U-k\ Leto X VIL, št. S Ljubljana, sreda 8. januarja 1936 Cena t Din upravoidtvOi Ljubljana, Knafijeva ulica d. e- reletoo tt. 8122, 8123, Uiseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul & — Tel 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica (tt. 11. — lelefon St. 2455. Podružnica Celje: Bocenova ulica tt. ii. — relefon St. 19U Računi pn pošt. ček. zavodih: LJub-3124. 3125, 31265. I jana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wlen St 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Pred sedmimi leti Na praznik sv. Treh kraljev je bOa šesta obletnica šestojanuarskega manifesta. Dne 5. januarja zvečer je izšel ob 20. uri iz dvorske pisarne komiumike, v katerem je bilo rečeno, da kraljev? koo-sultacije predstavnikov političnih strank niso dale pozitivnega rezuiMata za rešitev vladne krize, temiveč so pokazale, da, obstojajo med parlamentarnimi skupinami popolna naspaotstva glede rešitve in da se njihova stališča razhajajo celo v oceni državne ureditve. Komunike: je na koncu ugotovil, da ni mogoča nobena parlamentarna rešitev, ki bi daila garancijo za popolno ohranitev narodnega in državnega edinstva. V noči je kralj imenoval novo vlado pod predsediništvom generala Petra 2iv-kovica in 6. januarja zjutraj so »Službene novice« objavile zgodovinski kraljev manifest, ki je ugotovil, da se je zairadi žalostnih notranjih razdorov pričeto duhovno razsulo in narodno razedi-njevanje. Kralj je slovesno izjavil, da je njegova sveta dolžnost z vsemi sredstvi čuvati državno in narodno edinstvo, in da je odlločen to dolžnost neomajno izpolniti do konca. Proglasil je ou/vanje edinstva naroda in državne celine kot najvišji cilj svoje vladavine in najvišji zakon za sebe in za vsakogar. Poudaril je potrebo iskanja novih metod dela in novih potov in izrazil je svoje globoko pi^epričanje, da bo ves narod razumel iskreno besedo svojega kraflja in se zfc>ral okoli njega, da ga podpre pri naporih za dosego edinega cilja, ki si ga je kralj postavil, da se namreč v najkrajšem času doseže taka državna ureditev, ki bo najbolj odigovarjafla splošnim narodnim potrebam in interesom. In dajoč izraza prepričanju celokupnega naroda, da je dotaikratno ustavno stanje postalo nemogoče, je kralj ukinili vidov-dsinsko ustavo z dne 28. junija 1921, razpustil narodno skupščino, izvoljeno 11. sejptembra 1927, zakonodajno oblast pa pcrovizorično vzel v svoje roke. V svojem nagovoru na novoimenovane ministre je kralj opozoril, da se im* 'o srxogo držati državnih zakonov, imeti pred očmi le službene interese in interese države, čuvati edinstvo naroda in negovati slogo, enakost in mvnopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi ukrepi novega režima so bili razpust plemenskih in verskih strank, poostritev tako zvanih političnih zakonov ter sistiranje občinske in oblastne samouprave. V politični razgibanosti današnjega časa je spomin na šesto januarski manifest nekoliko obledel in premnogi komentarji, ki so se pojavljali v preteklem letu, so povzročili, da se je mmogokje ustvarila povsem izkrivljena in popačena slika tega zgodovinskega dokumenta. Zato je treba vedno znova poudarjati, kaj je jedro šestojanuarjkega akta, kaj je v njem trajnega in v čem je bistvo tako zvanega šestojanuairskega režima, v čem pa le njegova tako rekoč akcesorič-na vsebina. Da je kraljev korak 6. januarja bil v danih razmerah edini praktični izihod iz katastrofalnega stanja, v katerega je zašlo naše narodno in državno življenje, o tem so si bili predvsem edini vsi tisti, ki so od prvega početka pri šestojanu-arsikem režimu sodelovali. O tem pa so se prepričali kasneje tudi vsi ostali politični krogi v naši državi, šestojanuar-ski manifest je ukinil dotakratno ustavo drža/ve in je s tem formalno odpravil stanje, ki ga je n. pr. tudi resolucija Kmečko demokratske koalicije od 1. avgusta 1928. leta proglasila za nemogoče in nevzdržno. Z ukinitvijo ustave je prešla vsa državna oblast in zlasti tudi zakonodaja v kraljeve roke in je bila uvedena formalna diktatura. Treba je podčrtati, da je to bila diktatura človeka, ki je užival neomejeno zaupanje celokupnega naroda, je bil za ljudstvo edini nosilec naše vere v bodočnost; njegova avtoriteta je bila v naši nacionailni zgodovini brez primere. Usoda je naknadno izvršila plebiscit, tragičen ali veličasten in prepričevalen, kakršnega zopet ne pomni noben drug narod, plebiscit narodne žalosti ob po-vratku mrtvega kralja iz Marseililea. Ali navzlic temu ,da diktatura kraflja Aleksandra ni predstavljala nasilne oblike vladavine nad narodom, vendar niti kralj, niti naš narod nista bila niti trenutek v dvomu, da je ona le provizorij, ki ima služiti ravno pripravam za povra-tek nove, resnične demokracije in svobode. Diktatura je bila torej le sredstvo. Jedro in trajna vsebina šestojanuarskega manifesta in vsega šestojanuarskega akta pa je vse nekaj drugega Je to slovesna proglasitev jugoslovenske ideje, ki jo je kralj še podrobno obrazložil kot idejo sloge, enakosti in enakopravnosti Slovence**, Hivaiov in Srbov kot osnovne misli našega skupnega življenja. S svojim manifestom je kralj Aleksander misel rojenico naše države s posebnim državnim aktom dvignil z nesnažnega bojišča partizanskih in kote-rijskih borb in nasprostev v svetišče narodne svobode in neodvisnosti. Dal je s tem poudarka oni globoki resnica, M smo jo nedavno slišali iiz ustes pre- I MUSSOUNI POPUŠČA Med Parizom in Londonom so v teku nova pogajanja za likvidacijo abesinske vojne — Zakaj je Mussolini popustljivejši Rim, 7. januarja, o. Današnji listi pišejo, da so v teku važni diplomatski razgovori med Parizom, Londonom in Rimom. Angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond se mudi že delj časa v Londonu ter da je imel že več sestankov z angleškim zunanjim ministrom Edenom Eden je sinoči sprejel tudi italijanskega poslanika v Londonu Giandija ter oetail z njrn dolgo v razgovoru, Italijanski poslanik v Parizu Cerrutti je prišel v Rim ter je bil že dvakrat epre-jet pri Mussoliniju. V Rimu je dalje italijanski poslanik v Bruslju Vanutteli, pred par dnevi pa je odpotoval v Pariz francoski poslanik v Rimu de Chambrun, ki je imel včeraj in dames dolge konference v zunanjem ministrstvu. Živahna diplomatska aktivnost je vsekakor v zvezi z novo posredovalno akcijo za likvidacijo italijansko-abesinskega konflikta. V pariških poučenih krogih zatrjujejo, da sta francoski poslanik v Rimu de Cham. brutn in angleški poslanik v Rimu Drummond, ki se mudita sedaj v Parizu odnosno Londonu, posredovalca med Mussolinijem ter med francosko in angleško vlado. Oba poslanika sta pred svojim odhodom iz Ri- ma imela daljše razgovore z Mussolinijem, ki jima je sporočil minimalne zahteve Italije za likvidacijo vojne v Vzhodni Afriki. Zatrjuje se. da ie Mussolini sedaj mnogo bolj popustljiv, kakor pred 14 dnevi in da sploh ne zahteva več abesinskega ozemlja, niti odločilnega vpliva nad Abesinijo. Vse kaže, da gre Mussoliniju sedaj samo §e za to, da prepreči poostritev sankcij, ki bi pomenile ne samo vojagki. gospodarski in finančni polom Italije, marveč tudi konec Mussolinijevega režima. Kakor pa zatriu-jejo v angleških krogih, ni Anglija sedaj prav ni? vol'na popustiti, marveč vztraja pri svojem stališču, da mora Mussolini popolnoma kapitulirati. Eden je skeptičen London, 7. januarja, o. Eden je poslal svojim volilcem novoletno poslanico, v kateri pravi med drugim, da je sedanji notranjepolitični položaj v Angliji povo-ljen, da pa mednarodna situacija ni niti najmanj povoljna. Mednarodni položaj je celo mnogo resnejši, kakor kdaj prej. Bilo bi le želeti, da bi bile razmere na Vojaški dogovor Anglije s Francijo Sporazum med generalnima štaboma obeh držav določa najtesnejše sodelovanje v obrambi proti morebitnim napadom Pariz, 7. jamuarja. o. Danes sd poslednji angleški vojaški surokovtnjauii, ki so sodelovali pri pogajanjih med aingiiešikim in iran-ooekiim generalnim štabom, zapustili Pariz im se vmik v London. Pogajanja so se končala s podrobno sestavo načrta o vojaškem sodelovanju med Prancijo m Angiijo v smislu točke 3 6L 16 pakta Društva narodov in sicer ne saimo v primeru oooroženega spo-pa med Angilijo mi 1 fcaitijo za/radi sankcij, marveč tuda v vsakem dinugem primeru uporabe določb 51. 16 pakta Dirusbva narodov. Načrt, ka sta ga sporazumno sestavaiia oba generaflma štaba, ima namen, da se za vse možne primere v naprej zagotovi medsebojna vojaška podpora na morju, na kopnem in v zraku. Po informacijah pariške izdaje *New York Heralda« vsebuje izdelani načrt v gilavmem štiri osnovne točke: 1. Obramba angleške posesti na Sredozemskem morju v primeru potrebe s pomočjo vsega francoskega pomorskega in letalskega brodovja. 2. Anglija se obvezuje, da priskoči Franciji v primeru potrebe na pomoč z vsemi svojimi motoriziranimi oddelki ter z vso svojo oboroženo silo na morju in v zraku v primeru, če bi bilo v nevarnosti obmejno ozemlje Francije napram Italiji ali Nemčiji. 3. Najtesnejše sodelovanje Anglije v obrambi severne Francije. 4. Francija §e obvezuje, da bo že sedaj poslala svoje glavne pomorske sile pred Gibraltar, da bi mogle v primeru spora z Italijo takoj stopiti na plan. Prvi na zunaj vidra: zmak tega dogovora bo preložitev velikih francoskih pomorskih manevrov iz Rokavskega preliva ob afclant-siko-maroško obajo. Mamevri se bodo pričeli 14. t. m. in bodo trajali do koinoa februarja. Drugo francosko atlantsko brodovje, kn bo sodelovalo pri manevrih, bo ojačeno e tremi voljnimi ladjami, ki križairijo sedaj pni Am-tsiiMh. London, 7. januarja, o. Diplomatski krogi razpravljajo mnogo o sporazumu, ki je bil dosežen med francoskim in angleškim admiralskim štabom glede francoske pomor ske pomoči Angliji na Sredozemskem morju. Pri tem naglasa jo, da je francoska vlada formulirala svoj pristanek na pomoč takole: Francija je pripravljena podpirati Anglijo s svojimi pomorskimi silami, če bi jo Italija zaradi izvajanj^ v Ženevi sklenjenih sankcij napadla Potemtakem bo Francija primorana podpirati Anglijo le v primeru, če se bodo sankcije razširile tudi na petrolej, kar bi moglo izzvati italijanski napad na angleške sredozemske postojanke; vprašanje pa je, ali bo Francija v Ženevi pristala na petrolejske sankcije. Spričo tega se je težišče pogajanj za razširjenje sankcij proti Italiji zopet prestavilo v Pariz. Kaj pravi Nemčija Berlin, 7. januarja, o. »Berliner Boraen-zeitimg«, ki se smatra kot neoficielno glasilo nemškega zunanjega ministrstva, je objavila uvodnik, v katerem se bavi s pogajanji med generalnima in admiralskima štaboma Anglije in Francije. Olan-kar poudarja, da je prvi pogoj za obstanek ali propast lokarnske pogodbe absolutna nepristramost garantov in lojalnost kontrahentov. Ce bi torej prišlo do kakega sporazuma, posebno glede francoske meje, bi Nemčija smatrala, tak sporazum za nedopusten in sicer tako dolgo, dokler bi se k sporazumu ne pritegnil tudi nemški generalni štab. Nemfi/ja bo ostala še nadalje lojalna in bo vztrajala pri dosedanjih osnovah svojih obveznosti, toda pogodb, ki bi se sklepale posredno ali neposredno z zvezi z njimi in brez njenega tvornega sodelovanja, ne bo priznala. Vzhodnoazijska antanta Kemal Atatiirk želi po zgledu Balkanske zveze združiti azijske države na bližnjem vzhodu v enoten mednarodni blok London, 7. jamuarja. o. V tukajšnjih političnih in dd-pdcimatskjlb krogih spremljajte z veliko pozornostjo razgovore, ki se vodijo v zadnjem času na pobudo predsednika turške republike Kemaila Atatiir-ka med Turčijo, tramom, Irakom »In Afganistanom. Te dni se mudi afgamski zunanji minister na Službenem posetu v Ankari ter je imel daljiše razprave z Atatiir. kom Po informacijah kuntion-akih diplomatskih krogov gre za snovanje vzhodnoazijske amtamte Po vzorcu Male antante tn Balkanske zveze. Vzhodnoazijske dirža-ve so uvktele, da predstavljajo taki državni Moki uspešno sredstvo za vodstvo enotn« in uspešne zunanje poMike Spričo medtoarodnega Položaja, ki vedno bolj kaže na to, da bi želele velesile nadvla-dati manjše države, je bij turški predlog v vseh prizadetih državah sprejet z odo- bravanjem in bo najbrže že v kratkem podpisana tozadevna pogodiba, ki bo v gSavnean kopija pogodibe Male antante odoosno Balkanske zveze. V Londonu niso preveč vzrad©ščeni nad to aktfjo, ker viiddo v tem nadaljnji korak k PoPo'ni osamosvojitvi bližnjega vzhoda, kjer pozicije Anglije že dolgo nls© več tako trdne, kakor bi želeli v Londonu. Nov svetovalec abesinske vlade AdcJis Abeba, 7. jcunuaj-ja. AA. V abesin" s>ko prestolnico je prispel danes dr. Spem-eer, da prevzame mesto švedskega generala VirgLna, ki je Zaradi botezmi odstopi/. Dr. Spencer, ki je pravne študije končai na vseučilišču v Harvardu, ved j a za stro-kovnfoka v mednarodnem pravu zidenta Osvoboditelja Masaryka, da mora država propasti, ako umre njena ideja rojenica. Z nobeno kritiko nedosrtatkov im po-Srešk, ki so se vršile po 6. januarju 1929 v. državnem življenju, se prava slika šestojanuarskega manifesta za-ka/teremkoli nasprostvu z njo. Nezdruž-da je ideja demokracije in svobode v kateremkoli nasprotstvu z njo. Nezdru-ljivi z njo so le poskusi, vrniti državo in narod v stare plemenske, verske in pokrajinske konflikte. Nezdružljivo z njo je le gledanje, da je možno za ka- ( terikoli del naroda ali države najti rešitev boljše bodočnosti v razedinjenju tega kar je narodov genij ustvaril. In nikdo naj se ne vara: v razvoju našega naroda in naše države je mogoče hoditi razna pota. aH Sleherni Slovenec, Hrvat in Srb, ki želi dobro sebi in svojim bratom, bo našel pot iz težkih skrbi današnjega časa le v luči velike resnice šestojanuarskega manifesta kralja uje-dinifelja. Dokler nam ta luč sveti, bomo vse preboleli. Naša pota pa bodo temna, če bi luč zamedlela. Če bi ugasnila, gorje nam in našemu narodu! svetu enako ugodne, kakor so v Angliji. V novo leto stopamo polni skrbi in vznemirjenosti, toda obenem tudi z izkustvi, ki smo Jih drago plačali. Rusija brezpogojno na strani Anglije London, 7. januarja, d Zunanji minister Eden je sprejel včeraj ruskega poslanika Mojskega. kateremu je izjavil, da želi angleška vlada v smislu moskovskega komunikeja iz meseca aprila lanskega leta poglobiti prijateljske odnošaje s Sovjetsko unijo in da je sploh pripravljena izkoristiti v to svrho vsako priliko-v bodočem razvoju političnih dogodkov. Ruski poslanik je v svojem odgovoru zagotovil zvestobo Rusije do politike Društva narodov na podlagi kolektivnega nastopa proti napadalcem in kršiteljem miru, to je politike, ki jo Anglija tako aktivno podpira. Stališče angleškega generalnega štaba Paril, 7. januarja. AA. »Oeuv-re< razpravlja o vprašanju, zakaj bi hotel angleški generalni štab. da se čimprej in za vsako ce- no konča italijansko-abesinska vojna Pri zadnjem sestanku med Lavalom in Cerut-tijem je le-ta sporočil, da pripravlja Mussolini nove mirovne predloge, Laval mu je pa odgovoril, da ne bo ganil niti z mezincem za pomiritev, če ne bo poprej imel striktne obljube iz Rima, da bosta Italija in njena vlada dejansko pripravljeni za sporazum. Predsednik francoske vlade je baje še dodal, da je stvar odbora trinajstih, ila izdela nove predloge. Po obstreljevanju švedskega Rdečega križa se je pa položaj zelo poslabšal. Italija je moralno mnogo izgubila v Franciji, tako da so celo najtolj italofilski člani francoske vlade zdaj prepričani, da je Italija izgubljena. V Londonu so hoteli, kakor vse kaže. da bi Italija sama od sebe napravila konec vojni v Abesiniji, angleški generalni štab je bil pa nasprotnega mnenja, tako da je Eden moral upoštevali njegovo mnenje. Angleški generalni štab dejansko želi čim prejšnji konec vojne, zakaj če bi Italijani izgubili, bi bila zmaga črnega plemena nad belim v Afriki nevaren zgled v škodo kolonijskih držav. Anglija se toji še posebno reakcije v Egiptu, novih zahtev v Palestini in naposled resnih prevratov v Indiji. Zato angleški generalni štab že glede na evropsko ravnotežje ne želi, da bi se italijanska vojska preveč oslabila v Evropi. Tz tega razloga zahteva angleški generalni štab razširitev sankcij na petrolej, ker bi že to samo po sebi bilo dovolj učinkovito. V ostalem so tako London, kakor Pariz in Ženeva mnenja, da bo svet DN 20. januarja odredil prepoved izvoza petroleja v Italijo že za 1. februar. Gospodarski optimizem predsednika Roosevelta Rooseveltovo proračunsko poročilo - Znatno povečanje izdatkov za vojaške namene Washington, 7. januarja, d. Včeraj je predsednik Roosevelt predložil kongresu svoje letno proračunsko poročilo, ki navaja za tekoče poslovno leto 1935/36 primanjkljaj 2.682 milijnov dolarjev. Proračun za 1. 1936/37 je izenačen. Redni izdatki se cenijo brez podpore brezposelnim na 5.069 milijonov dolarjev, dohodki pa na 5.657 milijonov. Od presežka 585 milijonov je določenih 580 milijonov za poravnavo dolgov. Proračun za 1. 1936/37 se torej zaključuje s čistim do-manjkljaj 2.682 milijonov dolarjev. V svojem poročilu pravi Roosevelt med drugim, da gleda z zaupanjem v bodočnost, ker vidi nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja, naraščanje davčnih dohodkov In zmanjšanje Izdatkov za podpore siromašnim in brezposelnim. Javni dolgovi Zedinjanjih držav po RooseveUtoviii izjavah ne bodo presegali 30. junija vsote 31 miljard dolarjev. Roosevelt tudi napoveduje, da bo za podpiranje brezposelnih v prihodnjem poslovnem letu porabil bržkone 1.103 milijone neporabljenega denarja iz letošnjega fonda javne uprave dela. Proračun za obrambo določa 1.551 milijonov izdatkov za mornariške potrebščine in 443 milijonov za vojsko na kopnem , kar predstavlja znatno povišanje. Ameriška vojska naj bi dobila 800 novih letal, znatno pa naj M se povečal tudi oficirski zbor letalstva. Za dograditev 94 vojnih ladij, 12 rušilcev in 6 podmornic bo izdanih 243 milijonov dolarjev. Iz proračunskega poročila je nadalje razvidno, da so štiri leta gospodarske d * presije veljale Zedinjene države do kanca lanskega oktobra 15 miljard dolarjev. Znaten del tega zneska obstoja iz posojil, ki bodo končno vrnjena. Od tega je bilo 1.700 milijonov izplačanih v obliki posojil farmarjem, 5.200 za rame podpore, nadaljnjih 5.200 pa za javna dela. Razveljavljenje Rooseveltovo kmetijske zakonodaje Washington, 7. januarja, d. Vrhovno sodišče je včeraj proglasilo kot protiustavno takozvano Agricultural Adjusbment Admi-nistration, ki je tvorila glavno oporo Roo-seveltove nove gospodarske polntike. Razveljavljen je Rooservekove kmetijske politike pomeni eden izmed najhujših udarcev proti njemu. Agricultural Adjustment !Ad-miinistrajtion je ustvaril predsednik Roosevelt, da bi zvišal cene kmetijskih proizvodov s subvencioniranjem farmarjev m z omejitvijo letine. Odločitev vrhovnega sodišč«. do katere je prišlo včeraj po pritožbah posameznih tvrdk proti zakonu, pravi, da predstavlja protiustavni poizkus za nadzorstvo nad kmetijsko produkcijo. Odločitev je bila sklenjena z večino 6 glasov proti 3. Proti njej ni mogočo nobena pritožba. Utemeljitev sklepa pravi, da nima vlade nobenega pooblastila kontrolirali kmetijsko produkcijo nirtri s pomočjo prostovoljnih dogovorov. S to razsodbo se razveljavlja Roosevckov kontrolni program, ki se tiče pšenice, riža, tobaka, koruze, sJadkorja, krompirja, rži m hmelja. Kakor govore v krogih vlade, bo sedaj kongresu čimprej predložen načrt zakona, ki naj bi nadirrrrestil razveljavljeno kmetijsko zakonodajo. Z abesinskih bojišč Na severni fronti letalske akcije, na južni uspešen spopad Italijanov z Abesinci pri Dolu Addis Abeba, 7. januarja, b. Nenavadno hudi nalivi onemogočajo trenutno na severni fronti vsako vojaško operacijo. Na visokih planotah dežuje že 7 dni neprestano, česar ne pomnijo v tamkajšnjih krajih že od 1. 1907, ker se začne prva mala deževna doba običajno sredi marca. Italijani porabljajo vsako uro. kadar ni dežja, za bombardiranje raznih postojank na severni fronti. V ostalem zbirajo svoje čete na so-malski fronti okoli Dola. Provinco Ogaden so popolnoma izpraznili, tako da poteka sedaj fronta od Ualuala preko Gerlogubija in Goraheje naravnost na jug proti Dolu. V abesinsko prestolnico je prispelo zadnje dni mnogo denarnih podpor za zgraditev poškodovanih bolnic in ambulanc, ki so jih bombardirali Italijani. Pri nedavnem bombardiranju egiptske postaje Rdečega križa pri Dagaburju je bilo ranjenih oseb. Italijanski komunike Rim, 7. januarja. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 90: Na enitrejskem in so-matekem bojišču ni bik) včeraj nobeni ti važnejših dogodkov. Italijanski uspeh pred Dolom Rim, 7. januarja o. Italijani so doslej vedno prikrivali svoje umike v teku prejšnjega meseca in objavljali samo poročila, do na frontah ni bilo »nikakih posebnih dogodkov«. Zato je italijansko javnost tem bolj presenetilo poročilo o najnovejšem t uspehu Italijanov na južni fronti pri Dolu, i ker je prvič zvedfela, da so Abesinci prodrli tik pred Dolo. Poročilo pravi, da so čete generala Graznanija po dvodnevnih krva/vih borbah v džunglah 3 milje pred Dolom izvojetvale ve'dk uspeh. V bojih, ki s© se vTŠili mož proti možu, so imeli !Abe-sinci velike izgube. Borba je bila najbolj krvava ob reki Gamale Doria. kjer so imeli Abesinci 150 mrtvih in veliko ranjenih. Italijanska poročila poudarjajo, da je ta zmaga tem bolj važna, ker je general Gra-ziani v tej bitki preizkusil moč in odpornost Abesrincev in ker predstaivlja po daljšem odmoru prvi italijanska protinapad- V borbi so sodelovala tudi letala in oldoprri avtomobili. Graziani zahteva ojačenja Rim, 7. januarja, g. V Mogadisciu, glavnem pristanišču Italijanske Somalije, pričakujejo še danes posebnega odposlanca, ki je z letalom odletel iz Rima tjakaj. Kakor zatrjujejo, prinaša ta odposlanec važna povelja za generala Grazianija, vrhovnega poveljnika na južni fronti. Vse pričakuje, da bo general Graziani v kratkem pričel veliko ofenzivo. Vrhovni poveljnik južne fronte ima na razpolago 70.000 mož. je pa baje j zaprosil še za nadaljnjih 30.000 vojakov. Kakor sodijo, je komaj verjetno, da to generalni štab trenutno mogel ustreči tej željL Rim, 7. januarja, o. Državni podtajnik ministrstva za letalstvo general Gui-sep. pe Valle je davi odletel z rimskega letališča v neznano smer. V poučenih krogih zatrjujejo, da je krenil v 'Italijansko Soma« jo. kjer b0 inspjeiral italijansko letalstvo južni fronti in kjer se pripTaivjjajo Italijani na novo ofenzivo. Seja sokolskega vodstva Poročila odsekov — Proste vaje za vsesokolski zlet v Varšavi — Sokolski olimpijski dinar — Termini za občne zbore Dn« 38. decembra se je vršila, kakor smo že poročali, seja izvršnega od/bora Sa-veza sokola kraljevine Jugoslavije. Seji je predsedovati Djuro Paunkovic, drugi namestnik saveznega starešine, navzoči pa so bi H skoraj vsi člani izvršnega odlbora. G. Paunkovič je podal poročilo o delu narodno-obrambnega odseka in posebno poudaril, kako je ta odsek agilen in budno spremlja delo obmejnih žup ter je z njimi v stalnih stikih. Njegovo poročilo je odlbor sprejel soglasno, ravno taiko tudi njegov predlog glede podpore za obmejne župe. Savezni načelnik dr. Pihilar je referlral. da je bil 21. decembra v Beogradu zbor župnilh načelnikov in načelnic. Na tem zboru so sklenili: da nače'stvo saveza prouči sestavo in način uvežbanja vaj za nastop naše vnste na zletu poljskega sokol-stva v Varšavi leta 1936; da se v drugi polovici avgusta na Vencu na F ruški gori vrši petdnevno zborovanje načelnikov žup ter čanov tehniškega odlbora, da se za sokolski olimpijski fond zbiTa olimpijski dinar od vseh sokolskih pripadnikov; da se obnovi sklep zbora načelnikov in načelnic saveza SKJ iz leta 1929 glede možnosti sodelovanja sokolskih tekmovalcev pri športnih tekmah za prvenstvo Jugoslavije in na mednarodnih tekmah za svetovno prvenstvo; da se v Beogradu od-pre internat za prireditev stalnih prednja-ških tečajev, in naposled, da se prihodnji zbor župnih načelnikov in načelnic vrši pred glavno letno skupščino. Po kratki debaiti je odlbor siprejel poročilo načelnika in obenem odobril kredit za delo načelstva in druge predmete tehniškega odlbora Dr. Gradojevič je podal poročilo o delu savezne pisarne in o raanih tekočih poslih. Poročal je, da je sokolstvo letos kakor vsako leto na svečan način proslavilo praznik 1. decembra. Omenil je tudi, da se je lotos vršila proslava ilirskega gibanja. Tudi njegovo poročilo je odlbor sprejei z odobravanjem. Dr. Vlada Belajčič je poročal 0 delovanju in stanju saveznih prosvetnih odborov in sporočil, da Se je takoj po prevzemu svoje funkcije živo trudil, da se prosvetna odbori čim bolj razvijejo. O delovanju podpornega fonda je kratko poročal pod-načelnik Živanovič. Mi bi vo je Smdljanič je poročal o dleovnju gradbenega in umetniškega odseka. Iz poročila se vidi, da so vsi tekoči posli v redu in brez zastoja. V So-kolskem glasniku bo natisnjen pravilnik v obliki posebne knjižice, ki bo omogočil vsem enotam, da se seznanijo z delovanjem odseka, kako naj se grade novi domovi. Dr. Ferič je referiral o delu saveznih zdravniških dosekov in o delovanju tega odseka. Vsa poročila so bila odobrena. O stanju savezne blagajne je poročail blagajnik Branjevački. Iz njegovega poročila se vidii. da so vsi savezni fondi naloženi v Državni hipotekami banki in da ni ndkakih posebnih izprememb, ker so ti fondi stalni in služijo v določene namene. Po razpravi je odbor razpravljal še o nekaterih vprašanjih internega značaja in določal skrajne roke za skupščine. Tako m«, rajo biti skupščine sokolskih čet najkasneje do 31. ianuarja. sokolskih društev do 15. februarja, žup do konca marca in sa-vezna do srede maja. Razen tega je odbor sklenil, da bo seja podnačelnikov sa. veznih odsekov o oroučitvi vprašanja Izdelave nove organizacije v sobote 1. februarja. \ Prihodnja sejo izvr?i1'T,~T" *vW>ora bo t soboto 8. feberarja. S shodov in Iz govorov ministra dr. Kreka Pod naslovom »Razveseljiva resnost in politična dozorelosi našega naroda« poroča ponedelijiski »Slovenec« o treh shodih, ki jih je imel v nedeljo in ponedeljek minister g. dr. Krek v Beli krajini. Najbolj zanimiv po svojem zunanjem obeležjiu je bil shod v Metliki, o katerem poroča ljubljansko radiikailsiko glasi'0, da so »v začetku zborovanja Hrvati skušali zbijati svoje .šale, da bi zbor ali preprečili ald vsaj ovirali nijegov miren potek, pa se jim to nikakor ni posrečilo. Zandarmerija je bila sicer na mestu, vendar ni v spor popolnoma nič posegla«. Tako so Hrvati lahko »čutili razliko med zborovanji v dobi, ko je notramji minister »ovaj prokleti Kranjac popovski«, in med zborovanji v dobi, ko je to mesto zasedeno po kakem drugem »patriotu«. Opozicionaloi, katerim SC J^ »pridružilo nekaj izrazitih tipov iz Metlike«-, so prepevali razne svoje pesmi, katerih vsebina in melodija pa se ne more meriti s pesmijo naših fantov. Ko je nato predsednik to živahno zborovanje zaključil, se je vršil v dvorani hranilnice nov sestanek, kajterega se je udeležila raizen opozicije vsa minožica z zaupniki vred. Dr. Krek je imel tu še en-kra*- govor v obliki popularnega političnega predavanja. Za njim je govoril še »ljubljanski župan dr. Adlešič, tako da je zborovanje z narodno vzgojnega stališča bilo morda še večjega pomena, kakor shod na trgu, ki je bil bolj manifestatrvnega značaja. Taiko poroča »Slovenec«, ki nta koncu obžaihije te incidente v času, ko ljudje v Beli krajini zobljejo zadnje koščke kru- ha in z zadnjimi dinarfiki plačujejo svoje obveznosti po zakonih, pri katerih ^jiud-stka volja ni sodelovala. pod 4 mmm -ni odredi>: newjersejskega guvernerja od-godiena. Guverner namreč pravi, da se hoče docela prepričati, ali je Ha-uptimenn res morilec Lrndfoerghovega otroka Od-r^dtba je napravila na vso ameriško javnost globok -Vtis. Nekateri menijo, liže jedru sence, tem jasneje se odraža mrtvi relief vse-mjrskega samotarja. Le redkokdaj izgine Luna med mrkom popolnoma, kot je to b»J primer L 1816 in 1884. Navadno se Mesec svetlika opekasto rdeče iz pomrča-ne. Sončaii žarki, ki ne zadevajo le Zemljo, se odibijajo v ozračjiu. Modre žarke rajši vsrkava zrak, ridečkaste odibija v vsemir. Mrk, K ibo nastopil v vseh krajih na Zemdjt, kjer bo Mesec nad obzorjem, istočasno v isti £azi, bo trajal približno 300 minut. Na višku mrka, Ob 10.21 uri bo Mesec zmova izstopal iz jedira POPolne sence, dokler ne bo ob 20.50 povsem iz območja polsemce. Poslej bo Mesec spet krožil 18 let svojio večno pot dallje, preden se bo spet v današnjem razmerja srečal z ZemjJjo. še prej pa nam bo že letos znova o®mai«l svoje srečanje v popolnem mrku s Sonioem, ko nam bo nebo v ranem poletnem jutru 10. junija, ako ne to pat, morda bolj naklonjeno Zanimiv primer sončnega mrka, ki se nagim prijateljem fotografije zvezdnega neba obeta v letošnjem rožniku Afrika in Avstralija skupaj. PokAaj Zem-ije im njenega spremljevalca Meseca je venomer tak, da vekomaj videvamo zmerom isto njegovo lice. Svetlejše lise n® obsevani plošči Lune so ravnine, puščobna kamenita morja, temnejše Pa gorovja, pOlna vulkanskih žrel. Kadar dospe Mesec med Zemljo in Sonce, je za nas neviden, tedaj je mlaj. Cim vzhodinege od Sonca Zajadra Poslej, tem bolj narašča v prvi krajec, dokler se spet ne prikaže v svetlih nočeh kot ščip ali Polna liuna. Na/to Mesec znova pojema k zadnjemu krajcu. Kako tedaj nastane mrk? Pogoj za to je razmerje, ko Luna vstopi za Zemljo, na nasprotno stran Sonca. To se zgodi vselej ob polni Luni. Da pa ob vsakem ščipu Luna ne mrkne, je kriv temu naklon Mesečne krožne ploskve k zemeljski ©Mipttki. Na Poti krog svoje premdlčnice Observatorij na Vračam pri Beogradu, odkoder se bo drevi uprlo naše največje stekleno oko na Luno Minister Živkovič na Pokljuki in v Planici Kranjska gora. 7. januarja V nedeljo popoldne se je pripeljal minister za vojsko in mornarico armijski general g. Petar P. Živkovič na Gorenjsko. NITKA V DVOJNI VIJACNICI Tilka Zbašnikova t Ljubljana, 7. januarja Težko je bilo verjeti vesti, ki se je bila snoči razširila po mestu: gospa Tilka Zbaš-nikova, vdova po dvornem svetniku in pisatelju dr. Fran Zbašniku, ki je umrl lani na Svečnico, je podlegla po kratkem, a težkem trpljenju. Z njo je Ljubljana izgubila iz svoje ženske družbe eno najbolj izrazitih. uglednih, popularnih figur in marsikdo bo presenečen na glas o njeni smrti, saj je bila videti zmerom kakor utelešenje samega zdravja. Pred nekaj meseci je ga. Zbašnikova pričela bolehati. V oktobru je odšla v Šlajmerjev dom, se nato zatekla v Leonišče, a ker je bila bolna nekaj tudi na pljučih, se je šla zdravit na Golnik. Z Gol- Z Bleda se je podal v ponedeljek dopoldne na Pokljuko, kjer je inspiciral vojaške smučarje, ki trenirajo za tekme Male an-tante, obenem je posetil tekmovalce za olimpijado, ki so skakali na ondotni skakalnici. Danes popoldne si je g. minister Živkovič v spremstvu senatorja g. Duni^a, generala Nikoliča ter šefa svojega kabineta polkovnika Trifunoviča ogledal kot častni predsednik beograjskega društva »Planica« skakalnice, ki jih grade v Planici, in novi smučarski dom »Ilirije«. Gospodu ministru so dali potrebna pojasnila in mu bili vodniki gg. dr. Vrhunec, inž. Bloudek in dr. Stanko Lapajne. Minister si je vse naprave podrobno ogledal in se o njih jako pohvalno izrazil. Obljubil je svojo nadaljnjo energično pomoč za izpopolnitev te važne zim-skosportne postojanke naše države. Opoldne je g. minister s svojim spremstvom kosil v smučarskem domu Ilirije v družbi omenjenih gospodov ter se nato z izrazi ponovnega priznanja vrnil na Bled, kjer preživlja v Parkhotelu božične praznike. Jutri se g. minister ,vrne čez Ljubljano nazaj v Beograd nika se je vrnila v Ljubljano, kjer je snoči mirno dotrpela. v starosti 63 let. Po rodu je bila pokojnica iz Kamnika, kjer jo je dr. Zbasnik spoznal, ko je služil kot koncipist pri tamošnjem okrajnem glavarstvu. V zakonu se jima je rodil sin Gvido. ki je pa umrl v cvetu mladosti, in od takrat je gospa Tilka posvetila vse svoje življenje humanitarnemu in nacionalnemu delu. Bila je članica in odbomica številnih naših dobrodelnih in kulturnih organizacij. posebno pa jo bo pogrešalo Kolo jugoslovenskih sester, v katerem je vneto delovala od njegove ustanovitve. V zadnjih ■■ KINO UNION ■ Telef. 2221. Najlepši film sezone! — Vsak, kdor dvomi v filmsko umetnost naj si ogleda velefilm EPIZODA Paula Wessely in ansambel najboljših igralcev v gl. vlogah. Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 ari letih ni bilo v Ljubljani nabiralne akcije v plemenite namene, pri kateri ne bi bila sodelovala, zlasti pa je z vsem srcem skrbela za siromašne ruske emigrante. Pogreb blaee, ugledne pokojnice bo v sredo ob 16. iz hiše žalosti, Beethovnova ulica 9. Blag ji spomin, globoko užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje! Okrevališki dom finančnih zvaničnikov V Goricah ie po 10 letnem prizadevanju otvorjen Košček mrtve, kamenite puščave z Lune — Po razdrapanem gorovju, vulkanskih Strelih in peščenih morjih se bodo plazile danes sečne zemeljskega površja Ljubljana, 6. januarja. Slednjič je izpolnjen sen naših finančnih organov, ki &o organizirani v Udmiže. ženju zvamičmiiikov finančne kontrole. Urejen je njihov dom in izročen svojemu namenu. Misel Okrevališkega doma je zorela v udtruženju skoro 10 let in šele zdaj je agilni odbor za dravsko banovino, ki ga vodi g Leopold Zabukovec, idejo uresničil. Jiovi okrevališki dom je zelo praktična, zdravstvenim zahtevam ustrezajoče urejena stavba. Je tik ceste na Golnik in odda Ijena od Postaje dobro nr0 hoda. Notranji prostori so predvsem namenjeni za spal-nice> ostale iokalitete pa zavzemajo obed-nica, kleti, kopalnica in druge prjtikline. Hiša je biila svoječasno la&t Majiijevih. a finančni zvaničniki, kj &o jo kupili, so jo docela predelali. Na novo sta se prizidali med drugim dve veliki terasj, tako da bo zavod lahko sprejel v svojo oskrbo okrog 40 ljudi. Okr0g stavbe, ki b0 nudila spričo svoje lege dovolj zatišja in miru se razprostira dokaj obsežen vrt. Mimo tega pa ima društvo še okrog 3000 kvadratnih metrov ostalega prostora, ki ga bodo lahko uporabili za občekoristne zdravstvene namene. Okrevališki dom, ki je bij zgrajen iz posmrtninskega sklada udruženja bo služil finančnim organom, ki zbolijo zaradi naporne službe Prvouio se je nameravalo postaviti nekaj sličnega v Beogradu, a je slednjič prodrlo stališče članov iz dravske banovine, naj se gradi na naših tleh. Misel graditve tega doma je vznikJa predvsem zaradi okolnosti, da prejemki f nančnih zvaničnikov niso toliki, da bi si mogli člani pomagati vsak sam zase. Zato je prevzela to skrb organizacija. Kakor vidimo se ji je namen prav odlično Posrečil. Ustanova tudi ni kako dobič-karsko podjetje, pa je zato celotna oskr ba preračunana na najnižji znesek. Ko izroča udruženje okrevališki dofn članstvu, miu k uspehu iskreno čestitamo! Našj finančni organi vrše službo često krat nepretrgoma po 12. 14 in več ur. pri čemer je zdiravje gotovo v opflsnosti ta takšen dom je zanje gotovo velikega pomena. Pri pojavih zastropljenja povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-J OSEFO VA grenčica dobro sredstvo. Ogl. reg. S. br. »485/35 Tih pogreb dr. Frana Tekavčiča Ljubljana, 7. jantarja. Med rahlim dežjem, ki je malo prej začel pršiti, se je sredi sivega, pustega popoldneva Ljubljana poeovila od enega raaijmamkantneoišiih in najbolj zaslužnih mož, ki so v polpretekli dobi oblikovali nase kulturno im javno življenje, dr. Frana Tekavčiča. Pred pokojnikovim domom na vogalu Kongresnega trga se je zbralo veliko šitevilo pogrebcev, da dr. Tekavči-ču izkažejo poslednjo čast, po vseh ulicah, koder je bil namenjen sprevod, pa se je množica občinstva zibnaila v gost špa-!ir, da vsaj od daleč prisostvuje njegovemu poslednjemu romanju k sv. Križu. Na pragu hitše žalosti so očetje frančiškani z župmkom dr. Tomincem opravili prve pogrebne molitve, nato pa se je za križem, za katerim so sluge pogrebnega zavoda nosili dolgo vrsto vencev, im za krsto, ki so jo peljal štirje vranci, zvrstil žalni sprevod. Za plakajočiimi sorodniki 90 med drui0rm stopali predsednik Odvetmi-Tike zbornice dr. Zhovraik z odborom in fttevSrifcmi pokojnikovimi stanovskimi tovariši. predsednik »Pravnika« univ. prof. dr. Dolenc, profesorji nravne fakultete dr. OoimiT Krek, dr. Skerlij. rV Po'"ec in dr. Sajovic, predsetcltnik apelacijakega sodišča dr. Goliia in upokojeni predsednik dr. Ro-gina, višji državni tožilec v p. dr. Gras-selili in državni tožilec Lavrenčak, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič z direktorjem drame Pavlom GolBo im direktorjem opere Poličem, predsednik Združenja gledaliških igralcev Drenovec s tajnikom Jermanom in blagajnikom Mem-cimorn in še mnogo odličnih članov obeh glodallSč, bivši upravnik gledališča Gove-kar in upokojeni magisitratni nadsvetnSc Bleiweis kot zastopnika Dramatičnega društva, predsednik Rotarijskega kluba dr. Krejči, predsednik Vodnikove družbe Pu-stoslemšek, predsednik Hubadove župe dr. Svngelj, župan dr. AdileMč, podžupan dr. Ravniiihar in bivši ban dr. Puc. Pogrebne svečanosti so bile opravljene v največji tišini, kakor je bilo tudi vse življenjsko delo dr. Frana Tekavčiča tiho, skromno, brez poze. Prav zato pa bosta Ljnibljtana in vsa naša kulturna javnost ohranila velfilkemu pokojniku časten spo- min. Potkojlniik je zapustil sestro gospo Ven-oetfzovo v Mokronogu, v Ljubljani pa brata g. Karla Tefcatvčiča, prokurista ve+e-tvtrdike J. C. Moyer, bi je lani praznoval 80-4etnioo, letos pa 60-lefnico zveste službe pri eni sanri tvrclki. Pokojnik je dolga desetletja kot samec bival pri bratovi moralnega«, »katoliškega« duba v delu naše opere in drame. Ob istem času, kakor so se pojavile te govorice, so se tudi med občinstvom v obeh gledališčih pričeli pojavljati obrazi, ki jih doslej običajno nismo videli ne v parterju, ne v ložah, ne na galeriji, ne na dijaškem stojišču. Ti novi ljudje so s svojo aktiviteto zavzeli najvidnejšo pozo in so s svojim bodisi izredno vnetim pritrjevanjem, bodisi s svojo demonstrativno mrko tišino kmalu vzbudili pozornost rednih, bolj umerjenih gostov .Nestrpnemu zadržanju teh novih ljudi, ki so jim očitno bolj pri srcu vsi drugi interesi kakor pa prospeh Narodnega gledališča, gre na rovaš prepoved »Tujega deteta« v drami ,ki je bilo brez dvoma najlepše delo letošnjega repertoarja, in isti nestrpnosti gre zasluga, kakor se čuje, da so zadnjič .odpovedali »Salamo« v operi. Občinstvo naj ne naseda organizirani provokaciji in naj se ne da zavajati ten-dencioznemu ploskanju pri odprti sceni, ki ima za namen samo, na idejno espo-niranih mestih vzbuditi kakšne konflikte med gledalci raznih svetovnih naziranj. Vsi resni, trezni obiskovalci opere in drame naj s svojim zadržanjem pri predstavah izpričajo trdno voljo, da nad programom Narodnega gledališia ne dopuste nasilja od nobene strojii. * Pokojnine in upokojenci. Iz vrst upokojencev smo prejeli: Pri dravski finančni direkciji se je nekdaj prakticira-lo, da je gotova skupina res potrebnih ali pa tudi nepotrebnih upokojencev prejemala svojo pokojnino tečno vsakega prvega, ostali pa smo bili odvisni od milosti in nemilosti denarnega dotoka. Proti takemu sistemu je bilo mnogo pritožb, upravičenih ali pa tudi neupravičenih, in bilo je obljubljeno, da se bodo pokojnine nakazovale po gotovem virstnem redu, ki ga je baje predlagalo Društvo upokojencev. Društvo pa ni merodajno, ker mnogo upokojencev ni pri njem včlanjenih. Kmalu je prejšnji sistem spet dobil svojo veljavnost na ta način, da so spet na vrsti med prvimi gotove skupine, do-čim smo drugi žalujoči ostali, ki z nestrpnostjo pričakujemo od dneva do dneva dobrotnega odposlanca pošte z nakaznico čekovnega urada. Radi bi vedeli, zakaj se je spet uvedel sistem, da le gotove skupine upokojencev prejemajo vedno med prvimi svoj težko pričakoni denar, ostali pa čakajo kar do 18. in še dalje v mesecu. Prosimo za uvedbo pravičnejšega reda izplačevanja pokojnin, če res ni mogoče zadeve tako urediti, da bi vsi naenkrat v prvih dneh meseca prejemali svoj težko pričakovani denar. Zaradi ureditve točnega izplačevanja se obračamo do g. finančnega ministra in gg. poslancev * Zamudna avtobusna vožnja med Bledom in Lescami. Na notico o neredni avtobusni zvezd med Lescami m Biedom smo prejeli pojasnilo: Poletje Alp—Au-to, ki obratuje na tej prog*, je vzdrževalo avtobusno »vezo vkljutb jalto neugodnim vremenskim neprilikam neprekinjeno od 17. salep vruč«, a ker taka okrepčila tolikim dišijo, ni nikogar, ki bi jih prepovedal. Med našimi vozički in takimi prodajalci pa je velika razlika. Pri nas se prodajajo mesni izdelki znanih tvrdk, vse je pod najstrožjo kontrolo, drugod pa so razpečevalci samostojni podjetniki in ni gotovo, da ti bilo to. kar prodajajo, po kakovosti in priredbi neoporečno. Ce ostane prepoved obratovanja prodajalnih vozičkov v veljavi, bodo ostali brez posla prodajalci, tvrdke pa bodo imele znatno škodo. Ena je n. pr. šele pred tedni dobila koncesijo in je izdala za voziček več ko 10 tisočakov. „MINERVA" nakladna knfižara d. d. prosi vse svoje gg. zastopnike, da se zaradi dogovora javijo V LJUBLJANI: 9. januarja, hotel »UNION«; V CELJU: 10. januarja, hotel »UNION«; V MARIBORU: 11. januarja, hotel »OREL«; OD 10. DO 12. URE DOPOLDNE. Potrebujemo še nekoliko agilnih zastopnikov za gotove kraje Dravske banovine. -Visoka provizija in premije. Prednost imajo državni in privatni uradniki, reducirani ali vpokojeni, za tem oficirji in slično. Interesente naprošamo, da se javijo zgoraj imenovane dni od 3. 'do 5. ure popoldne. „MINERVA" nakladna knfižara d. d« ZAGREB — GUNDULICEVA 7. u— Nova razdelitev poslov na sodišču. Ker so se izvršile nekatere premestitve sodnikov, je z novim letom bila izvedena nova razdelitev poslov. Od civilnega na kazenski oddelek okrožnega sodišča je premeščen g. Brelih Ivan. Njegove civilne posle je prevzel g. Fran Orožen. Kazenski mali in veliki senat ostaneta neizpreme-njena. Velikemu predseduje g. Ivan Kralj, ki je hkratu šef kazenskega oddelka in nadzornik zaporov. Predsedniki malega senata se menjajo. Civilni oddelek je v splošnem isti kakor lani. Civilnemu oddelku sta dodeljena kot sodnika dr. Andrej Dol in ar in dr. Edvard Vračko. Vodstvo obrtnega sodišča je poverjeno sodniku Antonu Avsecu. Konkurzne in poravnalne zadeve vodi dr. Vladimir železin-ger. Preiskovalni sodniki so: dr. Mirko Kreaiik, pristav Zalokar Alojzij in pristav Gubenšek Fran. — Pri sreskem sodišču je prevzel m. civilni oddelek Milan Tominec. doslej kazenski sodnik na oddelku VI, ki ga je prevzel iz Radovljice premeščeni sodnik Leopold šmalc. Izvršilni oddelek V. je mesto dr. Andreja Doli-narja prevzel g. Valentin Bidovec. u— Stare zborovske mojstre kakor Jakoba Obrecluta, Orlanda Lassa, Vik torta. Schiitzia In Mozarta bomo imieili priliko slišati na koncertu zagrebških madirigali-stov, ki bo v Ljubljani v Ponedeljek 13. t. m. v FiLharmonični drvorami. Na toredni užitek, k'. Se nam bo nudiJ ta večer, opozarjamo vse naše glasbo ljubeče občinstvo. u— J.N.A.D Jadran. Seja centralnega odbora bo drevi ob 18. v društveni posvetovalnici. u— Društvo »Tabor«. Ker sodeluje pevski zbor jutri, 9. t. m. pri proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, katero priredi Kolo jug. sester v Mostah, odpade isti dan članski sestanek. Pevke in pevci naj se današnje vaje sigurno udeleže. — Odbor. u— Članski sestane^ Sokola I bo v sredo 22. t. m. ob 20. v mali divorani na Taboru in ne to sredo, Itakor je bflo Po pomot/ objavljeno v pon©deljski izdaji. Zvočni kino Ideal B SAMO ŠE DANES ob 7. in 9V4- uri Charlotte Susa in Pavel Hartmann ter Gustav Griindgens v filmu ZAKAJ ŽENA MORA VARATI Film ljubezni, lepote in sreče. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. u— Vojaška zglasitev. Mesitno poglavarstvo poziva po razglasu k zg-Jasifrc naslednje voj. obveznike: 1) vse, v Ljubljano pristojne mladeniče, ki so rojeni v letih 1916 do 1909; 2) vse, v Ljubljani bivajoče, pa drugam pristojne miladeniče rojstnih letnikov 1916 do 1909; 3) vse starejše obveznf-ke do 50. leta starosti, ki so postali morebiti nesposobni za voj. službo. in 4) vse mjjajeniče, ki so bili rojeni v letu 1918. Zglasiti se morajo tekom tega imeseca. Podrobnosti zglasifcve so razvidne z razglasov, ki so naleP-j^i Po mestu, lahko pa se zve Zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/C. Kdor i se ne zglasil pravočasno, bo -zasledovan in kaznovan po obstoječih zakonskih predpisih, kakor da se odteguje zakonitim voj. dolžnostim. Za pravilno zglasitev so odgovorni tudi o*b-ivezVkovi starši, sorodniki. varu/hJ, stanodajalci in siužbodajalcl. KINO SLOGA » Ljubljanski dvor Telefon 27—30 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 poje tenor milanske Scale, slavni Lauri Vofpi v prekrasnem filmu čarobnega petja PESEM SOLNCA Zamenjava telefonskih aparatov. Že nekaj let so mnoge stranke v Ljubljani imele lične telefonske aparate, kakršni so v obratu tudi v drugih mestih, kjer imajo avtomatične telefonsike centrale. Te dni pa hodijb po hišah telefonski nameščenca in pobriajo lične aparate ter jih zamenjujejo za neke rrumstruome konstrukcije, ki spominjajo na dobo, feo smo tudi v Ljubljani še vrteli telefonske kljuke, če vprašaš, zakaj to, ne dotoiS pravega odgovora. Serveda stresajo stranke svojo nevoljo nad organi poštne direkcije, ki pa niso ne krivi ne dolžni. Ds-menjavo telefonskih aparatov je odredilo ministrstvo za pošte, ker potrebuje te aparate za abonente v drugih krajih, kjer je estetski čut menda bolj razvit, kafcor v Ljubljani ... u— Bela kuga se imenuje tema. o kateri bo razpravljal v društvu >Soči« v soboto 11. t. m. v salonu pri »Levu t zdravnik-specialist g. dr. Josip Prodan. To predavanje, ki bo prvo te vrste v »Soči«, je za slehernega poučno in tudi potrebno. Ponazorjeno bo s slikami. Na važno predavanje so vabljeni vsi in vsem je vstop prost Prireditveni odsek. ZNIŽANE CENE« M ožgan? se utrujajo, L\\ NT4 J0 Ifm. je nenadomestljiva koncentracija re-dilnih elementov, zanesljiva, okusna hrana za obnovo energije, ki je oslabljena zaradi prekomernega duševnega dela. Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. Pred novim sneženjem? Prijetne, pa občutno prizadete posledice letošnje zime Kdaj dobimo nov sneg ? ljudje po izostanku zimsko>portnega turizma. Kdo bi ugovarjal, da 90 naša Gorenjska pa vse ziimske postojanke naokrog izgubile sto in stotisoče Din zaslužka, ki bi ga pustili tod zimski izletniki. Neie domači. temveč tudri zagrebški izletniki so morali izostati. Slednjem so se morala pridružiti zdaj še Beograjčani, ki en na pravo-slarvni božič ostali doma. Posebni vlak, ki bi imel priipeljatn prestolniške prijatelje nase zimske prirode. je moral odpasti. Drugi mesec zime leze v sredo, široko-potezni zimsko športni program čaka izvedbe. Povsod izguba nPošti«, ki je bil že tolikokrat predmet pritožb, pretaka blatna brozga v taki meri, da je prehod skoro nemogoč, prav tako je na cesti dalje od voglajnskega mostu, že kakih 14 dni ni nihče snažil teh prehodov. Do mostu pa bi bilo treba cesto tudi temeljito posuti. Mestno občino prosimo, da bi dala posuti hodnike od vog-lajnskega mostu od stopnic po Hribom sv. Jožefa in od vrha stopnic do zveze s cesto pri Jožefovi kapeli. e— Davčna uprava poziva davkoplačevalce, ki so zavezani plačevati uslužben-ski davek v davčnih znamkah, da predložijo davčne knjižice svojih nameščencev davčni upravi do koncu januarja v pregled. e—Javna mestna knjižnica je izposodi. ia lami 28.080 knjig, in sicer 17485 slovenskih in srbohrvatskih, 9.477 nemških »'n 1.117 znanstvenih. e— Jufri poteče rok za ohn0vo srečk državne razredne loterije. Obnovite srečke takoj v podružnici »Jutra« v Celju! e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefftm > M arija Baškirčeva« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Pri Abrahamu. 50-Ietnico rojstva obhaja te dlnii ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Kairol Jug. Čestitamo. a— Gledališke novice. Poslovilni večer bivšega iigrailCa in režiserja mariborskega gledališča, sedaj glavnega režiserja Narodnega gledališča v Skop:ju, g. V. Skr-binška bo jutri, v četrtek zvečer. Ob tej priliki se uprizorijo Šorlijevi »Blodni ognji«. — V petek 10. t. m. bo operno baletni večer, na katerem nastopijo prvakinja beograjske opere in dolgoletna č\ani-ca milanske Scale Evgeniija Valjanitjeva in baletna solista Irena Stupsika in Boris Pi-lato. — Dne 15. t. m. pa nastopi Katja Delakova s svojo plesno skupino ter ob sodelovanju švicarske plesalke Suši \Ve-ber in plesalca Frica Bergerja. a— Kulturne novice. Zdi se, da je vprašanje primerne koncertne dvorane v Mariboru, posrečeno rešeno. Znano je, da je velika unionska dvorana težko zaikurljiva in trpi radi prepiha. Vodstvu koncertnega biroja tukajšnje G'asbeme matice se je posre&ilo pridobiti lastnika Grajskega kima za odstop prelepe dvorane za koncertne prireditve. Centralna lega in akustič-nost sta važni odliki te dvorane. a— Na državnem tožilstvu je na praznik Treh kraljev izročil v navzočnosti vsega osobja državnega tožilstva Mišji državni tožilec dr. M. Zorjan upokojenemu višjemu oficiaiu g. M, Trojnerju odlikovanje sv. Save V. stopnje. a— Iz magistratne službe.- Pri mestnem gradbenem uradtu je nastavljen s 1. januarjem 1936. inž. B. Lah. a—• Volilni imeniki se popravljajo im dopolnjujejo pni mestnem popiisovalnem uradu. Predvsem volilci letnikov 1915., 1916. naj se zanimajo, če so v voli'ni)h seznamih. a— 30.000 dinarjev za mariborski spomenik kralju Uedinitelju je darovala tvrdka Hutter in diruig. a— Mariborski filatelisti so iimeli te dni pri »Prleku« svoj redni občni zbor. na katerem so si izvolili vodstvo svojeg-i Bla-telističnega krožka, ki je ostalo pretežno v dosedanji sestavi. a— Kopališka ulica pod vodo. V ponedeljek zvečer se je šofer zaletel v obcestni bidrant na vogalu Marijine in Kopališke ulice s toliko sti!o, da ga je podtrl. V trenutku je brizgnil v višino 4 do 5 m močan vodni curek in je voda preko po>l ure bruhala na cesto. Šofer je sicer jedrno vozil naprej, toda priSli so mu kmalu na sted Radi bruhajoče vode je nastala v omenjeni ulici pravcata poplava in je pri-aoru prisostvovalo veliko radovednežev. a— Razširjenje bolnišnice. Z nastopom pomladi se bo postavil na kompleksu tukajšnje splošne bolnišnice nov paviljon, kjer se bo namestil dermatološki oddelek in oddelek za težje primere vene ničnih bolezni s priključeno opazovalnico. a— Božična drevesca. Posestniku Jakobu Žrtku v Rogozi so posekali in odpeljala okoli 50 božičnih dreves. Nekaj osumljencev imajo orožniJci v evidenci. a— Smola enega »svetih treh kraljev«. V Spodnji Polskavi je bil med »svetimi tremi kralji«, ki so hodili od hiše do hiše, tudi 36-letni Ivan Ferliimc. Nekje pa so ga s toliko sdJo vngJi iz hiše, da si je pri padcu stri levo nogo pod kolenom in da so ga morali prepeljati v bolnišnico. a— »Črno gostilno« so odkrili v Mlinski ulici 44, kjer je neki posestnikov sin iz mariborske okolice prodajal šmarmico po izredno nizki ceni. Preostalo zalogo 250 1 so zaplenili, lastnik tčme gostilne« je prijavljen državnemu tožilstvu. , Gospodarstvo Narodna banka ob koncu leta Narodna banka je izdala svoj izkaz za 31. december 1935, ki zasluži posebno pozornost, ker 6o v ton izkazu vseko leto že upoštevane spremembe v zvezi s sestavo bilance. Tudi v poslednjem tednu decembra je zabeležila Narodna banka dotok zlata in deviz v višini 4.5 milijona Din, od tega odpade na povečanje podlage 3.9 milijona Din in na povečanje deviz izven podlage 0.6 milijona Din. Zlata in devizna podlaga je ob koncu leta znašala v zlatu 1431.5 milijona Din (od tegfl zlato v inozemstvu 94.6 milijona Din) v devizah in va-lutah pa 32.8 milijona Din skupaj torej zlata in devizna podlaga je znašala 1464.3 milijona stabilizacijskih dinarjev (vrednost zlata in deviz v podAagi je računana še po starih paritetnih tečajih). Devize izven • podžge (to so devize, ki jih ni mogooe neposredno zamenjati za zlato) na so znašale ob koncu leta 331.6 milijona Dia. Dotok zlata in deviz: pol milijarde Vrednost zlate m devizne podlage sku. paj z of.icielno premijo (28.5%) je znašala ob koncu leta 1881.6 milijona Dim. Če hočemo ugotoviti 6premembr v teku poslednjega leta tedai ne moremo vzeti za podlago primerjave postavk iz bilance za 31 december 1934. ker je bila 22. januar, ja izvršena znana transakcija z odrolač:1om revolving kreditov - zvezi z razčiščen jem bilance. Stanje zlate in devizne podlage ter Predvsem so se zmanjšale v zvezi s pripravo ni denarnih zavodov za bilanco privatne žirovne naložbe ,in sicer za 101 na 690 milijonov Din. Navzlic tcinu zmanjšanju, pa so bile lan, ob koncu leta privatne žirovne naložbe precej večje nego v prejšnjem letu, kakc-T sledi iz naslednje primerjave (v milijonih Din): obv, na nokaz od tega žir. nal. konec 1931 417 326 konec 1932 698 385 konec 1933 1031 474 konec 1934 «66 532 konec 1935 1380 690 Privatne žirovne nal~žbe £o bile lani ob koncu :eta še enkrat več e nego ob koncu leta 1931 in 1932 ko je bila denarna kriza najhujša. Znaten dvig skupae vsote obveznosti na pokaz v primeri s prejšnjim le-tern pa je pripisati okolnosti. da se je postavka »obveznost- na pokaz po raznih računih« povečala od lanskih 327 na 689 milijonov. To so predvsem klirinški računi in vezani dinarji Omeniti je treba še r>o*tavko obveznosti z rok^m. kjer ee sedai knjižijr skoro le iz. dani b'a tajniški boni Narodne banke. Ta postavka se je zadn je mesece nekoliko skrčila in ir znašala ob koncu 'eta 193 milijonov. Ob koncu leta 1934 ie znašal obtok blagajniških bonov 300 nnili jonov K rit ve no razmerie se v teku let* ni b:- . . . ,. , . stveno spremenilo »n je zrišhlo kritje v fe^IfT" P'j. Čf.ff zlatu in devizah vse leto okrog 30%. Ob koncu leta je znašal odstotek kritja 29.°S% povečal pa se je o*Wotek kritia v s«mem zlatu v trezorjih Narodne b^ke. k? je znašai! ob k~ncu leta 27.37%. kajti v«e povečanje podlage se »e pokazalo v vočii zalogi zlata v tresorinh Narodne banke, do-5;m je zlato. deponirano v inozemstvu, nazadovalo od 147 nvili ionov dre 22. januarja na 95 rrali;orov ob koncu 'eta. lanskega leta dc konca leta spremenilo takole: zl. in dev. podi. dev izven tvhII 22. jan. 1°35 1653 2 138.9 31. dec. 1935 18816 4261 razlika 228 4 +287.2 Tz gornje-primer!ave s'edi. da se ie zlata in devizna podlaga, če io računamo p-> te-č.aiib s premijo nnv^a od 22 jmu^irja z'i 2?8.4 milijona ^'n. devire izven r^dl^Ce P9 so narasle za 287 2 m51i'or8 Din t^kn da ie zn"'"1 ves do*ok zlata in deviz 51^.6 rriT-jon« Din. Posojila Stanje posojil se v primerj s koncem prejšnjega leta in bistveno spremenilo. Ob koncu leta 1934 so znašala posojnla pri Narodni banki 1764 milijonov Din: v drugi polovici februarja so dosegla najvišje stanje 1827 milijonov Din, potem pa so zopet nekoliko nazadovala. V oktobru sc se za nekaj časa zopet dvignila preko 1800 mili. jonov. Stenic posojil je bilo eb koncu zadnjih let naslednje (v milijonih Din): Posojila menična lombairdna skupaj konec 1929 konec 1930 konec 1931 konec 1932 konec 1933 konec 1934 konec 1935 1288 1434 1966 2112 1809 1529 1523 230 203 287 345 293 235 258 1518 1637 2252 2457 2102 1764 1781 V primeri s koncem prejšnjega leta so bila ob koncu lanskega leta posojila le za 17 milijonov večja, v primeri z na višjim stanjem posojil, ki je b'U> zabeleženo sredi oktobra 1932 (2558 milijonov) pa je bilo stanje ob koncu lanskega leta za 777 milijonov maniše. V poslednjem izkazu so upoštevani tudi odpisi dubioznih terjatev Koliko so ti odpisi znašali za preteklo leto, iz izkaza ni razvidno V primeri z izkazom od 22. decembra beleži poslednji izkaz celo povečanje za 8.9 milijona Din in terej odpisi naj-brže niso bili znatni, če jP navzlic odp'som stanje posoii1 celo naras'o Kakor znano, so v letu 1934 znašali odpis< sumljivih terjatev 33 milijonov, v letu 1°33 celo 63 milijonov, v letu 1932 pa 51 milijonov Državni dolg Začasni državni dolg je ob koncu leta ostal na nespremenjeni višini 600 milijonov Din, stari državni dolg pa se je zmanjšal za 10.1 na 1670.6 milijone Din. Ker običajno ta postavka vsak teden narase za približno 0.1 milijona Din (v zvezi s plačilom obresti na blag. bone Nar banke) pomeni zmanjšanje starih posojil da jt bil izvršen odpis teh posojil iz ude'ežbe države na čistem dobičku Narodne banke. Ta udeležba je morala znašati nekaj nad 10 milijonov D;m, (lani je znašala udeležba države na dobičku 9.8 milijona Din predlamsk m 4.9 milijona Din leta 1932 4.2 milijona Din, leta 1931 56.4 milijona Din in leta 1930 38.7 miliijcsna Din). Ker se je udeležba države na dobičku očitno nekoliko povečala, je naibrž tudi čisti dcb'ček za preteklo leto neko'iko večji. Obtok bankovcev se ie povečal V zvezi s povečanjem ziate in devizne podlage se je v pretekls.ro letu tudi obtok bankovcev nekoliko povečal Poslednja izkaz zaznamuje povečanje za 158.0 miHjona Din, taiko da je ob koncu .eta znašal obtok bankovcev 4889.9 milijena Din, to je za 506 milijonov Din več nego ob koncu leta 1934. V tej zvezi pa je trebo opozoriti na drug važ.n pojav, to je zmanjšanje obtoka kovanega denarja v niiklju in srebru. Ob koncu preteklega leta je imela Narodna banka v svojih blaga mah za 329.9 milijona Din teh kovancev Vsega ie bi'o ob koncu leta v obtoku le za 870 milijonov Din kovancev nasproti 994 mit jenom ob koncu prejšnieSa leta, tako da imamo zmanjšanje ob*oica kovanega denarja v niklju in srebru za 124 mili ionov. Gibanje vsega denarnega obtoka je bilo zadnja e-ta naslednje (v nvlijonih Din). bankovci kov&nci s'cn-paj konec 1929 5818 146 5964 konec 1930 5397 143 5540 konec 1931 5172 161 K333 konec 193? 4723 479 5*0? konec 1933 4327 . O60 5287 konec 1034 4384 994 537« komec 1935 4890 870 5760 Skupni naš denarni obtok ae je t^rej lani v primeri s koncem pre šnicga leta poveča) za 382 milijonov. V nrimeri z nijn;ž jim stanjem ob koncu hta 1932. pa je b;l lami denarni obtok večii za skoro 660 milijonov. pri tem na je še vedno precej zao-9t":al za letom 19?9 Obveznosti na pokaz «o se v posleHni^m tednu decembra zaradi povečan in V^ zmanjšale za 122.4 na 1385.7 milijona Din. Naše klirinške terjatve v inozemstvu Po podatkih naše Narodne banke se je nemški klirinški dolg v poslednjem tednu preteklega leta nekoliko povečal, in sicer za 8 na 390 milijonov Din. Do tega' povečanja je prišlo, čeprav so bila pri nas vpli-čila v kliring prav znatna, ko so bile v Berlinu vplačane od strani nemških uvoznikov še večje vsote. Saldo v italijanskem kliringu je znaša! ob koncu leta 47.4 milijona lir, kar ustreza (po tečaju 355.40 Din) vsoti 168.5 milijona Din nasproti 178 milijonom pred enim tednom. Odlok finančnega ministra, po katerem so morali uvozniki italijanskega blaga do 27. decembra vplačali v kliring eno tretjino svojega dolga (ostanek morajo vplačati pa do 12. februarja) ni pokazal zaenkrat pričakovanega rezultata, saj se je saldo v kliringu v zvezi s temi vplačili zmanjšal le za 10 milijonov Din. Naša klirinška terjatev nasproti Bolgariji se je ob koncu decembra skrčila od 0.88 na 0.19 milijona Din. v Turčiji pa imamo aktivni saldo v višini 329.000 francoskih frankov to je okrog 1 milijona Din. obveznic vojne Škode nove emisije. Seznam je urejen v aritmetičnem redu z navedbo posameznih žrebanj ter zastaranj, kar omogoča hitro, točno in zanesljivo poslovanje z obveznicami vojne Škode. Naroča se pri založniku: Ljubljana. Gledališka ulica 13. Cena 2y Din. = Naš klirinški dolg v Švici, ki je do srede decembra popustil na 286.0(X) frankov, se je 23. decembra zopet dvignil na 432.00J frankov, to je na 2.2 milijona Din. Pravilnik o finančnem poslovanju v obtinah. Na osnovi § 104. zakona o občinah je finančni minister izdal otširen pravilnik o finančnem poslovanju y občinah, ki je objavljen v »Službenih Noviiiah< od 4. januarja 1.1. = Rentnini zavezane osebe opo^ria mestno Pog-ava^etvo v Ljmbljani na razglas davčne uprave, da vložijo prijavo rentnine za leto 1936 najkasneje do 31. t m pri davčni upravi v Ljubljani, Vodmi-kov trg 5. Tiskovine »e dobijo prj davčni upravi za 0.50 Din. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na ceski mest. po^av^r-stv* v Ljubljani, Borze 7. januarje Na ljubljanski borri so of:cie'mi tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni, le de vi za Pariz je nekoliko popuščala. V privatnem kil'gu notirajo avstrijski ši lingi 9.10 — 9.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.1850, v angleških funtiči po 250. v grških bornih po 30 m v šp?riokih poze tah po 6.75. Nemške kompenzacijske marke so se v Ljubljani in Zagrebu trgovale po 14. Na zagrebškem efektnem t.ržioču se je Vojna fikoda za ka-so trgovala po 356. Promet je b^l samo še v 7% :72.-43, — 2)87.03, Ber.im 1756.08 — 1769.95, Bruselj 735.33 — 741.39, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.41 — 217.47, Newvodc 4343.m 123.65, Dunaj 57.10. Stock-ho'm 78.1750, OrJo 76.1750. Kobenhavn 67.75. Praga 12.74, Varšava 58, Atene 290. Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. D-žavne vrednote: Vojna ;kv.la 355.50 — 3W50. 7% imvent. 76 — 78. 4% ?.grarne 45.50 dem.. 6% begluške 60.25 — 61.25. 6% dnlm. agrarne 60.50 — 61.75. 7% BIsvt 70 — 71. 8% Bloiir 80 — 81; delnice: PAiB 223 — 23? Gospodarske vesti = Pravilnik za izvajanje uredbe o kar- _ telih. Minister yza trgovino in industrijo je j £ g T'i20; T^s: s^on^pT 137.50 na nennvi i>lann iironha a u-arfolil, iv/lal * _ — 140; moka: baška tn banatska »Og« po Blagovna tržišča ŽITO + "hicago. 7. jan. Začetni tečaji: pše-nioa: za maj 101.6^5, za julij 89.76, za sept. 88.26; koruza: za maj 62, za julij 62.25. -f VVinnipeg, 7. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.75, za julij 89.125. + Ljubljanska b0rza (7. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nuidijo se (vse firanko vagon nakladalna postaja): pšenica; baška in bana teka, 78 kg Po 172.50 —175; koruza: času primerno &uha po 112 — 115, prekmurska prekomerno suha na osnovi člena 31. uredbe o kartelih izdal pravilnik za izvrševanje uredbe o kartelih, ki je objavljen v »Službenih Novinah« od 4. t. m. Pravilnik vsebuje točna navodila glede ragistriranja kartelov in glede kontrole njihovega poslovanja. Z uveljavije-njem tega pravilnika prenehajo veljati navodila za izvajanje uredbe o kartelih od 17. septembra 1934. = Privatni kliring z Nemfijo. Kakor smo že poročali, se prične 15. t. m. v plačilnem prometu z Nemčijo privatni kliring. Tozadevni odlok finančnega ministra je sedaj objavljen v »Službenih Novinah« od 4. t. m. = Celotni seznam izžrebanih obveznic vojne škode. Avgust Pertot, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, je izdal v samozaložbi seznam vseh dosedaj izžrebanih 270 — 2S0, »2« po 250 — 256, >5« j?o 230 — 235; otrobi: baški Po 110 — 115. + Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Zaradi pravoslavnega božiča borza danes u*. poslovala. + Budimpeštanska termtnska borza (7. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 18.38 — 18.39, za maj 1833 — 1&55. BOMBA2 + Liverpol, 6. jan. Tendenca 6talna. Zaključni tečaji za jan. 6.14 (prejšnji dan 6.15), za julij 6.02 (6 06). + Newyork, 6. jan. Tendenca neenotna. Zaključni tečaji: Za jan. 11.79 (11.68), za juiij 10.89 (10.85). Tragična smrt orožniškega narednik Antona Bitkovška v črni gori Ob grobu vzornega notranjskega gospo* darja Stari trg pri Ložu, 7. januar ia. Ivan Beneuia, eden najvidnejših mož Lo-šike doxne, poznan po vsej Notranjska in še daleč naokrog kot značaij-krznenjaJc in do-brtčina, je legel 2. t. m. k večnemu počitku pri S>v. Mairtjnu, ki leži med Starim tngoon Ln Podcerkvijo, na kraju, kjer je nekoč baje stalo siaro jaj>o>dsko mesto Ttrpo. BiKakovito se je na slanega leta dan razširila vest o Bencinov- smrti. Pogreb je bdi veličasten- V velikem štev.du so se ga udeležili prijatelji in znanci z Rakeka Cerknice, Begunj, Grahovega, Biločani. Sodirščanj Ln Loškopotočan^. Domač pevski Jjor je pred h'šo siredii vasi po molči vab zapel >Vigred« in mnogim so se za-soizLle oči. Sokoli Ln gasilca. ki so prej stali kot ča^na straža ob odru, obda nem z nebrojnLini venci, so položili krsto na okrašeno brizg. Ino, v katero so bili vpirezemi 'iskni vranei. Žalni fipre-vod je najprej krenil nroti Ložu. nato pa zavil navkreber do župie cerkve, kjer je župnik g. Kafneir ob as'istenoi 2 duho inikov blago:^o\^'i krsto. Od faime cerkve sv. Jurja se je spre\'od pomikal t>3 klancu na pokopališče. Ganljivo je hMo ob grobu. Na?e'mrlk starotrikih gasilcev g. Slanko štrilof. je do-s'.o;no ocenil zasluge Ivana Benčine. lci je bM p-fyl 50 leti med usHnovitelji gasilnega društva v Loški dolini. V imenu Sokola je izirekel poslovilne besede br. J. Jerala. «aj je pokojnk mno^jo žr!vo'.-ial za loškega 5>o-kola in po niego\'em prizadevanju je Sokol dobil lasten dom sredii vasi. Sokorski prapor se je nagnil nad odiprtim grobom. Kot odposlanec osrednjega od'bora SLD se je ravnatelj Zupan iz Ljubfliame v toplih besedah spominjal poH^oimega lm™iVe!ra tovariš«. Z Rac.ne gore srleda.io turobni enrevod r>lahe srnice. V snežniških gozdovih im goSčavalh poslušajo z\r»np.nje zvonov kot zadnii pozd.rav vzoTnemu lovcu. Pa kbdii kosmstinec se je p-ebudi:J in zabrundal svojo pesem. (Zairr>di me>hike znme je namreč letos kaj zsrodaj za.mjsli'11 <=voi brlog in so t^a ljudje že videli po goščah). V slovo je g. raivnaiteli položil ■na kr«ato zeleno veiiro. enako o«t»li lovei. Lov-ika straža pa je oddala trii čast,ne salve. Pokojnik se ni nikoli rinili v osprediie. MinoTvn pa je po svo.jiih močeh kot sin trdne km^oke hiše storil 7,a napredek in procvit doline. Bij je član Posojilnice za Starj trg. Lož in soseds.tvo. Več lol ie Ml tudi "brimirfn odibomik. Vse svoie živVenie je b'«l znflča-jen naiprednjak. Pokojniku bo trajno ohira-njen časten spomin. I. D- l Loče, 7. januarja. Na Štefanovo je postal žrtev svoje odgovorne službe slovenski rojak Anton Bu-kovšek, orožniški narednik, doma iz Loč pri Poljčanah. Služboval je že nekaj časa v Golubovcu pri Plavnici v zetski banovini. V ondotnem kraju se je zadnje čase precej razvijalo tihotapstvo. Prav na Štefanovo so morala finančni organi v Golubovcu izvršiti hišno preiskavo. Prišli so v hišo nekega uglednega posestnika. Pri hišnem gospodarju so naš'j večjo količino to-bska. Hišni lastnik se je branil izročiti finančnim organom tobak in vse je kazalo, da pride do spopada Tihotapec je zaznal vso svojo zalogo tobaka in je gorečo baklo vrgel skozi okno, ni se pa hotel vdati finančnim organom. Ti so po nekem svojem zaupniku obvestili o dogodku orožnike. Narednik Anton Bukovšek je nato velel svojimi dvema orožnikoma, naj ga spremljata da bo spopad preprečen .m da bo tihotapec z morebitn;mi sokrivci aretiram. Re.vno ko je Bukovšek prišel v bližino, je skozi oikno švi^nUa k-o*j'a. Namenjena je bi'a f:p"mčnfnn rrginu a ie po usodnem nakMučju 7"dela narednika Antona B 'Vovšta v lice Pre^^ga'." mu je čeljust in ;7df.-)p;la n" t;1n'ku K"> ;e R'i^o"<-še>k omsh-n;1 po r>/'d,:j nacI^lnH st*-«*'? fn s^i b:,la n^n.je"" t;1->of"^čev s:ri in nek- finančni organ. Takoj ra»>-!V: da ?e nr tem lah^o '-i^šo v k^t«-.^; co Or."7rv'ld 7 ee if. -^i-ri.rn-1 flli VenOifiTV 'n V en/vil' ^ »*«Vr>; OT- I tflT'' 1"' TO 7" ^a«/! c-lTn^i'1- rl H>H>>MIIIHIM»MMM Vn c-.4-i.-1,. c e ta izrtovori' ra^r.;« hn^odet ,„♦„.1 p Vonliit^ me v mili Sloveniji!« — Močno je bil priljub- SOKOL Novi grobovi v Škofji Loki je v torek, 7. t m. nenadno umrl upokojeni šolski upravitelj g. Friderik Kramar. Pokojnik je bil dober učitelj, izven šole pa se je zlasti vnemal za človekoljubni pokret gasilstva, ki mu dolguje mnogo hvaležnosti. Bil je dolga leta tajnik škofjeloškega gasilskega društva, kakor tudi Član nadzornega odbora kranjske župe. Za lepe zasluge je bil že večkrat počaščen. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob pol 16. — V Ptuj" ie umrl P° kratki mučni bolezni v 64 letu starosti g. Franc Plavčak. Bil je zelo miroljubnega značaja in zvest delavec. Do zadnjega si je služil z velikim trudom vsakdanji kruh. Bil je dvajset let zaposlen v usnjarni g. Pavla Piricha. Pogreb to danes ob 15. iz bolniške mrtvašnice na mestno pokopališče. Včeraj ob 11. je umrl v Gregorčičevi ulici g. .lože Bervar, star 66 let Dolga leta je v tesni sobici zadaj ob stranskem vhodu v dramo skrbno vršil službo vratarja. Kdor ga je poznal le površno, je gotovo sodil, da od nekdaj pripada živemu inventarju teatra. Toda preden je prišel v Ljubljano, je presedel polnih £8 let pri orglah. Služboval je pri Sv. Križu pri Litiji, v Stari L°ki in drugod, povsod je bil priljubljen. Mož, ki mu je bila glasba vse, se je rad udejstvoval pri raznih prosvetnih organizacijah in je zlasti z ljubeznijo vodil pevske zbore. V vojni je jedva ušel nasilni smrti. V Juden-burgu se je ob puntu zavzel za prijatelja, katerega je neusmiljeno obdeloval neki korporal s pestmi in brcami Bervarja so privezali na drevo, postavili so ga pred sodišče, naposled pa so ga poslali na fronto kjer je domala izgubil vid. Ob prevratu je k sreči našel v pokojnem Milanu Puglju pomočnika, ki mu je preskrbel službo gledališkega vratarja. Žena Josipina absolventka učiteljišča v Sarajevu, je v srečnem zakonu povila 7 otrok, katerim je skrbni oče lepo ugladil pot v življenje. Dobrodušnemu možu bodo pač vsi številni znanci in prijatelji ohranili najlepši spomin. Pogreb bo v četrtek popoldne. Pokojnim blag spomin žalujočim naše iskreno sožalje! Naval na belialšnico Ljubljana, 7. januarja Prihodnje dni bomo objavili nekaj^ številk o tem, Itako je frekvenca obče državne bolnišnice v preteklem letu vnovič narasla in kako postaja vsa zadnja leta iz dneva v dan bolj nujna potreba, da se bolnišnica razširi. V sprejemnem uradu pa so že tudi v prvem tednu novega leta, v katerem so bili kar štirje prazniki, ko promet po navadi malo upade, imeli tolikšen naval, da so perspektive tudi za bližnjo bodočnost samo črnoglede. Do včeraj so v tekočem letu sprejeli na razne oddelke nekaj čez 500 bolnikov, a samo včeraj do mraka je zaprosilo sprejem nad 150 ljudi, da na oddelkih niso vedeli, kam bi z njimi. — Mimo drugih so sprejeli tudi 53 letnega upokojenega strojevodjo Jožeta Jamnikarja iz Rožne doline, ki je v nekem prepiru dobil občutne poškodbe na glavi, 26 letnega inženjer-ja Gvidona Burgerja iz Maribora, ki si je na praznik sv. Treh kraljev pri smučanju na Kofcah zlomil levo nogo in 38 letnega kovaškega mojstra Ivana Rometa iz Stične, ki ga je bil pri delu konj udaril v trebuh. Rometovo stanje je precej resno. Sokolsko društvo Moste priredi 10. t. m. ->b 20 Dredarvanje o francoski revolucij;. — Prebiva ^ned^va^ j ZKD g dir. Pavel nik. Predavanje sprem/ljajo skiioptične slike. Nogomet v Beogradu Beograd. 7. januarja, p. Prvi dan božičnega nogometnega sporeda sta izpolnila domača rivala Bask in BSK Tekma ki je privabila na igrišče precej gledalcev, se je končala z nepričakovanim neodločenim rezultatom 3:3 (2:1). Jutri bosta igrala BSK in Jugoslavija. Domovina kavovca med Nilom in RudolSovim jezerom v Afriki JCava Francoska mesta pod vodo Ameriška raziskovsllca dr. Z"worykdm ifn dir. Morton iz St. Louiisa sa predvajala te dna aamimivo pripravo, »električno dko«, ki utegme imeti velik pomen za zračno im morsko plovbo. Ta priprava se da uporabljati kot mikroskop im teleskop, deluje pa s pomočjo nevidne, infrardeče svetlobe. Kaikiar fcrddita oba izumitelja, daje pnipiraiva med drugim možnost, da morejo z ladij v popolni temi im megli opseibi diiim dirugiih ladij. Prav tako omogoča letalom, da sigurno pristanejo v temi im megli na letališčih, ki so opremljena s pripravami za infrardečo luč. Poseben pomen bi imelo to v vojmem časm, kajti sovražna letala bi tedaj ne videla takšnih letališč. Šef švedske misije Rdečega križa v Abesiniji, dr. H y I a n-d e r, ki je bil zaradi italijanskega bombardiranja švedske bolnišnice pri napada na Dolo hudo ranjen. Na poskusni vožnji, da bi dosegla nov rekord na zračni progi Pariz-Saigon, sta se te dni ponesrečila francoski književnik Antoine Saint-Exupery in njegov mehanik Prevost. Čez nekaj dni so ju našli zdrava in živa 150 km od Kaira Injekcije proti pozabljivosti Popolna izguba spomina je nevrotična bolezen Kaznjenka — odlikovana kuharica če slavi kaznilniški ravnatelj petdesetletnico . • • V zadnja številk! angleškega medicinskega obaonnika »The Lancet« poroča zdravnik dr- Horsley, ki deluje v bolnišnici v Hors-leyu o zanimivem odkritju. Našel je snov, Ikri ja je dal ime nembutal in ki odpravlja s pomočjo imjekoiij pozabljivost. S to snovjo je ozdiravill oeebe, ki so trpele za popolno izgubo spornima in doslej jih je z dobrim uspehom ozdravili že okrog 130. Popo'ma izguba spomina je pogosta bolezen, ki ni orgamskega, temveč nevrotičnega značaja. Pojavi 6e pocostoma po hudih duševnih pretresih im šokih, ki izključijo dele mišljenja im sem spada tudi spominska sposobnost. Mogoče je. da nov šok. ki ga povzroči injekcija kakšnega m odlikami enta, odpravi živčno oviira in spornim obnovi. Nehvaležnost Je plačilo sveta Holandska novinarka in tenor „in spe" Neka holandska novinarka, ki je delovala prej na Dunaju, se je preteki« jesen aeznamila v neki družbi z mladim pevcem, ki ee ji je predstavil za Arnolda Ta-masa. Njegova glasovna sredstva so ji im-PoniraJa, pa je sklenila, da mu olajša kariero in mu dobi angažmane na Holand-skem in v Nemčiji. Odpotovala je z njim v Amsterdam, kjer ga je predstavila strokovnjakom. Možje so ga proglasili za zelo nadarjenega. Nato je dama z mladim tenorjem sklenila Pogodbo, s katero se je dbvessafin, da mu bo skozi pet let dajal* Trenutek Lindberghovega izkrcanja sredstva in možnosti za umeniško delo Da bi mu uredila pogodbo za gostovanje v Ameriki, je Holandika odpotovala z njim v Frankfurt ob Meni Tam je zbolela in je morala ostati več dni", v Postelji. Svojemu varovancu, ki mu je brezpogojno zaupala, je bila za ta čas izročila bla. gajno, v kateri je bilo 100 holandskih goldinarjev, 80 nemških mark in 50 avstrijskih šilingov. To ni posebno mnogo, a vendar je zadostovalo, da je spravilo ne-hvaležrrika v skušnjavo — če ni imel že sploh od vsega početka takšnih namenov. Izpsodil si je že zapestno uro srvoje pokroviteljice, pisatai stroj in fotografski aparat v skuipni vrednosti 180 holandskih goldinarjev in izginil brez slovesa in brez sledu . . Španske kaznilnice so urejene povsem moderno in njih prebivalci so deležni raznih ugodnosti, ki jih drugod ne poznajo. Te dni je slavil ravnatelj ženske kaznilnice v Madridu 501etnico. Mož je med kaznjenkami zavoljo svoje ljudomilosti zelo priljubljen, pa so se obrnile ob tej priliki do njega s prošnjo da bi mu smele pripraviti za ta dan slavnostno pojedino. Izbrali so 18 kaznjenk, ki naj bi se udeležile pravega kuharskega tekmovanja Ves dan so se trudile v kaznilniški kuhinji, da bi ravnatelju pripravile čim boljših jedi. Posebno razsodišče, ki so ga zbrali za to tekmo, je bilo v resnični zadregi, kateri izmed kuharic naj prizna prvo nagrado. Vse jedi so bile namreč izvrstne. Končno se je odločilo za eno izmed 18 žensk. Ta je prejela nagrado, vrhu tega pa je ravnatelj določil- da bo opravljala v bodoče v kaznilniški kuhinji posle glavne kuharice. A tudi ostale kaznjenke, ki so se Zmagovalec v Hastingsu Mednarodni šahovski turnir v Hastingsu se je končal z majhno senzacijo. Zmagal ni Flohr, kakor ie prej vse pričakovalo, temveč komaj 211etni Američan Reuben Fine, ki je premagal takšne vodilne mojstre, kakor so poleg Flohra Tartakower in Tho-mas. udeležile originalnega tekmovanja, bodo v bodoče deležne raznih olajšav. Še ena žrtev marsejskega zločina Polarna zima se bliža Kakor poročajo iz Sibirije, ee je tam preko severnega im zapadnega de!»a razširila silovita zima- Temperatura je padla na 45 stopinj pod ničlo, številna mesta so zavoljo snežnih žametov od sveta popukioma odrezana. Mnogo oseb je zmrnniiilo. Iz razn ih delov severne Sibirije poročajo, dia so se pojavili veliki tropi lačnih volkov, ki napadajo kraje celo ob belem dme\iu. Telefonski in brzojavni promet je deloma popolnoma prekinjen. Macdonaldova hči — krčmarica Prej je sprejemala goste angeške vlade, zdaj pa stare obiskovalce svoje gostilne Francoski policijski stražnik G a 1 y, Id je bil ranjen pri atentatu na blagopo-kojnega kralja Aleksandra v Marseilleu, je te dni podlegel posledicam ran, ki jih je dobil pri zločinskem p.X vigu zarotnikov in strahovalcev. ANEKDOTA Na dan pred izvolitvijo novih članov Francoske akademije, je dejal profesor 10-letnemu sdnu George&a Duhamela: »Nu, jutri pa bomo imeli sina akademika v 6vojem razredu!* - »To bi bilo čieto lepoc, je odvrnil deček, >Samo zlato vezemo obla" čilo, ki ga b0 oče potem potrebovali, naim, gospod profesor kvari užitek, saj je to zelo draga reč<. l>IHIim» VSAK DAN ENA Damašnja Abesinija je postaja velika Po cesa.i jU .vicneiiKu ii., ki si je po zmagi nad StaLijami 1 1896. osvojil širna obmejna o-zemaja. Ta ocamlja so bila podrejena do* tlej deloma seimostojmim plemenskim poglavarjem im kraljem im deloma &o bila prekinjena odvismost, v kateri so bila prej ■dlo države Haveša. Najvažnejša Meneliiko« va osvojitev je biLa osvojitev cesarstva Kafe leta 1897. Kafa je Zelo rodovitna visokogorska de, žela med Nilom im Rudolfoviim jezerom. Na njo mejita Uganda^Kenja in Sudan. Prebivalci dežele se nazivajo Kafiče. Niso semiti kaikor Haibeši, temveč kušitsko, ha» mitsko pleme, sorodni Galcem, Soma^ ceim im Bišarinom. živijo kot poljedelci, ži, vinorejci im pridelovalci kaive. Kafa je domovina kavovca Cuirižki prof. Konrad Keliler poroča o njej: »Karfa je še nova zemtfja z bogatimi na. ravmiimi zaklani, ki ji2i je pa treba šele dvigniti. Gobovi na severovzhod« so polni koristnega lesa. Podlesje teh gozdov sestoji na mnogih krajih iiz samih kavnih rastlin. T\i je vendar prava domovina kave, ki mu je diala idiežeflg svoje ime. Divja katva je baje boljša od kultivirame. Kavne gozdove razdeljujejo v manjše dele in ob ča su tajska pisava je uanetni-ški izraz kitajskega jezika in se da ie s čopičem podajati kot umetnina. Mehanična priprava ne more nikoli nadomestit", čopiča in tuidfi ne Polnilno pero. Kamtonski magistrat se je priključil temu naziranju in je tudi s svoje strani pregDoved&l rabo nalivnega Peresa v šoli. Električno oko širija po vsej Arabiji in od tam je prišla rjava pijača v Egipt, kjer so imeli že v 16. stol. kavame. Iz Meke so prinesli kav0 1671. na Javo im na Cejlon, v drugi pok>vis ci 18. st. v zapadino Indlijo in Brazilijo. že v 17. stol. je Evropa spoznala kavo kot pijačo preko Benečanov. Kot zravilo so poznali kavo v Evropi že v 16. st., kot pijačo pa šele v prvi Polovici 17. stoletja. Sprva so to arabsko P i« jačo siprejeli z močnim odiporom. K^vaame je dtuihovščima in doloma tuidi zdravniška veda hujdio ma*paidiala- Tudi oblasti so jim deJaJle težave, nalagale so na uvoz kave visoke carine, uživanje po so prejy>vedova le in omejevale z zakonskimi odredbami. Sevedia pa so oblasti bile kavarnam nepri. jazne tudi zavoljo tega, ker so se zbiraj i v njih možje, ki so — kakor dandanes — uganjali ob časi kave preveč politike. Izda-jale so med drugim odredbe, s katerimi so >9lužabništvu, rokodelskim pomočnikom in dirugim navarimkn ljudem* zaihajamje ▼ kavarne naravnost prepovedale. Toda ka« va im kavarne so končno le zmagale nad vsemi svojimi protivniki. Dam/d!aPri slarem plugu«. Letalo prevaža avto V zadnjih letih je prevoz blaga z letalom v Aime-rt ki silno narasel. Trgovci radi uporabljajo to prevozno sredstvo, čeprav je nekaj dra?je. Je pa hitrejše od vsakega dimnega. V Zai^jom času prevažajo letale tu^t' avtomobile. Takšen prevoz še ni posebno Poceni, je Pa najboljtši v vseh primerih, kjer gre za nujna naročila. »Saj dovolile, da poberem namesto vas?« (>EwarybodyB week2y«) Ishbel Macdonaldova, hči bmišega angleškega premiera, ki je nekoliko lert v hiši angleških imin,isbr>sikih predisedmiikov v londonskem Downimgstreetu fungirala kot hišma gospodianja in spremiljsda svojega ooerta na potovanju k predeedmiiku Roosevelbu im je imela ulogo gostiteljice pri sprejemih angleške vlade, je postala zdaj v resnici to, kar so že nekaj čas« govorili, da postane: Najstarejša kolporterka Ko se je letalec Lindbergh s soprogo izkrcal v Liverpooln, je lastnoročno nesel svojega drugorojenca Johna čez mostič z ladje na suho, pred njim pa je stopala njegova žena Mestece Bitterne v bližini Southamptona na Angleškem je ponosno na svojo razpeče-valko časnikov Marto Godwinovo. Ta ženica ki od zgodnjega jutra do poznega večera ponuja liste na nekem prometnem cestnem križišču, je pravkar slavila svoje 99. leto. Že 8o let vrši to delo in časnikarjem, ki =o ji čestitali je dejala: »Upam. da bom mogla kmalu o-taviti ta po«el. V moji starosti človek že občuti potreho da ti si tu in tam malo odpočil.« To ji bo vsakdo rad verjel. Kulturni pregled Minerva V MLiumenju vedno večje emancipacije od nem&ke leksikaine literature, ki je to klfco časa prevladovala pn nas, dobivam^ ■f aaidmjUi letih &Lo venska in t>rbohrvatska leksikalna d&la, ki uspešno zaustavljajo uotok tujih izuaj te vrste. Slovenci sm-o d^ili po zaslugi Umetniške propagan-te lationarjev »^oucui slovar*, d^^je ^o^a-vedež< in za sedaj še u ©dovršeni dirja Ne ma »Prgiovsko-gospo^a^ski leksikon«, ki je z ^udnjim zvezkom dosegeil prvi del. ('z-jiaeLa dva delaj. v eai-uoUi-vatsjiom jeziKu je StanoJ^ovičeva »Narodna enciklopedu je«, tal je padiia v ceni na 3t>0 Diu, izvrši vzlae vs©m ne>OK>s>tat:kouii važno p ionu -sko delo narodnega ieksikalnega priročni ka. S©daj tekmuje več beograjskih in zagrebških založb, ki so uapoveuale leksikone v eni, dveh ali celo štirih knjigah (»Enciklopedija znanja in dr.) Videti je, da je po priročnikih te vrste veliko povpraševanje.-čeprav se dobe nekatere -inozemske izdaje (n- pr. znani Kna-nerjev leksikon) za '.zredilo nizko ceno, je Vendar domač leksikon, četudi je znatno dražja, neprimerno bolj z^ž©ijen. Z ent strani je že čutiti nazadovanj« jezikovnega znanja, z druge pa priliv novih plasti naroda, ki jim je razširjenje šolske izobrazbe in ljudsko pr0svetnega dela vab-u-diilo tudi zanimanje za knjigo, Posebej že za priročno literaturo praktičnega značaja, kakor je ravno leks» kalna. Posebno tehtno pa je to, da noben tuj leksikon n« more naidiomestjti domačega. Tako &o nekateri (n. pr. Slov. biografski leksikon) že po svojem značaju edinstveni in nenadomestljivi. Pri splošnih leksikonih pa tujim izdajam nedost-i ja tega, kar je našemu člo- veku uaijbiiižje in najpotrebnejše: poiat-kov o domači zemlji, o našem narodu o naših ljudeh. Zato tudi oni, ki si Lahko privošč. tuja leksikalna dela, ne more trajno Pogrešati domačih. * Za božič je izšlo novo leksikalno delo, ki je vredno posebne pokornosti: »Leksikon Minerva*. Precej časa napovedovani in pričakovani ieks».kon pomeni v tej oL^Ki resnično pionirsko delo, m če ga vzamemo v roke, se bomo prepričali že Po prvem listanju, da je to delo odličn(J uspelo, že po opremi ne zaostaja Miner vin leksikon za vodilnimi leksikaininii deJi tu jih narodov. Natisnjen je elegantno in skrbno, črke niso predrobne, razpored/tev sJik je okusna, v vsem je čutiti skladnost in premišljeno delo. Ugovarjati bi se da lo Samo temu, da se gesla vrste v nepreki njenem tisku, ki se pa na vsaki strani ne kajkrat pretrga in tako preprečuje enoUč nost in povečuje preglednost. Za sedanj, način pa govori dejstvo, da je tako pri hranjenih tekstu večje število pol, ki b-'. jih sicer požrla na škodo teksta (aH Pa v podražitev leksikona) sleherna razkošnejša razporeditev gesel. Leksikon je ves v eni knjigi in štej<-nad 790 stran« aii 15-84 leksikonih p<>. strani. Obdelanih je 54.000 pojmov, med besedilom je 2297 slik, na prilogah pa 66 tabel, 8 zemljevidov itd. Za lažjo uporflb0 leksikona je izdajateljica preskrbela slovenskim naročnikom poseben ifferenciau. ni gLosar s slovensko-srbohrvfltskim nazi-voslovjem (botanični, zoološki in drugi strokovni izraa:). Iz zagrebškega pisma Vsebinsko je -vlinervin leksikon produkt širokopotezno organiziranega dela redakcije s pno*, dir. Gustavom šauisaiovicetu. na čelu in celega štaba sodelavcev, mt>a katerimi srečujemo tudi zii^na »»oveusK^ imena. (kanonik Janko Barje, B. Borko, (M-il Dgbevec) dr. Ljudmil Hauptman, dr. Fran -Llešič, dr. Fran Kogoj, dr. Milko Kos-dr. R. Nahtigai, dr. A. Ogrizek, VI. Pin-tar, dr. Fr Ramovš, dr. M. Robič, dr. France Štele-) Največje težave sodelavcev so bile v tem. da prav za prav nobeden ni imel točnega merila za obseg posameznih gesel, odtod nekatere neenotnosti, nesor" nierja in druge nebistvene pomanjkiji.vo sti, pa tudi manjše napak«, ki so nasta!*-pri krajšanju v redakciji leksikona. Um ijivo je, da nobeno tako delo ni in ne more biti absolutno poPolno in da bo še^e prva uzidaja cPozoriia na to, česar leksi konu nedostaja. Važno je, da je bil uspes-Bo izvršen prvi velikopotezni poskus takega leksikona in da je naše občinstvo dobilo do rok delo, kil po vsebini m opremi dosega vse tuje leksikone v en-; knjigi, po številu domačih pojmov pa predstavlja edinstveno knjigo velikega praktičnega pomena. Posebej oozarjamo na daljše pregledne Yanke , kakor so članki v vseh panogah jugosdovenskega narodnega in državaega Ivljenja, članki o zgodovini, umetnosti ki literaturi posameznih narodov, preg.ed Jezikov itd. Tudi v pogledu specialnih vprašanj iiz politike, gospodarstva, kuiiitu-re z vsemi njenimi panogami priro loznan-stva, medicine in tehnike najdeš v .eisi-konu tisoče o>dgovoi*ov. Leksikon je ikra-ti najobsežnejši slovar tuok, pri čemer je treba posebej opozoriti na t ure rame, ki / n slovenski čtiatelj srbohrvatske knjigi src. čuje kaj pogosto in s katerimi .si ip rte zna pomagati. Ce bi hoteli Poznavalcu nemških leks;lkonalnih del oizuačiti značaj leksikona, bi lahko rekli, ia e na pol Poti med enoknjižnim leksikonom Knanerjevega tipa na četvero knj»žnim leksikonom takozvanega Majhnega leksikona na pr svoječasne Mayerjeve izdaje. To se pravi, da popolnoma zadošča za vsakdanjo konverzacijsko potrebo. £ Zagrebška založba »Min©rva< je -rž* ia s svojim leksikonom delo, ! - P' iz poslovnega kroga med kul- turna diejanja. Predvsem je v leksikonu odlično afirmirana naša državna in narodna celotnost in je tako ta hrvatski leksikon najboljši vir podatkov o vseh zadevah, ki se tičejo naše celote in vsakega njenega posameznega dela — torej najboljši informator o Jugoslaviji. Z druge stram pa so v leksikonu zastopani vsi slovanski nar0di ter veliki in m^li narodi ostalega sveta, že v tem izvršuje leksi. koo uvaževana vredn0 kulturno misijo. Njegova ureditev m oprema pa kažeta da v tem Pogledu ni več treba g0v<>riti o srečnejših tujcih, ki v enem zvezku tu dii nimajo popolnejšega in odličnejše opremljenega leksikona. Kakor znano, bo »•Minerv0« temu leksikonu v kratkem pr -dražjla še >Lek®:kon zdrav]ja«. —0. Al ban Berg Po avstrijskem intimnem koncertu v Ljubljani je bila napisana ostra kritika o Bergu. Danes je Bera mrtev. Bil ie koiosalna osebnost in energija na poti od Schonberga proti letu 21100. Znan je škandal okoli >VVoz-zeeka« Strani revije »Anbruch« iz leta 1926. pričajo o »aristokratih« ki izražajo svoje sentene^ takole' »Kanalgeruch, ge-valtes, misstoenemder Gackern, musikali-scher Hochstapler.« Opera »wozzek« pomeni Bergov šestletni trud in vzpon za 80 let naprej. Nočem tako dalje: zdi se kakor propaganda dela, medtem ko je »VVozzek realen, samoumeven steber v glasbi. Bil sem leta silno navezan na Bergovo glasbo. »VVozzek«, »Lirična suita<. »Lulu« — toda človek je več kot vse to. Priznavam in sem prepričan, da je popolna akatarsis samo v fizično pesimistični umetnini. Optimizem duha je v propadu materije. Zato sem si iztrgal Bergovo sliko iz partiture »Lirične suitet. Človek živi s silno simpatijo. To, Česar ni izvedel Schbnberg, je Bergovo delo. Knjige. biografije, eseji, Berg petdesetletnik. festival v Firenei »Lirična suita«, pesem >Lulu< — to vse je vrednost, simpatija do točke ko je vse samoumljivo in je vse izven začetka Stravinskij, Sehdnberg, Berg tuj filistrski svet. Priznavamo se absolutno k naporu in trudu Albana Berga. ki je postal danes že razvojna energija Smo za ne-kompromisno. revolurijonarno umetnino in nov naturalizem Albana Berga Bergovo življenje je srečno naključje. Berg je Čudna narava Spomnil sem se Cankarja. Berg ie bil najmočnejša energija :z Schonbergove šole. Nalašč ne pišem "številk in biografije in ne vem še česa. Ne gre mi za stadij Bergove bolehnosti skozi vse njegovo življenje. Važna mi ie samo abstraktna stvar po koncepciji Borisa Paster-naka: ideia Alban Berg Vedno mislim na človeka brez predsodkov, ki instinktivno in razumsko dojema Tako posluša sodobni človek Bergovo in vsako glasbo. Instinkt je najmočnejši spoz; ..valni element za poslušalca glasbe Iz variiranosti orkestra in nesimetrično uporabljenih novih form se razvija ideja relativnosti S tem imam v mislih edinstva-nost izraznega sredstva. Vse je zveza. Vsaka vrednost po zvezi Danes je ta smer poiem relativnosti Kaj je umetnost? Nova faza Albana Berga: znanje. Šlo mi je edino za tesnobno neosebno sliko Bergovo. Tvan Pučnik. Zapiski Smrt dr. Jindricha Vančure. Minule dn; je umrl v Pragi češki zgodovinar dr. -lin-dfieh Vančura. Častitljivi učenjak je pripadal generaciji T G. .Masar>rka. s katerim ga je vezalo globoko prijateljstvo in idejno sorodstvo. 2e v tako zvanih rokopisnih bojih je dr. Vančura zvesto stal ob Masar.v-kovi strani in se bojeval za znanstveno svobodo in resnico Največ zaslug si je pridobil kot prevajalec spisov Ernesta Denisa, znamenitega francoskega zgodovinarja, ki je raziskoval češko zgodovino in si s svojimi spisi »Konec češke samostojnosti«. »Čehi po Beli gori» i. t. d pridobil hvaležnost vsega češkoslovaškega naroda. Dr. Vančura je prevzel vse Denisove spise in sestavil tudi obsežnejši življenjepis svojega francoskega vzornika in prijatelja. Spisal je med drugim izredno obsežno zgodovino svojega rojstnega mesta Klatova. Z dr. Van-čuro se je preselil v večnost zaslužen češkoslovaški zgodovinar in narodnjak. H A D I O Sreda 8. januarja Ljubljana 12: Fjodor šaljapin poje na ploščah. — 12.45: Vreme, Poročila. — 13: Cas, apored, obvestila. — 13.15: j(lavirske skladbe n? pi0ščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Otroška uri: Požgančkov oča govore: Storžek XII. slika. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, sPored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Koncert mešanega zbora »LjnblJan-sk' Zvona«.. — 21: Koncert cdtraškega krožka >Vesna«. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. 22.15: Zdaj pa na ples! (plošče). Be0grad 16: Vojaška godba. — 18.50: Narodne pesmi. — 20: O. Sfcraussova ope-reta »Valčkov sen«. — 23: Luhka in Plesna muzika. — Zagreb 12.15: Plošče — 20: Prenos iz Ljubljane — 22.15: Ples. — Praga 19.25: Salonsk, orkester. — 20.15: Zabaven program za smučarje. — 21.25: Prenos francoskega koncerta iz Stras-Dourga. — Varšava 20: Parada filmskih zvezd. — 21: Chopinove skladbe — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: -Iz zvočnih filmov. — 17: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.30: Simfoničen koncert — 21.50: Mešan program. — 22.15: Orkester. — 23.15: Nadaljevanje koncerta. — 24: Ples. Berlin 20.45: Simfoničen k0ncert. — 22.30: Nočni koncert in ples iz Koto®. — Milnchen 20.45: Zabaven večer. — 22.30: Plesni tečaj. — 22.50: Lahka glasba — Stutfgart 20.45: Spevoigra. — 22.30: Prenos iz Ber. lina. — 24: Beethovnove klavirske skladbe in Brucknerjeva V. simfonija, — R'wžikinj, torej komaj tretjina. Danes po redukciji plač še mnogo manj. Gospodinjstev, ki imajo služkinje po več let. ali vsaj nad eno leto je v Ljubljani več ko polovico Te službe predstavljajo normalno razmerje med gospodinjo itn služkinjo, obenem podajajo sliko služkinj. vsaj kar se tiče dobrih, stalnih. V službi do 35. leta ostane 72.6% služkinj, od 35 do 45. leta 18.4%. nad 45 let starih pa le 9%. Iz tega je razvidno, da se mnogo služkinj po nekaj letih službe poroči ali si poišče samostojnejšo zaposlitev. Koliko dobrih kmečkih, obrtnih, trgovskih in tudi uradniških gospodinj je, ki 90 biile prei služkinje, V dravski banovini se poselski red še dosti dobro spoištuje. saj nrri četrtina gospodinjstev ne izkazuje nenormalno stalne menjave Zelo dostikrat je vzrok menjavanja v tem. da začetnice po nekaj mesecih, ali celo po nekaj tednih zahtevajo višjo plačo, gos-podinja je dati ne more m je zato prisiljena vzeti zopet novo začetnico So pa tudi gospodinjstva, kjer so razmere take. da se mlada dekleta, ki prihajajo v mesto iskat službe, v njih pokvarijo in potem begajo po nes'ta'ln*h slabih službah Gorje nepokvarjenemu dekletu, ki zaide v tako službo! Gospodinja s stalnimi po Poštenost«. 639-1 Mladenka - gospodinja :tdir%va, prijetne zunanjosti, dobi me«ito pri samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odid. Jntna pod šifro »Boljše mesto«. 8»4l Neoženjenega slugo za strežaja in hišna dela iščem, ki je pošten, vesten in je slično alužbo že opravljal. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih služb, spričevali i® zahtevki je nasloviti na Oskar Kosler, Ortenek. Isto tam se sprejme tudi priden in izvež-ban vrtnar, neoženjen. ki se razume v vseh panogah vrtnarstva. 6&d Vsaki seseda SO p-r; Javek Oio, ta lajanje oaslova 5 Oin, aajmanjll tnesek 12 Din. Brivski pomočnik mlad, dober delavec, t znanjem nemščine, išče službo. Nastopi lahko 10. januarja. Naelov r vseh poslovalnicah Jutra. 606-2 Poslovodja absolvent strokovne šoie, mlad, vojas&ae proet, išče službo. Nastop takoj. Naslov Kramer, Ljubno 1E6. 600-3 Samostojna kuharica išče ahiibe. Gre tudi kot postrežnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 631-3 Služkinja vajena vseh hišnih del iin vrta, žedd mesta s 15. januarjem aJi L februarjem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod znamko »Vestna«. 641-2 Hotelska sobarica iščem službo. Zmožna slovanskega in nemškega jezika. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Priletna«. 643-2 Knjigč -(»..tKla i Oio. davek ' Din. ts Šifro al) lajanje tasiova ' Din NaJmanjU «»k n Din VELIKI ROMAN LJUBEZNI prinaša ravnokar »Družinski tednik« pod naslovom »Njena velika ljubezen«. Začetek (popolnoma brezplačno). Zahtevajte od uprave »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tyršev» e. 20 J. J. 306-8 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 35 Zdaj, ko jo je bil medved odkuril, se je tudi profesorju in dečkoma vrnil pogum. Previdno so pogledali čez rob prepada in kmalu opazili kapitanovo plešasto glavo, ki se je bleščala na solncu. Hitro so prinesli iz čolna dolgo, močno vrv, napravili na enem koncu zanko in jo spustili v prepad. Do)enc< ( šeej Se«cita 1 Oin. davek ? Oin. ta ilho ali dajanje naslova 3 Oio. Najmanjši *n»«ek 11 Ola Krepak, pošten fant z eno meščansko šolo, se žold izučiti za peka. Naslov v vseh posloval. Jutra. 602-44 PoUk Beseda 1 Oin. lavek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Ola. Francoščina in nemščina Redni privatni pouk (tudi pomožni srednješolcem) nudi Aneta Potočnik, strokovno diplomirana. Cena zmerna. Mnogoletna učna praksa. — Beethovnova ul. lfi, visoko pritličje, v sredi. 6384 Izgubljeno J»nia i Ulu Ja.ek „ Dh. za iifro »II dajanje asiovt i Jio Najmanjši ine^fk 17 Din Očala sem izgubil na poti s Smerne gore do Šentvida 6. I. dopoldne. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v trgovini Jurčič, Tyreeva št. 7. 629-26 Živali Kosmat pes majhen črn, se je izgubil v Ljubljani. Lme Bonzo. Spodnjo ustno ima ranjeno. Oddati proti nagradi 300 Din* Dolenjska cesta 36. 5G9-27 Prodam Besed* t Oin davek i bula iifro ali dajanje naslova S Oin Najmanfil tnesek 17 Dta. Sladko seno! 3 vagone, Ia sladkega sena prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Seno«. ^45-6 Zložljivo posteljo kompletno, dvosedežne sanke in drsalke prodam. Naslov v vseh poslovad. Jutra. 639-6 Premog Stanovsko, 100 kg 36 Din, postavljeno na dom. Lojze Resmon, trgovina kuriva, Borštnikov trg 2, telefon 33-33. 617-6 Hneda l Oin. lavek ) Oin. M Šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjii tnesek 17 Din. Šivalni stroj Singer, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 609-29 Šivalni stroj pogrezljrv, z okroglim čol-ničkoen, kateri tudi štika in stopa, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 683-39 3e«eda I Din davek 3 C m Šifro ali dalaiijt aslova i Oin Najmanjši -nesek 17 Din Mlin in žago na stalni vodi v prometnem kra"u ku. im. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«. 274-20 Lolcdli Besede I Din. davek 5 Din. ta Šifro al> dajanje naslova 5 Din NaHnanišl tnesek 17 Otn. Poslovni prostor lep, velik, oddam na dvorišču. Wolfova ulioa B. — Pojasnila v trgovini Erjavec. 57S-19 Lokal s suhim skladiščem in kletjo, iščem za boljšo trgovino, v centru metfrta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. februar«. 645-19 Stanovanje odda ^ . Beseda I Din. davek > Dio ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnes«b 17 Oin Trisobno stanovanje sončno ,v centru tik opere, a souporabo vrta. oddam s 1. februarjem. Vprašati Knafljeva 16/11. 005-31 Trisobno stanovanje kopalnica, poselska soba, elektrika, plin, oddamo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 531-31 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, oddam za takoj ali s februarjem. Cesta v Rožno dolino. Žitnik o va 5. 636-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. februarjem. Metelkova 3. 6">3-21 Stanovanje dam v najem pri Prulskem mostu. Vprašati je na Sv. Petra cesti št. 45. 607-31 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam s 1. marcem. Naslon v vsoh poslovalnicah Jutra. 914-31 Enosob. stanovanje oddam s 1. februarjem na Rimski cesti 23. 637-31 Stanovanja Seseda 1 Cln Javek 1 Dir. Šifro ali daianje -laiiova i Din NaimanJSl '.nese* 17 Din Lepo stanovanje 4 prostornih sob. 1 kabineta in kopalnice, iščem z« 1. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Zmerna cena in čisto«. 615-31 a Štirisobno stanovanje komfortno, iščem za maj. Cenj ponuibe na ogl. odd. Jutra pod »Majnik«. 638-31a rte-edi I Din. lavek ' Dir ta Šifro al< ta i a nje aslova Oin NaimaniSi tnesek 17 Din Več pisarniških prostorov skupno ali posamezno oddam s 1. feoruarjem pripravna za diustva. Pismene ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd. Jutra 226-23 Opremljeno sobo veliko, oddam 1 ali 2 go-»[»odioma takoj. Beethovnova 16/1, levo, sredina. eie-33 Opremljeno sobo lepo in s posebnim vhodom, oddom v vili pri Tivoliju. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 818-33 Opremljeno sobo sončno, z elektriko in posebnim vhodom, s hrano ali bnez, oddam dvema gospodičnama ali goipodo-ma s 15. januarjem alii 1. februarjem. Šiška. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6S2-38 Opremljeno sobo poseben vhod, sončno, souporaba kopalnice, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. een-33 Sobo poseben vhod, center, od-daim gospodoma. Lahko z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 64T7-28 Lepo sobo taikoj oddom. Nasdov v vseh poslovalnicah Ju'ma. 646-23 Opremljeno sobo lepo, v mestu, takoj oddam gospod«. Xaslov v vseh poslovalnicah Jutra. 648-2S m Cisto sobico preprosto, s posebnim vhodom (event. s hrano) iščem za takoj v Spodnji Šiški ali mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerno«. 635-35a Opremljeno sobo iščem v bližini centm za 15. januar ali 1. februair. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod Šifro »Tiskar«. 6«-33a KLJUČ SVETA ZA VAS JE Typa 944 A Din 120 — m e s e C n o. Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z iznisanimi imeni postaj. Cena .....Din 1995.— na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER PHILIPS mi PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA ■ NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstva Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 Informacije Besed« I Din lavek 3 t>in-it Šifro ali dajanje naslova i Din Najmanjii inesek 17 Din. Podpisani ponovno svarim vsakogar, da nisem plačnik za nobene dolgove, ki jih je naredil in jih dela moj srin Zvonko Kovačič. Anton Kovačič, tovarnar peti iai štedilnikov, Ljubljana, Viška ulica št. 3. 605-31 Preklic Dermota Vencelj, v Sori, preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel o g. Rerčič Mariji v Sori št- 45, ker ne od: govarjajo resnici, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopa ija. 601 -31 ZAGREBŠKI TRGOVSKI ZASTOPNIK, ki potuje po vsej savski banovini v lastni režiji z najboljšim uspehom, išče še eno tekstilno tovarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagrebčan«. Tudi v letu 1936 je vsak naročnik .Jutra" zavarovan za 10.000 dinarjev Stf/oj 6om6az, tkanin* in POZOR! S tem obveščamo vse svoje cenjene odjemalce, da smo tudi letos prijavili naše nove desene pletenih (štrikanih) srajc, patentnemu uradu in so torej s tem zakonito zaščiteni. TOVARNA VATE IN TEKSTILNEGA BLAGA Ing. S. EŠKENAZI i CO, BEOGRAD. □□□□□□□□EE0I3EE1 gobe ti ne, kelim-defa in strojno pCe--tenje _ Veleirgovinct vo/n