o o e a o o e a a a a a o a a a a a aka aaaaaaaaoe - ■ kartonazne ~/\---------I tovarne /r\-------------- :: ljubljana: - -:: ddddddddddddee h e eVj e o e e <■ eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee (Št. 47) Leto 8 Ljubljana, november 1982 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA. IZDAJA DS DO V NAKLADI 3000 IZVODOV IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN , TEHNIČNI UREDNIK: TATJANA ČERIN TISK KTL - TOZD KARTO -NA2NA LJUBLJANA ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA — ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463.- FOTOGRAFIJE: VULlC, ČERIN SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA OB 85 - letnici DO KTL Ko so člani delovnega predsedstva zasedli svoja mesta, je tovariš Kavčič pozdravil prisotne in prebral brzojavni čestitki predsednika predsedstva SRS, tovariša Viktorja Avblja in predsednika CK ZKS, tovariša Andreja Marinca, ob 85-letnici delovanja naše tovarne. "Današnjo svečano sejo delavskega sveta DO KTL posvečamo 85-letnici dela in razvoja naše delovne organizacije. Prehojena pot je pestra in bogata ter široko odprta za jutrišnje še boljše dosežke", je dejal predsednik delavskega sveta in predal besedo generalnemu direktorju DO KTL, tovarišu Tonetu Florjančiču. Tovarišice in tovariši, delegati, spoštovani gostje! Zapletenost gospodarskega trenutka, v katerem živimo, družbeni in ekonomski problemi, s katerimi se ta hip tako v KTL, kot v naši celotni slovenski in jugoslovanski družbi spopadamo, nam dopušča ukvarjati se z zgodovino razvoja naše delovne organizacije le toliko, kolikor doseženo v obdobju 85 let pomeni realno in čvrsto podlago našega sedanjega in še bolj bodočega razvoja, oz. toliko, kolikor ocene 'prehojene poti in izkušnje preteklosti pomenijo kažipot za premagovanje sedanjih in bodočih težav. Vsak objektivni ocenjevalec lahko ugotovi velike uspehe in rezultate, ki jih je KTL v 85-letnem obdobju dosegla ter, da so bili ti dosežki in delovne zmage še posebno pomembne v obodbju po osvoboditvi, ko beležimo izredno dinamičen in skokovit razvoj. Za celotni delovni kolektiv KTL, ki danes šteje čez 2.3oo delavcev velja, da je delal dobro, pošteno in ustvarjalno ter, da je svoj delovni zanos in ustvarjalnost lahko polno uresničil tedaj, ko je upravljanje tovarne prevzel v svoje, samoupravijalske roke. Uspel je premagovati in premagati težave, si začrtati poti in cilje svojega razvoja in te cilje tudi uresničiti, dokazal je svojo samoupravijalsko zrelost in izpričal svojo delavsko zavest tedaj, ko so pretile nevarnosti, da zaide na stranpoti oz. tedaj, ko so vzponu sledili padci. Če kaj, potgm lahko z gotovostjo trdimo, da naši delovni organizaciji , ki spada med najstarejše delavske kolektive v Sloveniji na tej dolgi in strmi razvojni poti, klenosti, trdoživosti, ustvarjalnosti, marljivosti in delavske solidarnosti ni manjkalo, to pa so vrline, ki so nam v sedanjem času še kako potrebne.. Današnja KTL, katere začetek sega v pozna devetdeseta leta prejšnjega stoletja, je zrasla iz knjigoveške delavnice zasebnika Ivana Bonača, ki se je začel ukvarjati s proizvodnjo kartonskih izdelkov in je nato leta 19o6 zgradil manjšo kartonažno tovarno v sedanji Čufarjevi ulici. Zanimivo je poudariti, da si je leta 192o zaradi zagotovitve re-promaterialov zgradil obrat' na Količevem, iz katerega je zrasla današnja Papirnica Količevo, celulozo za proizvodnjo papirjev in kartonov, pa si je zagotovil leta 1938 z izgradnjo Tovarne celuloze Videm Krško, iz katere je zrasla današnja Tovarna celuloze in papirja Duro Salaj. Zanimivo zato, ker se nehote vsiljuje asocijacija z današnjimi vse bolj prisotnimi težnjami in družbenimi zahtevami po zaključenih reprodukcijskih celotah. Čeprav ne gre zanikati relativno hitrega razvoja KTL v predvojnem obdobju in njenega pomembnega deleža pri proizvodnji papirja in embalaže v Sloveniji, pa se je vendarle obdobje skokovitega in dinamičnega razvoja začelo po osvoboditvi. Bistveno se je povečal obseg proizvodnje, osvojene so bile sodobne tehnologije, ki so vplivale na razširitev asortimana in kvaliteto, saj v nekaterih TOZD ob ustreznih repromaterialih lahko dosežemo evropski vrh. Z drugačno organizacijo in boljšimi oz. (nadaljevanje na 2. str.) Tovariš Mirko Kavčič mali dvorani kulturnega doma lvan Cankar se je 28.novembra, r’a svečani seji delavskega sveta delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana ob 85-letnici Njenega obstoja (poleg delegatov dravskega sveta delovne organi-Zacije) zbralo še čez dvesto delegatov delavskih svetov temelj-njh organizacij in članov izvršil-dih organov, ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij t0ZD. Seveda so bili prisotni tudi 9°sti, slavnostni govornik, t°variš Jože Smole, predsednik “estne konference ZK Ljubljana, tovarišica Tina Tomi je,predsednica skupščine mesta Ljubljane 'n drugi predstavniki družbenokritičnih organizacij občine in "^ta.pa seveda tudi številni Pri vhodu v malo dvorano so nas pričakala dekleta, ki so vsakemu udeležencu pripela rdeč nagelj in izročila jubilejno značko DO KTL. Svečano sejo delavskega sveta je pričel njen predsednik, tovariš Mirko Kavčič, ki je imenoval delovno predsedstvo v sestavi : - tov.Marjan Serec - predsednik konference osnovnih organizacij sindikata DO KTL, tov.Dragica Stojčič - sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov TOZD "Kartonažna Ljubljana, DE-30, - tov.Mirko Kavčič - predsednik delavskega sveta DO KTL. predstavniki sredstev javnega obveščanj a/. ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA OB 85 - letnici DO KTL (nadalj. s 1. strani) novimi prostorskimi rešitvami pa bi lahko z obstoječimi kapacitetami bistveno povečali obseg proizvodnje. Kartonažna tovarna je imela leta 1945 42o zaposlenih ter 1.69o ton proizvodnje grobe embalaže, tekstilnih utenzilij, papirne konfekcije, potiskane embalaže in prevlečene embalaže. V leto 1953 sega začetek gradnje nove Karto-nažne tovarne, ki je bila končana leta 1962. Proizvodnja je ob 1.16c zaposlenih porasla na 8133 ton. Medtem je bil leta 1962 od Žita odkupljen obrat Kosmiči, v katerega je bila preseljena proizvodnja grobe kartonske embalaže in biro-konfekcije - sedanji TOZD Papirna konfekcija. Leta 1963 je bil od podjetja Brest odkupljen obrat Tisa in preusmerje v izdelavo valovite kartonske embalaže - sedanji TOZD Kartonaža Rakek. da bomo morali nujno napraviti rebalans srednjeročnega plana 1981 — 1985, kar smo letos pomladi upoštevajoč zožene in zaostrene pogoje gospodarjenja, svetovno gospodarsko recesijo, predvsem pa preorientacijo jugoslovanskega gospodarstva na domače vire surovin in proizvodnjo za izvoz tudi naredili. Vse to ne pomeni, da smo odstopili od razvojnih ciljev, temveč smo njihovo doseganje le prerazporedili na daljše obdobje in s tem tudi znižali prvotno načrtovane stopnje rasti. Take načrtujemo, da bomo ob o,2 odstotni letni stopnji rasti zaposlovanja, letno povečali obseg proizvodnje za 5,7%, dohodek za 5,5%, sredstva za reprodukcijo za lo,8%, dohodek na delavca za 2,1%, še posebno naj bi se povečal fizični obseg izvoza in sicer po letni stopnji 54,6%. To praktično pomeni iz pol mio. $ v letu 1980 na 8 mio. $ v letu 1985 oz. iz 1% fizičnega obsega proizvodnje na 11%. Leta 1965 se je k DO KTL pripojila DO Lepenka Tržič. Lepenka je bila ustanovljena leta 1881 za proizvodnjo bele lepenke. Po priključitvi je bila zaradi pomanjkanja lesa in razpoložljivih lastnih papirnih odpadkov pre-orientirana na proizvodnjo sive lepenke ter z nakupom manjšega papirnega stroja (1969) v proizvodnjo tankih papirjev - vse za pokrivanje potreb KTL. Tov. Tone Florjančič - generalni direktor DO KTL V letu 1971 smo v Logatcu zgradili novo tovarno za izdelavo in predelavo kartonskih plošč, iz katere je nastala TOZD Val-karton. Naši strateški razvojni cilji so, da bomo postali nosilec razvoja v izdelavi valovito kartonske embalaže, potiskane, zložljive kartonske embalaže, navite embalaže, biro opreme in proizvodnjo strojne opreme za predelavo ter em-baliranje. S proizvajalci surovin in predelovalci in kupci bomo razvijali in poglabljali dohodkovno povezanost. Bistveno želimo povečati izvoz tako neposredni kot Zaradi navedenega razvoja je skup-bd na proizvodnja DO KTL v letu 1972 porasla na 38.700 ton ob 1.619 zaposlenih delavcih. izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in kadrov. V obdobju 1981 - 1985 bomo razširili sedanje ter osvojili nove proizvodne programe, temelječe na domačih surovinah. Zato bomo precejšnja sredstva namenili skozi sovlaganja na dohodkovni osnovi v razvoj surovinske osnove (papir, odpadni papir, celuloza, les itd.). In kot bistveno sestavino našega razvoja moramo omeniti nadaljna prizadevanja vseh delavcev KTL za Bistveno smo zmanjšali obseg sredstev za lastne investicije, povečali pa obseg sredstev za sovlaganja v druge DO z namenom dolgoročno pridobiti potreben repromaterial. Poudariti moram, da so delavci DO KTL ob rebalansu srednjeročnega plana trezno presojali naše sposobnosti in materialne možnosti ter v razpravah in zaključkih podredili ožje širšim družbenim interesom- Leta 1976 so k DO KTL pristopili tudi delavci, do tedaj samostojne delovne organizacije, Jel-plast Kamna gorica z novim proizvodnim programom brizgane plastike, namenjene predvsem potrebam DO KTL. posredni ter zmanjšati odvisnost uvoza. Na ta način bi zagotovili razvijanje in poglabljanje samo-enakomerni in skladnejši razvoj upravnih in delegatskih odnosov vseh TOZD znotraj KTL in to na ter vsestransko uveljavitev pra-temelju tesne dohodkovne povezanos-vice in dolžnosti delavcev, da ti. Vse to pa bo omogočilo iz- vplivajo in razpolagajo z rezul- Kljub vsem težavam trdim, da so ob predpostavki maksimalnega angažiranja vseh zaposlenih to je proizvodnih ter kreativno ustvah' Jalnih delavcev KTL dani pogoji za normalen nadaljnji razvoj. Leta 1977 sta se DO KTL pripojili še DO Kuverta Ljubljana in DO Embalažni servis Koper ter leta 1978 DO Tika Trbovlje, kot temeljne organizacije. Leta 1981 pa se je z DO KTL združila še DO Sigma Gornji Milano- Na osnovi navedenih integracijskih procesov, stalnega povečevanja ter racionalnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti , se je obseg proizvodnje in obseg poslovanja povečal v letu 1980 na 84.oo7 ton. V letu 1981 smo pridobili 86.000 m2 industijskega in komunalno urejenega zemljišča v občini Moste - Polje, s čimer je perspektivno zagotovljena možnost širjenja DO, preselitev težkih programov iz ožjega centra Ljubljane ter pripravo novih iZ' vozno usmerjenih investicijskih programov. V letu 1981 smo začeli z rekonstrukcijo in sanacijo v TOZD Lepenka Tržič, kjer bomo drugo leto po dokončanju investicije, ki bo znašala okoli 35o milJonov, zagotovili v prenovljeni in sodobni tovarni pa' pirja delavcem normalne pogoje za delo, istočasno pa povečali o*5 seg lastne proizvodnje papirja in lepenke iz sedanjih 7.700 ton s tem, da bomo 4o% celotne proizv° _______-• 1 j .... __XX„. nje usmerili na zapadno tržišče Danes je v DO KTL združenih deset TOZD in DSSS, v katerih je zaposlenih 2.319 delavcev. Integracijski procesi so povečali reprodukcijsko sposobnost KTL, njeno gospodarnsko moč, dopolnili in razširili prizvodni program ter povečali obseg proizvodnje Rdeč nagelj in značko na prša tati svojega dela. boljšanje delovnih pogojev, osebnega in družbenega standarda delavcev. Nujna je še tesnejša povezava - programska in dohodkovna s sorodnimi delovnimi organiza- Dosezeni poslovni rezultati v letu cijami v SR Sloveniji in Jugosla- 1980 so potrdili pravilnost takšne razvojne usmeritve in bili optimistična, celo preoptimistič-na osnova za načrtovanje v obdobju 1981 - 1985. viji, s tem pa tudi uskladitev proizvodnih programov na območju Slovenije, specijalizacija proizvodnje in premiki proizvodnih programov. Tako bi dosegli večjo Ob vsem tem smo načrtovali hitro naraščanje obsega proizvodnje, celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka in akumulacije ter še posebej izvoza. Čeprav smo v letu 1981, torej prvem letu novega planskega obdobja, dosegli lepe rezultate, še zlasti z vidika celotnega prihodka, dohodka in a-kumulacije, pa se je že pokazalo, V letu 1981 smo nabavili nove av' tomatske kuvertne stroje v TOZD Kuverta. Z letošnjo adaptacijo prostorov pa to isto TOZD uspos°' bili za sodobno in kapitalno „ intenzivno proizvodnjo, v bodoč® prioritetno usmerjeno v izvoz. V zadnjih letih se je z delnimi h vimi investicijami povečala ph°' izvodna kapaciteta v Valkartonu in Kartonaži Rakek pa tudi v Em' balažnem servisu. Kljub temu, da sem v začetku P°' udaril visoko tehnično in tehnO' loško sposobnost posameznih TOZD’ SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA OB 85 - letnici DO KTL (nadalj. z 2. str.) pa moram ugotoviti, kar bo izzvenelo kot paradoks, da se v posameznih TOZD tehnična in finančna amortizacija tehnologij in strojev izteka, kar velja še posebej za PAKO, Tiko in delno Kartonažno Ljubljana, s tem, da je ob povedanem še posebej v PAKU in Kartonažni Ljubljana prostorska stiska že postala močan zaviralni element in negativno vpliva na obseg proizvodnje in pogoje dela. Spričo dejstva, da ima tfTL malo lastnih surovin, smo v zadnjih petih letih precejšnja sredstva usmerili v sovlaganja, še zlasti v Papirnico Količevo, Kombinat Belišče, TCIP Simo Dimič Plaški, ZTP, Vladičin Han, Aero Celje in BIGZ. Sovlaganja že dajejo rezultate, z naštetimi kolektivi imamo tovariške odnose,. dobave se izboljšujejo, bile bi pa kljub objektivnim težavam lahko še boljše in zanesljivejše. KTL je v zadnjih petih letih sprožila nekaj pobud za tesnejše povezovanje na dohodkovnih osnovah oz. za združevanje dela in sredstev. Kljub trdnemu prepričanju v pravilnost naših pobud, moramo ugotoviti, da nismo bili uspešni, kar pa ne bi smelo biti ovira za nadaljna povezovanja: poslovna, tehnološka, dohodkovna, saj le v takšnem povezovanju vidimo realne možnosti našega in skupnega razvoja, zato integracijski procesi slej ko prej ostajajo naš nadaljni cilj. Svoje mesto in možnost razvoja vidimo znotraj SOZD Slovenija papir, ki bo s krepitvijo razvojnih, planskih, finančnih in komercialnih funkcij še pridobil na pomembnosti v jugoslovanskem in svetovnem prostoru. Vzporedno oz. z enako zavzetostjo kot se je v preteklosti vlagalo v razvoj strojev in pridobivanje surovine se je vlagalo tudi v delovnega človeka, v osebni in družbeni standard, v izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. Lahko trdimo in to z zadovoljstvom, da imamo urejeno varstvo pri delu, zdravstveno varstvo in družbeno prehrano. Z nakupom počitniških prikolic, še posebej pa z nakupom 22 počitniških hišic na otoku Cresu v letošnjem letu smo podvojili kapacitete in so ustvarjene možnosti za oddih in rekreacijo vsem delavcem DO KTL. Stanovanjska vprašanja se intenzivno rešujejo in problemi odpravljajo. Ne moremo reči, da smo v celoti zadovoljni in da so vsi stanovanjski problemi že rešeni, ustvarjeni pa so pogoji, da se večina reši do konca srednjeročnega obdobja. Sredstva so zagotovljena, pot in način reše-* vanja samoupravno dogovorjen. Izobrazbena struktura je relativno ugodna z izobraževanjem ob delu in iz dela, pa bomo odpravili pomanjkanja nekaterih poklicev na že sedaj in perspektivno ključnih delovnih mestih, pri čemer še posebej mislim na razvojno, raziskovalno in marketinško dejavnost. Tovariši in tovarišice, spoštovani gostje! Dobitniki »Plaket DO KTL” KTL je v preteklih, in še zlasti v letu 1981, dosegla lepe in zadovoljive uspehe. V proizvodnji in predelavi papirja lepenke in valovite lepenke v letu 1981 je znašal delež KTL v SRS 3o%, v Jugoslaviji pa 7%. V letu 1981 smo bili kljub začetku gospodarske recesi- je med vsemi gospodarskimi organizacijami v SRS po ustvarjenem dohodku na 28. mestu, v letu 1980 pa na 35 mestu. Ko govorimo o doseženih rezultatih, ne moreno mimo izredno pomembnega področja uvoza oz. izvoza. Skladno z družbenimi usmeritvami smo se v zadnjem obdobju preusmerili izključno na domačo surovino in uvažamo le najpotreb-Nejše rezervne dele in opremo in surovino namenjeno proizvodnji za izvoz. KTL do včeraj ni bila izvoznik in je bila orientirana izključno na domače tržišče. Preusmeritev na tuje tržišče je bila izredno zahtevna, ne samo zaradi sprememb programov in zahtevane kvalitete proizvodov, temveč tudi vsled nujnega spreminjanja miselnosti in organiziranosti znotraj kolektiva. Zapiranje zahodnih trgov in ne- ob dosledniuveljavitvi ustavno ustrezne domače surovine, nas niso opredeljene delavčeve neodtu- odvrnile od ambicioznega načrtovanja prepotrebnega izvoza. Kljub skorajšnjemu doseganju planiranih fizičnih stopenj izvoza, pa z deviznimi učinki nismo zadovoljni, predvsem pa nismo uspeli realizirati posrednega izvoza z našimi kupci. Gospodarska situacija se je v letu 1982 zaostrila. Z doseženimi rezultati v letu 1982 v KTL nismo zadovoljni. Odveč bi bilo naštevati nedorečene pa tudi administrativno določene pogoje gospodarjenja, stalno pomanjkanje surovin, ter občasno pomanjkanje energije pa tudi naročil, ker bi s tem nehote bežali od subjektivnih k objektivnim težavam. Zato mi dovolite, da kljub slovestnemu trenutku opozorim na nekatere probleme. Ne zato, ker ne bi videli izhoda, temveč zato, da ne bi doseženo v preteklosti otopilo nujno po jive pravice in dolžnosti, da razpolaga z rezultati svojega dela in ustvarjeno preseženo vrednostjo. Za KTL lahko trdimo, da ima sposobne kadre, relativno dobro razvit delegatski sistem, da so samoupravne odločitve vse bolj plod premišljene razprave in dobre informiranosti. Zato je potrebno tudi v tem trenutku delavcem predočiti težave, s katerimi se soočamo, predvsem pa povedati, da bo potrebno več in bolje delati ter izkoristiti vse notranje rezerve, ki v KTL zanesljivo obstajajo. Sistem oblikovanja in delitev sredstev za osebne dohodke pa moramo zastaviti tako, da bo osebni dohodek v še večji meri kot v preteklosti resnično bil posledica rezultatov dela. Vse to so dejstva, ki bodo vpli- v r v r v »jv, w v uc. juu vu , r\ 1 uv/V4V vpil trebno angažiranost, pa tudi zato, vala na večji obseg proizvodnje da ne hi t-.pvavp nol tol a \r -----j * 4 j J 1_1. da ne bi težave peljale v nerazpoložen je, ki bi’ lahko povzročilo nekritičnost pri presoji težavnosti problemov, vzrokov in posledic nastale situacije. povečan izvoz, večji dohodek, hitrejši razvoj, s tem pa tudi na debelejši kos kruha, če se le da že danes, z gostovostjo pa jutri. Naši gostje na svečani seji Stagnacija poslovanja, ki se kaže v celotnem prihodku, dohodku in akumulaciji povzroča upravičeno nestrpnost, in zaskrbljenost delavcev, sprošča pa tudi kritiko in razmišljanja, ki niso posledica strokovne in politične ocene situacije, temveč plod parcialnih in pavšalnih pristopov. Sprošča razmišljanja, ki ne vidijo rešitve v enotni in močni DO kakršna je naša DO bila in mora ostati, temveč nujno vodijo k parcelnim rešitvam, ki objektivno pomenijo slabitev DO. Prepričan sem, da delim tudi vaše mnenje, ko trdim, da je ne le premagovanje sedanjih težav, temveč ves naš bodoči razvoj mogoč le v doslednem izpolnjevanju delovnih obvez vseh skupaj in vsakega posebej, ob poglabljanju doslednem uveljavljanju samoupravnih odnosov na vseh ravneh, Tovariši in tovarišice! V uvodu sem dejal, da imamo v KTL zdrav, sposoben in delaven kolektiv, ki je znal z voljo in visoko stopnjo delavske in samo-upravljalske zavesti na svoji dolgoletni poti uspešno premagovati težave. Zato tudi danes v sicer zaostrenih pogojih dela ni vzrokov za pesimizem. Ob nadalj-nem in zavzetem delu vseh delavcev se ni bati za socialno varnost in še hitrejši razvoj v prihodnosti. Ob visokem jubileju naše delovne organizacije bi se želel iskreno zahvaliti vsem delavcem KTL pa tudi vsem našim sodelavcem, poslovnim partnerjem, prijateljem in OZD, ki so prispevali k" razvoju naše DO. 8e posebej se želim zahvaliti in čestitati vsem tistim delavkam (nadaljevanje na 4. str.) SVETA SVEČANA SEJA DELAVSKEGA OB 85 - letnici DO KTL (nadalj. s 3. str.) in delavcem, ki jim bomo na današnji seji izrekli priznanja za njihove izjemne dosežke in prizadevanja pri delu v KTL. Tovariš Kavčič se je po aplavzu prisotnih zahvalil generalnemu direktorju za njegove besede in predal mikrofon slavnostnemu govorniku tovarišu Jožetu Smoletu, ki je dejal: V imenu mestne konference Zveze komunistov Vas, drage tovarišice in tovariši toplo pozdravljam in Vam prisrčno čestitam ob 85-let-nici Kartonažne tovarne Ljubljana. Vaša delovna organizacija ima dolgoletno industrijsko in delavsko tradicijo. Z razvojem samoupravnih odnosov ste uspeli ustvariti takšno materialno osnovo, ki vam zagotavlja, da v zahtevnih pogojih gospodarjenja' ustvarjate dobre poslovne rezultate. Danes ste.vodilna delovna organizacija v Sloveniji na področju predelave papirja in kartona in ste vse bolj povezani s proizvajalci surovin. Odprtost in prodornost Kartonažne tovarne Ljubljana se danes kaže v tem, da ste veliko sredstev vložili v manj razvita področja. Prisotni ste v precejšnjem delu Slovenije, odpirate se tudi v celotni jugoslovanski prostor. V družbenopolitičnih organizacijah moramo dati vso podporo nadaljnjemu povezovanju, kar bo pomembno.prispevalo k ustvarjanju pogojev za doseganje večje specializacije in delitve dela. Srečujemo se namreč s pojavi, ko v sedanjih zaostrenih pogojih nekateri ne vidijo rešitve v združevanju dela, pač pa se zapirajo v ozke okvire in čakajo kot pravijo, da bodo preživeli to obdobje. Organizirane socialistične sile se moramo takim pojmovanjem stalno zoperstavljati z močjo argumentov, saj vemo, da bomo samo z združevanjem dela in sredstev in z razvijanjem pravilnih samoupravnih dohodkovnih odnosov premagali sedanje težave razdrobljenosti ter postali ekonomsko močnejši doma in konkurenčnejši na tujih tržiščih. Veliko akumulacije ste vložili v investicije v druge organizacije združenega dela, ki vam zagotavljajo surovine in repromate-riale. Zaradi zastojev pri naložbah še ne beležite ustreznih sadov. To pa ne pomeni, da ni treba s takšno politiko nadaljevati. Nasprotno. Čvrsto, na dohodkovnih osnovan temelječa povezava s proizvajalci repromateriala in surovine zagotavlja stalnost vaše proizvodnje in konkurenčnost na tržišču. V tej zvezi ima pomembno vlogo SOZD Slovenija Papir, ki lahko veliko prispeva h krepitvi reproduktivne sposobnosti Kartonažne tovarne Ljubljana. Vsi se zavedamo, da obstoja danes veliki razkorak med cenami surovin in končnih izdelkov, ki ga b' "c lahko uskladili samo s samo- Tov. Jože Smole, predsednik Mestne konference ZKS Ljubljana upravnim sporazumevanjem in z o-življanjem delovanja tržnih zakonitosti. Na ta način boste lažje in več izvažali, saj vaši prvi poskusi in prodori na tuja tržišča kažejo,da je tudi to mogoče. Za doseganje večje proizvodnje in izvoza moramo izkoristiti obstoječa proizvodna sredstva, strokovne kadre in tehnologijo, ki jo je treba stalno dograjevati,za kar je treba materialno stimulirati delavce, ki si prizadevajo v tej smeri. Sistemu delitve OD in-nagrajevanja po rezultatih dele moramo v naši samoupravni aktivnosti dati večji poudarek. Vztrajati moramo na odvisnosti rasti oseb- ganizacij združenega dela, ki so reprodukcijsko povezane, bo potrebno preseči s povečanim angažiranjem subjektivnih sil. Tak investicijski zastoj bi se nam še kako maščeval. V Ljubljani je stanje sedaj takšno, da proizvodnih investicij (razen neproizvodnih) ni treba več preprečevati, temveč jih moramo spodbujati, čeprav so za to težki časi. Tovarišice in tovariši! Celotna naša jugoslovanska skupnost se je po demokratični samoupravni poti zavestno odločila, da bo vlagala ogromne napore za pravočasno odplačevanje v tujini Kulturni program je bil prijeten nib dohodkov od ustvarjenega dohodka ter oblikovati ustrezna merila in kriterije. Nove naložbe, ki jih načrtujemo morajo biti vse bolj kapitalno intenzivne. Sedanjo stagnacijo investiranja, premajhen posluh za združevanje akumulacije or- na jetih kreditov. 0 tem smo vsestransko razpravljali v organizacijah Zveze komunistov, zveze sindikatov, socialistične zveze, v vseh naših diružbeno-političnih organizacijah, v organih samoupravljanja, v delegatskih skupščinah. Ko smo se odločali za to, da med prioritetne naloge vključimo promptno odplačevanje dolgov smo se zavedali, da bo to povzročilo veliko notranjo gospodarsko zaostritev, da se bo zmanjšal uvoz ter da bomo to občutili na mnogih področjih življenja. Za takšno smer smo se opredelili zato, ker se zavedamo, da bolezen, ki jo imenujejo pretirana zadolžitev moramo preboleti. Odnosno, z maksimalno mobilizacijo vseh naših delovnih ustvarjalnih naporov moramo preseči sedanje velike gospodarske težave. Vsak drugačen pristop, vsak poskus odlaganja odplačila tujih kreditov bi pomenil samo odlaganje reševanja nakopičenih gospodarskih problemov. Pomenil bi podaljševanje bolezni. Pomenil bi odlašanje z zdravljenjem, ki terja kirurški poseg. Poleg tega bi jugoslovansko socialistično samoupravno in,neuvrščeno skupnost kompromitiral v svetu, česar pa nikakor ne smemo dovoliti . Po uradnih podatkih zveznega izvršnega sveta je Jugoslavija v tem letu do oktobra meseca odplačala tujih dolgov v konvertibilnih valutah v višini 3 mird 5oo milj. dolarjev. Za takšno odplačilo je bil potreben ogromen napor delavskega razreda vseh delovnih ljudi. Mnogi v svetu niso verjeli, da bo Jugoslavija to v stanju storiti. Delovni ljudje socialistične samoupravne jugoslovanske skupnosti so s svojimi rezultati presenetili svet. V tem letu bo treba odplačati še milijardo 3oo miljonov dolarjev. V prihodnjem, 1983.letu bodo naše obveznosti glede odplačila tujih kreditov še večje , saj bodo znašale 5 milijard dolarjev. Ta huda gospodarska stiska, ki jo preživljamo je sočasno tudi izredno spodbudna, pa naj se to sliši še tako čudno. Spodbudna je v tem, ker nas sili na bistveno večji izvoz, na boljše gospodarjenje, na racionalnejšo uporabo energije, surovin in repromaterialov, na pocenitev celotne naše proizvodnje, na doseganje večje konkurenčne sposobnosti naših izdelkov na svetovnih tržiščih, še posebej na najzahtevnejših, ker nas sili na boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi, na stvarnejšo splošno in skupno porabo, kakor tudi na racionalnejše osebno obnašanje. V tej usmeritvi na e-konomsko stabilizacijo in večje ter enakopravnejše vključevanje v mednarodne ekonomske tokove moramo vzdržati,,ker je to za nas edina pot, ki nam odpira perspek tivo večje rasti in postopnega dviga družbenega in osebnega stah' darda. Gospodarske težave, ki nas pestijo nas ne smejo niti za trenutek demoralizirati, temveč prav nasprotno še bolj spodbujati pri iskanju ustreznih ustvarjalnih delovnih rešitev. Naša gospodarska situacija je SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA OB 85 - letnici DO KTL (nadalj. s 4. str.) sicer izredno težka, toda ona ni brezizhodna. Sedanje zaostrene gospodarske prilike moramo izkoristiti za večji prodor pri resničnem uveljavljanju delovnega človeka kot nosilca odločanja. Samo z razširitvijo neposredne demokracije, samo z vsestranskim razvojem socialističnega samoupravljanja bomo ustvarili predpogoje za neposredno motiviranje slehernega delovnega človeka za boljše gospodarjenje, za večjo produktivnost dela. V vseh delih naše socialistične samoupravne družbe moramo še bolj spodbujati svobodno, kritično ustvarjeno misel, kajti samo s skupnimi zavestnimi, svobodno opredeljenimi napori bomo prišli na zeleno vejo. Odločnejša in prodornejša izvozna usmeritev, za katero se vsi zavzemamo, mora pomeniti tudi sočasno prestrukturiranje našega gospodarstva in uvajanje novih Proizvodnih programov. Življenjsko smo zainteresirani predvsem za izvoz tistih naših izdelkov, ki nam zagotavljajo največje ličinke na tujih trgih ter najbolj ši devizni priliv. Jasno je, da nismo za primitivno pojmovanje izvoza za vsako ceno. Jugoslpvan-sko gospodarstvo je danes že na takšni stopnji razvoja, da s povečanimi delovno ustvarjenimi napori lahko zagotovi kvaliteten izvoz . To pa pomeni, da moramo še bolj spodbujati tiste delovne organizacije in grupacije, ki s svojimi izdelki lahko zagotavljajo dober devizni dohodek. Mnoge delovne organizacije, ki so v preteklosti pri asortimanu proiz-v°dnjesvojih izdelkov bile usmerjene samo na domači trg, ali na manj zahtevna tuja tržišča, so v zaostrenih gospodarskih pogojih že našle tuai nove programe proizvodnje, s katerimi lahko gredo v kvaliteten izvoz. To kažejo tudi izkušnje Kartonažne tovarne Ljubljana. Velika je naloga Zveze komunis? tov Zveze sindikatov, Socialistične zveze in drugih družbeno političnih organizacij, da razvijajo, širijo in krepijo pri vseh naših delovnih ljudeh miselnost naše nujno potrebne vpetosti v mednarodne ekonomske tokove. Če se bomo zares odločno spoprijeli s še vedno močnimi ostanki stare avtarkične miselnosti, ko smo se v precejšnji meri omejevali na notranji trg in na manj zahtevne tuje trge, kar nam je zelo škodovalo, če bomo ostanke stare miselnosti presegali na delu z utrjevanjem nove sodobnejše miselnosti - potem bomo razvili ogrgnno delovno ustvarjalnost pri iskanju in zagotavljanju novih programov kvalitetne proizvodnje. To nam bo odprlo tudi nove horizonte poveča nega kvalitetnega izvoza in e-nakopravnega vključevanja v mednarodno delitev dela. Sočasno s povečano izvozno usmeritvijo, ki bo objektivno vzeto pomenila tudi zmanjšanje uvoza ter v tem času tudi relativno siromašenje asortimana blaga na našem notranjem trgu, pa moramo seveda zagotoviti normalno oskrbo z najnujnejšimi artikli, potrebnimi za normalno Življenje. Velike težave s konvertibilnimi valutami nikakor ne smejo biti opravičilo za to, da •bi pri nas bilo pomanjkanje takšnih artiklov, kot so zdravila, pralni praški in drugi os- Tov. Jože Kunc, dobtnik »Plakete DO KTL” Prijetno srečanje........... novni življenjski artikli. Mi zavestno zmanjšujemo potrošnjo na mnogih drugih področjih in občani to razumejo. Ne moremo pristajati na to, da bi resno zmanjkovalo osnovnih življenskih artiklov. S skupnimi napori in dogovori ter večjo organizacijo lahko in moramo zagotoviti osnovno preskrbo. Omejitveni ukrepi so nujnost sedanjega čaša, toda osnovna smer za katero se zavzemamo je boljše gospodarjenje, racionalnejša poraba surovin, goriva in repro-materiala, cenejša in kvalitetnejša proizvodnja. In prav to osnovno usmeritev moramo imeti stalno pred očmi, da bi čim-prej presegli sedanje gospodarske težave. Socialistična neodvisna Jugoslavija se je v preteklosti nahajala v neprimerno težjih obdobjih od sedanjega. Spomnimo se samo obdobja stalinskega agresivnega vojnopolitičnega pritiska in kominformbirovske ekonomske blokade. Najtežja obdobja v preteklosti smo uspešno premagovali, ker smo dosledno u-resničevali veliko Titovo in Kardeljevo misel o ustvarjalni moči ljudskih množic, ker smo se oslanjali na lastne sile. V času največje ogroženosti naše neodvisnosti, našega samostojnega obstoja, so mnogi v svetu mislili, da bo Jugoslavija šla po poti trde roke in dilfoture. Toda prav v času kominformbirovskega agresivnega pritiska, so se v Jugoslaviji pojavili prvi delavski sveti in odprli šmo perspektivo socialističnega samoupravnega sistema. Izkušnje iz preteklosti dokazujejo, da^bomo v stanju uspešno premagati naše sedanje ekonomske težave, da^bomo iz sedanjega stanja izšli močnejši in enotnejši ter da bomo odprli horizonte kvalitetnejšega gospodarjenja in družbenega razvoja. Udeleženci svečane seje so z aplavzom izrazili odobravanje njegovim besedam, zanje pa se mu je zahvalil tudi tovariš Kavčič. V skladu s programom svečane seje je besedo prevzel predsednik komisije za podeljevanje plaket in priznanj, tovariš Milan Seme, ki je podal poročilo in predlog sklepa komisije: "V letošnjem letu, ki je obenem tudi naše jubilejno 85.leto obstoja KTL, je pred nami dogodek, ko prvič odločamo o podelitvi plaket DO KTL našim delavcem za njihove izjemne uspehe pri delu v Kartonažni tovarni Ljubljana. Delavski svet je s sprejemom pravilnika o ustanovitvi in podeljevanju "Plakete delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana" ter priznanj ob delovnih jubilejih, omogočil, da je po izvedenem postopku v skladu s pravilnikom komisije za podeljevanje plaket in , priznanj DO KTL in državnih odlikovan j pri delavskem svetu DO pripravila predlog za podelitev prvih plaket našim 28 delavcem. Podrobno obrazložitev utemeljitve za vsakega kandidata smo vam predhodno posredovali pismeno, zato vam jih le še enkrat pismeno navedem : 1. Anžel Marija, TOZD PAKO Lj . 2. Bricelj Milan, TOZD Kartonažna Lj ubljana, 3. Čabraja Pavla, TOZD Lepenka Tržič, ^. Četrtič Antonija, TOZD Kartonažna Ljubljana, 5. Eržen Janez, TOZD Val karton Logatec, 6. Gl ušič Vida, TOZD Kartonažna Ljubljana, 7. Gorjup Veronika, TOZD Kartonaža Rakek, 8. Grilj Jerca, TOZD Kartonažna Ljubljana, 9. Hacler Leopold, TOZD Kartonažna Ljubljana, ■ 10. Hotujec Marija, TOZD PAKO Ljub-I j ana, 11. Hrovat Cvetka, DSSS Ljubljana, 12. Ivanjko Leopold, TOZD Kuverta Ljubljana, 13. Jankovič Anton, TOZD PAKO Ljub? 1jana, lk. Jug Marija, TOZD Kartonaža Rakek, 15. Korenč Stanislav, TOZD Val karton Logatec, 16. Kunc Jože, TOZD Val karton Logatec, I7-Lenarčič Marjan, TOZD Val karton Logatec, 18. 'Lenarčič Štefka, TOZD Valkarton Logatec, 19. Novak Karel , TOZD PAKO Ljubljana , 20. Oltra Joži, TOZD Kartonažna Ljubljana, 21. Serec Marjan, TOZD Lepenka Tržič, 22. Sosič Andjelo, TOZD Kartonažna Ljubi jana, (nadalj. na 6. str.) SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA OB 85 - letnici DO KTL (nadalj. s 5. str.) POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE V DESETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA 23. Šmajgert Angelca, TOZD Kartonaž-na Ljubljana, 24. Tersar Branimir, DSSS Ljubljana, 25. Trošt Miran, TOZD Kartonaža Rakek 26. Varl I da, TOZD Jelplast, Kamna gori ca, 27. Zupančič Anica, TOZD Kartonažna Lj ubl jana, 28. Žonta Dominik, TOZD Kartonažna Lj ubljana Vemo, da so osnovne organizacije sindikata temeljni h organizacij in delovne skupnosti imele pri pripravi predloga za kandidate veliko odgovornost, katerega prvič predlagati izmed več kot 2.3oo članskega de lovnega kolektiva, če pri tem ugotoviti*, da ima v letošnjem letu 28 delavcev 25 let in prejšnja leta še lo9 delavcev več kot 25 let neprekinjene delovne dobe v KTL. Zato naj bo toliko bolj poudarjeno priznanje, ki ga dajemo navedenim delavcem in predlagam, da delavski svet odobri predlog komisije. P redno bi pristopili k podelitvi plaket, naj delegate delavskega sveta in goste seznanim, da bodo r priznanja naše delovne organizacije za 25 let delovne dobe v KTL in jubilejna značka podeljena upravičenim delavcem na prihodnji seji det lavskega sveta DO. Priznanja za 10 let skupne delovne dobe in bronasta značka KTL, 2o let delovne dobe in srebrna značka ter 3o let delovne dobe in zlasta značka bodo delavcem podeljena na svečanih sejah delavskih svetov temeljnih organizacij in sveta delovne skupnosti, ko bodo obenem podeljena priznanja in jubilejne značke tudi tistim delavcem, ki so že v prejšnjih letih dosegli 25 let neprekinjene zaposlitve v KTL. Prav tako prejme priznanja - pismene plakete 88 organizacij združenega dela in sicer za naše dolgoletne uspešno sodelovanje." Delegati delavskega sveta so z aklamacijo sprejeli predlagani sklep, Tov. Tone Florjančič je nato podelil plakete osemindvajsetim delavcem v znak priznanja za njihovo uspešno delo. Podelitvi je sledil kulturni program, v katerem se je predstavil Ribniški oktet" in član SNG Polde Bibič. Program je bil prijeten in z navdušenjem smo sledili lepo zvenečim glasovom članov okteta, ki so nam predstavili lep izbor slovenskih in drugih narodnih in umetnih pesmi. Dramski umetnik Polde Bibič pa nas je s svojima sklečema nasmejal in tako poskrbel, da smo se po zaklj učitvi svečane seje delavskega sveta v vedrem razpoloženju zbrali na coctailu in pokramljali o vtisih iz svečane prireditve. 31699 ktl yu 31619 yu is srs no 6650 Ljubljana,18.11.82 do kartonažna tovarna ljubljana ljubljana Čufarjeva 16 ob visokem jubileju, 85-letnici vase tovarne čestitam samoupravnim organom, poslovodnim organom in vsem delavcem delovne organizacije kartonažna tovarna ljubiJani. želim vam, da bi tudi v bodoče pri svojem delu dosegali cim boljše poslovne rezultate in da bi se nadalje uspesno. razbijali svojo samoupravno organiziranost. predsednik predsedstva srs Viktor avbelj 14.50 31619 yu is srs 31699 ktl yu Mala dvorana Cankarjevega doma je bila polno zasedena Delovna organizacija že od začetka leta posluje v težavnejšem gospodarskem okolju kot'v lanskem letu. Težave v poslovanju se zaradi administrativnega urejanja trga iz meseca v mesec povečujejo. Lahno izboljšanje opazimo samo v prvih mesecih druge polovice leta. Na področju fizične proizvodnje ugotavljamo, da smo v desetih mesecih izpolnili 95% dinamičnega plana proizvodnje in,da smo proizvedli 95% lanskoletnih količin. Po temeljnih organizacijah smo dosegali zelo različne odstotke plana kakor tudi glede na lanske količine. TOZD Kuverta najbolj presega plan in sicer kar za 38%, Tika za 5%, DE-30 TOZD Kartonažne Ljubljana za 2% in DE-05 TOZD Valkarton za 4%, ostale TOZD in DE pa ne dosegajo plana. Glede na lansko leto je proizvodnjo povečal TOZD Jelplast, Tika in Sigma ter DE-04 v TOZD Valkarton na področju prodaje plošč. Izkoristek reprodukcijskega materiala se je v delovni organizaciji poslabšal za 1%, po TOZD pa beležijo izbol j sanje izkoristka le v Tiki ztt 2% in Sigmi za 1%, DE-10 TOZD Kartonažna in Embalažni servis dosegata enake izkoristke kot v lanskem letu, vse ostale TOZD in DE pa izkazujejo poslabšanje in sicer v Kuverti za 8% in Kartonaži Rakek za 3%. Padec izkoristka v TOZD Kuverta je objektivno pogojen z ukinitvijo dela proizvodnega programa. Zaradi padca fizičnega obsega proizvodnje je tudi produktivnost pod načrtovano in sicer za 4%. Prav tako je dosežena produktivnost za 3% manjša od dosežene v istem obdobju lanskega leta. Višjo produktivnost od lanskoletne dosegajo TOZD Kartonaža, Papirna konfekcija, Jelplast, Kuverta in Tika, ostale TOZD pa izkazujejo bistvene padce kot na primer Valkarton za 8%, Embalažni servis, Tika in Kartonažna za 4% in Lepenka za 3%. Planirano produktivnost presegajo samo TOZD Kuverta in Tika, ostale TOZD oa ne dosegajo predvidenih rezultatov. V izvoznih prizadevanjih ne dosegamo predvidenih rezultatov. Dosegli smo le 48% plana fizičnega obsega izvoza na konvertibilno področje ozi roma 53% skupnega izvoza. Napram istemu obdobju lanskega leta dosegamo indeks 149 na konvertibilnem trgu oziroma 119 v celotnem izvozu. Vrednostno dosegamo v izvozu skoraj enake indekse doseganja plana oziroma napram preteklemu letu in sicer: napram lanskem letu na konvertibilno območje 139%, dosegli smo 58% plana, v celoti pa je izvoz za 2% manjši od lanskoletnega, plan pa dosegamo 65%. V absolutnih zneskih smo izvozili na konvertibilni trg za 60 milijonov izdelkov, skupaj pa smo na konvertibilno in klirinško področje izvozili za okoli 100 milijonov din izdelkov. Delovna organizacija je v desetih mesecih dosegla 3.424 milijone fakturirane realizacije kar je 11% več kot v istem obdobju lanskega leta ali 97% plana po planskih cenah. Le Embalažni servis beleži nižjo fakturirano realizacijo kot v lanskem letu, ostale TOZD pa celo do 53% večjo (Jelplast). Finančni rezultati popolnoma odražajo doseganje fizičnih, vendar še bolj poudarjeno zaradi zmnožka različnih faktorjev, ki vplivajo na finančne rezultate. Vse temeljne organizacije delovne organizacije so ustvarile 111% celotnega prihodka v primerjavi s preteklim letom in 94% planiranega v devetih mesecih. Podatki za 10 mesecev za 6 temeljnih organizacij in DSSS kažejo, da dosegamo 110% lanskega celotnega prihodka in 92% planiranega. Delovna organizacija je v devetih mesecih ustvarila le 84% lanskoletnega dohodka oziroma 81% planiranega. Primerljivi dohodek, ki vsebuje tudi amortizacijo pa smo dosegli napram lanskem letu 95%,napram planu pa 83%. Razlike v doseganju čistega dohodka so še očitnejše, saj dosegamo v 9 mesecih le 77% lanskoletnega ali 76% planiranega. V delitvi je nastala disproporcionalnost zaradi bistveno nižjega čistega dohodka in povečevanja dela za osebne dohodke kar je povzročilo, da smo namenili za sklade le 40% lanskoletnega zneska. S tem smo dosegli plan le 50%. Poslovanje v oktobru je bilo slabše kot povprečno v 9 mesecih, saj bistveno slabše izpolnjujemo plan oblikovanja in delitve dohodka. Tudi primerjava z istim obdobjem lanskega leta kaže na slabe rezultate v mesecu oktobru. Podatki šestih temeljnih organizacij in DSSS kažejo, da smo ustvarili le 110% celotnega prihodka v primerjavi z lanskoletnim in le 92% planiranega. V ustvarjanju dohodka so indeksi doseganja lanskoletnih in olaniranih rezultatov še slabši. Dosegli smo le 83% lanskoletnega in 79% planiranega dohodka. Primerjava primerljivega dohodka kaže na 94% doseganje lanskoletnega oziroma 81% planiranega . Pregled dohodka in primerljivega dohodka pokaže precejšen vpliv amortizacije vendar je vpliv slabšega izkoristka materiala in bistvene disparitete cen zelo močan,kar kaže primerjava primerljivega dohodka. POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE (nadaljevanje s 6. strani) Obveznosti iz dohodka so se povečale tako, da je doseženi čisti dohodek le 75% v lanskem letu doseženega in le 72% planiranega. Porast tredstev za osebne dohodke v zmanjšanem čistem dohodku 'je povzročila, da smo lahko za sklade namenili le 32% lanskoletnih sredstev ali 37% planiranih. Posebej občutni padec opažamo v mesecu oktobru v TOZD Kartonažna Ljubljana, bistvenih kvalitetnih premikov pa ne beležimo v nobeni temeljni organizaciji. Desetmesečni poslovni rezultati zaskrbljujejo in opozarjajo na nujnost akcij, ki bi povečale proizvodnjo, gospodarnost v ravnanju z materialom in dvig produktivnosti . Prepuščanje stihiji bi pri sedanjih rezultatih in trendih v poslovaju pomenilo nastop popolne entropije in vprašljiv zaključek poslovnega leta. S ciljno usmerjenimi in premišljenimi akcijami moramo prekiniti negativne trende Le tako bomo lahko zagotovili nemoteno poslovanje in razvoj delovne organizacije tudi v prihodnjih letih. Janko Volk TEMELJNI CILJI NAŠEGA RAZVOJA V LETU 1983 Materialni okviri družbenega raz-vo]a Čeprav še nista sprejeti Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana Jugoslavije in Slovenije v letu 1983 niti sprejeti ukrepi družbeno-ekonomske politike za uresničevanje resolucij, pa so si vse politične in strokovne ocene enotr.e v tem, da bodo pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu, predvsem pa v prvem polletju, bistveno težji kot v letošnjem letu. Navedene ocene in ugotovitve izhajajo iz dejstev, da smo v pretečenem obdobju trošili več kot proizvajali, razliko pa pokrivali z inozemskimi krediti. Sedaj pa je prišel čas, ko moramo te kredite vračati, kar pomeni, da smemo trošiti manj kot bomo proizvedli, saj je potrebno velik del proizvodnje izvoziti za vračilo kreditov. Zaradi gospodarske recesije (gospodarske krize) v razvitih deželah, je tudi pri njih ponudba večja od povpraševanja, kar pomeni, da se srečujemo v izvozu z zaostreno konkurenco in da ne moramo izvažati toliko, kolikor bi bilo Potrebno za odplačilo kreditov in za normalni uvoz materiala, opreme in potrošnih dobrin. Iz tega izhaja resolucijsko določilo, da moramo v Sloveniji v prihodnjem letu nominalno izvoziti kar 2o,7% več, uvoziti pa le TEMELJNI CILJI NAŠEGA RAZVOJA V LETU 1983 9,o% več kot v letošnjem letu. V pretečenem obdobju je tudi dinarska, investicijska, splošna, skupna in osebna potrošnja bila večja od ustvarjenega družbenega proizvoda, zato danes ugotavljamo veliko medsebojno zadolženost, ki se kaže predvsem v izredno poslabšani tekoči dinarski likvidnosti organizacij združenega dela. Tudi to nepokrito porabo je potrebno pokriti čim-prej, kar pomeni, da bomo precejšnji del družbenega proizvoda v naslednjem letu morali nameniti za porabo v pretečenem obdobju. Z neustrezno delitvijo družbenega proizvoda v preteklem obdobju na investicijsko, splošno, skupno in osebno porabo, pa smo ustvarjali večje povpraševanje kot je bila ponudba blaga in storitev, kar se v končni fazi kaže v naraščanju cen, torej v naši visoki inflaciji . Temeljni cilj, naloga in gospodarska nuja je, da v naslednjem letu ustvarimo čim večji družbeni proizvod in devizni priliv, zmanjšamo investicijsko, splošno, skupno in osebno porabo, tako, da nam bo omogočeno poravnati obveznosti do tujine in pričeti intenzivno pokrivati nepokrito porabo iz pretečenega obdobja. V skladu z navedenim pa je uskladiti povpraševanje in ponudbo ter tako zmanjšati enega od bistvenih vzrokov naše visoke inflacije. Za uresničitev navedenih ciljev in nalog bo sprejeta vrsta družbenih ukrepov za spodbujanje proizvodnje in boljšega gospodarjenja ter za omejitev vseh oblik potrošnje in inflacije. Omejeni okviri vseh oblik potrošnje, bistveno povečanje izvoza in nebistveno povečanje u-voza ter podaljšanje zamrznitve cen na prvo ali celo na drugo če triletje prihodnjega leta.^pa bo bistveno zaostrilo tudi tržne pogoje poslovanja. Temeljna izhodišča našega razvoja Kljub zoženim materialnim okvirom družbenega razvoja in zaostre nim tržnim pogojem poslovanja smo se zavestno odločili za dokaj ambiciozne cilje našega razvoja v letu 1983. Ti cilji pa niso le posledica družbenih usmeritev, temveč predvsem naše dejanske gospodarske nuje. Naša akumula-tivnost in reprodukcijska sposobnost se je v letošnjem letu znižala na kritični nivo zaradi najrazličnejših vzrokov pa tudi zaradi neustreznega razmerja med nabavnimi in prodajnimi cenami. Po naših predvidevanjih bo zaradi podaljšanja zamrznitve cen ostal nivo in razmerje letos doseženih nabavnih in prodajnih cen nespremenjen do do drugega polletja naslednjega leta. V drugem polletju pa se bodo po naših predvidevanjih prodajne cene lahko povečale le za enak odstotek kot nabavne cene, kar pomeni, da se razmerje cen ne bo izboljšalo. Če hočemo ustvariti zadostni čisti dohodek za izboljšanje akumulacije in za povečanje osebnih dohodkov ter skupne porabe v navedenih družbenoekonomskih in tržnih pogojih poslovanja je edina rešitev v tem, da povečamo obseg poslovanja in izboljšamo kakovost ter učinkovi- tost dela in gospodarjenja. Prevedeno v naš dnevni jezik pa to pomeni, da bomo povečali obseg in kakovost proizvodnje ter proda je le z boljšo organizacijo dela in z racionalnejšim izkoriščanjem delovnega časa, strojne opreme, materiala ter denarnih sredstev ne pa z zaposlovanjem novih delav cev in nakupom nove opreme. V dosedanjih pripravah in razpravah o temeljnih izhodiščih našega razvoja v letu 1983 smo se opredelili za naslednje stopnje rasti zaposlenosti, količinske proizvodnje, količinskega izvoza, izkoristka materiala in fizične produktivnosti dela: tabela št. 1 Iz prednjih podatkov je razvidno, da je cilj naše delovne organizacije v letu 1983 nasproti letu 198? ob nespremenjenem številu zaposlenih povečati količinski ob seg proizvodnje za 6,3%, količinski izvoz za 146,9%, fizično produktivnost dela za 6,0% in izkoristek materiala za 1,2%. Pojasnila: - TOZD Kartonaža in Lepenka se v letu 1983 vključujeta v izvoz, ker pa v letošnjem letu ne izvažata, ni mogoče prikazati stopnje povečanja, - TOZD Jelplast, Embalažni servis in Sigma pa po dosedanjih ugoto vitvah nimajo možnosti za izvoz, - čeprav načrtujemo kar za 146,9% povečanje fizičnega obsega izvoza na konverttibi.lro območje, pa bo devizni priliv le za 43% večji. Ralog za to je ker bomo na skupnem deviznem prilivu z dobavitelji materialno udeleženi le s 66,5% in v tem da bomo povečali predvsem izvoz proizvodov z nižjo stopnjo obdelave. Zelo_različne stopnje planiranega povečanja obsega in učinkovitosti poslovanja posameznih TOZD pa ne izhajajo iz subjektivnih opredelitev, temveč iz ocen realnih mož nosti prodaje in ocen o obstoju in možnosti izkoriščanja notranjih rezerv. Načr2t_pridob±vanja_in razporejanja čelotnega_grihodl