blizu pot iz doma svojega temnega telesa, da ni več mnogo počenjal v tistem trohnečem domu, kar bi ga nanj vezalo. Solze pa vežejo na ta svet. Smehljaj povzdiguje. Tako se je torej smehljal ter snel Kletu spone iz pletenih lian г rok. Ali so bile druge roke? Nove roke? Ko se je vstopil Kletus pred bajto, niso več nevidno nosile meča, nevidno nosile so dete, in videli so črni možje s svojimi nedolžnimi očmi, kaj je nosil in držal. Eno-dušno so vsi sprejeli. Tako je krstil Kletus kralja in ves njegov narod, v imenu deteta jih je krstil, pa mu je vendar bilo, ko da je nevreden krščenja. Ni se spustil bel golobček na črno množico in njenega Kleta, a tretjega dne je prastari kralj umrl rekoč: 0 Dete, o Bog. o kralj, prinesel sem ti miro, ti pa mi daješ sladko vino svojega srca. Pomolil sem se k tebi, ti pa me sprejmeš k sebi. „Ilustracija" v novem letu 1931 :>Ilustracija« stopa danes, po zaključku drugega letnika, med svoje naročnike in sotrudnike, da jih pridobi tudi za prihodnje leto 1931. Po do-vršitvi dveh letnikov pač ni človeka med nami, ki ne bi vedel, kaj je »Ilustracija«, tudi če je manjkal v vrstah njenih naročnikov iz kateregakoli razloga. »Ilustracija« stopa danes pred slovensko javnost, da ee zahvali vsem dosedanjim svojim naročnikom, prijateljem in sotrudnikom, hkratu pa tudi z željo, da bi se krog Ie-teh v letu 1931 še povečal in število pomnožilo, da bi v vrste njenih prijateljev stopili tudi oni, ki so doslej stali skeptični in nuilovemi ob strani. Le s pomnožitvijo v tej smeri bo mogla »Ilustracija« izvesti program, ki ga zasleduje in ki ga od leta do leta skuša čim bolj spopolniti. »Ilustracija« je danes po tehnični opremi ler izbrani vsebini najodličnejši list te vrste v državi in nosi laskava priznanja ne samo domačih, nego tudi inozemskih krogov. Njen program za prihodnje leto je spopolnjevanje v obeh smereh. Tudi v novem letniku bo »Ilustracija« v prvi vrsti ilustracija vsega mnogovrstnega življenja, ki šumi okrog nas »Ilustracija« hoče to življenje zajemati in podajati še nadalje v kvalitativno izbranih slikah ter pojasnjujočem besedilu k tem slikam. »Ilustracija« bo v slikah beležila: vse svetovne in zlasti za razvoj domovine važne dogodke tn osebnosti, kar je bila že doslej njena velika odlika; posvečala bo pažnjo razgibanemu življenju človeštva z izbranimi elikami in teksti, z najraz-novrstnejšimi aktualnostmi. Razen tega bo »Ilustracija« čitatelja spremljala v mirnejše kraje sodobnega življenju, v delavnico znanstvenika, umetnika, na ekspedicijo raziskovalca, k neizčrpnim pojavom prirednega dogajanja, vodila ga bo med tuje narode in ljudstva prav tako kot med zaklade domaČe zgodovine in kulture. Kakor bo zajemala v sliki nemir in vrvež sveta, tako bo, na drugi strani posvečala vso pažnjo mirni kulturi domače hiše in družinskega življenja in zagotovimo lahko naše naročnike, da bo vsakemu ustreženo. Uredništvo si je za sodelovanje zagotovilo prve strokovnjake, tako bo o naravi, življenju narave, o lovskem življenju prispeval mojstrske članke ravnatelj gosp dr. Stanko Bevk; poseben ciklus bodo tvorili »prehodi po delavnicah znanstvenikov in med prvimi bo napisal kon-servator gosp. dr France Stelč spis iz prakse spomeniškega konservator,ja, kateremu bodo sledili drugi strokovnjaki. Zase ciklus bodo tvorili članki o razvoju moderne tehnike z bogatim slikovnim gradivom; prav tako bomo stalno priobčevali poljudno strokovne spise iz področja geografa in geologa, pisane od naših strokovnjakov; kakor lani, bo tudi letos sledil kurzus umetnostno zgodovinskih skic, ki jih bo pisal urednik v obliki poljudnega tečaja; napovemo tudi lahko serijo člankov o zdravstvu in praktični higieni, ki bodo nazorno ilustrirani; zagotovljenih imamo tudi več ilustriranih člankov iz mladinske psihologije in pedagogike v obliki zanimivih kramljanj in aper^ujev o psihi otroka; posebno pozornost bomo posvetili domu in tako lahko napovemo, da bo vsaka številka »Ilustracije« prinesla bogato ilustriran sestavek o poedinih vprašanjih iz gospodinjstva, hranoslovja in domaČe kulture, sploh članke, ki bodo posebno privlačevali slovensko ženo-gospodinjo, gostiteljico, vrtnarico, veziljo itd.; posebno vrsto bodo tvorili spisi o ekspedicijah, tujih narodih in deželah ter ilustrirani potopisi domačih avtorjev, med prvimi izide članek o Grčiji in Atenah. Mimo tega in drugega bomo pa še nadalje prinašali ilustracije in prispevke o gledališki umetnosti in o filmu; dr. Vladimir Bartol bo pisal o okultnih pojavih, naš športni referent je obljubil zgodovinski pregled športa in v prvi številki izide zimski šport; Boris Orel nam je zagotovil vrsto člankov o najrazličnejših in najzanimivejših stvareh, malenkostih, ki jih sicer ne ujKišlevamo, med drugim majhen esej o cirkusu itd.; kdaj pa kdaj bomo objavili šahovsko rubriko in naravno je, da bomo zasledovali kot doslej tudi razvoj in izhajanje slovenske knjige Bodoči letnik »Ilustracije« bo prinašal prevod romana, ki bo vreden branja, gojil bo pa tudi originalno slovensko prozo v obliki krajših novel naših domačih pisateljev, ki so vsi obljubili sodelovanje še v naprej; prav tako bomo objavljali tudi originalna dela naših likovnih umetnikov in risar-jev-ilustratorjev, v čemer je »Ilustracija« Že doslej vršila odlično kulturno delo. Uredništvo bo storilo vse, da bodo čitalci »Ilustracije« z listom zadovoljni, prav tako bo tehnič-nn oprema lista najboljšo od na- boljše trn. Uprava in uredništvo želitn le, da se krog naročnikov poveča in list spopolni do one meje. do katere ga je spopolniti mogoče. Uredništvo »Ilustracije« prevzema z novim letom dr. Pajke Ložar. »Ilustracija« stane: celoletno 100 Din, polletno 55 Din, posamezne številke po 10 Din. Zn novo leto prejmejo naročniki lista s prvo številko novega letnika koledar. Konzorcij, uprava in uredništvo revije »Ilustracija«. Ljubliana, Knnilarieva ulica 6. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA Vsakdo lahko praznuje Boži i! ob RADIU! Cere in Dl?ii'ni pogofl rršlh izbor-n h rad oaDar< tov so tako ugodne, da si more nabaviti rad o vsatdo* Na*a REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne tiapiave: etektorsklh aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za uuplu-ilo Din 80"_ ter petkratno mesečno plačilo po.....Din 45'— D I 300 E 200 f 100 S noele' enkrat [*i »e la koprena gotovo zgane in ra/jsire. In moje oko glisU na/a i v čase. ki so. hvala bogu. že tako daleč in ka-kršiv.ih. upam. ne bom doživel nikmntuvijo od 17. [»ešpollku v prvo črto, so njegovi I j us I j e kaj drobno stopicali. Med tem smo mi vee dan poh-žavali na prične h v ka-verni in čakali, kaj 1к> tz ofenzive, ki je kuš-Ijula no obeh straneh brez i>rave odločitve. 24. december! Ca/, dan 41110 lazili še malo okrog. Na večer pa je bila /brana skoro vsa 6. kompanija 2. I Krtin! jona od 17. peš-polka v kavarni. Na za mazaine m zaboju je mesto božičnega drevesca g4»re.l benen Iz konzerve, v katero sem vtaknil zasilni stenj. Velikanski plamen se je poganjal iz konzerve proti stropu in zibal semtertja kot razdražena kača. Zadnji »n najvišji rdečkasto! javi ognjeni zublji so prehajali v plahutajoče krpe črnilih saj. ki so •e zaletavale v nizki si rop. ki je bil že zdavnaj ves okajen. Prav nad plamenom pa je visel ra/. »trop črn jezik iiz sprjctph sn j iu se kot »tu'akt.it skoro vidno pomikal proti plamenu. Vsi sipo bili umazani im črni od n jnll. povsod •o bile. pred očmi.' v nosu. v ustih. Saje, .saje, «ame saje... Mesto večerje sem jih po/Ara I s sV.no in poslušni orkeetrr snirtf. ki je vihrala zuuaj. V lo godlio. ki je uho iz same navade že nt več čulo. pa je udarjalo skrivanje nri-čen. te/ko dihanje skozi no* in treski pljunkov, v kateniih je odmevala vsa ncvvlja in jaza, kri se je že toli'ko časa zbirala. In vendar so bila v teh trdih trenotkib naša »rca poj)ol notna drugje, v svetlih sobah, v krogu svojih družin ob jaslicah. Razdvojenost, ki je ležala nad nami kot mora, ni je dala končno duška. Prav v najtemnejšem kotu se je zbudil glas in hripavo začel prve glasove pesmi, ki je donela že ve« čas v nas. Iz teme ic rastla pesem in le počaei. kot da bi nas bilo sram. »1110 pri'teptrlii vsi: »Sveta noč. blažena noč!«... Ni bilo več vojske, ne bi: 11 Tli.11 uniform, ne kaverne in topov. NaAe oči so videle sveii večer, najlo|»ši svetli večer v živi ion ju. še je donela pršem iin dvigala črni strop pod nebesni svod. ko se je zamajala senc« ob črni lisi. kjer je bil izhod. Ugledal sem ga, preilr/neža. ki nas je motii.1. Pomahal tni je z belo krpo v rokah Skočil sem skoro v nje-ra: »Kaj je?« »Alarm'« im mn ie izročil povelje. _ Pcetivi je bilo komec. — V pisanom povelju pn je sla lo. d« moramo ob 9 zvečnr zamenjati 7. kontpnni jo. Ob 91 To je takoj. Potfrebi.lo me je okrog srce. Kot da bi n<**tli neskončno težka bremena, so se poganjali skozi vrat* druff za drugim. Zunaj |>a se je lesketala jaen« noč in »e tresla ob bobnen iu topov. • Nad murni, miuio na* im pred nami so tulile granate in pokali šrareie-li. Melabi smo se ob lla prod demonom vojne, da se otmeiuo. Taka je bila naša |ч>1 k polnoč-' niči. polna siraliu in groze. |>о~ојап,а s črnimi s le« lov i v belem snegu, kanioi smo brisa M svoje sajaste roke in obleko, ko smo se nokoravali žvižgu jekla. Kot praporščak sem volil svojo kompanijo na |>ol<>žni greben Moti e di Val Bella. kjer smo /ačeli izkopavati zasilni jarek. Krami*, so odlotavali na skoro pol metra zamrznjeni zemlja. Hodi! sem ob 120 m doliri črti. kjer so garali moji ljudje, katerim so za takt regij n le strojnice in bevskalii topovi, ^veti večer! Dirjal sem v mrazu sem n tja ter jokal solze, ki so mi zntrzovale na licu. Kaj naj storim. da pridem iz tega uckla? Ali:, naj nanol zmrznem, ko sem že poskušal? /.ačel sem divjati, da se mi je kljub mrazu oros'!o čelo in da som kotn.ij sproti lovi! «ai>o. Podiil sem se, dokler sem mogel, sloni I na-to nekol'ko v strnil, odpel suknjo, razgalil prs' in sedel v ro:zki sneg. — Se bom menda vendar prehladi' in dobil vsaj pljučnico, da pridom od loj. — Vročina, ki je puhtela i.z mene. je pojenjava!«, mraz je grabil po meni. Zobje so mi šklepetal«. ko sem se ves trd skoliali! po koncu, zavlekel še tnnlo nazaj in počeni! v luknjo, ki jo je vkopala granata. Bog ve, oli je že pol-noč? Ce se dane« nisem prehladi!, potem pu irsem več človek. Vsaj danes naj sc mi |>o-sreči. danes, ko je sveta noč! Ne vem več, kako počnsii so romale zvezde |H> črnem nebu. Ob 4 je prišla vroča kava. Vsak od mojih ljudi je željno stegnil roko s skodelo in komaj čakal, da bi se po?rel. lit prav toda j je za rjovela granata, udarila malo pred nami ob tla, odletela, zažvižgala mimo naših glav in švignilo naprej v temo Takoj za njo druga, ki se je z erozttlm triiščem razletela. Vmes pn je zn/venketaln na tla skodela in omahnila roka drugti: »Hvala Botu. jo žc imam. rc»5pn sem!« Hkrati z njim se je sesedel še «len. V trebuh! »Nič ne lugnj greš vsaj iz tega pekla!« Odnesli so ju; drugega le za dvajset korakov: odšel je iz pekla za vedno. Menilo jc nekaj ur. Silno pokanje, ki je vso noč pobijalo moje ljudi, je počasi ponoha-valo. Kar naenkrut je v drameči se zori za-mrgolelo pred nami. Od trpinov v nasprotnih strelskih jarkih se je utrgala velika črrda in pribeža'.a k nam. Med prvimi je bil italjunski častnik, ki je skoro v zboru z drugimi momljal !e: »Eviv« Austria!« V navdušenju, da sc je reVI peklu, nni je stresni roko in me objemal. »Presto, presto!« sem siknil skozi zobe in zamahnil proti zaledju. Noč jc postajala vjxlno redkejša. V meni je kipelo: Tudi ti so rešeni! Niso bili šo sto korakov za nami, ko jih je poklical jeklen glas nazaj: italijanska baterija jih je o)»ozarjjiln na dano prisego in sejala smrt mednje, ki so misliti, du so ji pr-vker tišli. S00 jiili jc priibežalo, 2;X) pn obležalo za nami. Ob 7 so nas zamenjali, Znv!ek>"I sem se naizaj v sfljiisto luknjo in zaspal. Čez dve uri ine ie zbudil sluga. Prvo, kar mi je za/venelo v glavi, jc bilo vprašanjei Ali sem bolan? — Glava nvi je bila jasna. Nolicnc vročine nisem čutil. Skoro obotavlja je sem si pot'i>al žilo. Prav tako lenobno kol vedno jc udarjalo življenje v meni. — Nič. Stisnil sem zobe in šel ven. — Zunuj pn je bil prav tak dan kot vedno. Kriki ranjencev so se mešali z daljnim grmenjem, katerega je rvrcvpHo »sem in tja treska-nje v bližini. — IVwma mi i« bil sveti božični <кно1 Šah Španska partlfa. (Igrano na angleškem mojstrskem turnirju v Cantexbuxy 1930.) Beli: F Jate«. Črni: Sir Thomas. 1. «2 — e4 •7 — «5 2 Sgl - (3 SbS - c6 3. Lil -b5 a7 — «6 4. Lb5 — a4 d7 — d6 5. «2 — c3 g7_g6 Tukaj Igra Capablanca navadno <7 —15. 6 d2 — d4 Lc8 — d7 7. I.a4 — b3 Ld7 - g4 8. Lcl - e3 Lf8 - g7 9. d4Xe5 Sci X e5 10. h2 - h3 S«5 X f3 + • 11 <2X13 Lg4 - e6 12. I.b3 X e6 f7X«6 13. Ddl - b3 Dd8 — 08 14. Sbl — d2 Sg8 - f6 15. 0-0 — 0 0-0 16. Tdl - gl Kg8 - h8 17. f3 —f4 Dc8 — d7 18. h3—h4 Sf6 - h5 19 Tgl — g4 b7 — b5 Na 19. .. eft—e5; 20. f4_f5. Sh5—f6; 21. Tg4 —«5. f.iJ7—h6 bi prišlo 21.... f5XgSl Lh6Xg5! 22. h4Xg5 in 4ni bi hitro zgubil. 20. Thl - gl 21 c4 — e5 22. M X e5 23. Db3 — c2 24 Sd2 — f3?ll Krasna kombinacija. 2 4---- 25 Tgl X gol 26. Dc2 — e4l 27. De4 X gh 28. Le3 — d4 29 Ld4 X gf + -0 Dg6-«2 31 Dg2 — fl c7 — c5 d6 X e5 c5 — c4 Lg7 X c5 Tf8 X f3l b7 Xg6 Dd7 - d5 Lc5-g7l Dd5 — 151 Kh8 — g8 ShS - 14 Df5 - d3 Znske suknie Obleke Rekord Perilo Pletenine v nizkih cenah, v vseh oblačilnih potrebščinah je dosegla tvrdka Čepice Trikotažo Jg2 Stolpa (3 beli ni smel vzeti, ker bi sicer zgubil kraljico s Sc3 +. Beli se uda. Slovanska obramba damlnega gambita. (Igrana na slmnltankl dr. A 11 • h i n a dn« 13. decembra 1930 v Madboru.) Beli' dr. Aliehin. Črni: B. Putenjak (Marib.) 1. d2 — d4 d7-d5 2. c2 — c4 c7 — e6 3 Sb 1 — сЗ d5 X c4 4 a2 — a4 LcS — f5 5. c2 — c4 ---- Bell odgovori z e4 namesto e3, ker po 5.... e3, Snt>, 6.... LXc4 Sb4 d..bi jako dobro p.zi-cijo Sb4. 5 .--- - Lf5 —g6 6. Lft X cl Sg8 -1в 7. e4 — e5 Sb8 — d5 8 Sgl — e2 «7 — «6 4. 0 — 0 Lf8 — b4 10. Lcl—d2 0 — 0 11. Sc3Xd5 Ll>4 X d2 12. Sd3 — (6 4- ---- Peli noče vzeti z damo tekača in raie žrtvuje kmeta c5, ker na 12... DXd2, cf»Xd5 izgubi tekač svojo linijo ter je potisnjen v ozadje, dočim dobi črni dobro pozicijo s kmeti in odprto c linijo. 1 2------g7 X f6 13 Ddl Xd2 f6Xe5 14. TM-dt e5 X d4 15. Dd2 —h6 ---- Beli sc izot!ne menjavi dame in zato ne vzame kmeta dt, kar na 15.... SXd4, c5 in beli se mora umakniti s konjem ter pri tem črni menja damo. 15 .------e6 —e5 16. f2-f4 Sf6 — d7 17. h2-h4 ---- Na vsak naiin hoče beli tekača od g6 odstraniti; toda črni stremi za tem, da odstrani kmeta h4 in dobi konja na g4, ter pusti v to svrho oba kmeta e5 in d4 belemu. 17.------Sd7 —f6 18 f4 X ;e5 Sf6 —g4 Črnemu se ie želja uresničila. 19. Dh*. — f4 Dd8 X h4 20. TdlXd7 h7 — h5 Črni ie popolnoma dosegel svoi namen In ima jako mo?no pozicijo s tekačem in konjem. 21. Ta1—ft TI8 — e% 22. e5-e6 TcS —e7 Peli skula še uveljaviti svojega kmeta na e liniji, toda črni ima močno obrambo in obenem naoad. Na 23. e6Xf7, LXI7 zgubi beli na vsak način fitftiro. 23. Tfl — d7 T X d7 24 еб X d7 Dh4 - e7 , 25 Tfl — dl Td7 — d8 26. Lc4 — di?? ---- S to potezo je svetovni prvak zapečatil svojo usodol kajti na vsak način Izgubi tekača. 26 .------T X d7 27. Df1-b87?+ ---- Zonet Generalna napaka! Sicer dobi beli kmeta, toda svojo damo jc popolnoma izoliral od obranile. 2 7------Td7 — d8 28 Dh« X a7 Td8 X d3 29 Tdl — et ---— Ako vramc beli stolpa TXd3, LXd3 ne more braniti konja na e2. 29.------De7 X e2 Beli se vda. Rešitev šahovskega problema it. 17. (A. Well.) Beli: Kh2, Df3, Df4, Tdl, I hI, T h4, Bg3 (7.) Črni' Ke5, Sat. Реб, f5. g4, h3, h5. Lastni mat v petih potezah. 1. П13 —a3l Sb3 (c2)i 2. Di3—b2+, Sd4: 3. I hl —e7, h5 — h4; 4. Db2 — e2 4 . Sd4 — e2s 5. Tdl —el, h4 —g3 + Radi elektrifikacije podjetja ugodno proda dieselov motor znamke »Deutz«, 25 KS. tovarna tes*en'n »Pckatete« v Llublja^-i. Istotam se >>"a, nato ljudska kniitnira. potem (birka doiuaeih pisateljev in Zbirka mladinskih spisov. Na lu nučin jih hodo naroAitiki imeli ke ta praznike v rokah. Itdaje no jako ličae in upamo, iin hudo naroi-uiki t njimi popnlnuina sade-voljni. 1'rilnii na jc ena položnica, katero naj is-volijo naročniki porabili za poravnavo naročnine za derrmber in januar. Sredi januarja bodo prejeli v posebnih kuvertah še po enajst položnic, kalerik ee bodo mogli posluicva i ia nailaljna plačila. Ulede naiuanjene knjige dr, K r. V e b r a: Sv. Avguštin pa ninraino »meniti, da kljub Cošrtvevalneniu delu našega učenjaka, ki je re-onvalosi ent — znano je, da ie komaj prebolel nekaj mesecev trajajočo zelo neiarno boleien. ki mu je ugrabila ludi o roka — knjiga ni mogla hiti detiskatta istočasno kakor ostale, pač pa iside kmalu pa Novem letu. nakar jo takoj raipnftljent« vsem narnčniliom tbirke potjnilno snanstvenili ipi sov, spominov itd.: »K o » m o s«. Kdor teli postati naročnik, se lahko še vedno prijavi t«r dobi vse kn'ige. ki so itšle. Nabiranje naročnikov si- nadaljuje stalno. Opozarjamo, da je sa Invantlnsko škofijo prevzela nabiranje naročnikov TIskarna sv. Cirila v Mariboru. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. PLAlMifttfA - Coi - DAHOVtt s »o Minm^o ЕП m MUH Dobi se v lekarnah P1ANINKM Vzemite t« Pb >iin| Zu voj I ZARES PRE1ZKU ENO DOBRO SREDSTVO ZA Č1SCE чЈЕ ŽELODCA, CKEVESJA, KRVI Šahovski problem It. 2k (A. Schuli.) Beli: Kh2, Dt6, Te2, Le3, Sgl, Sc6, Bba c4, c2 (9.) Črni- Ke4, Tg3, Lc5, Sg2, Sc8, Bh4, b3 17, d6, b6 (10.) a b c d e ~r K h 8 g Шл Ш Ш Ш 8 7 H i Ш 1 7 6 Д Ш Si 8 5 ■. Ш B 5 4 3 B Ž ^ "Мл. išil Ф hiši m i! 4 3 2 e s 1 B mm Ш 2 1 Ш m Ш t a b C d e i g h Mat v dveh potezah, Šahovski problem št. 25. (I. A. Schiffmaun.) Beli: Ka6, Sb4, Lc5, Lc6, Tf8, Bb6, d6, d7, f4, g3, g5 (11.) Črni: Kb8, Dhl, Th2, Lbl, Sd8, Sf7, Be« d5, b5, a4, c2, h5 112.) a b c d e f g_h I 8 f ц ш 'Ш m mm, 7 Ш Ш * m* Ш 6 0 m j? Wm L џШ S! 5 4 i i m t Ш IB m i 3 Ш ш Ш Ш 2 1 trn И 11 mm Ш b r d e f g h Mat v treh potezah. Božična in novoletna voščila delavcev in vojakov le dolgo je pri Daš udomačena lepa in prisrčna navada, da naši ljudje — možje, ki delajo daleč na tujem, da preživijo svoje družlnlce. ali pa fantje, ki služijo v notranjneli ali na jugu države svoji domovini in vladarju pri vojakih — pošiljajo svojcem, prijaleliem in znancem božične in novoletno pozdrave po časopisih. Tako so nam tudi letos poslali celo kopico pozdravov z vseh strani sveta. Kako bi jim mogli odreči malo prostorčka v listu, saj reveži itak najbrže ne bodo imeli lakih veselih božičnih praznikov kakor doma; kajti dom je le dom in ravno božič se najlepše praznuje dom«. Samo v spominu na prelšnja lela. ko so dom« pri ljubih svojcih okoli gorke peči Čakal) poln. čnice In nato po visokem snegu gazili do cerkve, kjer so s po-bolnostjo prlsoe'vovall velikemu čudežu, odrešilnemu za vse človeštvo — ro.istvu Njega. ki je prinesel na svet mir in odrešenje — bodo preživeli božični večer, ki je nailepši. nailiubke'ši in celo za-krknjencem najsvetejši praznik cerkvenega leta. Ko bodo brali uii-ttjamo, to je z delavci v tujiui: Pozdravi iz Frctncife Amneville (Mosellel, Frnnciia: Gorenjec Frane Čarman, Dolenjci Anion Gregorič. Jože Ku-helj in Franc ZulIČ, Savlnjčana Ivan Pirnal in Anton Spende. Prlek Anton Glavnik, vsi zaposleni v železni tovarni Rombas v Loreni. Crusnes. Francija: Jugoslovanska zveza delavskega društva, ki se je pred kratkim ustanovila. Njen predsednik je Zgonc, tajnik pa Mihael Ste-geoiek. Crejr, Isere: Ttidi v lem kraju nas je nekaj slovenskih naseljencev. SIcer nas je malo. komaj desel vseh skupaj, in še ti smo raztreseni na več strani, tako da nam ni mogoče ustanoviti niti kakega društva, kakor jih imajo ostali Slovenci v Franciji (v Aumetzu. Merletiachu in drugod). Zaposleni smo pri rudniku. Brezposelnosti do sedaj pri nas še ni, dela se še vedno vsak dan razen nedelje. Sicer delavcev ne odpuščajo, pa ludi novih ne sprejemajo. Zaslužek je prav majhen, tako da ne moremo ničesar prihraniti, komaj da se preži-vimo. Delo v rudniku je zelo težavno: huda vročina. slab zrak in na vsakem koraku preži smrt. Draginja je tudi tu precejšnja. F.dino veselje nam ie še »Slovenec«, ki nam prinaša novice iz domačega kraja. Še vedno mislimo kljub veliki oddaljenosti. ki nas loči, na naše drage domače in jim po-iiljamo lisoče pozdravov in voščil k veselim božičnim praznikom in srečnemu uoveuiu letu. Primor-ikl Slovenci. Pozdravi iz hrvat. gozdov V hrvatskih gozdovih pri tvrdki S. D. S. га- _ leni možje: A. BambiČ. J. Knaus. K. Lavrič, Л. )ebeljak, 1. in F. Zbašnik, I. Lavrič, A Gregorič, I. Kovač č. 1. tn A Mišič, vsi doma iz Loškega potoka. Žal, so kraj, kjer delajo, tako nerazločno napisali, da ga ne moremo razbrali. Pozdravi slov. vojakov Pri pehoti 27. pešpolk v Sinku: Franc Stacln iz Tri'ča. Golmnjer Janez lz TriiČa, Anton RobiČ iz Rui pri Mariboru, Anton Roitchar i« Blane ob Savi, Ivan Honžič iz Hraš pri Lescah, Franc Plevčak iz Kostanjevice ob Krki, Ivan Cene iz Spltaliča pri Kamniku, Franc Pečnik iz Leskovca pri Krškem. Matevž Grozili! iz Smarij pri Jelšah, Franc Drobne iz Celja, Alojz Luzar iz št. Jerneja na Dolenjskem. Matija f arne Iz Gonj pri Bledu, Vinko Oabroviek iz Horjula pri Vrhniki, Albin Novak z .Jesenic, Matija Intihar iz Levca pri Celju, Ivan Zdovc iz št Vida pri Krškem, Viktor Zavašnik iz Pragerekega pri Mariboru. Franc Cuznar iz Kranjske gore, Alojz Ho-der iz Krši;ega, Martin Hočevar iz Krškega, Štefan Rejavec iz Vižinarij pri Št. Vidu nad Ljubljano, Rudolf GaČnik iz Tržiča, Anton Kostevec iz Brežic, Matevž Bogaiaj Iz Сгпеца vrha pri škofji Liki, Alojz Noč iz Novega sela pri ZirovnicL Ludvik Mlakar iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, Ivan Cerar iz Volčjega potoka pri Kamniku, Vinko Božič Iz Roke pri Krškem, Rudolf Pire iz Krškega, Alojz Godler iz Krškega, Valentin Govekar iz Kranja, Alojz Rudman iz Trbovelj, Anton šober iz Gradaca pri Metliki in Pa-vol KraŠkovec iz Črnomlja 2il. pešpolk v Štipu: Mirko Kožar, Martin Zllnik, Valentin Polen'a, Janez Ciperle. Ivan Povše, Adolf Lainer. Maks Marš, Vinko Berkovič, Franc Jenko, Albin Korošec. Anton Vozel, Frane Grabar, Martin Urbane, Mariin Oirožnik, Franc špendaL Viljem Plavc, Franc Ocvirk. Ivan Udvano. Silvester Kričej. Ivan Plahuta, Anton Zijal, Ivan Kmerel, Franc DoboviČnik in Franc Povše; fantje pri vojaški godbi istega polka: narednika Mirko Pikon in Oton Kunej, podnarednika Anton Hrovat in Janez Vanger in proetaki Ivan Rihterič, Franc Draisieb-nor in Jože Grlec. 48. nešpolk v Plevlju. mitraljeska četa: Adolf Plošleiner, Avgust Zaje. Peter Rek, Ferdinand Plevnik, Franc Jamnikar. Vinko Brinove, Alojz Vi-trih. Anion Paulič. Avgust Remic. Karol Jevšnik, Matija Nadvišnik. Franc Oder, Franc Jager, Ignac Rolovnik, Anton Žerdoner, Miha Polak Ln polkov muzikant Ivan Kokal. bri kral'evi gardi Pionirska četa krnlieve garde Belgrnd-De-dinie: Franc Pelko iz Novega mesta. Jože Eberle iz Za-orja, Stanko Kunovar iz Delnic pri Št. Vidu nad Ljubljano, Mariin Plevniak iz Ra/henburga, Matevž PotoČuik iz Selc nad'škof jo Loko. Hubert Du-kovič i* Mirne. Slanko Medila iz Zagorja. IvanGra-dišar Iz Rakitne, Bogomir Zazc iz DobraČeve-Žirl, Pavle Buslardi iz Hras.nika, Franc Trel'all iz Sevnice. Pri tehničnih polhih Tehn:čni polk v Saraievu. elektnnetrojna-mi-nerska čela: lz liubljanskega okrožia; Jože Česen. Jože Slabe. Adolf Sori:o. Viktor Pavlič. Vinko Č»-bašek, Viktor Pire. Gabrijel Babnik, Amadej Juri-šev^č. Frane Novak in Pe'er Jekobec. Iz mariborskega okrožja: podpor« čnik Inž. Josip Gorini, narednik ini Vladimir Poščič. Lovro Zelan, Franc Gašper, Alfred Bizjak, Franc Kramberger, Filip Pi-rih. Rudolf Zagovec, Henrik Kral, Ignac Golob in DraL'olin Drofenik. Iz celjskega okriž'a: Anton Do-brotinšek, Anton Lavrih. Anton Krotmajer, Franc Jurjevec, Kazimir Diminič, Anton Lomberger, Kri- stijan Gostem lin ik, Josip Tratnik, Jože M and al in Joie Fajmunt. i*a tehničnih šotah Gojenci vojne srednje tehnične Sole v Belgradu: Rudi Pavle ič iz Trste, Jueip Sever it St. Vida nad Ljubljano, Vinko Zle ln Ernest Kopp. Gojenci vojne tehnične šole v Kraguieveu: Tone Fluks, Jožko Pavlič. Josip Palma, Alojz Golob, Karlo Roetaher, Vinko Pogorelec in Tone Erjavec. Pri zrakoolovstvu 2. letalski polk v Rujloveu v Bosni: Nikolaj Krilna s Sv Katarine, Alfonz Normali iz Zaloga pri Ljubljani, Franjo MohoriČ iz Repenj-Vodice, Slanko Mrliar iz Dolenje vasi pri Ribnici, Ivan Štrukelj iz Št. Vida nad Ljubljano, Janez Hren iz Tacna pod Šmarno goro, Franjo Lunipe iz Črnuč pri Ljubljani, Joško Dimnik iz Spodnje Zadobrove pri Ljubljani, Florjan Nest ran iz Železnikov pri Sk ifji Loki, Stanko Podgornlk iz Ljubljane, Antoo Gabri- elz Ljubljane, Franjo Petrin iz Most pri Ljub- , Karlo Petrin iz M *t pri LJubljani, Anton Magdič z Viča, Franjo Polajner iz Vevč pri LJubljani, Feliks Cerar iz DomžaL Ivan Korilnik iz Device Marije v Polju, Anton Avsec iz Dola pri Ljubljani, Rudi Perovšek iz Vidma pri Kršl-em, Ivan Kralj iz Trzina pri Kamniku, Anton Magdič iz Ljubljane Ivam Meden iz Most pri Ljubljani, Jauez Ko« iz Sore pri Medvodah 7. letalski polk v Mostariu: Rudolf Babnik iz Ljubljane, Franc Tolmajner iz Vevč. Avgust Primožič iz Tržiča, Viktor Pogačar iz Radomelj, Peter Klemen z Ježice, Rudolf Zdešar iz Zaklanca. Matevž Urh z Vrhnike, Anton Poljanec z Bleda, Rudoli čabaj iz Celja, Lovrenc Benedik iz Kranja, Anion Škof lz Metlike, Karel Zurko iz Maribora, Franc Ribič iz Maribora, Franc Pok iz Maribora, Vinko Kapfer iz Maribora, Alojz Minodraš iz Maribora, Ignac Kaučič iz Ljutomera. Pri mornarici 1. četa mornariškega poveljstva v Tivatu. Boka Kotorsk : Janko Tajčman iz Čuril pri Metliki, Stanko Si.oer iz Vranskega, Konrad Pilib iz Celja, Albin Vanovšek iz Celja, Franc Pinter iz Tržiča, Kari Sokler iz Brežic, Henrik Zaje z Vrhnike, Jurij Lakner iz Celja, Franjo TošiČ iz Frankovcev, Franc Pelerlin iz Bučke pri Krškem, Frane Kaluža iz Groeupelj. Gojenci 16. razreda stroinotehnične šnle v Knmboru. Buka Kotorska: Stanko Bremšak, Rad-ko Reja, Bruno Lasič, Emil Čelesnik, Ivan Dular, Pavel Pogačar, Rudo Bošljančič, Jože Stresen. Fr. Kaučič, vsi iz Ljubljane; Ivo Pire, Alojz Munda, Berlo Vižinlin, Franjo Potočnik, Ivan Sitar, vsi iz Maribora; Danilo Hvalič, Edi Jelen, Josip Majerle, vsi iz Celja; Ernesi K rajne iz Pluja, Anton Zmazek iz Ljutomera, Franjo Drugovič, Franjo GabrovŠek, Mihael Šetinc, vsi iz Brežic; Rudi Kollman, Jože Boš jančič, oba lz Litije; Miro Kamenšek iz Zagorja, Rudi Anžur, Kari Ocepek, oba iz Krškega; Albin Baraga iz Mirne, Gabrijel Zupan z Bleda, Ignac Dvornik, Anton Pukmajs'er, oba iz šoš'anja; Stanko GolubiČ iz Semiča. Ponikvar Milan iz Kamnika, Franc Klobučar, Josip Rešek, Stanko Za-kotnik, vsi iz Škofje Loke, Anton Dormiž iz Borovnice, Jože Selan iz šmarij pri Ljubi lani; Joško Ogenj iz St. Lovrenca na Dolenjskem; Mirko škra-be iz Motnika, Anion Berk iz Rogaške Slatine, Jože Pogeljšek iz Dev. Mar. v Polju, Stanko Pire iz Žužemberka. Gojenci 17. razreda stToinotehnične šole v Kuml.oriu, Boka Kotorska: Stanko Kopač iz Ljubljane. Lado Krošelj iz Ljubljune. Viljem Ster-nad iz LJubljane, Ludvik Labič iz Ljubljane, Rudi Kumer iz Radohove vasi na Dolenjskem, Srečko Pri nas in tudi v inozemstvu najbolj razširjena že 50 let priznana Krema za Ccvltc Ukmar. Ivo Pliberšek, Joiko Viro-vSek, Frane Robnik. vsi iz Maribora, Ivo Čuk iz Novega meela, Silvo Klavčič iz Kaannika, Franc Pešl, Joža Kogej, oba lz Ptuja, Franc Meiek it TriiČa, Albin Savli z Jesenic, Franc Trček t Vrhnike, Frane Pooeek iz Krškega, Vinko Muček iz Konjic, Jakob Zabavnik^ Avguet Hičevar, oba Iz Ormoža, Egon CsrnjaS iz Čateža ob Savi, Ludvik Fajdiga Iz Zapuž, Edo Potočnik iz Vidma ob Savi, Janez Slana iz Bre* zovice. Pri orožništvu Peč v Metohiii: podnaredniki: Josip Kovta, Anton Jakopin, Josip Krampač in kaplarji: Ignac Karba. Ludvik Slanšek. Franc Кпег in Josip Bolte. Mateševo v črni gori: kaplar Josip Kepi«. Ro:ahi iz drugih mest Novi Sad: orožniSki kaplar Jainko Zajee t* Podgore pri Žireh, graver Janko Slirn iz Kranja, kaplar Joža Gogala iz Kranja, proetak Anton Koe-niur iz Kranja, Dimnik Kanta iz Novega Udmsta pri Ljubljani, Ivan Grdodolnik iz Ljubljane, prostak Janez Kos iz Ježice, Stanko Pip iz Ljubljane, Konrad Čencšek iz Maribora. Stanko Demšar m Jesenic, Ivan Hribar lz Trbovelj, Dragotin GerSak iz Mil.iane, Vekoslav Janež lz Čabra, Joeip Žagar iz Iške vasi pri Ljubljani. PLETEniHE na debelol na drobnol PLETILSKA ZADRUGANA BREZN1CI p. Jesenice - Gorenjв&о 111 ^зЖ ^ K i^L % •cnua 4*14 NarofttP rtnncs 1 Hlekleuico ZA MASAŽO že zjutra] Vas bo uspeh iznenadil Boli Vas ali Irga v kosteh - rokah - nogah členkih - plečih - zobeh bokih • žilah • glavi ШЖ I odpravlja 1, bolezni ^^ takoj ST A K (J I IN STAKKK V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni rt* v m a ti/m a. Nedrgnite si vsaj enkral na dan Vaše utrujene >.ile 8 prepura'om AL<1A Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežo*! DODIVA SE TOVSOD 1 steklenica Din 16.- , AtCJA J LAnORATORFJ ALGA - SUŠAK 4 steklenice »ALGE« Din 77"-8 steklenic »ALGK« Din 131"-14 steklenic »ALG E« Din 20.V 25 steklenic >ALGE< Diu Ш' Prehlajenje, IntHiciica, lirlpa Sploh pri vsakem nerazpoloženjn ko čutile malo vročine, nadrgnite teio a preparatom ALGA. Vročina popušča spanje je lahko in /.dravu. Občutili boste evežost telesa in duha. FORD kvaliteta je resnična kvaliteta! Po tisočih kilometrih se šele pokaže prava vrednost automobila Se vedno je mnogo ljudi, ki presojajo automobil le po njegovi zunanjosti. Vse drugače pa sodi izkušen strokovnjak. Pri njem pride v poštev, razven zunanje oblike voza, še mnogo drugih stvari. Česar pa tudi najbolj prebrisan strokovnjak ne more ugotoviti na prvi pogled je: kakovost materijala ter življenska doba in višina vzdrževalnih stroškov vozila. To pa zamore pokazati le vsakodnevna izkušnja velike množine posestnikov voz. In baš vsa ta izkustva so vzrok, da ie postal novi FORD pri automobilistih celega sveta tako priljubljen. Razven svoje elegantne zunanjosti ima novi FORD mnogo odličnih lastnosti, ki pričajo o njegovi tehnično izvrstni dograditvi, o njegovem prvovrstnem materijalu, o njegovi skrbni izdelavi, o njegovi čudoviti sposobnosti, skratka, dokazujejo njegovo resnično vrednost. On ima neutrudljiv, močan, a vendarle štedljiv stroj, bliskovit pospešek, izvrstno zmožnost na vzponih, skrajno učinkovite zavore. On doseže preko 100 kilometrov na uro, leži na cesti izvrstno, se s skrajno lahkoto upravlja, ima zelo dolgo življensko dobo in je zelo cenen v vzdrževanju. Skratka, novi FORD izpolnjuje popolnoma svoj namen: on nikdar ne počiva. Prepričajte se o tem pri znancih, ki imajo FORD-a. Vsi FORDOVI zastopniki so .Vam na razpolago z neobveznimi in brezplačnimi predvedbami. Upoštevajte sledeče cene: Phaeton Din. 51.500'— Roadster Din. 50.500—, Coupe Din. 55.000—, Šport Coupe Din. 56.000'—, Tudor Din. 54.500-, Standard Sedan Din. 64.000'—, Town Sedan Din. 68.750'—, Cabriolet Din. 67.000'—. Cene se razumejo za plačilo v gotovini, izprememba cen brez pred-naznanila pridržana, franko skladišče vsakega FORD zastopnika v Jugoslaviji. LINCOLN Edi.istvana Ford garancijal Mi jamčimo brez ozira na dobo za vse od nas izdelano blago, kar se tiče mateiijala in konstrukcijskih napak, katere se pokažejo pri normalni uporabi in normalnih zahtevah. Nadomestilo ali popravilo od nas kod defektno pri-poznanega dela se izvrši brezplačno pri Fordovih zastopnikih. FORD MOTOR COMPANY Vesele božične praznike in srečno novo leto že!e sledeče tvrdke: Simon E. Blatnik trgovina тгАнпвда blagu in gostilna Stara vas - Velenje Franc Vrtalnik mizmslvo Pesje - Velenje Jerašu Marija s« ka:tnn rudarskega doma Velenje Rudolf Zupane klepar Slavko Suunić trgovec Velenje Velenje Zofi Plevmk vinotoi tn deliknteta Velenje Franc Verdelj gosli/na ! Šalek pri Velenju j Franc Kuranda čevljar Velenje in se priporoCa Josip FainSek gostilna 1» letna trgovina Velenje Anton Olet pekarna Velenje Majcen RudolJ mizarstvo Velenje Antonija Pavline prodajo jutnega sadja in Iraf ka Velenje Martin Obu krojač Velenje Karol Ocvirk leovad Velenje Alojs Pocajt čevljarstvo Velenje Ivan Flofinger brivec Velenje se priporoča sa obilen obisk Viktor Prevortnik kovat Velenje in se v nadalje pripo-rota Fani in Matej Urh mizar Velenje Josip Pibernik mesarija in prekaj' va'nica Velenje Sumlak Franc mesarija Velenje Kurot Tischler trgovina mešanega blaga Velenje Ivan Rak hotel Velenje Ivan Skaza valjčni mlin in in ga Velenje Josip Kvartii trgovina «n le.ma industrija Stara vas - Velenje Ivan Pernat kolar, izdelovanje sportn li sank in smuči Stara vas - Velenje Hranilnica in posojilnica r. z. г n. z. Velenje I Josip Demiii trjjuvina Velenje Vesele božične praznike in srečno novo leto žele raznašalci „Slovenca" Vesele božične praznike in srečno Novo lelo želi svojim cenjenim od-malcem Irgovina s čevlji Anton Mohorič Jesenice 102 Vsem cenjenim od/emnlcem iell vesel Božič in srečno Novo leto Ivan Škarfa strojno mizarstvo in umetna sušilnica Cerknica Srečen Božič in veselo novo leto vsem obiskovalcem želi Gospodarsko društvo Vrhnika Vedele božične prazmke in srečno novo lelo želi svojim cen|pnim odjema I«, em Minka Poženel Irgovlnn i mešanim blagom Jesenice • Fužine Vesele Božične praznike zeli M. Češenj - Kranj Zaloga lesen'h, kuhinjskih in gospodarskih potrebščin r.a neveste in ženme. Stoli posoda, vsakovrstni plelarski in žimneli izdelki. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem MLIN NASTRAN pošta Radomlje Vesele Božične praznike In srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Ivan Habič trgovino z mešanim bi i goru Vrhnika Vsem redlo poslušalcem želi veselo božično razpoloženje In dobro sprejemanje v noiem letu Peter Habič radio trgovina Vrhnika Josip Obu krojač in ie nadalje priporočufe Velenje Brane Detukordo gostilna in tvornica cementnih Izdelkov Št. Jani pri Velenfu Trgovina Slanko Kapušin Kranj želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele Božične praznike. Franc Rednak pečar in lončar Velenje Frane Melanšek unijama Velenje Friderik Doličič sedlar in tapelar Velenje prevzame razna popra vila Funt Pernurctć hotel „Goli* Velenje Edvard Rak ret konji. sank«, voiički ia pupe po izriiino nizkih cenah. Na drobno >n na debelo! Lanzlohomobila 33 m' kurilne ploskve, 46 HP, trajne delavnosti, z dimnikom in predkuriščera, zelo dobro ohranieno, ceno naprodaj. — SCHUBERT-WERK, Graz, Wartingergasse 17. — Priložnostni nakup polnojarmenikov, dieselmotorjev in lokomobil. '•-M ■■ v Udruženje ruskih učenjakov Kraljevine Jugoslavije naznanja pretužno vest, da je njen dragi član in kolega, gospod ing. Isnafii Ma'del prolesor univerz« Kralja Aleksandra L dne 23. t. m. prerano in nepričakovano umrl. — K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 26. decembra ob 2 popoldne izpred mrtvaške vej« Splošne bolnišnic« na pokopališče k Sv. Križu. LfnMjsna, dne 23. decembra 1530. šivalni sinji Kolesa Gramofoni svetovno znanih znamk, gramofonsko plošče in drugo dobite najcenejo v trgovini J USTI KOPRIVA v novo zgrniemm poslopju hotela , Kranj Rrtzplačcn pouk v strojnem vezenju. PROFESORSKI 2B0R TEHNIČNE FAKULTETE UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA L naznanja tutno vest, da je član profesorskega kolegija, gospod ing. Ignatij Majdel dne 23. decembra sredi svojega neumornega znanstvenega dela prerano umrl. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v petek 26. decembra ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice. Liubliana, dne 23. decirab«. 1930. Mcetnl pogrebni iavod » Ljubljani. SL\\ ta Vseka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 50Din Ndimaniši znesek SDin.Oglasi nad 9vrstic se računajo višie Z,a oglase stro go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsltca2Din.Na|manjši zneseklO Din. Pristojbina za iifro 2 Din Vsak oglas treba plačah pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovar)amole,če je prilo/e na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3VJ. Telefon štev 232$ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE NO NOVO LETO Vajenec SREČ- se sprejme za mizarsko obrt. Glaser Kari, mizarstvo, Hoče pri Maribor«. želim vsem svojim cenjenim naročnikom in sc priporočam za nadaljnjo naklonjenost, RUDOLF TERČELJ stavbno podjetje | . Ljubljana VII, Vodovod- cami pod »Junij-septem- Hotelska kuharica prvovrstna, ler pertektne servirke-sobaricc — išče za sezijo večje podjetje na Bledu. Ponudbe s prc-' pisi spričeval in referen- Ako hočeš zaslužiti in si podjeten, kupi od mene aparat za izdelovanje muholovcev in siro-vine. Naslov v upravi pod št. 14.537. na cesta, ob gost. Fortuna II Službe ličejo ber« št. 14.516 na oglasni oddelek »Slovenca«. Pekovski vajenec ne pod 15 let star, se sprejme pod dobrimi pogoji. Lovro Sušnik, peka-rija, Škofja Loka. Trgovski poslovodja , z večletno prakso, star -------------- 30 let, vešč slovenskega, Sprejme se vajenka srbobrvatskega, nemškega in deloma italijanskega jezika, izučen v manu-fakturi, špeceriji in galanteriji, želi mesta kot poslovodja ali skladiščnik t mestu ali na deželi — zmožen vodstva večjega podjetja. Potrebna kavcija na razpolago. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Trgovski poslovodja« štev. št. 14.284. Pisarniška uradnica z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva in strojepisja išče službe. Naslov v upravi lista pod št. 14571. Kovaški pomočnik za izdelovanje sekir, mo- j tik, išče službo. Naslov , na> pove uorava lista pod št. 14.561. za strojno pletenje, ka- Zastopnike za 30 predmetov sprejme povsod Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. Kdor potuje ali hoče potovati, prevzame lahko naše lukra-tivno zastopstvo praktičnih in nepogrešljivih predmetov. Te predmete morejo rodbine kupovati ce- Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam takoj - Kvas, Ciglerjeva 37, Moste. tera bi tudi pomagala pri loletno. Nikaka kavcija, gospodinjstvu in bi imela nikak riziko, nikako dalj-brezplačno stanovanje in j no potovanje, povsod so j (Jugo-avto) hrano. Ponudbe na upra-; kupci. Sobo opremljeno ali prazno, solnčno, zračno in suho, oddam. Separatni vhod, elektrika, parket. Cesta na Rožnik 47. \wnmm Igranje na citre temeljito poučuje Ivan Vobnik, Maribor, 'Židovska ulica 8. Čamernikova šoierska šole vo pod »Pletenje« 14.538. štev. Sprejme se vajenec za krojaško obrt. Reželc Franc, krojač. Kamna gorica, p. Št. Vid pri Ljublj. Iščem hlapca na večjo kmetijo, plača po dogovoru, nastop ob novem letu. Kober Ivan, posestnik, Studenec, pošta D. M. v Polju, pri Lj. Natakarica začetnica, pridna in poštena. išče službo. Naslov v upravi pod štev. 14.535. Deklica stara 15 let, hči dobrih krščanskih staršev, poštena, pridna, gre kot učenka v trgovino na deželi Nastop takoj. Na-v upravi pod štev. 14.539. slov Gospodinja dobra in varčna, izvež-bana v kuhi. kakor tudi v vseh drugih hišnih in vrtnih delih, iz dobre hiše. išče službo k gospodu vdovcu ali priletnemu samcu. Ponudbe na upravo lista pod št. 14.536 Pekovski pomočnik star 26 let, trezen in pošten, išče službe kot me-šač ali v manjši pekarni za skupnega delavca. — Ponudbe na upravo pod št. 14.562. Polir za visoke zgradbe sc takoj sprejme Rellektanti, samo z večletno prakso, vpošljejo svoje ponudbe na upravo »Slov.« nudbe upravi lista pod: »Vesten in točen 1931«. Mašlnista izučenega ključavničarja s strojniškim izpitom iu prakso, neoženjenega — rabim za ianuar za parno žago, na samoti v hribih. Oferte z zahtevo plače pod: »Absolutno trezen« na št. 14.565 na upravo »Slovenca«. na, Miklošičeva cesta 14. zastonj. Pišite poni! Lokal s skladiščem za trgovino ali obrt se odda. Rožna dolina cesta VII št. 12. Hiša, vrt in gozd v občini Rakek, naprodaj pod »1931/P.« Prodam pritlično hišo z vrtom ob prometni cesti, pripravna za obrtnika ali upokojenca v Trbovljah. Cena Din 80.000. — Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 14557. Brivci, pozor! Lokal v prometnem kraju na periferiji Ljubljane se odda Več v upravi lista pod št. 14,340. Lepi lokali na zelo prometni točki, v neposredni bližini sodišča in glavnega kolodvora se oddajo za februar. - Pismene ponudbe pod Lepi lokali« št. 14.572 na upravo »Slov.« Stavbene parcele večje, Ia, sredi mesta Maribor, ob najbolj prometni ulici — naprodaj. Naslov prodajalca pri u-pravi »Slovenca« pod št, 14.324. Nova hiša v bližini Medvod, na zelo prometnem kraju, za večjo brt ali trgovino, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v upre ' »Slov.« št, 14,563, Sanatorij Primeren prostor v novi stavbi za Sanatorij, odn. mesto za zdravnika se odda. Naslov v upravi »Slo-vEiica« pod št 14558. želi vsem cenj. odjemalcem Nova vila štiristanovanjska na prodaj v bližini sv. Krištofa. Pojasnila pod »Ugodna lega 24«. Hiša z gostilniškimi prostori in celokupnim inventarjem se odda s 1. januarjem 1931 v najem. Naslov v upravi lista v Mariboru. Mlin na prodaj v najbolj prometnem kraju, kjer je vedno veliko mletve. Nahaja se v naj-boli prijazni okolici. Ponudbe sprejema oglasni odd. »Slov.« pod št. 14526 Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubliana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. 4 P. Šinkovec, trgovec s čevlji Pod Trančo št. 1 {pri Ceviiarskem mostu) Velika zaloga damskih in moških čevljev največjih inozemskih tovarn. — Stalno v zalogi športni in gorski čevlji (gojzerji) prvovrstno domače ročno delo. Izvršujem tudi vsa popravila Nizke cene! Solidno blago! Vsakovrstno Enoprevž. koles-sani ugodno prodam. — Luka Žitko, kolar, Vrhnika. Prodam bukova drva na vagone — ter bukovo oglje. — Anton Stergar, Kamnik. Pozor lesni trgovci! Proda se borov les, stoječ, ca. 8000 m". Starost lesa povprečno 100 let. Povprašati v upravi lista pod »Lep gozd« št. 14.56C Enkrat na mesec pridem v Slovenijo, d? kupim pohištvo, srebro, okraske, slike, preproge in drugo. Cenjene ponudbe na: Ruski bazar, Kralja Milana 14, Beograd. Prodam zaradi opustitve trgovine 50 kg merkantil. bonbonov po 15 Din in 40 kg čokolade za kuhanje po 30 Din kg proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 14.550. 1Ш15ШР oo oaivišiih cenah ČERNE. luvetii Ljubliana Wollova ulica št 3 Vrednostne papirje srečke, obligaciie. delnice kupuie uptavništvo »Merkur«. Liubhana Selenbur-gova ulica 6/11. tel 30-52 Družabnik ali delničar s kapitalom od 20.000 do no obrt. Za sigurnost in dobiček se jamči. Ponud- Mariboru pod »Sigurnost« iluibodobe Pismeno naj se javi, kdor ie voljan prevzeti kak stalni domači posel. Znamko za odgovor treba priložiti. Zadruga jugosl. pletača, Osijek. Žnpni urad v Veržeju razpisuje službo organista Prednost imajo samski or-ganisti. O plači in dohodkih se izve pri župnem uradu v Veržeju, p. Kri-ževci pri Ljutomeru. Podobar vsestransko sposoben, dobi takoj nameščenie. Ponudbe na upravo po zn. »Podobar« št. 14.465. Starejša žena od 40 do 50 let, dobra,., resna, čista in poštena, | ^е ^а npr »Slovenca« v ki zna dobro kuhati in opravljati vso hišne posle, se išče k družini dveh oseb začasno premeščeni v Južno Srbijo Prijavijo naj se le take ki ljubijo dom in želijo pri dobrih liudeh dolgo časa ostati. Ponudbe s sliko in zahtevkom plače na »Slovenca« pod šifro »Srečno življenje« št. 14.346. Pozor! Trezni, agilni krojači* ji-vilje z lepim vedeujii^ ki se želijo izobraziti v krojenju in občevanju s strankami in za potovanje, je dana možnost na- _____________ _ stopiti kot kroiitelj ali 50 000 Din sc išče za les- krojiteljica. Lastnoročno Vrtnar S 1. januarjem 1931 ie prosto mesto enega neoženjenega vrtnarja na se solidno stranko, ki po- Več stanovanj se odda. Ponudbe na R Rotter, Privoz 8 (Prule). Stanovanje v vili 5 sob, kuhinja, kopalnica, sobica za služkinjo, telefon. blizu sv. Krištofa, se odda s 1 februarjem Želi pisane ponudbe na Strokovno krojno učilišče. Ljubljana, Stari trg 19. -Nov tečaj 5. januarja. manjši vrtnariji, kateri se razume na gojenje cvetlic in zelenjave. - Prednost imajo oni. ki se poleg navedenega razumejo na čebelarstvo. Stanovanje in oskrba prosta. Ponudbe z zahtevo plaoe poslati na trebuje pisarn, prostore. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13 861. Pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja za izdelovanje damskih oblek. Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, III. n., nasproti magistrata. Uspeh zajamčen. Kroji po meri. Lokal ozir. skladišče ja suho robo se takoj odda. Turjaški trg št. 5. IMETI Tli Godala IBlechinstrumcnte), malo rabljena, za godbo 10 do 24 godbenikov, radi bolezni ceno naprodaj. — Kompletna garnitura godbe za deset godcev 3500 dinarjev. K. Vanjek, kapelnik in posestnik, Sa-mobor pri Zagrebu. U Ko'arskc delavnico dobro vpeljano dam v i brez-j Sobo s poseb. vhodom, opremljenim ali prazno, takoj ' najem, tri mesece Upravo vlastelinstva Be- oddam na Turjaškem plačno, na velikem voz-1 и - trgu št. 5. I nem prometu, tik velike --------j lesne industrije in v bli- Stanovanje hini dv*h kovačev. Pro-, , , . .. dam tudi zalogo kolarske- solnčno, treh parketiranh ga ,csa in koiarsko oro* sob z ba konorn, vrtom, d- Nas)ov v „pravi Slo. kletio, elektriko in vodo- | venca d št 14>230. žanec, Pregrada. Jn sera 11 v-SlovencLi' «——.........—»ПИИ11И ja imajo na/večji uspeh ■ vodom poceni oddam. -1 Naslov v upravi »Slov.« j pod št. 14.564. Kdo je zniža! cene? Kdo podpira domače vinogradnike? Kdo ima veliko izbiro vina in specialitet-nih jedli? Hrtel in restavracija „BELOKRANJEC" Kajfež Tjubljana, Fkrrijauska ulica štev. 4 Telefon 2(1-25 Zato za praznike vsi k Belokranjcul Dalmatinsko belo in črno vino samo 10 D'n, očarljivo dober domači bermet (pelinkovec) samo 20 Din. Preko ulice prvovrstni tvtCek samo 12 Dtn* Trgovski lokal v naši hiši v Pražakovi ulici (sedaj knjig. Hrovat) oddamo takoj v najem. -Podrobni pogoii na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka 8. Natakarica z osebno pravico vzame gostilno na račun na prometnem kraju. Gre tudi kot druažbnica takoj ali pozneje. Samo resnim interesentom da naslov upravništvo »Slovenca« pod št. 14559. Štiri lokale po potrebi s stanovanji v novi hiši, v industrijski obmejni postaji oddam. • Prednost imajo špecerija, manufaktura - konfekcija, elektromehanična, pekarska ali brivska obrt. — Istotam se odda več sta-. novani. Naslov v upravi I »Slov.« pod št. 14558. Vegetarijanci, cdrešemki krize! Iz vse Jugoslavije! Združite se v največje gospodarsko in živliensko reformno podjetje »Vege-tarija«! — Naslov: »Mar-stan«, Maribor, Koroška 10. Odgovor 3 znamke, navodila 10 Din, Večja poslopja s prostornim dvoriščem in vrtom, pripravna za večjo obrt ali industrijo naprodaj; elektr. tok na razpolago. Kje pove uprava lista pod št. 14499. Travnike in njive arondirane — v izmeri 73.728 m=, po P50 Din, ležeče pri gradu Goliču, 130 m od državne ceste, tik občinske ceste trga Konjice, prodam. Dr. Rudolf Ivan — odvetnik v Konjicah. Hiša na novo rcnovirana, dvonadstropna, 2 kuhinji, 14 sob, kopalnica lasten vodovod in elektr. razsvetljava, angl. stranišče, pripravna za zdravnika, advokata ali zobotehnika, z velikim vrtom, v katerem je čez 100 sadnih dreves, zidana drvarnica in gospodarsko poslopje, preša etc v Savinjski dolini na prodaj. Dopise nn ogl. odd. »Slovenca« pod šifro »Hiša v Savinjski dolini« št. 14524. Stavbišče v bližini škofjeloškega kolodvora, se po ugodni ceni proda. Poizvedbe pri: Avg. Nadilo, Škofja Loka. Gostilna v bližini Rogaške Slatine, na križišču cest, postaja Kostrivnica • Podplat, se proda ali pa da z ali brez posestva v najem. Ugledni zanimanci s premoženjem dobe pojasnila pri: Upravi ^Kraljevih vrelcev«, Kostrivnica, pošta Podplat. Proda se na Vinici ob Kolpi enonadstr. hiša s tremi kletmi, podom, kolarnico, hlevom. Sposobna za vsako obrt. Hiša v dobrem stanju na trgu. Nadalj. pojasnila pri Peter Balkovec, Vinica 58 pri Črnomlju. Primorci ali Amerikancil V Mariboru, najlepšem delu mesta, je po zelo nizki ceni naprodaj poses»vo. Obstoji iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Hlevi za konje in svinje ter več drugih^ prostorov. Zemljišče pripravno za prvovrstne stavbene parcele, veliki vrt ter majhna industri|a. Posredovalci niso izključeni. Naslov 11» Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din Itg čisto belo gosie po 130 Din ke in čisti puh po 250 Diu kg Razpoši-liam po poštnem puvzetiu. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica oeria Drva odpadki od parketov od-daia v vsaki količini parna žaga 1avrenčič & Ko. Liubhana. Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Več gramofonov različnih, novih, so po izredno znižani ceni proda. Ogleda se lahko med 12. in 2 uro na Sv, Jakoba trgu 8. II. nadstropje, desno. j) Prodam kravo s četrtim teletom, in biku simodoljske pasme, starega 20 mesecev. Franc Tome, Dravlje št. 15. Proda se: Oglas! več dobro ohranjene pi- j Gozdni urad K. Auer-sarniške oprave (registr. j sperg v Soteski odda za omare, kartoteke, pisal-1 posek v zimi 1930/31 v ne mize, stoli, klopi, sve- , revirju Brezovareber od-tilke itd.) in različne o- delek 4 ca. С00 ma, od-preme ter steklenice, sta- J delek 12 ca. 2500 m:' bu-re vreče, peresnice (mo- i kovega porabnega lesa droci) itd. na Dunajski na panju potom ofertalne cesti št. 31. ' licitacijđ po svojih po- sebnih prodamih pogojih. Cenjene p'.smene ponudbe je vložiti do 3. januarja 1931. Natančnejša pojasnila daje goi.dni urad v Soteski, p. Straža pri Novem mestu ali revirni gozdar na Brezovirebri. Ford Hmusina model 1930 malo vožena, v brezhibnem stanju, prodam Ponudbe na upravo pod »Ugodno« št. 14.480. Pttpa poceni naprodaj, v upravi pod Naslov št. 14.566. Kovaški meh okrogel, popolnoma v dobrem stanju, prodam. -Pavle Vojska. Dob pri Domžalah. Prodamo: Akumulatorsko baterijo posamezne 65 V ali elemente. Bencin motor I I.okomobilo Wolf 15/18 HP. Dicsel-motor 20 m 30 HP. Elektromotorje, diname, nove in rabljene. VOJNOVIČ & Polnoiarmenik malo rablien, odprtina 50 i cm v brezhibnem stanju, ijp prodamo. — Ponudbe na upravo pod »Izredna prilika« št. 14.491. Auto Renault, majhen, 4 sedežen limusi-na dobro ohranjen ugodno prodam oz. zamenjam za poltovornega ali odprtega. — Gostilna Soča, Logatec. CIE., »SlovencacVpo«f "t. "4J23 LJUBLJANA - VIČ. Čila j te in širite »Slovenca«! BO£IČNI\DRRILf\ Prirr\erna - Koristna » Po zqižanih cenah ZA ŽENSKE PLAŠČE: Modno volneno . . . .od Din 70'— naprej /A ŽENSKE OBLEKE: Modno volneno 101» em šir. od Din 60"— naprej Rips. Krep voln. 140 cm -dr. od Din !)0-— naprej BARŽUNI, FLANELE. (1ARHENTI NAJCENEJE Schroll Sifon Din 12-—, 14--, 16'-, 18--, 20- ZA MOŠKE OBLEKE: Moilni ševiot......od Din «0'— naprej Kamgarni.......od Din 120'— naprej Za suknje.......od Din 100-— naprej Oglejte si - Prihranite 20% in več • ako kupite pri tvrdki N0VRi( - LJUBLJRNF\ Kongresni trg 15 - Nasproti nunske cerkve tcselc Ш№ praznine m srcCno noro ktosusLTsssiz celfa in okollcc: FOTO-PELIKAN želi vsem svoiim ceni. slrankam vesele božične praznike in veselo novo leto CELJE Vesele Božične praznike in srečno novo lelo „SANA" ČOKOLADA Podružnica CELJE Veseie Božične praznike želi ĆEVLJARNA „ADRIA" Narodni dom CELJE Vesele Božične praznike in srečno novo kdo vsem svojim i enfenim strankam želi ANTON ORAŽtM krojaški moisier CELJE, Gleda'iŠka ul. 9 Vesele Božične pra/.nike in srečno novo lelo želi J. NOVAK trgovina koles, šivalnih otroiev, inotor|ev, gruinoionov in gromolonsHIi plošč Cei|e, Prešernova ul. 24 Vesele Bdilčne praznike In srečno novo lelo i.tii IVAN GRILC, mizarski mojster GABFRIE PRI CELlii Vesele Hoiične pra'trike želi FISCMER d DRUG . manulaklurn« trgovin. CELJE, Kralja Petra 22 Vesele Božične praznike m srečno nove leto želi Celjska konfekcija „TIBOR" FRANC ROZMAN CELJE. Kralje Petra cesta Slrolno mlzarsfvo j KAREL GOLOB i«lt vesele Božične praznike In srečno novo leto ' CELJE - OABERJE Vesele Božične praznike In srečno noto leto želi JOSIP KOLAR Čevljarski moisier CELJE, Samostanska ul. 6 Vesele Božične praznike In 3ordo« brezplačno pri vsakem obeda. Potnikom m ia Lnbljan« do Parila al treba nič presedati. — Najkrajša pot v Jttino Ameriko pa gre preko priatanilia МагмШ« H da 15 dni v Argentina. Clo. Gl«. Tr*ns«tl*aUq«c, Charg—rs - H«nni» Transport« - Muitlasii Ро;а«вП» daj« br*xpl*čao iastopal% IVAN KRAKER - Liubliana Kolodvorska vtiča 55 RAZGLAS Podpisani naznan|am vsem kmetovalcem, da sem odprl svojo lastno strojnoključavni-č a r s k o delavnico. Izdelujem in popravljam ter prodajam stroje, kot na primer: mlatilnice, vitle, slamoreznice, repo-reznice, sadne in grozdne mline, vodovode, *«salk*, domače in vodne mline ia žage — po najnižjih konkurenčnih cenah. Se priporočam vsakemu z najskrbnejio postrežbo. Jocip Kadrmas, strojne ključavničarstvo, Maribor, Kr*l|evič* Marka ulica 13, (eraven vojainic« v Meliui. Sveče cerkvene, vseh velikosti, voščene la, kakor tudi kompozaclje (Millv) ee Zahtevaite ceaikel bijo v boljših kvalitetah pri svečarni Zahtevajte ceniki FRANC GERT - Maribor, Gosposka ulica št. 13. Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in eaaacem, ki co ob smrti aalega dragega soproga, oč*t« ia Usta, gospoda MIHAELA CEBOVŠKA t nami sočuvstvovali, njegovo krsto posuli s cvetjem ter lo v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo s tem najlskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni za izkazana tolažila preč. duhovščini, g, dr. Mcdič-u (a skrb ob bolezni, sokolskim pevcem z* ganljive žalostinke ter bratu starosti sokolskega društva v Šoštanju za poslovilne besede. — Vsem. prav vsem nata prisrčna zahvala. V SoiUnfu, dn« 20. d«c«mbra 1930. Žalujoči ostalL гшипшншшмишшпшшшшшпништиишшии v v H ШШ1H МЖ 1ШШ)Н)ШН lUtUtMIHHItllUlUIHHUIHUtllMMlH I HI I M1HJ tllUUUll ............................................................................................................................................................Illlllllllllllll.....IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlilllll CESKA INDUSTRIJ ALNA BANKA PODRUŽNICA V LJUBLJANI, Marijin irg 5 CENTRALA V PRAGI, CSR VolaSana deln. glavnica in rotlondi Ki 309,000.000-— 1 60 podružnic in ekspozitur Izvršule bančne posle vseh vrsi in spreiema vloge §f na knjižice tn tekoče račune Telegrami: Indusbanka Telefon inlerurban 2104 = NAJLEPŠE DARILO ZA BOZIC IN NOVO LETO Cenjenim £itatel|em priporočamo sledeče Kranjske tvrdke UHŠUl.A WZtl.C trgovina z manufakturo, predtisknrija, cntlanje in vezenie ročnih do , krstne opreme, *opki in vcnčki za neveste ter nadrobni venci. Krnn Oiovnl trn I MAJNIK IN BITCKC, KS5H Vndala Uole~. (rramo onov р!о*Л. ler raznili po*ame*nih rtol.,v. Proila'a nn obrobe, zrtelovan c razinhatavhnih kUn^avnl^Hp-klh del: Sle dlln kn opralo.okna in rajineokove. Montniaira >smis orautoirenlčnn varjen le. Pelo olldno po nizki coni. IVAN LCVIČNIK, urar irgovina ur, zlatnine in srebrnine Predno si kaj nakupite, oglejte si moio zalono n prepričali se bosle, da dobile v moji trgovini Naiboljie in najceneiSe blago. Krasna boiične darila. Cene brez konkurenčne. PRALNICA - L1KAL-NICA - KKM1ČNA ČISTILNICA - HA K V A-NJE OBLEK Frenio Potočnik Krani - Sloveniia TOVARNIŠKA ZALOGA ŠIVALNIH STROJEV - KOLES - GRAMOFONOV I. T D. Gramofon in plošče v veliki izbiri dobite pri „TEHNIK" JOSIP BANJAI LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA C. 20 Kje so najceneje božična darila? — Pri B. Pangus. zlatar, Krani Velika izbira švicarskih ur. zlalnine in srebrnine. Popravila ločna Cene najnižje Nasproti tlkac. lurif Pollak strojno mizarstvo — KRANJ — Fnrovška loka lzd-liiva odernepn pohištva iz nklenje ne«ra lesa. \< vo< za l oll'e »tnvhe solina vraia v cl dk fazon ISperrliolzl Strapacni čevlji moški in ženski, vsake velikosti za šport, ima v zalogi Ivan Krois. .Maribor, Koroška cesta IS. Pozor — Pohištvol Lepe spalnice . 2C00 Din omare . . . 560 Din postelie . . . 260 Din kub. kredence . 580 Din Sprejema naročila in popravila po konkur. cenah. - Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. Restavracija »Roža« Od sedaj naprej vsa vina o znižanih cenah. - B' almat. belo Dalmat. črno Dalmat. Dingač Cviček bizeljski Beli bizeljc 11 Din 10 Din 14 Din 14 Din 16 Din Amalija Šmid. Usnjati suknjiči Jloboko pod :eno naprodaj. tudi na obroke. Ponudbe pod »Nizka cena« it. 14.479 na »Slovenca«. bančne troDine in rirutft krmilu nudi nairene) v t?iririro\ me in moke A VOLK. LJUBLJANA Re-Jie»a reeie ,4 r Алемл/Кк' аллгou ?ta , /Цл&Л/ eiv 10S6 ca. л\лло<Лс «r hfoćfoviJ Širite »Slovenca«! Plodrotc vrhne iz la alnka močne blauo Din i60 -mreie - poslei ne odeie • žmo • cviih oaiceneise kupite pn Rudoll Sevei L nbtiana Mari.in tri! 2 Telefon 2059 Premog ^^^ sulia (in Pobbčii-v, Bohoričeva ni'c« 5 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno (veže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubhana Stari tre it 32. Џ tit/YU>5v ^u^ Jožef Gros Klanec 7 ori Kraniu Izdelava pohiStva in stavbnih del na stroje Stroina izdeiava za zunanje mizarje. Sprejme se takoj mizarski va енес Pogoji po dogovoru Božične de* ril n kupu.ite pri Franc Sink.Kia i| nasir >; n erkve. Obeski in okraski za božično tlrevo. Slaščičarna — »»rčaraa — mfdičnrna. Janko Mišic Kranj. Glavni irg Izdelnie iu prodaja lovsko oroije - Popravila 'e «рге'ета<о Specialna mehanična delavnica StankoCyranski. Kroir - Hotel,Ie:en' Poprav a avlo > i liilov, inotornih koles. dvokoles, pntledi-lskill £ Vlllnill in p'«»lnlh vče - Dev. Marl|a v Pollu Vevče 91 Zg. Kašell . Dev. Morija v Pollu Tomšič Franc splošno mizarstvo Dejak Ivana trgovino z meš. blagom Krmec Ivan parna pekarna Zp. Kašell • Dev. Marlla v Polju Dev. Marlla v Pollu Kališ Stagoj kro|ač Stanko Podbevšek brivec Garfroža Ivan gostilničar Dev. Marlla v Pol|u Zg. Kašelj 99 - Dev. Marlla v Pol|u trgovec s sesl. kolesi, deli In potrebščinami Zadobrova KINO „POLJE Dimnik Janez gostilna pri Jončetu' predstave 3kral v lodnu v dvorani prosvetnega doma Dev. Marija v Polju Zg Kašelj, Zaloška c. 105 p. D. M. v Pollu Dev. Marija v Polju Feliks Svetek splošno pohištveno mizarstvo in millške krsle Hladnik Anton trgovec in gostilničar Fran Anžur gostilničar Ivan Paternoster mesar v novo urelenlh gostilniških in trgovskih prostorih Vevče - Dev. Marija v Polju MAČEK ANTON MARN ANDREJ zidarski mojster DIMNIK JAKOB inesar in gostilničar stavbeno in pohištveno mizarstvo in žaga — električni pogon izdelovatelj strešne cemenlne opeke in trgovec s cemenlom DEV. MARIJA V POLJU DEV. MARIJA V POLJU Slape 18 - Dev. Marija v Polju DEV. MARIJA V POLJU Benčma ivan mesar in gostilničar Dev. Mari|a v Pol|u OMAN LEOPOLD gostilničar Vevče Dev. Morila v Poliu Kuhar Leopold gostilničar CERNE ANGELA mlin in žagn • elentr. pogon FUŽINE Rani Ivan trgovino / manufekluro in špecerijskim blagom Avšič Franc zidarski mojster Sneberje - Dev. Marija v Polju Učakar Franc pohištveno pletarsivo Dev. Marija v Polju v novo preurejenih prostorih Devica Marija v Polju Najbolje nabavite ogledala, brušena stekla in vse drugo v 1« stroko spadajoče proizvode pri čiste domači tvrdki KRISTAL O. D. TO V A SINE OGLEDAL IN BRUŠ STEKLA Podružnica: Centrala: Podruinlra: Ljubljena MAR« BOR Split Vedvpdova 38. — Telet. št.3075 Koroško 32. — Telet. št. 2132 Zriniska & — Telefon št. 368 Zavarovalna delniška dr&sžba v Zagrebu Podruinlca v Ljubljani Secnburgciva 3 Telefon št. 24-05 Motocildlstl! Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140"— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta nezgod in zalcnniiega iamsiva. Prevzema tudi zavarovanja autokaska. auto-jimslva ler sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z m bre/. zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedllna zavarovanja pn najmodernejših kombinaci ali in cenih tar Fih. t'olice naše družbe spreiemn min. vojne in mornarice kol kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. Vsa Dotreona ooiasnlla so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevn h zastopstvih. Brezmejne žalosti potrti javljamo, da je Vsemogočni po daljšem trpljenju, v 68. letu, poklical k sebi našega blagega brata oziroma svaka, bratranca, nečaka in strica, gospoda Globoko potrti ?alostl naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nepozabna in predobra mati, stara mati, sestra, tata in tašča, gospa bivšega primarija deželne bolnice v Brežicah Umrl je v Gradcu 18 decembra ob pol 5 popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ter bil položen v soboto 20. decembra ob pol 3 popoldne v rodbinsko grobnico v Gradcu. Sv. maše zadušnice so se darovale 22. decembra ob 8 v župni cerkvi sv. Lenarta v Gradcu. Gradec, dne 23. decembra 1930. Paier Alfons Holler C. Ss. R., brut. Johana Holler, Roza lloller, sestri. Luzie Rauber roj* Perne po daljSi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrSil v sredo, dne 24. deccmbra v Celovcu na tamošnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvah: v Celovcu, Ljubljani in Tržiču. Blago pokojnico priporočamo v molitev, Ljubljana-Tržič-Klagenfurt, dne 22. decembra 1930. Globoko žalujoči ostali. NAROČITE VODILNI EKONOMSKI MESEČNIK V JUGOSLAVIJI TVOtRIUKI * PRVOVRSfNI MATER J AL-NIZKE CENo influeoco. naduho itd. Toda pred vsem pazite« da dobite izvirne pastilje „VALDA" Prodajajo че samo v ikat-IJieah i netivom „V A L O A" v vseh lekarnah la drogerijah. Božična in novoletna darila dobit« cajprimernejia in naicenejSa r cvetličarni K O R S I K Л NA MIKLOŠIČEVI CESTI kjer dobite kresne azaleje, cametil«, svež« cvetic in druge sobne rastlina. Ako ne morete poseliti cvetličarne osebno, pokličite telefonsko Stev. 2341. N AZNAN ILO Vliudno naznanjam vsem cenj. odjemalcem. da bom veletrgovino po pokojnem moto vodila v istem obsegu Se oadalj«. Za cenj. naročila te vljudno priporoča tvrdka F. Pungartuik, Lukovica Gostilna naprodaj t Gornji Radgoni — tik državne meje — z vsem inventarjem. — Javna dražba bo dne 15. januarja 1931 ob 10 dopoldne na Okrajnem sodiSču v Gornji Radgoni, soba štev 7. Pojasnila daje Posojilnica v Gornji Radgoni. Pozor! Pozor! Gramofone, gramofonske ploSče, Šivalne atfofe, kolesa in drugo — kupite zelo ugodno pri S. AMON. Maribor, Glavni trp =5. Tudi na obroke! Tudi na obrokel 5>!§J c < 7 - lit* z* i VI - > 4, -5 S14"" s* u c, 5< đ (Perie kokošje, purje, gosje in račje, naravno, s strojem ćišćeno in čehano dobavlja v vsaki množini Шрије vsakovrstno divjačino po najvišji dnevni ceni in predaja tvrdka 6. Фајдо, Čakovec (Ojled/imur/e) Telefon št. 3, 59, 60, 4 Podružnica: Ziirich, Švica za razplod sposobne živ© fazane ln zajce po najnižjih dnevnih cenah Za Božič in novo leto Električne žarnice, likalnike. — vse aparate za vsakdanjo porabo. Radio-aparate za priključek na omrežje na mesečne obroke. — Lestence, vsake vrste svetilke. Instalacijski materij al. Moderne plinske peči in štedilnike Vam nudi po najeolidnejših cenah in plačilnih pogojih Mestna elektrarna tn pinarna Celje Ljubljanska cesta 12 NAJLEPŠA DARILA! DvoKoiesa. motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni doli Velika Izbira, najnižje cene. t rooaji na obroke — Ceniki tranko. .TRIBUNA" F D. L.. tovarna d v o k o I e s in otroških vozičkov LJUBLJANA Karlovika renta Stev. 4 брГЕЈМШЗ IziiCEns tevljarie ki bi s« radi Izpopolnili v delu na stroju ali v prodaji. Prednost imajo dobro izurjeni t pisanj« a Ueveijo Ponudbe s fotografijo in opisom dosedanje prakse, lapmlenja, družinskega ln premoženjskega stanja pod >Domači< na 1'ubli-eitas d. (L oglasni uvod, Zagreb, Ilica 9 M Kongresnem trgu poleg lekarne Baltovee — dobite okvirje za slike od enostavnih do najfinejiih. Velika izbira! Nizke cene! MATKO POOAĆNIK knjigoveznica « galanterijska delavnica Tulilo se prist. dsMinsfta vina N« pozabit«, m praznike »o tnlžane eea« v lokalit BRACA LASAH Gostilna pri Anžoka, Nova alles, — M Kovača, s«d*i ViSkl otok —- Kolodvorska allca Stev. 27 — lc Cai.barlova nabrežje lt«v. S. t £* ■ i - 2 B i i o 30 _ J i J. £ x X V ■* ~~ • i* i® • i * » _ E iS? i' . « " - ! Ju £ -1 »i 1 i,5I H'i": "* - m £ • 3?« ? t 5 ^ 5 « » £ c 1 * « ? X J fb M ir:«' Z* t + П O N < • 8| J I i*. S r a B** Ј«а £3 5«г3 iVA}* B- - g« Hans Dominik: Moč (reh 68 Roman ti leta 19ГД Le Kommodore Blain in gospoda od admirali-tete so vedeli v Londonu, zakaj se je pojavilo angleško brodovje v taki moči nenadoma v bližini Syd-Пеуа. Morda se je zgodilo, da bi dali posebno važnost ugovorom posebnega odposlanca Mac-Neilla. Morda je bil pa tudi res samo slučaj. Naj bo temu tako, kakor hoče. Posadke avstralskih ladij od admirala Morisona pa do zadnjega kurjača niso bile vesele nad to prisotnostjo. Za admirala Morisona so bila sicer merodajna navodila njegove vlade, ki mu je zapovedovale ne samo vljudno, temveč celo prisrčno občevanje z angleškim brodov-jem. Toda admiral Morlson je bil eden proti trideset lisočem mož posadke. Opoldne ob dvanajstih so na brodovju izvedeli za sklep avstralske skupščine. Bil je bas obed. Kdorkoli je bil prost, je sedel pri kosilu. Mo?tva na Velikih, zračnih krovih, oficirji in inženjerjl v svojih menzah. Oblftajf mornarice in §e posebej anglosaške mornarice so sveti in se malo spreminjajo. Imeli eo slanino z debelim grahom, kakor »o j<> bili dobili Že Nelsonovi mornarji pri Aboukiru in Trafalganl in kakor jo bodo po vsej verjetnosti dobivali še vnuki in pravnuki teh, ki se tu gostijo. Le tako daleč je prodrla Hocijalne misel tndi ne avstralskem brodovju. da »o dobivali Častniki isto hrano kakor moštvo, torej v tem slučaiu tudi slanino z debelim grahom. Tako eo sedeli in jedli. Moštvo po stotinah. Častniki po ducatih. Le kapitan sam. Prav tako po oni stari navadi, ki vidi v ladjinem kapitanu polboga, katerega ne sme videti pri jedi noben drug smrtnik. Tako je sedel kapitan Jurij Shufflebotham, poveljnik *Tasmanie«, sam v svoji kabini in užival mocnl, toda Žejni obed. Po svoji osebni navadi je pri tem razredčil whisky le malo s sodo. Ravno ko je žalil zadnji kos slanine z dobrim požirkom whiskya, je prišel glasnik v njegovo kabino in mu položil brez- zalil zadnji kos slanine z dobrim požirkom whiskya, ' jgovo kabino in i žično brzojavko na mizo. Kapitan Shufflebotham je žvečil in SItal. Pogoltnil in udaril s pestjo po mizi. Z brzojavko v roki je zapustil svojo kabino in odšel k moštvu, kjer so baš pospravljali ostanke jedi. Pomlgnil je najbližjim. »Znaš citati, mladec?< >Mislim da, gospod kapitan,< >Potem čitaj! Čitaj tako glasno, da lahko vsi slišijo!« Z enim pogledom je prebral Jimmy Brown vsebino brzojavke in jo razumel. Postavil se je pokonci ln zatulil z orjaškim glasom: »Pozor!... Mir!... Či-tam na povelje gospoda kapitana.. .k Ko je Jlmmy Brown končal, le za donel o silno veselje na krovu. Kapitan Shufflebotham je z zmagoslavnim obrazom opazoval učinek čitnnja. Potem je pomignil Jimmyu Brovvnu na siran, vzel brzojavko in govoril z njim o zadevi. Jimmy Brown je poslušal. Najprej mirno. Potem z rarffrjenlmf oSmf, kakor da ne razume, kaj govori in kaj hoče kapitan. Nato začenja razumevati in slednjič e komaj prikritim veseljem. Kapitan se je vrnil v svojo kabino. Jimmy Brown je pustil grah in delal nekaj na krovu. Na krovu, in sicer pri vrvi za zastavo. Prav počasi je lezla angleška državna zastava, ki je plapolala na vrhu Jambora, navzdol. Kratek čas je Jiinmy Brown nato še nekaj imel opraviti pri zastavni vrvi. Privezoval je, zadrgnil in pritrdil, medtem ko ga je nekaj tovarišev krilo na Vie strani. Potem ee je vrvica zopet zagibala. Vzpenjala ie Je. Toda e sabo je vlekla čudno in od nobene pomorske države priznano zastavo. Bila je velika cunja, ki se je veličastno dvigala v višino ln na tretjino jambora ji Je sledila angleSka državna zastava. Ko to je vrv umirila in jo je Jimmy Brown zavozljal, Je plapolala cunja veselo na vrhu ln globoko pod njo, skoro na pol jambora, Je visela zastave Velike Britanije. Bilo Je nespodobno.., Velike nespodobnost... Če je bilo moštvo kedaj nezadovoljno s hrano ali b čim drugim, je privezalo tako cunjo na za sta vino vrv. Bog ve, kako je padla kapitanu Shufflebothamti v glavo misel v whislAIexandri«, Ka-Iedonil« In vseh drugih so prejeli brzojavko o sklepu parlamenta !n so b!!i podjetni. Zaman »o se trudili častniki in so prepovedali to stvar. Mejilo je že precej na upor. Povsod ao pritisnili v oradje svoje predpostavljene in čez nekaj minut je plapolala na vseh ladjah avstralskega brodovia slaba krpa nad državno zastavu / na, Sv Pfi.r • ' e'ra o. 23 rv, !°0Г * ti 63 _ V agfc * j . ■ .. ;, ■ ' \v SN ■ 1 m (/ii o. 3-Vo-o-S. oŠ,* ,?£«••«• Mlet« °'n »0-1S0.- «aolaw ° **> 7*0.. Н1КДОО 0 ^o-eoo^ V 1> Ф v » FR. ŠEVČIK, Lfubljana Židovtko ulic« 8 — Telelon 33-7S Oroije in municija ла lov, šport in obrambo > vseh svetovnih znumkah po najnižjih cenah. Za iluitrovani cenik 1930 poslati 6 Din v poštnih znamkah. Priporoča se na novo urejeni F 010 ATELJE VILM AN / ESENICE—SAVA Goremsko Moderne slike, povečane in slike za legitimacije ter vsa amaterska dela po najnižjih cenah Vesele praznike in srečno novo leto! Hobby f.Nii vse po popolnoma novem načinu )еглгато tastopntštvo ta Jugnslavlja Л1ПОВОТ"- BEOOBAD m. 31-S9 Čara UroSa 19, НОВВУ za domačijo (gospodinlstvo) tlof BY i а holde. restavracije, sanatoriume in bolnfcr IIOBBV za «arn£e, mehanične ln monter.be dcl.ivnlee HOBBY ca čiščenje parnih lio'.lov, bonezaloriev in predgraiačev НОВВУ za tij-harsha podjetja. HOBBV za tekstilno indusui-io. HOBBV neihoduie niti enem predmetu Ua-teremu navadna voda tahho Shodi. HOBBV ne vsebuje niti sode niti pesha in sploh nima škodljivih sestavin. BOBI JEItEPB!!HQ3t.l!V РПСРЛВДТ. Vgaha НОВВУ ihatlHc -m. ra vporabo ludi navodila. nonnv »e vporabifav Ameriki letno 70.000.000 kg.KOliBV Je odlikovan tudi z diplomo Hlgllenskega insltlulav Londonu IIODBV IŠČITE POVSOD I Oromofonl vseh svetovnih znamh! „HOMOCO RD" / „COLUMB1A" / „HIS MASTER'S VOICE" I „CENTRAFON" / „POLYDOR„ Velika zaloga in izbira gramofonskih plošč Najnovejši šlagerji, kupleli, harmonike i. t. d vedno na zalogi Gramofonske plošče po stari ceni od Din 36'— dalje Cene zelo nizkel Vse na ugodne obroke! Najlepša prilika za božična in novoletna darila! „Centra" trg gramofonov in plošč, šivalnih strojev, koles i. t. d. Ljubljana, Masarykova c. (pri kolodvoru). Telefon 23-83 kokošje, gosje, pur je, naravno in čiščeno nudimo najceneje Jvan Savmk, Oiranj Maribor, Gospodska ulica 2 Prodaja svetovno znane znamke ceno in na male obroke. — Ceniki na razpolago. Največja odpr. Id glasbil v .lugoslauji M E K N E t & HEROLD tvornim irlanbil. •mimofonov in harmonik Pro dainlnu poti ril / MARIBOR SI. I02 tla lc Vhiii lepo loma teme ilti pouk v иггмп 'u как--рн in slrumentn pol,iin pis шеиек i lečn'n. Znlitiv vaite Inko nn- veliki brszp ačni katalog, ki vam dn vsa pojas uila. STHfEHSKH (mušančki) prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani Od dobrega najboljše ie le GRiTZNER-fiDLER šiva ni strot in kolo Elegantna izvedba — tiaibobši materiiall URANIA pisarn* stroj v 3 velikostih Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri JOS. PETELINC - LJUBLJANA TELlFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke ....In s ponosom bodete odgovorili...... Da, svojci, so ml skupno daro vali en PHILIPS-ov prejemnik .. . in sicer PHILIPo-ov 2511, ki |e odkar se je pojavil, dosegel na vseh rastavah prve nagrade... . in ki |e že vedno ne-prekosljlv, ker mu noben drugi aparat ni enak v čistoči in lačlni zvoka ter enostavni posteribi... PHI Li PS RADIO апнпиоммвтмпнишившнннвв crahlith je 'zvanredna izolaciiska, ognjavarna, lahKa gradbena plošča Heraklith izolira vročino in mraz, vlago in zvuK Heraklith je elastičen, zavzema malo prostora, je vedno suh Heraklith se lahko prib je, pili, brusi kot les in drži omet idealno Heraklith ima najmanjšo prostornin-sko težo 550—400 kg na 1 kubični meter Heraklifh Tovarna zamaškov J. A. Konegger v Studencih — Maribor, razpošilja zamaške vseh velikosti, izo-lirne plošče in zdrob iz plutovine. Se priporoča. zmanjšuje znatno gradbene stroške vsled ur'hrnnka uri transportu, lahke konstrukcije in oodelave Heraklith Božirna in novoletna darila so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki, nahrbtniki, dokolenice ild. - Vse to v največji izbiri pri IVAN KRAVOS MARIBOR Aleksandrova ccsta 18 se porablja za gradbo cel h hiš, nddzidavanja na masivne zide, za zgradbo podstreši1, za vmesne stene, za izolacijo masivnih zidov, za strope, hladilnice itd. Heraklith je idealen gradbeni material za stanovanjske hiše, industrijska in gospodarska poslopja Tfshovlne, konstruhciiske liste ln po;a$nlia pri pooblaščenih zastopnikih . Material d. z o. z циИЦопа Dunaisho cesta st. 36 D. Rakusch, Celje Vinc. Kiihar Maribor Cel i Gašpar, Murska Sobota Vilj. Dengg, Ptuj Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel C ei Izdajatelj: Ivan Itako v ec. Urednik: Vrane Kremi&r.