226. številka ■ obijana. ? torek 3 oktobra 1905 XXXVIII. leto. ugaja vzak tac zvečer, izimit aedeljo in »»mik., ter velja po poeti prejema* h aveiro-ogrske aetelo H m IM ti X, u M tod 11 K, aa četrt leta iKSOh.n«. »mm t K 80 h. Za LJubljano • ooSiljanJeia a* dom m. r., U K, si pol let* 1* Kf za četrt lete I K, u on -e.ee t K. Kdot hodi eam »enj, plac« aa vae loto II &, aa pol lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 a, aa on moaoo 1 K 00 h. — Za tuja dežela toliko to«, kolikor anaSa poštnina I* aarečb* broa iitodobno vpošiUatve naročnino aa no oaira. - Za osnanlle m plačuje od potaroatopna petlt-vrate pa 11 h, če ae ae oonanilo tlaka enkrat, po 10 h, So ae dvakrat, in po 8 h, ca tiika trikrat ali *e*krat. - Doptot ca tavale frankovati. — Sokopill le ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflevih nlieab it 6, la rioet eredoiStve v I. nadstropje, aprarništro po w pritnčjn. — Upravniltra noj oo blagovolijo poSUjoti naročnino, roklanaetie, oznanila, t J. administrativne stvari. »Slovenski Narod" telefon št. 34, Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85. Borba za Brno. Politčna borba med Cehi in Nemci velja v zadnjem času v prvi vrsti preatoliei Moravske, procvitajo-žemu Brnu. Moravska je v pretežni večini češka dežela, a vk*jub temu ei ne more češki element pribDriti v rodni svoji zemlji svobodnega razvoja in ravnopravnosti, ker je volilna geometrija tako rafinirano umetno sestavljena v korist Nemcev, da si slovansko prebivalstvo vkijub največjim naporom ne rrore pridobiti one veljave v deželi, ki bi mu pristojala po n;egovi številnosti, davčni moči in inteligenci. A dasi je torej že pred desetletji vlada skrbela in še skrbi za to, da bi Nemcem bila obranjena, ako tudi s.'ffio na umeten in nasilen način, premoč na Moravskem, vendar so se jela Nemcem v zadnjem času opasno majati in tresti tla pod no t?aroi in je)i so se bati, da bi se jim ie v doglednem č*su ne porušio poslopje njihovega gospodarstva na Moravi. C ht so v svoji znani žilavosti in narodni požrtvovalnosti isborno orgsDizovali svoje bojne falange, ki so imele zgolj ta namen, ds, osvoje vse nemške postojanke, ki »o si jih zgradili Nemci sredi čtške zemlje, in tako polagoma izvijejo Nemcem vkliub f»mozni volilni geometriji kr-rriio iz rok ter pomorcjo večini prali valstva do prave veljave v deželi. T& bojni načrt se ia ei izvajati in Bkoro bo sn pokazali le tuli sadovi. Preje najmočneje trdnjave nsm ske nrsli in duba so jele po vrsti padati Čehom v ?oke, vasi, trgi in mesta so polagema prehajala v češko posest in danes stoji češka vojska že pred vrati glavnega mesta Brna, ki je središče in srce vsega nemikega gibanja n? Moravskim, Nemci vedo prav dobro, d* je v tistem hipu za vselej odklenkalo nji- hovemu gospodarstvu na Moravskem, č^m preide Brno t češke roke. Zato so napeli vse sile, da se ubranijo češkega navala, in so v to mobilizovali vsa nemštvo, debro ve-doč, da njim samim, ki se vzdržujejo samo na umeten način s pomočjo vlade, nedostaja sil, odoteti napadom ki se s češke strani ponavljajo z vedno naraščajo čomočjo. V Brnu samem je v zadnjih letih narasel češki element tako silno, da že tvori skoro pretesno večino mestnega prebivalstva in da je samo vprašanje bližnje bodočnosti, da ga dobe Čehi v svojo oblast. Češki narod na Moravskem, ki se odlikuje po svoji inteligenci in po svojem blagostanju, že leta in leta z vso odločnostjo in doslednostjo zahteve, da mu vlada ustanovi potrebno vseučilišče in popolnoma umljivo in naravno je, ako terja, da naj bo ta u£ni zavod nastanjen v srcu dežele, v glavnem mestu Brnu. Ta borba traja že desetletja in je pred leti navidezno ponehala, ko je vlada pod pritiskom razmer ustanovila v Brnu češko tehniko. Toda Č^hi niso pozabili na vstuMliško vprašanje. Boj za vseučilišče se je znova vnel s podvojeno silo in dosegel sedaj svoj višek. V nedeljo so ekl'oali Čehi v Brnu velik shod, na katerem bi naj celokupni narod češki manifestoval i za brnsko češko vseučilišče, čim bo za to izvedeli Nemci, so priredili ta-I kisto v Brnu vsenemŠki shod, ki bi naj prote^toval proti temu, da bi se baš v Brnu ustanovila češka univerza. Oba ta shoda sta s%> vršila, a dočim se je č "ška manifestacija završila popolnoma dostojno, kakor pristoje pošteni stvari, na katere strani je pravica, je nemški sbod samo po kazal tisto bvalisano, vsemu svetu že znano nemško kulturo, ki se razširja v znamenju pesti in nasilja. Nemški protestni shod pa j? tudi pokazal prav jasno, da sloni nemštvo na Moravskem, kakor v vsi Avstriji, na zelo slabih nogah, ako je namreč resnično njihovo zatrdilo, da že eden češki učni zavod zadostuje, da je »v skrajni nevarnosti« vse avstrijsko nemštvo. Nemci so pri tej priliki vlado poživljali, da jih naj vazuje in jim na| brani njihovo takozvano »narodno posest.« To je zelo slabo spričevalo sa toli slavljeno moč nemškega naroda, ako se samo s pomočjo vladnih bajonetov more ohraniti na površju, obenem pa je tudi dokaz, da je nemška premoč v Avstriji bazirana samo na nasilslvo, ki ga podpira vlada. Toda prišel bo čas, ko Nemcem tudi to nasilstro ne bo več pomagalo in ko bo Slovan tudi v Avstriji si pridobil svoje pravice! In k temu bodo brez dvoma mnogo pripomogli dogodki, ki so se odigrali preteklo nedeljo v Brnu. Nemški shod v moravski prestolnici pa je znamenit se tudi zaradi tega, ker so se ga udeležile vse nemške stranke, tudi klerikalna, ki sedaj navadno ni sodelovala pr; takšn.h prireditvah. Zdi se torej, da bodo dogodki v Brnu vplivali tudi na splošno politično konstelacijo in d« bodo v bodoče Nemo: v parlamentu nastopali kot ena politična enota. Državni zbor. Na Dunaju, 2. oktobra. Današnja s?ja se je otvcril* šele po tretji uri popoldne. Ker je bilo pričakovati viharne seje- zaradi dogodkov v Brnu. bilje na galeriji velik rava! radovednežev. Tod?, nemški poslane« so šeJ« sestavljali tozadevne interpelacije ter pridejo ž njmi šele jutri na dan. PaČ pa so češki poslanci že danes i n-terpelirali. Jutri bo ministrski predsednik na vse interpelacije skupno ot givoril. Podanih je bilo še nekaj drugih interpelacij, nakar se je nadaljevala debata o vladni izjavi. Prvi je govoril pesi dr. Lueger, ki je branil dunajski magistrat pred soci-jalnimi demokrati. Zahteval je, naj se avstrijski kakor cgrski parlament razpusti ter se oktroira volilno pravo. Zavzemal se je za splošno volilno pravico. Posl. D v o i a k je izjavil, d a češke želje še vedno niso izpolnjene. Sedanja vlada ima v tem oziru ali posebna pooblastila od cesarja, ali pa sploh n*ma dobra volje. Na ta način se Nemcem kaže, da jim je pot groženj še vedno odprta in tako je seveda tudi moral priti b r n-h k i ljudski shod, kjer je drhal, ki se imenuje brneka policija, odgovarjala na češke zahteve s sabljami. In pri tem so tujci, kakor dr. Pommer in dr. Erler grozili, da bodo N e m c i do tal porušili češko vseučilišče, ako bi se ustanovilo vBrnu. Ako se bo vlada vedno vdajala nemškim grožnjam ter puščala v nemar nun** češke zahteve, morajo Cehi poseči nazaj po najostrejših sredstvih opozicije* Posl. Romanczuk se je pritoževal, da tudi vlada prezira opravičene m&loruske zahteve. Zahteval je, naj vlada glede jezikovnega vprašanja ne izdaja špeoijalnih zakonov za nekatere dežele, temuČ naj izdela pravičen narodnostni zakon začelo Avstrijo. Končno je zahteval ustanovitev maloruskega vseučilišča. Posl K l o f a č je govoril o včerajšnjih dogodkih v Brnu ter dokazoval, da je vsega kriv župan in policija. V isti zadevi je interpe-liral tudi posl. dr. Stran sky. V jutrišnji seji se zaključi debata o vladni izjavi, v četrtek pa se sploh zaključi zasedanje. Zadnji dan pridejo na vrsto nujni predlogi. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 2 oktobra. Baron Fejervarv si prizadeta, da se njegova vlada spremeni v parlamentarno. V ta namen je bu-dapeštanski 2. volilni ekraj Že ponudil baronuFejervaij u mandat, ki ga je že svojedobno imel. — Mesto do* sedanjega poljedelskega ministra, ki hoče zopet oditi v London, prevzame v pr^osoovacem mmistratru dosedanji zbornični podpredsedn k baron Feilitzach. Finančno ministrstvo, ki ga ima stdaj Fejervary gano, prevzame baje tajni svetnik M a 11 e-k o v i o s , doč.m je za ministra na kraljevem dvoru izbran grof Jurij K a r o 1 y. — Vodilni odbor združene opozicije je sklepal v včerajšnji seji, kaj je storiti, ako se 10 t m. parlament odgodi na nedoločen čas. Obenem je protestiral proti prepovedani bakljadi. — Tudi liberalna stranka je imela danes sejo, v kateri je grof T i s z a najodločneje pretestoval proti vmešavanju avstrijskih ministrov Gautseha, G o 1 u-ohowskega in Pitreieha. Sprejela ae je v t< m smislu resolucija, v kateri sa tudi nagiaša, da se stranki ne zdi potrebna revizija nagodbe iz leta 186 7 Spor med Grško in Ru-munsko. Carigrad, 2 oktobra Vse židovsko časopisje inozemstva je na strani Grške ter prinaša od grške vlade inspirirana opravičevanji, češ, da so bili grški podaniki na Romunskem nadlegovani, da je bila v Gjur-gjevtm grška zastava žaljena, da so bili Grki izgnani iz Romunske itd. Rumunska pa nima zagovornikov, razen italijanskega časopisja. Dogodki na Balkanu. Sofija, 2 oktobra Turški komisar je priredil na čast bolgarskemu eksarhu pojedino, h kateri je prišel tudi knez Ferdinand z mini- Zakaj sem potoval in kako? (Dalje.) Prijetno mi je del svež zrak in hrupapolno življenje na ulici, ko sem biopii iz tega kostenjaka. Vesel sem bil, da še živfm in z žonglersko agil-nostjo sem nadaljeval igranje sebi odločene tragikomedije. Ko sem pa vozeč se naprej raz mišljal o venzonskih mumijah, sem Be spomnil po miselni asocijaciji ne kega ljubljanskega suhina in dolgina usnjate kože in irhastih hlač, ne da bi daleko slutil, da pridem z njim že po preteku 24 ur v preporno dotiko. Slo je proti poldnevu in julijsko Bolnce je vedno huje pripekalo. Ker je bilo ponekod treba prevoziti tudi kek majhen klaneo, mi je postalo vroče, da mi je kaplja za kapljo padala a čela. Nestrpnost se me je lotevala, ko sem se vozil proti Vidmu (Udine). Gesta je speljana kakih 10 kilometrov v tako ravni črti, da še oddaleČ vidiš vhodno ulico in misliš, adajpazdaj bom v mestu. Pota p- le neče biti konee. Ko sem slednjič privozil v mesto, je name napravilo najboljši vtisk. Vtčje in lepše je, kakor sem mislil. Ko sem se dobro okrepčal, jsem si ogledai v naglioi glavne ulice, po katerih so raznašalei najnovejših časnikov z glasnim vpitjem razglašali njih senzacijonalno vsebino; ogledal sem si natančneje impozantno roagistratno poslopje, katerega velo nosijo mogočni mramornati stebri, nato spomenik, postavljen v spomin za osvobojenje Italije padlim junakom videmskim. Končno sem šel pa na grad, odkoder je krasen razgled po celi Furlaniji. Kakor daleč ti nese oko, ne vidiš drugega ko rodovitno ravnino, obsejano s turščico in nasajeno z vinsko trto ter prepreženo s belimi, v premi črti izpeljanimi cestami. Med polji in vinogradi čepe bele vasi, na holmcih pa prijazni, v južnem zelenju Učeči gradiči. Le proti severozahodu ti zapirajo obzorje s večnim snegom pokriti gorski velikani. In če ne poznaš natančneje socijalnih razmer v Italiji* ne moreš umeti, kako je mogoče, da vlada ▼ teh od prirode tako bogato obdarjenih krajih tolika beda med nižjimi sloji. Vendar dolgo ee mi ni bilo tukaj muditi, če sem se hotel držati svojega načrta. Zgodaj popoldne sem zasedel kolo in se v največji dnevni vročini odpeljal proti Palmanovi. Pripomniti pa moram, da vročina ni bila baš neznosna, kakor je na primer v tem Času na Krasu, to pa zato ne, ker je ves čas lahen oceanski vetro pihljal meni nasproti. Vendar pa sem nekaterikrat razjabal in se ulegel v travo tik ceste, da sem si malo oddahnil. V Palmanovi sem si dal na kolesu pritrditi neki vijak, ki je med potoma nekoliko odjenjal. S cer pa moram pripomniti, da mi kolo ves čas mojega potovanja ni niti enkrat nagajalo. Ko sem si ogledal s ceste mogočne palmanovske utrdbe, sem se odpeljal dalje in pričel v kratkem času na italijansko-avstrijsko mejo. Tu so se obmejne formalitete mnogo nagleje izvršile ko gori v/ Pontebi. Ni bilo pa teško opaziti, da je oesta na avstrijski strani precej slabša ko na italijanski. Tudi je silno prašna. Neprodirni oblaki prahu so ae vsdigovali od širokih, pa tako nizkih voz, da Be je trava ali slama, s katero so bili obloženi, vlačila po tleh in s tem delala prah. V vozove so bili pa vpreženi velikanski voli, kakršnih je pri nas le malo videti. Ves prašen in tudi precej utrujen sem prišel še dosti zgodaj popoldne v Oglej, kjer sem si najel prenočišče. Ko sem se osnažil iu ohladil, sem šel ogledovat oglejske znamenitosti. Sedanje mesto pač nima čisto nič mestnega in je bolj podobno vasi ko mestu. Zelo bogat pa je muzej, ki je bil ustanovljen, če se prav spominjam, leta 1888. in hrani iskopine, ki se najdejo na ozemlju, kjer je nekdaj stala stara Aqaileie, za časa rimskih cesarjev važno taborišče rimskih legij, v kr ščanski dobi pa prestolnica oglejskih patrijarhov. Dragocene najdbi ne so spravljene v muzejskem poslopju, druge pa v pokritih hodnikih okrog muzejskega dvorišča. Mogočen vtisk so napravili name prekrasni, selo dobro ohranjeni kipi poganskih bogov in herojev, nič manj pa tudi druge brezštevilne umetnine. Čudil sem se pa tudi isveibanosti musejskega sluge, ki je rodom kra- ški Slovenec. Dasi ni obiskoval druge šole ko ljudsko, mi je vendar s tako preciznostjo ratkladal posameznosti iz grške in rimske mitologije in zgodovine, da bi bila vsakemu gimnazijskemu abiturijentu v čast. Opazil sem le, da je tu pa tam zamenjal epizodo, ki se pripisuje temu ali onemu bogu. Ko sem ga vprašal, kako da ni videti nič starega denarja, mi je rekel da ga imajo čez pet-desettisoč komadov, da pa še ni urejen in se zato ne kaže obiskovalcem Ker se je med tem časom začelo že mračiti, sem še hitro Šel v oglejsko cerkev. Mislim, da še nisem videl mnogo tako velikih, slasti pa visokih cerkva, kakor je ta. Ker je za sedanje oglejsko prebivalstvo mnogo prevelika in njeno vzdrževanje predrago, z«ti je precej zapuščena in zanemarjena. Ko sem si ogledal še staro rimsko cesto, ki ae nahaja zunaj mesta, vrnil sem ae v svojo gostilno, kjer sem na preprosti verandi presedel velik del lepe italijanske noči rasmišljujoč o slavni preteklosti oglejski. Sem od morske gladine adrijsnske pa je vlekel pri-jesen vetra tDaj|e psih) stri. Iz tega se sklepa, da se pripravljajo prijateljski odnosaji med Turško in Bolgarsko. — V Sofiji ustanovi tekom meseca oktobra berolin-ska tvrdka BleichroJer prvo nemško banko pod imenom »B*nqae de Crodit«. Carigrad, 2. oktobra. Pri vratarju avstrijske bolnišnice so našli skritega mnogo raz streljiva. Vratar je baje izpovedal važne stvari. Razstreljivo so skrili pri njem armenski zarotniki. Nemiri na Ruskem. Varšava, 2 oktobra. Proti ruskemu spomeniku o zavzftju Varšave leta 1830. je nekdo vrgel snoči bombo, ki se )e tudi razpoćila ter spomenik deloma ratdjala. V sosednjih hišah so popokale vse šipe. — V tovarni Ostrowieou je oborožena množica s silo odnesla 180 funtov dinamita. — V Lodžu je nemški delavec Sohuttz ustrelil v električnem vozu svojega delodajalca, milijonarja Kunitzerja. Slovensko gledišče. Anzengruber: -Samski dvor-. (Konec.) A tisto dekle ni bilo dobrega značaja in zato sta Šla narazen; ostavil je svojo ljubico z detetom vred ter se rasnieno zaljubil v svojo gospodinjo Francko. Francka mu prva odkrije svojo ljubezen, pove mu svojo zahtevo, da ji mora biti tisti, ki hoče postati njen mož, vdan z vsem srcem, da mu mora biti ona prva in edina ljubezen — on pa molči o tem, da je že nekdaj ljubil dekleta. In v tem leži njegova tragična krivda. Francka izve o tem, v njeni idealno naivni duši se nekaj zruši ; vera v njegovo poštenje in s tem vera v njegovo ljubezen. In rajŠe, nego da bi ji vse življenje dvomi trgali srce, da svojemu iz srca ljubljenemu fantu slovo ter ostane samska. On gre s trdim sklepom, da postane ves drug, v Ameriko, ona pa vzame njegovo nezakonsko dete za svoje. Ločita se kot sprav ljenca, ona mu je vse odpustila. Evo je, poglavita vsebina. In s tem finim veledramatskim igrokazom so nam v nedeljo otvorili svojo sezono. Odkrito moramo povedati,v da smo se bali, da propade ta igra. Ze radi tega, ker pri nas skoro vsaka premiera propade, in drugič radi tega, ker se pri nas zahteva od ljudske igre mnogo več humorja, nego nam ga je v „Samskem dvoru" pripustila nad vse cenjena in slavna naša cenzura. Nočemo za-molČati, da izvira ta resolutna zahteva po humorju iz nedostatne vzgoje nase publike za gledišče. Vzlic temu je Šel „Samski dvor" čez naš oder tako, da smemo upravičeno upati, da nam napolni še parkrat gledišče, kakor ga je napolnil v nedeljo skoro do zadnjega ko tiČka. Občinstvo se je opetovano izkazalo z dobrim aplavzom zadovoljno, tudi ni manjkalo smeha in tudi nekaj grenkih solza se je scedilo na Šipe kukal. Igralo se je splošno prav dobro, v našo skoro popolno zadovoljnost. Seveda premiera brez nedostatkov, to se nam samim zdi nemogoče. Začetkoma povsod „manca la forza". Najprej nekaj splošnih pripomb. G. prelagatelj je sledil Anzengruberju tudi v tem oziru, da tudi v slovenskem prevodu ni rabil pismene slovenščine (kmet in pism. slovenščina !), ampak se je poškilil ublaženega, rekli bi a la Anzengruber, pol Balonskega dialekta. Častito dramsko osobje pa ne sme misliti, da je ta.dia-lekt edentičen z ljubljansko „špraho" ! Tudi temu se treba priučiti. Ta opomba seveda ne velja za vso gospodo. Ker smo že pri slovenščini na odru, bi ne utegnilo biti napak, ako izrazimo toplo Željo, da bi se naše častito dramsko osobje o priliki enkrat za vselej odloČilo, ali za „bravca" ali pa za „ bralca" ; kajti zelo Čudno se čuje na odru, ako neki gospod, ki govori sicer na j kras-nejšo pismeno slovenščino, pravi „brav" in „šov sem", drugi pa „bral" in „šel som- Tudi v tem oziru smemo od slo venskega gledališča, (ki naj nam je kot učilnica I) zahtevati konsekventne enotnosti. Še nekaj ravnotako malenkostnega! Kmetje z lak as tirni čevlji?! Nam so se Matijev i nesvetli Škornji Še najbolj do-padli. Sicer zelo malenkostno, vendar nič manj smešno, nego je bilo lansko leto to, da je v „Hamletu- imel danski kralj vse zamazane in marogaste nogavice. Tudi še nismo videli kmečkega fanta — in najsi je Še tako zaljubljen — da bi imel brke „es ist erreicht" in lepo nažgane in coiffirane lase! Malenkostno in smešno se bo videlo marsikomu vse to, a bodi povedano, da stoji letošnja kritika na stališču, da treba z vso rigoroznostjo zahtevati, da Be — ker že ni mogoče doseči višjih idealov — pri našem gledišču vsaj to uredi, kar ne stane skoro ničesar, marveč kar lahko izpolni dobra volja sama. Tako n. pr. nadalje ne pristoja ubogi razcapani deklini prstan z dragim kamuom, kakor ni zadnji pokrajinski kulisi v prid, ako teče sredi čez njo guba, da še nikdar ne vidi pokrajina, ampak vedno le poslikano platno. G. glediški mojster! Pet potez s Čopičem ! In Če se že mora soba sestaviti iz več kulis, naj bi te kulise vsaj tako stale, da ne bo stal en del stene navpik, drugi pa pretil da vsak Čas pade na lepo lju-bimčevo frizuro. Ne bi bili že danes napisali vsega tega, ako ne bi vedeli, da so te netočnosti v navadi Že od nekdaj. Vsaj v tem nam ustrezite! Francko je igrala gdč. S p urna. GdČ. Spurna je nam znana Še od lani kot prava, globoko umevajoča umetnica Tudi to pot je lino pogodila značaj. Mirna igra, nič velikih kretenj, mnogo notranjosti, samo ne pokazati svojega občutenja — razen v hipu silne razburjenosti — to je fiziognomija kmetske duše ! Čestitamo ! G. NuČič (Lovrenc), (na Dunaju bi mu rekli ob pred-snočnem večeru „Salontiroler") je govoril dokaj lepo. Ima notranjega ognja, pa bi ga smel tudi nekaj na zunaj pokazati. Malo več gibčnosti in živahnejše ljubezni. Vemo, da se je nalašč zadrževal, leži v vlogi, a malo več kretenj in ognja ima vendar tudi kmečki fant! — G. Danilo je predstavljal župnika Lesjaka kot starega, lahkope-tega bebca. In kot takega ga je predstavljal dobro. Zal le, da si Anzengruber župnika ni mislil kot karikaturo, marveč kot Čisto navadnega, ne preveč bistroumnega, a sicer resnega moža. Prihodnjič torej ne več karikirati ga. Vrbutega je bil župnik preveč gigerl. — G. Dobrovolnega učitelj je bila zelo srečno zadeta, simpatična tigura. Fina maska (g. Dobrovolnega specijaliteta) in dobro umerjena igra. V ne deljo je g. Dobrovolny tudi razpolagal s prav srčnimi akcenti. — G. Verov-š e k, istiniti nositelj naših narodnih in ljudskih iger, je tudi to pot pokazal, kaj more pravi umetnik tudi iz malen- kostne epizode ustvariti. Njegov hlapec Matija je list več v lepi venec njegovih originalnih tipov. Pohvalno je treba tudi pripomniti, da v nedeljo ni nič ekstemporiral. — G. Betettu želimo, da se petrudi manj raskavc govorice, sieer nas vedno zadovoljuje. Gospa Danilova kot stara Neža je bila prav dobra. Istotako ostalo osobje. Narav nos t očarala pa nas je gdč. K r e i s o v a a svojo premišljeno in dobro občuteno igro. Vloga zapuščene Kezike, te malomarne nezakonske matere, zahteva umetniške interpretinje in gdč. Kreisovi je treba le Čestitati na njenem uspehu. Splošno torej je bila igra prav lepo zaokroženo, vestno pripravljena in precizno izvedena. Odpraviti je treba le Še omenjene nedostatke — in to je odpraviti lahko — in gotovi smo, da nam bo mogoče prihodnjič reči: Zadnjič je bilo zelo lepo, a nocoj je še lepše! F—I. Dnevne vesti V Ljubljani, 3. oktobra. — Sokolstvo na razpotju. Saočni »Slovenec« je priobčil dolgo ia prav po klerikalno sestavljeno poročilo o nedeljskem zborovanju Sokolske zveze. Predvsem moramo konstatirati, da na nedeljskem shodu ni bilo nobenega »Slovenčevega« poročevalca in da mora torej to skoz in skoz nespodobno poročilo res izhajati iz sokolskih krogov. Obžalujemo, da dotični ljudje, ki so to poročilo provz ročili, nimajo toliko časti ia dostojnosti, da bi se vojevali s odprtim vizirjem. Morda se bore tihopski zato, ker uvidevajo, da mora vsakega pravega Sokola takih dejanj aram biti in ker čutijo, da bi se vsi spodobni Sokoli takih bratov sramovali. Mi smo o nedeljskih dogod kih pisali z višjega stališča, poročali objektivno in strogo dostojno, ker smo mislili, da imamo opraviti z gentlemani. Kakor priča »Slovenec«, smo bili v zmoti. Vzlic temu ne bomo posnemali zgleda tistih Sokolov, ki so si v 8nočnem »Slovencu« postavili tako žalosten spomenik, ker je nam pri srcu sokolska stvar. Prav pa je, da so se možje oglasili v »Slovencu«. Zdaj imamo v rokah naj8ijajnejši dokaz da smo v avo jem včerajšnjem članku pisali čisto in golo resnico, na j s i j a j n e j š i dokaz, da je »Slovenčeve« Sokole vodila ne korist sokolstva, ne sokolska ideja, marveč da sc jih vodili politični nagibi. Ce bi bila nasprotja zgolj osebna, če bi se šlo le za to, kdo je boljši vodja sokolstva — bi »Slovenec«, pač ne imel vzroka triumfirati. »Slovenec« pa piše tako, kakor daje izid volitve zmaga njegovih političnih prijateljev in pora sc njegovih političnih nasprotnikov. Ali je treba še več dokazov za našo včerajšnjo trditev, da se je zanesla na dan ustanovnega ahoda Sokoiskezveze politika v sokolstvo, in sicer strankarska politika? Ali ni »Slovenec« najboljša priča, da so nasprotniki dr. Murnika, kije vsikdar perhoresoiral politiko v Sokola, s svojim ravnanj e m napeljali vodo na klerikalni mlin? Ne dvo asi m o, da je bilo med nasprotniki tudi takih, ki so bili zapeljani in zvijačno v j e t i, ali to ne iz-preminja nič na dejstvu, da se je šlo pri volitvi za zmago političnih nazorov s katerimi je zadovoljen klerikalizem in za zmago frakcije v Sokolu o kateri govori „Slovenec" tako, kakor da so člani te frakcije njegovi najboljši prijatelj in somišljeniki. ReČi moramo, da je „Slov." popolnoma opravičen v to. Kakor smo že včeraj pojasnili so štajerski Slovenci razvili v Sokolu politični prapor in iz političnih nagibov prouzročili boj. Tu pa se neha šala, tu se ne gre več za stvari, ki se dajo izlepa poravnati, tu se gre za odločitev, ali naj ostane slovensko sokolstvo še dalje to, kar je bilo doslej, nepolitična organizacija, ali pa naj se postavi v službe politične struje. Kolikor je v naših močeh, bomo vse storili, da se to prepreči, in komur je za sokolstvo, tisti naj stopi na našo stran. Odkrito pa povemo, da nam je ljubša ločitev kakor da bi postalo slovensko sokolstvo politično orodj ein dekla takozvane Štajerske politike, nad katere sterilnostjo in nespretnostjo jokajo vsi razsodni Slovenci. — Ravnopravnost na drž. železnici je siv&r, ki je v sredi votla, pri kraju pa je nič ni. Celo v Ljubljani se rabijo za stranke na« menjene tiskovina s samonemskiui btseditcm. V roke nam je prišel »Aviso und B^zugiseheina. Tiskano besedilo je popolnoma nemško; naslov zunaj je spis n v slovenskem jeziku, na notranji strani pa je vse nemško pisano. Č<* se tako postopa z eminentno narodnimi društvi, kako se mora šele postopati z drugimi strankami. — Katoliški duhovnik postal protestant. Neki sio?andki duhovnik v latri ja izstopil lani iz katoliške cerkve ter šel v Namčijo učit se za protestantskega duhovnika. Precej časa se je vršil preobrat v njem. Vedno manj so mu ugajale razne okolnosti v katoliški cerkvi, slednjič je v kraju, kjer je služboval v Istri, imel'priliko pridigati o Jezusu injsvetem pismu. Pridigal je, ljudem je ugajala pridiga, le učitelj v onem kraju je čutil potrebo naznaniti ga škofu. Bil je poklican pred škofa. mu zapove, naj priseže, da kaj takega ne atori več. Ali duhovnik je odrekel prisego. Kijubu temu ga je premestil škof, in sicer povišal ga je, hote ga tako obdržati Ali v možu je vrelo, slednjič »e je slekel suknjo katoliškega , ki ni klerikalec in iz česar morejo »Slo?enčevo;« kovati svoje ka soKŠto narodno železo. Ca bi bil sodni sluga H bšar na kakem klerikalnem sbodu, iel bi bil vse polno brale od »Slovenca«; ker je bil pa na protestnem sbodu, kjer so tudt navadni uradniki in obrtniki, ki bi atj vs'ed podraženja mleka največ trpeli« nastopili proti temu novemu oderuštvu i:ub!jan»,kih okoličanov, zato je Hibšar • e a grešnik pred stolrm »Slovercs«. zaztopnika ljudstva! Sio^r je pa »SlovenČeva« barva itak vsakemu d dobra znana! — ,,Swiat stowianski" pri javlja v n&inovejsem svojem sešitku kr*sen članek »Pod pomnikiem Prešerna«, v katerem razpravlja 0 Prešernovi slavnesti dne 10. sep tem?ra. Nadalje prinaša članek Bogumila Vošniaka: »Z * kres * p r a \v s 1 o \v i e fi * k i e h«, o katerem bomo o priliki še izpregovorili — Sokolski zleti. Kakor smo ie poročal', se priredi prihodnje leto ?sesoknl8ki zltt v Zagreb, s katerim bo združen izlet v črno goro V. vse slovanski sokolski zlet 1 1907 pa bo, kakor posnemamo iz danes nam do-š!ih »Nsrndn»h Ll9tov« v Pragi. — „Glasbena Matica1*. L * t 5n;a k kcno*rtu v decembru proizvajala se bole B ssijeva b b ična kantata »Can ticum canreorum« (Visoka pesem) s katerim proizvajanjem se bo ugied •Glasbeni M«tie;« zopet visoko po vzdignil A to delo je težko in zahteva močnega zbora in marljivega vežbanja. P* vaa to se bo premagalo in drsfg'o, samo če bi vstkega pevske-izr.brsženega Sloveče* v Ljubljani vzvišena ideja »Glasbene Matice« in visoka kulturna pomembnost njerih kooeer ov taka prešinila, da bi z navdušenjem in z narodnim po nosom stopil v krog našega zbera. Naj bi *s?kdo, ki ima pevske zmožnosti, smatral za sveto svojo narodno dolžnost biti čl*n našega sbora. Ž va z »• ■ 91 te narodne dolžnesti mora vsakemu vzbuditi goreče na vdušeoja za stvar in pravo veselje do požrtvovalnega truča Kulturni uspeh vsega Slovenstva, ki se bo zopet dosegal z našimi koncerti, bodi vsakemu dovolj plačila za vse žrtve. Redni občni zbor bode v sredo, dne 4. oktobra ob 8 uri zvečer v »Glasbeni Matici« Pevske vaje se prično za ženski zbor pri hednjo soboto, 7. oktobra, za mošk zbor v ponedeljek, dne 9. oktobra Radne skušnje so: za ženski tbo ob sredah in sobotah od po u 6 d 1 pela 7 ure zvečer, za moški zbor ob ponedeljkih in sredah oi 8 do 9. ure zvečer. — Slovenska gospodinjska šola. Pred sedfnimi Itti je ustanovilo nekaj zavednih Siovenoev in Slovenk društvo, katerega namen je skrbeti za to, da se izuče naša dekleta vsah slojev brezplačno v naj potrebne š h in najvažnejših gospo dinjskih poslih, zlasti v kuhanju, likanju šivanju i. dr. To društvo, ki ima svoje prostere na Rimski cesti št. 9, deluje še danes uspešno ter ima razen počitnic skozi vse leto po dva do tri mesece kurze z brezplač nim večernim poukom v kuhanju, Šivanju in likanju Učenke plačajo le za dobro in okusno večerjo, ki si jo sama skuhajo, z oz'rom na sedanjo draginjo v Ljubljani pač prav mijhno svoto, eiotr nmijo n.kakih stroškov. Letošnje šolsko leto se začne v »Gospodinjski šoli« s 16. oktobrom. Pouk trajal bode vsak dan, zvz« m$i nedeljo, od 5.— 8. zvečer. Želeti b< pač bilo, da se začne naše ženstvo kaj bolj zanimati za našo »Gospo dinjsko šolo«, ki ima jasno začrtane cilje ter najresnejši namen, koristiti slovenskim dekletom. Vsakdo, ki pozna razmere naših srednjih in nižjih slojev, ve, kako občutna škoda je za marsikatero rodbino teh stanev pomanjkljiva gospodinjska izobrazba naših žen. Jedva odraste dekle šoli, že mora v službo, in Če se potem omoŽt, ve navadno «e prav malo o gospodinjstvu Ne zna si razdeliti raz meroma ma|hnega in žsvvg* za služka, ne zna računati z majhnim, ne zna kuhati, šivati, cediti, pesprav 1 jati — in tako se dogaja, da beži mož z dema, kjer ga čaka težko, neprijetno življenje, — v gostilno. Tako aa pc koplje po ženini krivdi marsikatera mlada sreča. — Zato bo kaj hvale vredne »Gospodinjske dole«, ki jih imajo po vseh večjih mestih in kjer se nauče dekleta v kratkem času vsega potrebnega. Letošnji prvi tečaj bo trajal tri mesece: od 16. okt. do 16. januarja 1906. Učenke, ki žele vatopitivta kura, naj ae oglasijo v knjižnici »S p loš nega slov. ženskega društva« na Rimaki cesti št. 9 ob pone deljkih ali četrtkih od 5.-6. pop, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. — Podružnica kranjska avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih. V petek, dne 29 septembra se je vršila ob 5 uri popoldne v klubovi sobi občinskega sveta prva odborova seja po preteku počitnic Po odobreuju zapisnika zadnje seje poroča predsednik o v zadnjem Času došlih vlogah, tako osobito o dopisu kranjske hranilnic r, ki poroča, da namerava leta poleg ustanovnega zneska 1500 K pedpi rati podružnico tudi z rednimi let nimi subvencijami, toda le, če atore to tudi vsi oni faktorji, ki bo v prvi vrsti v to poklican*, ti daj drŽava, dežela, občine, predvsem deželno stolno mesto Ljubljana, nadalje bolniške blagajne in društva ca zavarovanje življenja. Kajti z ozirom na to, da prispevki članov in podpornikov nikdar ne bodo dosegli dovolj visoke vsote, bode podružnici le tedaj mogoče izpolnjevati svojo veliko člove koljubno nalogo, ča bodo imenovani faktorji prispevali z izdatnimi tub vencijami. Nadalje poreča predsednik, da so c. kr. okrajna glavarstva v Ra dovljci, Kranju, Litiji in Kamniku nabrala prav izdatne zneske v prid podružnici. Potem prečita pismo družbe sv. Mohorja v Golovcu, ki iz-javljp, da je na prošnjo in b sodelo vanje m podružnice pripravljena, iz dati s svojimi knjigami tudi p:učilo o jetiki Slednjič naznanja, da je te kom poletja izšlo poročilo osrednjega društra o delovanju tekem II. upravnega leta (1904) lz tega poročila je razvidno, da so se doslej osnovale le štiri podružnice, namreč po dru ž niča za Šiezijo, podružnica zaKranjsko in pa č e š k a in n e m Ska podružnica za ćeško. N« Štajerskem je obstajalo že preje po možno društvo za jetiČne, ki pa ima le namen, ustanavljati zdravilišča. Pač pa je osrednje društvo, to je avstrijsko pomožno društvo za bolne na pljučih, v zvezi z dvajsetimi drugimi društvi, sosebnn na Dunaju, Nižjeavstrijskem in Češkem, ki ai tudi stavljajo nalogo, nastopati proti jetiki. Iz poročila je dalje razvidno, da je vlada osrednjemu društvu do slej dovolila letno subvencijo 8000 K in da ji je zagotovila znaten znesek iz državne dobrodelne loterije. — Na predlog blagajnika eklene podružnici pristopiti čekovemu prometu c. kr. peštno hranilničnega urada, da se tako olajša pobiranje prispevkov od članov na deželi. — Nato poroča b'a gajnik o dohodkih od zadnje seje, to je od 15. aprila t. 1. sem. V tem času je prejela podružnica 1558 K 20 vin. Od te vsote pripada na enkratne doneske 529 K, na prispevke podpornikov 260 K, na prispevke rednih članov pa 769 K 20 nin. Od ustanovitve dne 4. julija 1904 sem je prejela podružnica skupno 8914 K 76 vin, stroški so znašali 1034 kron 9 vin., ostaja tedaj premožen,a 7780 kron 67 vin. — Slednjič sklene podružnica, da se ima letošnji občni zbor vršiti dne 30. oktobra t. 1. in se določi njega dnevni red. — Vlom. V Notrajni Gorici pri L ubijani udrli so ponoči tatovi v prodajalno Marije Dolinar in pobrali od 6—8 K denarja poleg drugih špecerijskih reči. Prežagali so Železno mrežo med cknom in pobili šipe, katere so popred z blatom namazali. V zadnjem času so se splrh izvršile ponočne tatvine, kakor na Brezovici, Vnanji Gor oi itd. Pred meseci so prišli v šolsko poslopje v Notranji Gorici, pa jih je voditelj prepodil, uudno, da se jim ne more priti na Bled. — Učiteljstvo v Gorenjem Logatcu priredi v proslavo 75let niot) cesarjevega godu v torek dne 3 oktobra v prostorih ljudske šole v Gorenjem Logatcu šolsko slav-nost. Začetek ob polu 7. uri. Vstopnina 40 vin — Požar v Ratečah. K&kor smo prrooal), gorelo je v petek v Ratečah |na ^Gorenjskem. Ogenj je nastal na hlevu posestnika Andreja Žerjava, uničil okoli 100 poslopij in napravil škode kakih 300000 K, zavarovalnina pa znaša komaj polo?ico Zgorelo je tudi 7 prašičev. Na 1 oe nesreče so prišle požarne hrambo ii Krantake goref Bale peči in Trbiža ■n 100 mož 7 lo«scega bataljona lz Trb Ža. Neka Ženska je strahu umrla. — Geaar je iz svoje lastna blagajne da oval za pogoreloe 10000 K. — Grozna beda in rev« Mina vlada v Ratečah na Gorenj skem, kjer je požar v petek zvečer napravil škode nad 300.000 K. Okoli 400 ljudi je brez strehe, zima je pred durmi, ljudje pa brez vsake pomoči. Obračamo se torej do vseh dobrih ljudi, naj priskočijo vsak po svoji moči revežem na pomoč, da si vsaj nekoliko olajšajo svoj prežalostni stan. Kdor hitro da, dvakrat da, zlasti v tem slučaju. Darila — v denarju pa tudi in natura — sprejema „ odbor za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem.u — V mlinu ponesrečil. 11- letni mlinarjev sin Alojzij Barle je v petek prišel v očetovem mlinu z nekim jermenom v detiko, da ga ja ta zgrabil in ga ubil. OSe je dobil sina z prebto črepinjo in strgano obleko ter zlomljeno levo roko in desno nogo. — Deielnozborska volitev v Maribor-Ptuju. V soboto je bil pri dopolnilni volitvi v mest nem okraju Maribcr-Ptui izvoljen Vsenemeo Wastian s 457 glasovi od 458 oddanih. — Cerkveni tat v Petrovčah prijet Že dolgo časa je na božji poti v Petrovčah zmanjkovalo iz puščic denarja in raznih vrednostnih reči. Storilcu več let niso prišli na sled, dokler se ni posrečilo orožnikom preteklo sredo prijeti 28let nega Franca Korena, Županovega sina v Petrovčah. Pri aretaoiji so dobili pri Korenu za 15 K samih vinarjev ter 100 K vsega denarja. Nevarni cerkveni tat je imel za več sto kron raznih priprav, ki jih rabijo kjučavničarji in mizarji. Pri hišni preiskavi so dobili več croija Ur pod nekim čebeljnakem več d mano 11 n i h patron, med temi šest nabaaanih. Kcren se je izdal sam s tem, da je jako potratno živel in veliko za druge plačeval. — Ćetveronožec zažgal. Učitelj Žemljic v Levcu pri Celju je pustil na svoji pisalni mizi gorečo svetilko in se oddaljil iz sobe, v katero je prišel velik domač pes. Sukal se je toliko časa okrog pisalne mize, da je prevrnil svetilko, ki se je razbila in zažgala papir na mizi. Ogenj se je hitro razširil po vsej hišni opravi in le nagli hišni pripomoči sosedov se je zahvaliti, da ni vpepelil par poslopij. Proti zažigalcu, ki jo je potuhnjeno pobrisal od kraja svojega zločina, se baje ne uvede kazensko postopanje. — SleparKa. 28letna Ivana Jesenko iz Škofje Loke je letošnje poletje v neki gostilni v Gradcu na |ela za svojo gospodo, ki je bila baje v Severniku (Semmering), dve sobi. Spisala je na to pUmo, v katerem je v imenu svoje gospode naročila gostilničarju, naj da njej (Jesenko v i) jesti in piti, kolikor želi. Ko je na gostilničarja došlo nato pismo, da je gospoda vsled bolezni zadržana in da naj postrežnioi da vse kar potre buje, zdelo se je gostilničarju vse to sumljivo in brzoiavil je na dotično gospodo v Severnik. Izkazalo se je, da te gospode ni nikjer in da je Je-senkova obe pismi sama pisala. V zadnjem slučaju je napravila 32 K škode. Ker je Jesenkova že več goljufij in sleparij izvršila in presedela za nje tudi že zasluženo kazen, bila je obsojena na 6 mesecev ječe, petem pa pride pod policijsko nadzorstvo. — Najden ukradeni denar. Kakor smo zadnjič poročali, so zaprli v Gorici trgovskega pomočnika Arturja Derossija, ki je ukradel iz zapuščine pokojne gospe Maitinelli hran. knjižico tukajšnjega »Monta«, na katero je bilo vloženih 6000 K kateri znesek je Derossi pri »Montu« tudi vzdignil Policija preiskala je ponovno Derosaijevo stanovanje, da bi našla ukradeni denar, a ni se ji posrečilo. V sredo podala se je sodna komisija zopet na stanovanju Derosaijevo ter začela vse na drobno preiskovati. Prevrgli in preiskali so vse, ali denarja le ni bilo. Ko so hoteli že oditi, pade sodnemu slugi Grbecu na um, naj bi se preiskale tudi podobe, ki ao visele na steni. Med podobami ae je nahajala tudi slika Matere Božje na platnu, ki je b.-la pri-čvrŠftena na desko. Ko je sluga po-tipal sliko, je zapazil, da Be mad platnom in med deskami nahajajo neki papirji. In res, bil je tu d^nar, katerega so našli. Našli so 5580 K. — Protiklerikalna demonstraciju. V Trstu je profesor S a -c e r d o t i imel v nekem socijaldemo-kratičnem društvu javna predavanja o verskih vprašanjih. Vnet borilec za katoliške nauke, apostolski misijonar dr. M ioni, je kot odgovor na ta predavanja napovedal za petek predavanje „Krist v orijentalsaih legendah." Predavanje je bilo kot javno napovedano, pristop so pa imele le osebe z vstopnicami. Zato so inscenirali socijalni demokratje veliko demonstracijo proti dr. Mioniju in rimski cerkvi. Pred katoliškim društvom „Circolo S. Giuste" so bile tudi demonstracije in so leteli kamni v okna. Neki društveuik je bil ranjen na glavi. Policija je naposled razgnala demonstrante. — Policist — napadalec. Stražnik Viktor D e n i p o t i v Trstu ima pet otrok in ženo, ki ima vsak čas poroditi. Stanoval je do sobote v hiši penzioniranega profesorja Antona B u -d i n i c h a, ki je pa trdil, da otroci Denipotijevi sosede nadlegujejo, in odpovedal svojemu najemniku stanovanje. Ko je v soboto dopoldne prišel izvršilni organ in hotel vreči na cesto družino, je prosil Denipoti toliko časa potrpljenja, za nekaj dni, da se je izvršilni organ z ozirom na ženin stan vdal. Popoldne je šel stražnik prosit profesorja usmiljenja, a ta ga vkljub vsem gorečim in mnogim prošnjam ni hotel kar prav nič slišati, da je sicer mirnemu stražniku zmanjkalo potrpljenja, da je potegnil samokres in streljal v brezsrčnega posestnika. Izmed petih krogel je zadela le ena, a še ta ni napravila velike poškodbe. Nesrečnega stražnika so are-tovali. — Nove podmorske mine. Kakor poroča »Tr£ć»nski L! yi«, iz-umel je neki Hrvat nove mine, katerih uspeh je skoraj v vaakem slučaju zagotovljen. Dosedanje mine so bile le defenzivno sredstvo in se je pogosto zgodilo, da je mina zadela namesto v sovražnikovo v lastno ladjo. Novo izumljene mine se dado pa lahko in brzo pritrditi na sovraŽ-niško ladjo in je ta potem popolnoma v oblasti orega, ki jo je pritrdil. More jo v vsakem ča*u zažgati in ladja ee mora ali vdati ali propasti. Mina eksplodira, ko hoče sovražnik odstraniti užigalo ali celo mino. Mino more odstraniti le oni, ki jo je pritrdil in to brez vsake opasnosti. Te mine so dozdaj najboljše in najprak-t!Čnejše bojno sredstvo na morju, če bi ne imele uspeha, je zguba primeroma prav majhna. Tudi prioravne podmorske čolne je izumil Hrvat, a še ni napravil ž njimi nikakih poskusov. — Hud Amerikanec. Včeraj se je pripeljal iz Amerike neki delavec in šel v voz električne železnice ter vzel vozni listek do Sv. Jakoba Tam ga je sprevodnik opozoril, da mora izstopiti ali pa kupiti zopet nov vozni listek. Amerikanec pa ni hotel ne tega ne onega in slednjič sunil sprevodnika v obraz in ga telesno poškodoval. Potem je šel v neko gostilno v Florijan-skih ulicah, se ga tam dobro nasrkal in začel razbijati in postajati tako ra-bijaten, da je moral biti aretovan, kar si more šteti le v srečo, kajti pri posebni preiskavi so našli pri njemu ček za 18.500 K, ob katere bi bil v svoji pijanosti prav lahko prišel, ko bi se bil klatil ponoči po mestu. Navedeuec je bil v Ameriki 20 let in si je ves ta denar tam prihranil. — Tatvina. Zasebnioi Mariji Hribarjevi je na Radeokeg« oesti neki krojaški pomočnik, ki je pri nji stanova', popuatil 8 K 80 vin. dolga za hrano, a vrhu tega ji je pri odhodu pa še ukradel dvoje štiflete. — Delavsko gibanje. V nedeljo sta se odpeljala s južnega kolodvora v Ameriko 2 Hrvata, v Bohinj jih je šlo 6j nazaj jih je pa prišlo 18, 35 Kočevarjev je šlo na Dun^j kostanj peč, 20 tesačev je pa prišlo s Koroškega. — V soboto bo šli v Ameriko 4 0?ri in 2 Hrvata, naiaj je pa prišlo 25 Hrvatov. V Heb je šlo 19 v Ino-most 17, v Sahaibs pa 20 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 30 Kočevarjev kostanj peč, v Line pa 16. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 91 Hrvatov, 20 Dalmatincev, 80 Črnogorcev in 42 Slovencev, nazaj je pa prišlo 50 Hrvatov, 28 Črnogorcev in 30 Siovenoev. V Vratislavo je šlo 26 Dom-žalk slamnike plest, 20 Kočevarjev je šlo na Dunaj k stanj peč. 7 Hrvatov je šlo v Bohinj, 18 jih je prišlo iz Scbaibsa, 48 pa iz Bohinja. — Izgubljene in najdene reči* Služkinja Marija Feichtin^er« jeva je izgubila denarnico b 17 K. — Gospa Klementina Braunova je ivgubila zlato briljantno iglo, vredno 100 K. — Qd. Heleni Korenovi je prešel v neki veži 10 kron vreden dežnik. — Leopold Štular je izgubil bankovec za 20 K. — Izkaz društvene posredovalnice »Slovenskega trgovskega društva Merkur". V službo se sprejme: 1 korespon-dent, 2 kontcar sta in 1 praktikant, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špeoerijske stroke, 1 pomočnik špecerijske in želecninske stroke, 3 pomočniki manufakturne in želez ninske stroke, 2 kontoristinji a prakso, 3 učenci. — Službe iščejo: 1 konto-r-.st, 15 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov špeoerijske, stroke, 4 pomočniki špeoerijske m Želesninake stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 1 prodajalka, 3 blagajničarke, 9 kontoriatinj, 1 učento. — Meteor, mesečni pregled. Minuli mesec kimavec je bil prav topel, v prvi polovici suh, v drugi precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 12.6°, ob dveh popoldne 21.8°, ob devetih zvečer 16°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 16'8°, za 2° nad nor-malom. — Opazovanja na tlakomern dado 735*7 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0*3 mm pod normalom. — Mokrih dni je bilo 10, dežja pa je padlo 131 mm. — Nevihte so se opazovale ob treh dnevih, meglo smo imeli desetkrat zjutraj. — Med vetrovi je najčešće pihal jugovzhodni, v drugi deževni polovici meseca se je popoldne redno oglašal jugozahodni veter. — Tekočega meseca vinotoka pride luna 5. dopoldne v zemljino obližje. — Jugoslovanske novice. — Sestanek hrvatskih po sla n-eev na Reki. Danes se sestanejo na Reki hrvatski in srbski opozie. poslanci iz banovine »Dalmacije in I?tre, da ee posvetujejo o političnem položaju in sa zedinijo glede nadalj-nega skupnega delovanja. Na ta sestanek je bila pozvana tudi Frankovo Starčeviceva stranka prava. Kakor čitamo v sobotnem »Hrv. Pravu«, pa je ta stranka udeležbo odklonila in dr. Frank opravičuje ta korak v po sebnem pismu zlasti s tem, ker so bili na shod pozvani tudi srbski opozicijnaici! — Kdo je torej »Argus«? Nedavno smo izrazili mnenje, da je »Argutf« v »Hrvatskem Pravu«, ki vodi t*ko nizkotno boi proti uredniku »Novega Lista« v Reki Fr. Su-piiu glasoviti avstrijski vohun Pjer.., ki je vdrl na povelje avstrijske vlade tpred leti v sv. jeronimski zavod v Rimu To mnenje se sedaj potrjuje. »Crvena Hrvatske« namreč piše, da je prcsluii junak Pjerotić, ter pripominja, da bi se hrvatski listi ne bavili toliko z Argusom, ako bi sprva vedeli, kdo tiči za tem imenom! — »Pokret«, glasilo hrvatskih na pred o j ase r, je nam dešel včeraj prvič kot dnevnik. Glavni uređn'k njegov je dr. Iv. Lorkovie\ odgovorni pa V e n č. W i 1 d e r. Kdor se zanima za hrvat^e razmere, mu priporočamo ta list! — G. A. G *M a t o š, hrvatski publicist v Belgradu, je priobčil v belgrsdskih »Večernih Novostih« z dne 21. septembra podlistek pod naslovom »Milan Plut, portre dobrog Čcveka«, v katerem silno napada časnikarja Pluta ter ga nazivlja z najlepšimi priimki in sicer zaradi tega, ker misli, da je Plut pisal v naš list, da je g. Matoš prosluli Ar-gus. Resnici na ljubo moramo kon-statov&ti, da je bila dotična vest priobčena v »Pismu i i Hrvatske«, čigar pisec je naš stalni korespondeni v Zagrebu. — Skupščina zdravnikov v Srbiji. V sredo so imeli vsi zdravniki v Srbiji veliko letno skupščino v Belgrada. Razpravljali so o jetiki, malar;ji, o sanitetnih odnešajih na Srbskem ter končno sklenili, da bo prihodn-a skupščina v Nišu. — Spomenik pisatelju J au k u V e s e li n o v i ć u. Ssioo za ta spomenik je izvršil kipar Gjoka Jovanović; delo Be je včeraj ulilo v mavec in se nato razstavi. * Praznoverje med nemškim kmetskim prebivalstvom. V Na^elstedtu pri Erfunu je neko bogato kmetsko rodbino »preganjal hudič« z raznim vznemirjanjem, nesrečami in hudimi sanjami. Poslali so po »zagovornico«, t. j. neko »modre« ženo v Langensalza, ki je tudi prišla hudiča »panat«. V ta namen je moral kmet položiti v lonec večjo svoto denarja. Potem so lonec ponoči na bližnji gori pokopali, a zagovornica je rodbino tolažila, da Bi bo prišel hudič po denar kot cdkup-mno ter bo puetil hišo v miru. Ko so se vračali z gore, zletela je b kfaja, kjer je bil lonec zakopan, posebne vrste rakete, kar je zagovornica razlagala kmetskim ljudem tako, da hudič že beži z denarjem. Nekaj č&sa je bil mir, potem pa je začel zopet hudič vznemirjati hišo. In zc-pet je bilo trefca položiti v lonec še več denarja ter ga zakopati. Na ta n&čin so neumni ljudje zdajali sle-parki celo svoje premoženje, 70000 mark, potem Šele bo naznanili zadevo sodišča, ki je sleparko zaprlo. * Poljubovanje na angleškem dvoru. 'L t za časa kraljice Elizabete je bil na angleškem dvoru običaj, da je kraljica vsakega novega poslanik« sprejela s poljubom. Poljubila ga je ali na lice ali na usta, kskor se ji jo pač dopadel. Po poljubu je izgovorila: »S tem poljubom vam dajem dovoljenje, da poljubite vse moje dame.« Sploh se je na in gUškem dvoru obranil običaj polju-bovanja na usta, dasi bq je na dru gih dvorih že zdavno nadomestil b poljubovanjem roke. Angleški kralj ima namreč še vedno pravico, da po-Ijubuje vse soproge in hčerke de-Ž3lnih plemenitašev, kadar se predstavijo na dvoru. Še bolj zastarel je cb?čaj ca irskem dvoru. Irski podkralj mora sploh poljubiti vsako damo, ki pride na dvor, naj Bi bo mlada ali stara, lepa ali grda. Nadškofe in škofe poljubuje kralj na lice, a pri kronanju ima nadškof pravico, da poljubi prvi kraha na lice. * Kakao. Kakor uči izkušnja, ni redovito uživanje kakaovske pijače zdravju nikakor tako v prid, kakor so pogostoma mislili doslej. Ker ima v sebi često jako veliko tolšče (časih nad 50° ,„ provzroČa kakao motenje v prebavi, da čutimo želodec nenavadno natlačen, da smo nenavadno hitro siti, da imamo manj slasti do jedi in da nas peče zgaga. Creslovita snov, ki jo ima v sebi (kakaorot), provzroČa vrhu-tega lenost v Črevesu, pogostoma ee!o trajno zaprtost. Da se zaprečijo te neprilike, pošilja staroznana tirma Ivan llotV pod imenom „kandol-kakaou na trg izdelek, ki je najboljšega okusa in in zaradi tesne združitve s sladom jako lahko prebaven, ter naposied dokaj cenejši od vseh drugih kakaovskih vrst. Ta združitev s sladom, čigar lastnosti, tolikanj dragocene za zdravje, se priznavajo Čimdalje splošneje, zmanjšuje tolščatost tako izdatno (po analizi pre-izkuševaliŠČa na Dunaju z dne 21. okt. pr. 1. 19.33%), da se sme kandol-kakao resnično označiti kot malotolšč in jako hasniv vsakemu organizmu. Ker ima obenem izredno mnogo živilnih snovi, je kandol- kakao v mnogih primerih važno zdravilo, zlasti za odpravljanje nervoznih dispozicij, malokrvnosti itd. Kdor je vajen kakaovske pijače, temu se izvestno hitro prikupi kandol kakao tako, da ga bo redno rabil, ker ustreza vsem zahtevam. Kandol kakao se že dobiva v vseh trgovinah s špecerijskim blagom, vendar je treba paziti natanko na ime Hoff in zahtevati izrecno kan -d o 1-kakao. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vse bina oktobrskega zvezka: 1. Petru-ška: Modri paša. Pesem. 2. Veko slav Spindler: Priskakljali dnevi solnčni . . . Pdsem. 3. D r. Ivan Tavčar: Izza korgresa. Zgodovinski roman. 4 Tibozor: E, to je Šumelo ... Pesem. 5. Dr. Fr. D erga no: Janez Trdina 6. Ivan Cankar: Epilog. 7. Dr. J o s. T o m i n š e k: Četrt stoletja slovenskemu slovstvu na branika. K petindvaisetletnici »Ljubljanskega Zvona«. 8. Dr. Ivo Sorli: Snov za novelo. Povest. 9 Oton Zupančič: Poetu Pesem. 10 Z o f k a Kveder-Jeiovškova: Misi ion. 11. Spitignjev-Borilov: Pesem o pomladi. 12 Pavel Grošelj: France Prešeren. 13. Vladimir: Pred uganko. Pesem. 14 Književne novosti. Jos. Regalli: Reliefi. — Siava Prešernu! — Dr. Jos. Tomin-šsk: S monidovi-jambi »o Ženskah«. — Metodika zemljepisnega pouka na ljudski soli. — Sienkiewioz: Potop. — Sitni prilozi. — »Materialien zur Lehre von der^ Rehabilitation«. — Ante Petrovič: Siudije in portreti.— Dr. Fran Ilešič: Katalinić-Jeretov: S moje lire. — Dr. Jos. Tominšek: Adela MilČinović: Ivka. — Janko Bratina: Gundul ć u sein Osman. 15. Glasba. Janko Leban: L t n i časi. 16 Spi o šni pregled. Odkritje Prešernovega spomenika. — Dr. Z : Predavanje g. dr. Prijatelja o Prešernu. — Dolinar-jtsva slavnest. — -j- Fra Grga Martić — f Vene Novak. — Tiskovne hibe. — »Zvonček". Vsebina 10. številke: 1 Legenda o Dobroti. E. Gangl. Pesem. 2. Ali ie cdhajate? Andrej Rapo. Povest. 3. V slovo. E. Gangl. Pesem. 4. Zvesti pes. Juraj Pangrac. Povest s podobo. 5 Zrdovoljni zamorček. Podoba. 6. Jamica v licu. E. Gangl. Bajka. 7. Dcbrota in Hvaležnost. Borisov. Dajka. 8 Kako sem potoval v Rusijo. Ferd. L. Turna. Poučni spis. 9 Prijatelj mladine. F. G. Hraatničan. Prizor iz Prešernovega življenja. 10. Vsak začetek je tež k. Podoba 11. Poslednje slovo. Fran 2gur. Pesem. 12. Deklica na klopci. En g. Gangl. Pesem b Dodcbo. 13 Uvela rožica. Borisov. Povest. 14. Spomin. Borisov. Pesem 15 V zlatem jutru. Branko Brankovi č. Pesem. 16 Diha sapica večerna... Borisov. Pesem. 17. Pouk in zabava. Besedna uganka. Fr. Roječ.—Poprova rastlina. — Koliko stane bitka. — Bc-gaBtvo v ATBtraliji. — Koliko knjig tiskajo na svetu. — Brzojavke. — Komske pedkve. — Krastača. — Sova. — Ženski klobuki. — Izdelovanje užigaiic. — Jeza in prepir. — Morska trava. — Kitajski nebopis. — Draga knjiga. — Rudniki in delavci. — Rešitev — „Slovenski Sokol" ima v 9 št. naslednjo vsebino: 1. Zgodovina Sokolstva. 2. Proste vaje. 3. Slav-nost zagrebškega Sokola. 4 Vestnik slov. Sokolstva. 5. Raznoterosti. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Dne 12. kimavca t. 1. je bil trgovcu Lenartu Del Line na Razdrtem izmaknjeno kolo, vredno 100 K. Še tisti večer so orožniki prijeli storilca v osebi Alojzija Prochazka, brezposelnega ključavničarja in Lom ca na Češkem doma, ki je trdil, da si je kolo le izposodil, hoteč se peljati v Vipavo, si kupiti tam nekaj obleke, potem pa peš oditi v Trst iskat dela. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. France VerŠala, črevljar iz Ljubljane, je izmaknil svojemu mojstru Franju Medicu pet parov črevljev, ki jih je prodal v Steletovi krčmi. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Pekovski vajenec Jakob Pivk je kot raznaŠevalec kruha od raznih odjemalcev pobral za svojega mojstra Franceta Zrnca v Vevčah denar v skupnem znesku 178 K 40 v. in ga zase porabil. On pravi, da ni toliko poneveril, ker mu je nekaj odjemalcev, katerih imen ne ve povedati, neznano kam odšlo ter so mu najmanj kakih 20 do 30 K odnesli. Pivk je bil obsojen na 2 meseca ječe. France Breskvar, Anton Dolenc in Leopold Flander, vajenci pri mizarskem mojstru Ljudevitu Wid-majerju v Ljubljani so si iz mojstrove kleti večkrat privoščila vina, masla in jajec in si prilastila Še nekaj drugih, k mizarkemu obrtu spadajoČih reči. Storjeno škodo ceni Widmajer na 88 kron 82 v. 22 steklenic z vinom, ki so jih vzeli trgovcu Murniku, je našel mojster skritih po njih posteljah. Dobil je pa tudi ponev, ki so v nji cvrli jajca. Dva sta bila obsojena vsak na 2 meseca ječe, Flander pa na 14 dni zapora. Jakob Čebašek, posestnik v Mošah, je srečal med Mošami in Smlednikom občinskega sluga Franceta Gantarja, ki je po županovem naročilu vedel njegovega nedoletnega sina Janeza zaradi neke kazni, prisojene mu od okr. sodišča v Kranju, v občinski zapor. Čebašek se je proti slugu jezil, da fanta ne pusti gnati v zapor, ga sunil in mu odvzel sina. Zagovarja se, da je bil pijan. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. Anton Jermol, miner iz Primorskega, je minulo leto v Boh. Bi-opebaril Mijo, Katarino in Marijo Gro-botek ter ca HruŠici Ivana Fajgeljna za brano stanovanje in posojilo za znesek 138 K 10 v, potem je pa pobegnil v Bbcbstein, kjer so ga zasačili. Obsojen je bil zaradi hudodelstva goljufije na 3 mesece ječe. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Teci j alke na del u. Salezijanci zidajo na Rakovniku novo cerkev, seveda ne na svoje stroške, marveč na stroške praznoveruega ljudstva. Tudi se Salezijanci niso omejili na sprejemanje prostovoljno prinesenih daril, marveč so se lotili sistematičnega nfehtanjau. Izposlovali so pri deželni vladi dovoljenje, da smejo .tehtati- za omejeno cerkev. Da bi šlo to beračenje bolje in hitreje od rok, so najeli več tercijalk in jih poslali kot svoje agentiuje po svetu. Ena teh agentinj je bila cigara-rica Marija Ahlin, druga kuharica Okorn. Ti dve ženski sta hodili po deželi in na vse načine nadlegovali ljudi. Pobirali sta za cerkev in so se dotična darila vpisovala v posebuo knjigo; pobirali sta pa obenem še za opeko za zgradbo te cerkve, a ta darila se niso vpisovala. A glej zlodja — ženski sta vzlic svoji silni pobožno sti prišli na sum, da sta poneverili nekaj za opeko darovanega denarja in prišli sta pred — sodišče, ki pa ju je oprostilo, ker se jima poneverjenje ni moglo dokazati. Telefonska in briojavna poročila. Dunaj 3. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice je bila silno viharna. V zbornico je prišlo iz Brna poročilo, da so nemški vojaki nekega Ceha ubili in da so nemški burši prišli oboroženi z revolverji pred „Narodni dom" in ga hoteli napasti. Med Cehi je nastala nepopisna razburjenost. Ko je predsednik otvoril sejo in dal besedo baronu Mor-seyu, da govori o vladni izjavi, so se Čehi zapodili na mini-, strske klopi in burno zahtevali, da naj vlada takoj odgovori na dr. Stranskega interpelacijo o dogodkih v Brnu. Minister notranjih stvari, grof B y 1 a n d t je zatrjeval, da ne more storiti ničesar drugega, kakor da telefonira v Brno in vpraša, če so omenjeni dogodki resnični. Vihar je bil tako velik, da bi bil med češkimi in med nemškimi poslanci skoro prišlo do pretepa. Čehi so kar divjali in končno razbili sejo. Predsednik je sejo pretrgal in minister Bvlandt je telefoniral v Brno, kaj je na stvari. Name.s t ništvo je potrdilo, da so nemški vojaki iz narodne sovražnosti zaklali nekega Čeha, in potrdilo je, da so nemški burši oboroženi z revolverji, nameravali napasti „Narodni dom." Policija je preprečila napad in tem tolovajskim kulturonoscem izvila in vzela revolverje. Ko je predsednik zopet otvoril sejo, je najprej govoril Morsey, potem je minister Bvlandt v gorenjem smislu pojasnil dogodke v Brnu. Med govoroma poslancev Ch o ca in D'Elverta je prišlo zopet do silnih viharjev. Govorila bodeta še Bar toli in dr. Stransky. Najbrže se primerijo jako burni prizori. Raz-vnete so vse strasti in nihče ne more vedeti, kaj se zna vse zgoditi. Dunaj 3 oktobra Danes sta bila Fejervary in Kristoffy v skupni avdijenci pri cesarju. Kristoffy je dve uri pojasnjeval cesarju svoj načrt volilne reforme. Cesarje pre gledal ž njim točko za točko in si potem pridržal odločitev. Praga 3. oktobra. Socialno-demokratična stranka pozivlje delavce, naj 5. oktobra ustavijo delo in naj pridejo demonstrirat pred češki deželni zbor. Brno 3. cktobra. Češko prebivalstvo je do skrajnosti razburjeno. Ne samo zaradi postopanja policije, ki ščiti nemške morilce, nego tudi zaradi postopanja vlade. Češki trgovci in obrtniki so poslali k namestniku grofa Ziero-tinu deputacijo, naj jih varuje pred nemškimi tolovaji. Zierotin je izjavil, da mu to ni mogoče. Cuje se, da se skrb za varnost odvzame poli ciji in poveri vojaštvu Brno 3 oktobra. Pcgreb umorjenega Ceha bo velikanska manifestacija. Iz vseh strani Moravske prihite deputacije, da izkažejo zadnjo čast žrtvi nemške steklo-sti. Pričakovati je velikanskih demonstracij. 99* častite naročnike Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej Je plačano, je razvidno na naslovnem ovitkn. Se dobi povsod! m neobhodno potrebna zobna Crema 31 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Kožuhovinai za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri. LEOPOLD KLEIN DUNAJ, L, 3013-5 Dominikanerbastei 19. Najboljše in najcenejše nakupo-valiŠČc za damske plašče, žakete in moške kožuhe. Ilustrirani katalogi gratis in franko. Meteorologično poročilo. rutna u*d moti na 806 i. Sradnji andnl tlak 7 So o « 1 Cm opazo- M O vanja 2 B. bv. 3 7. T}. » a. pop oblačno megla dež o ur male: 12 6 \ - Padavina v mm 131 Stanje barometra v mm Is Vetrovi 7274 84 al s v .hod 786 9 51 si. sever 727 3 88 al j j vzhod Nebo Borzna poročila. Ljubljanske .Kreditna banka" v LJubljani. Uradni karal don. borze 2. oktobra 1906. ti/ 01 tu o/ * • /o WU IV/. 4% majeva renta..... i • srebrna renta . . . . l°/n avstr. kronska renta i9U . alata . , . odrska kronska 3 , l°/0 „ alata „ . . posojilo dežele Krant ke . IV/. posojilo mesta Sp:'.et . l%7i ■ n Zadar . I"/,*/« bon.-here. žel. pos. 1902 ■3/o teSka. deŽ. banka k. e. . l3/o » » »*•'••• pisma gai. d. hip. b. peSt. kom. k. o. u. 10°/, pr....... aaat. pisma lanerst. hr. m b ogrske cen. dež. hr....... a. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih $%- leznia d. dr..... M/jVi češke ind. banke . !•/. prior. Trat-Poreč lok. žel. i'/. prior. dol. tel..... h*lt n Juž. žel. kup. V/f • *YBt* P°** m žel. p. o. . ».reSka «d !. 1860*'..... . » • 18«*..... „ SUske ..... , xem. krea. I. emisij* * n m **• m • , Qgr. hip. banke . „ srbske j frs. 100'— B terčke ...... iasilika srečke .... £reditns , . , . • 'nomoske £rakorskc ^jobljanskp avst. rad. križa r • jtadolfove SaltborSke ^anajsks kom. .ažne Selecnlee . , . Državne Selesniee . . . . iTitr.-ogrske bančne delale* . i.Tstr. kreditce banke . . Ogrske B , . . . ftivuostenske . . • . Premogokop v Mostn ''Brila) A.!ptnske montaa . . . . . Praške žel. t.d* dr. . . . ^ma-Mar&nvi . . TrbovljSke prem. dni»)c Ivstr. orožna torr. dražbe . . :^e£ke sladkorna dražbe Vsiatr J kr. eekis ..... 20 franki...... tO marke........ isvereigm . ... tfarke ....... uaškl bank o t »i..... dablli >elarji........ ioo-4r, 100-40 I00-ft5 119 40 96 40 1 Lvtfo 60-99 100-60 10O--100'50 100-tf 100-1 o 100 f&l 106"fif» 10060 100-— 100'— 100'— \ 00-76 99-90 D0-I>0 318-90 1U1-4& J60S0 29b-7.S 166 25 302 — 3«)2 60 */C7 — 103 -147 — 26-47S--78 -93-6f> -64 50 34 75 82'-74 -636 — 104 80 «8190 lf.43 - 681 791- »47-E0 6}5 &44 -2774 — hho B( 307 — 678 158 - 11-36 19 11 23*47 2?*&6 117-4V 96 45 8f3 f| 4-8« 1006.-. 100 6«» 100- 76 119-fO 116*40 101- -1O160 100 — 10150 lOOT.o 101'«« 101 80 107-65 101-60 IOO40 ICO 80 101'— 101*76 100 - 320 93 102 43 162 M 297 75 i«8 -J5 812 — 811-274 110 60 148'-28- 484-50 83-— 99 — 70 50 le-to 36-5 «6 — 78'-546-- 105 M «829 J Ml — 682 50 792 -V49-695 -645 -t790 -551 M 311 -586 -162 - 11 40 19-14 23 55 2404 117 62 95 65 »54-50 5- Žitne cen* v Budln-.pe£tL Dne 3. oktobra 1906. Tttrsatčn« *5sniea aa oktober PŠeniea „ april 1906 li , oktober . Sermaa „ maj 1906 Oves . oktober . aa 100 kg ■ 10'J a , 100 , . 100 . . 100 . K 1 ■ 16 48 . 13 >, . I*«! Nespremenjeno. Potrtim srcem naznanjamo vsem aorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je gospod JOSIP KOSEM danes dopoldne v staresti 83 let. previden s tolažili sv. vere, vremicul Pogreb bo jutri, v sredo, dne 4. oktobra t. 1. popoldne. V Trebnjem, 3. okt. 1905. 3178 Žalujoči ostali. t Podpisani naznanjamo vsem prija toljVm in znancem žalostuo vrst 0 smrti njih iskreuoljubljene soproge, oz. matere, sestre in tete, gospe Hedvike Fohn roj. Mulley 3177 ki je po kratkem, jako težkem trpljeujn danes, 3. oktobra ob polušestih zjutraj v 4'. letu starosti blaženo zaspala v Uospodu. Pogrtb bo 4. oktobra ob petih popoldne iz hiše žalosti, Tredilne ulice št. 10 na pokopališee pri Sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo služile |v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, 3. oktobra 1905. Dr. Alojzij Fohn, c. kr. viŠ. dež. sod. svetnik, soprog. — Henrik. Terezija in Adela Fohn. otroci. — Edvard Mullev, graščak, brat. — Terezija Sohvvlngehakl, Lulza Mullev, Marijana Stelnhauser, sestre. — Mloi.l Relter, Beatrlca Steinhauser, vnukinji. — Edvard Relter, u»fj;ik Dobra Marica ki zna za boljšo meščansko rodbino samostojno kuhati, se takoj sprejme v Ljubljani. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3176-1 Čebele 30—35 panjev plemenjakov in Mškalir" za prevažanje, so naprodaj. Obrniti se je do g. Alojzija Verča, nadučitelja v Kanalu. 3169 Gospodična zmožna slovenskega, hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika, želi dobiti takoj službo kot blagajničarka, komptoaristinja ali pri kakem odvetniku. Ponudbe pod „Zmožna", poste restante, glavna pošta. 3107—3 Priložnostni nakup. Pod jako ugodnimi pogoji se takoj proda trgovska hiša na najboljšem prostoru mesta Ormoža z lepo arondirano ekonomijo I. vrste, z velikimi sadovnjaki in vinogradi itd. (novorekonstruirano) tudi za kako večje podjetje. — Več pove lastnica 3170 1 Jfiarija JCelzl v Ormožu. «x» • *i* »i* «1* #1». *» •»» -k »•!» *jc V slovo J Dolgo dobo tridesetih lat bival Sem med Vami, dragi JY[et ličani in okoličani^ metliški. Jfot tujec sem ij daljne Češke prišel med Vas, Sprejeli ste me prijazno ter mi tekom cele te dobe izkazovali zaupanje in prijateljstvo. Danes je prišla doba ločitve. S teški™ srcem zapuščam kraj, na katerega me veje toliko lepih spominov. Pozdravljam ob slovesu vse metliške meščane in okoličane, zahvaljujem Vas 3a vse prijaznosti in dokaze prijateljstva, katere Ste mi nebrojnokrat izkazali. Sp°mini na Jrfetliko ostanejo mi sveti in ne-ijbrisljivi. Ločim se z Šeljo, da naj Vas vse obvaruje žjog! V Metliki, 2. vinotoka 1905. Fran Wacha 3173 lekarničar. Na otroškem vrtcu rDružbe sv. CJirila in Metoda v Ljubljani" v Pevmi pri Gorici se razpisuje služba otroške vrtnarrce. Prejemki so: plača letnih 600 K in prosto stanovanje. Brezkolkovane prošnje naj se vpošljejo najdalje do 15. oktobra 1905 pod naslovom „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Službo bo nastopiti z dnem 1. novembra 1905. Prošnje, ki eo bile že doposlane vodstvu za to mesto, so se pridržale. One kompetentinje, ki so se jim vrnile prošnje za vrtnaričino službo na Savi, naj nam naznanijo v navadnem pismu brez prilog, če žele priti v poštev tudi za Pevmo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 29. septembra 1905. 2enitna : ponudba, i C. kr- oroz. strazmojster, Službujoč v prijaznem mestu na Primorskem, v 30. letu Starosti in j nekaj premoše-njem, išče tem potom, ker je Sam Si°vencc slovensko dekle od 18.-24. leta, ki 3na tudi nemško, 3 4'000 ali več kronami premošenja v z^kon. Ponudbe, ki Jim je prilo-Šiti, ako je mogoče, tudi fotografijo, ki Se vrne, na' se pošiljajo na upravn. „Sl°v' Naroda" pod „morska zvezda." Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583- 41 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". Za neki notarijat na deželi se sprejme takoj 3165-1 pomožni uradnik. Plača po dogovoru in zmožnosti. — Pevci in glasbe vešči imajo prednost. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". Štiri dobro izurjene v se sprejme na popolno, dobro oskrbo. Mestni trg št. 3, III. nadst., desno. 3146-3 Lično stanovanje v pritličju, z dvema manjšima sobama, kuhinjo in s porabo pralnice v novo zgrajeni hiši v Bohoričevih ulicah 16, se takoj ceno odda. 3175—1 Natančneie se izve pri lastniku Antonu Bizjaku, gostilničarju in po sestniku v Bohoričevih ulicah 16. { sprejme takoj pod jako ugodnimi po j goji Leopold BulUnger, čevljarski j mojster v Hrastniku. 3161-1 Večja trgovina z mešanim blagom v mestu na Dolenjskem, ki je prav dobro vpeljana, se iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji proda. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3076 3 Mladi n t ki si hote zagotoviti trdno in stalno eksistenco ob dobrem zaslužku, dobe deli«, dobro vajo in veliko plačo v tvornici za klavirje 2278—4 Bremitz u Trstu, Boccaccio tr? 5. Išče se in tudi takoj sprejme ob dobri plači raztezalee za raztezanje železa pod kladivom in še posebej sekšrai*, ki zna de- j lati lopate, sekire itd. Več se izve pri G. Magušarju v I Kropi. 3168-1 Kot vajenec se išče inteligenten in zdrav, okoli 15 let star mladenič, ki bo dobival skozi 41etno učno dobo potrebno stanovanje, hrano in obleko. Tovarna se s pogodbo zaveže, da se učenec v štirih letih v stavbi klavirjev popolnoma izobrazi. Ponudbe: Henrik Bremitz, c. kr. dvor. zalagateli klavirjev v Trstu, Boccaccio trg št. 5. 3172—1 5 kron in već zaslužka na dan! T^Tl Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — w^ f 'f S Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni- "■'^4^l česar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. J Družba pletilnih strojev za domače delavce % THON. H. WHITTICK Ac Co. Trst 556, Via Campanile 13. 2883—11 Ravnokar je izšla z=z v zalogi z= VI J. Blasnika nasl. v Ljubljani ^ VELIKA B F T JI za navadno leto I906, ki ima 365 dni. Blajanikova „VeliUa PratiUa", ktero je izdajala c. kr. kmetijska družba nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Pratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v.č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskoga in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Bla^nikovo „Veliko Pratlko", vsako drugo zavrnite kot nepravo ! I 1 „Vel. Pratika" stane 24 v ..Vel. Pratika" stane 24 v. Izurjene šivilje i Lovski pes (prepeličar), ramene barve, 1 in pol leta , star, se ceno proda. Kje, — pove npravništvo „Slov. Naroda". 3166—1 j Prodajalka i izvežbana v papirni stroki, zmožna slo-! venskega in nemškega jezika, želi mesta. Ponudbe sprejme npravništvo „Slov. \ Naroda". 3116—2 sprejme takoj 3167—1 B. Heliel, Ljubljana Gradaške ulice št 8, I. nad. Dva čevljarsko Več il pomocniiia s posebnim vhodom odda takoj FR. IGLIC, Mestni trg Steu. 11. 3077 4 3097-3 sprejme takoj Josip Narod, čevljar. Zagorje ob Savi. Gospode se sprejme na dobro domačo hrano. Mestni trg št. 3, III. nadst., desno. al47-3 lO.OOO Mtolitro? vinskih som. vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—i>6 Alex Breyer i sinovi v Križetfcšh na Hrvaškem. Lično stanovanje v I. nadstr. z 1 večjo in dvema manjšima sobama, kuhinjo, kopalno sobo in s porabo pralnice, z jedilno shrambo podstrešjem in delom vrta se na Dunajski cesti št. 69 ceno odda takoj ali pa za novemberski termin. Kavno-tam se odda tudi meblovana 3 85—3 s ob u. Lišajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 4 Lekarnar G. W» Rollo Altona — Bahrenfeld (Elbe). Prodajalka vešča trgovine z mešanim blagom z večletnim dobrim spričevalom išče službe v manjši trgovini na deželi. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 30*3-3 Dobro idoča w*-« pekarija z dokazano dobro idočo gostilno se zaradi bolezni ceno proda. Več pove Simon Berghaus v Zgornji Poijskavi pri Pragerskem. m © s t$ c n a, Prav v obližju državne železnice se odda v najem nalašč za to zidana veliko klet za vinotržce in gostilničarje. Vprašanja na poštni predal št. 80 v Ljubljani. 31C3—2 Krojaški salon za gospode 2145—25 Ivan Magdić v L.jnf>ijjisii, nsx Starom trg« *ito*r, 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in ^ najboljšega tuzemskega in inozoinskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. * cega in inozomskega 8SS^PS^S#^HF*####S###S####S saj ssajs^aaaass sssaj ss^sajjssajssi Ces. kr. avstnjsKe ^ državne železnice. Izvod iz ^70zrxegrsi rad.©^ Veljaven od dne t. oktobra J»05. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 o pomoći osobr I vlak v Trbiž, Beljak, Celovec^ Mali Glodnitz, Fransensles^, Inomost, Mcaakovo Ljubno, čes Seiithal v Aui&et, feolnograd, čez Klem-Reitiing v Steyr, v Line, Da Dunaj via Amstetten — Ob 7. uri P c $;otr?j osobui vlak v Trbi?., Pontabel, Beljak, Celovec, Maraa, Mauterndorf, Franzensfeste. Ljubno. Dunaj, ftc» Selztha • »Solnograd. An o m os t, 6ea Klein-Reitling v Steyer i Line, Budejevice, Plien, Mari)>uc vare, Heb Franccvt vare, Prago, Lipskc. Cea AujGtettf i ua Dunaj. — Ob 11. nri 44 m dopoldne onobn Tlak « Trbiž, ?f>ntabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selathal, Solnograd, Bad G^stein, Zeli ob jezera, Iaomost, Bregene, Carich, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Duna*. — Ob uri U n? oopcHue osobni vlak i Trbiž Smobor, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Inomost, Monakovo, L/ruo cez Klein Reifling v Steyr* Line, Budejevice. Plzen, Marijine vara Heb, ftaneove vare, Karlovi vnre, rTragc^ (v Prago direktni voz I. in U. razr.j. Lipako, na Dana) 5ez AnutaHaa, Ob 10 uri ponoCi oaobm vlak v Trbiž, Beljak, Franiensfeste, Inomoat, Monak« j o (Trst-Moaakovo direktni voz 1 in H. razreda) — PROGA V NOVO MESTO TN KOĆEvJE Osebni vlaki. Oh 7. uri J 7 m zjutraj osebni vlak » Novo mesto, Stražo, Toplice, Hofavja. ob i ari 6 in pop. njtotako. - Ob 1. nri 8 m evecer » Novo mesto, Kočevje - ntIBOĐ V LJUBLJANO juž. koli PROGA IZ TRBIŽA Ob 3, r.ri *z3 m zjutraj osobni vlak r Dunaja cez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst đirekt. voz 1M II. raz.). Inomost, Franzensfeste 6c:uograd Line, Steyr, lsl Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob . ari 1: ji slutzaj osobni vlak is Trbiža.' Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak s Dunaja ftez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni vce I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Mar i i ne vare, Plzen, Budejevice, Line, Steyr, Pariš Ženeva, Curih, Bregen« Inomost, ZeU ob Jezeru, Bad-Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabal. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni ▼lak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaaa Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega Inomosta FranzeuBfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni viai s Dunaja, Ljubna, Beljaka Muraua Malega Glodnica, Celovca. Pontabla, čas Selzthal od Inomosta in Solnograda Čez Klein-Reiflug iz Steyra Linca, Budejevic, Plzns, Marijinih vsrov, Heba, Francovvih virov Vr*t>* Lipekega. - PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m sjutraj osobni vlak iz Novega mesta is Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne ia Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m »večer istotako. — ODHOD IZ UD3UANE drž' kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. un 28 na ajutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 ari 10 m Bvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoof samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vUki: Ob «. uri 4» m zjutrajiob 10. nn 69 m dopoldne, ob I. uri 10 m zvečer Ob ». uri 66 m ponoči sam ob ledeljah d praznikih m le v oktobru. — Srednjeevropski čas ^e za 2 min. pred krajevnim časom v Hat* » 2U79 ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Iružnica ¥ CELOVCU. Alrniicki hnital k7 9 flfin nnn*_ Po7on/ni 7qUqH V onn nnn- pArf...inir. » cpi in Podružnic napoj* let prods\|si vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaj« k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000 — 2mm\m k attaaataj. 1» ajajajaj m nasaihi paja]| iaarebane vrednostne papirje in Zavaruje srečke proti vnovčojo zapale kupone. kAxrzni lzaru.ioi. Vinkuluje in devinkuluj« -vojaška žanitninska kavcija. T Kekempt ta lafcaeaa ■«■!«. ~WM 93T Bona« Mroeila. Tpe Podružnic« w SPLJETU. Denarne vloa;« sprejeme ¥ tekočem rafitma ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. R—114 Promet s čeki in nakaznicami. HE0 z vsemi pripadki se ceno proda. K.)e — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3,98-3 j Objaua. popolnoma nove knjige, so pod zelo ugodnimi pogoji eventualno na mesečne | obroke na prodaj. Ponudbe pod Šifro A. S. na uprav- ? ništvo tega lista. 3005*3 Jia\cži\ 5C mi je tel^e v\$g\{ pridcbnžnsKi doucl^ (cijeli 3500 krcn na lete), do bi 5« za dalj ea^a ne mogel braniti l^cnKurza. Zate naznanjam suejim cenjenim odjemalcem, da bcm 5 1. januarjem 1906 5ucjc ueletrgcuinc z uinem v Zagcrjti cb $av\ - Josip ^OSSl veletrgovec s vinom v Zagorju ob Sovi. ški in I iški ji na [ Otroški in dekli čevlj gumbe iz črnega ali a rja.e0adus ,a naprgj so poaiaia našili nspshov. V soboto, dne 30. septembra 1905. leta se prične zaradi takojšnje popolne opustitve trgovine popolno PNdaja vsega še nahajajoča se monufOktlirneSO M0$0 narejene moške obleke, bluz in površnih jopic za dame, preprog, posteljnih sornitur, perilo, posteljnih odej itd. (nasproti juhllejskemu mostu) y LjUbljOlli, 110 RCSljCUl CeSti Št6U. 3 (nasproti juhilejsliemu mostu) Prodajajo se tudi prav ceno večje partije zimskega blaga na debelo gg. trgovcem v fplf* Istotako se daje prodajalna v najem. Udajateli in odgovorni arednia: Dr. Ivan Taviar. Laitmna is titk .Varodne titkara«* 795579 TN